naš tednik LETO XXXX. Štev. 33 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 19. avgusta 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec 9 Spomini na Vinka Poljanca (4/5) • „Gallus“ gre v ZDA in Kanado (8/9) 9 Gost v Našem tedniku: dr. France Merkač (10/11) Spominska prireditev ob 50-letnici mučeniške smrti župnika Vinka Poljanca, prve žrtve nacističnega nasilja nad koroškimi Slovenci, člana koroškega deželnega zbora, predsednika Slovenske prosvetne zveze in odbora nika koroške kmetijske zbornice. četrtek, 25. avgusta 1988, v Škocijanu 18.30 polaganje vencev na grob in molitve 19.00 sv. maša v farni cerkvi v Škocijanu; pridiga župnik Tomaž Holmar; sv. mašo sooblikujeta cerkveni zbor in otroški zbor iz Škocijana 20.00 spominska prireditev v dvorani KASSL; nastopajo moški pevski zbor SPD „Vinko Poljanec“ in otroški zbor iz Škocijana, mešani pevski zbor in mlajši mladinski zbor SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni. Govorijo: predstavniki Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec“, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Na spominsko prireditev vabijo SPD „Vinko Poljanec“ in otroški zbor iz Škocijana, SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni, Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Celovec: Smolle se ie srečal z Vranitzfcvm V zadevi televizije je za 25. oktober t. I. napovedana seja Pristojne programske komisije za manjšinske oddaje; nato bo seja kuratorija, ki naj bi dokončno sklepal o uvedbi manjšinskih oddaj. Z ustanovitvijo dvojezične trgovske akademije pa računajo prihodnje leto. Zelo zanimiva sta bila na °dprtju sejma tudi slavnostna 9ovora, ki sta ju imela zvezni kancler Vranitzky in deželni glavar Wagner. Oba sta izpostavila, da je v zadevi Evropska gospodarska skupnost Na odprtju 55. celovškega sejma (o njem poročamo na zadnji strani) se je naš državni poslanec Karel Smolle srečal z zveznim kanclerjem dr. Vranitzkym in s koroškim deželnim glavarjem Wagnerjem. Pri tem srečanju je tekla beseda tudi o aktualnih manjšinskopolitičnih temah, mdr. o televizijskih oddajah v jeziku narodnih manjšin ter dvojezični trgovski akademiji. Kakor nam je povedal Karel Smolle, se stvari razvijajo „v pravilno smer“. treba biti previden. Upoštevati interese. Vranitzky je v tej zve-da je treba položaj dežel, ki se zi tudi poudaril, da Avstrija nahajajo v prostoru Alpe- mednarodnega sodelovanja Jadran ter njihove specifične noče pojmovati kot most, po katerem se samo hodi, ne pa povezuje. Pa še to: visoki uradni predstavniki, zlasti še z Dunaja, so izrazili svoje začudenje, da je neki celovški zbor v svoji otvoritveni pesmi zapel tudi četrto kitico koroškega „Heimatlie-da“. Zato pa se mu ni zdelo „umestno“, da bi zapel avstrijsko državno himno — in to, čeprav je bil navzoč zvezni kancler Vranitzky. Smolle je to postopanje v pismu direktorju celovškega sejma označil kot škandal. Prihodnjo soboto in nedeljo se vidimo na ______________________3. libuškem žegnaniu!________________________________ V soboto, 20. avgusta, ob 20.00: ples z ansamblom DOBRI ZNANCI V nedeljo, 21. avgusta: 9.00 pranganje in sv. maša; po maši koncert z ansamblom PLANINSKI SEKSTET (povezuje: inž. Mitja Šipek); 14.00 kulturni program, nato ples s Planinskim sekstetom. Politika Tednikov komentar Na Južnem Tirolskem spet mečejo bombe — doslej zadnja je pretekli torek uničila visokotlačni vodovod hidroelektrarne blizu Merana; voda je poplavila polja, nekaj hiš so morali evakuirati, le za las so preprečili katastrofo. Kdo je v ozadju bombašev, se kot po navadi ne ve: ali italijanski nacionalisti iz okoliša neofašistične Strane MSI, ki bi najraje odpravila južnotirolsko avtonomijo in dvojezičnost, ali pa — verjetneje — nemški nacionalisti z ekstremnega roba pristašev Heimatbunda, ki se zavzema za povsem utopično odcepitev Južne Tirolske od Italije in samostojno državo. Ni jim po godu politika deželnega glavarja Silvia Magnaga, ki bi naj še to leto privedla do do- Šele s tem, da je popustil v nekaterih manj pomembnih točkah, je dosegel zadnji odločilni premik. Očitno pa je tudi za nekatere v lastne stranki šel predaleč. Njegov namestnik Alfons Benedikter je ta teden na Dunaju predstavil brošuro „Paketabschluß — so nicht“, boji se, da bi italijanska politika po zaključku spora z Avstrijo začela spodjedati doseženo avtonomijo. Kaže, da Benedikter resno razmišlja o cepitvi SVP — in da bo Magnago zaradi te grožnje klonil pred zahtevami desnega krila. S tem bi po zaslugi radikalnih sil v SVP bila zapravljena možnost za dokončno pomirjenje Južne Tirolske. Italijanom, ki so na Juž- Ne bo konca spora na Južnem Tirolskem? končnega zaključka razprav o paketu in izjave Avstrije pred OZN o koncu spora z Italijo. Za kaj pravzaprav gre? Tu je treba pogledati v zgodovino. 1946. sta tedanji avstrijski zunanji minister Gruber in njegov italijanski kolega De Gasperi podpisala t. i. pariško pogodbo, v kateri se je Avstrija odrekla Južni Tirolski in je Italija na drugi strani zagotovila zaščito nemške manjšine. Čeprav dober del nemške manjšine te pogodbe nikoli ni hote! priznati in še vedno zahteva pravico do samoodločanja Južnih Tirolcev — kar pomeni isto kakor priključitev k Avstriji, je vendar ta pogodba bila edina realistična pot do najširše avtonomije Južne Tirolske. Po podpisu Italija dolgo časa ni storila nič, dokler je niso začetek šestdesetih let zbudili bombaši in je Avstrija spravila spor pred OZN. Leta 69 je bil sprejet paket, za katerega uresničitev sedaj še zmeraj gre. Letos februarja je končno prišla vest o ureditvi zadnjih spornih točk, namreč o uporabi nemškega jezika pred sodišči, policijo in uradi za vsakogar. Po uresničitvi te zadnje odprte točke paketa bi naj Avstrija pred OZN podala izjavo o koncu spora. Zaključek spora bi bil v prvi vrsti zasluga Magnaga, ki se je zmeraj trdovratno zavzemal za pravice nemške manjšine, ki pa je tudi zmeraj ostal realist. nem Tirolskem v manjšini, namreč avtonomija že zdaj gre predaleč — le tako je možno razložiti, da je pri zadnjih volitvah vsak tretji izmed njih podprl neofašiste. Gotovo namreč tudi avtonomija ni samo zlata. Perfektno ločevanje po jezikovnih kriterijih in etnični proporc kažeta tudi čudne sadove. Tako so nekateri Italijani, ki so prijavili otroke v nemški vrtec, morali otroke spet odjaviti, ker niso obvladali nemščine — dvojezična vzgoja ni možna. Tako La-dinci zaradi premajhnega števila nimajo nobenega sodnika ali primarija in tudi še tako pameten Ladinec nikoli ne bo mogel postati deželni glavar. Pod tem vidikom je tudi treba gledati politiko južnotirolskih alternativcev Alexandra Lan-gerja, ki se zavzemajo za več skupnosti in postavljajo v ospredje skupno južnotirolsko zavest po modelu Švice in označujejo etnični proporc kot apartheid v osrčju Evrope. Nehote pa se človeku vsili primerjava s koroškimi Slovenci. Je že kdo slišal, da bi moral vsak uradnik opraviti izpti iz slovenščine? Da se lahko pred uradi poslužuješ slovenščine, ne da bi moral to najprej zahtevati? Da bi FPÖ odklonila kak zakon, ker daje Slovencem premalo zaščite? Da bi število Slovencev naraslo? Da bi Jugoslavija spravila spor pred OZN...? STRAN q petek, 19. avgusta 1988 STRAN q petek, ________O 19. avgusta 1988 Politika HUDA SUŠA NA KOROŠKEM Skupnost iužmoroških kmetov zahteva pomotorizadetim Na Koroškem imamo trenutno zelo hudo sušo, v Podjuni že dober mesec ni več deževalo. V najbolj izpostavljenih legah prihaja že do primanjkovanja pitne vode. Najbolj prizadeti pa so seveda kmetje, ki bodo utrpeli visok izpad pridelkov na travnikih in pri koruzi. Tretji odkos otave bo docela izpadel, na sončnih legah so travniki že čisto porjaveli. Pri koruzi za silažo in za zrnje bo pridelek za 50 in več odstotkov zmanjšan. Skupnost južnokoroških kmetov zato zahteva od pristojnih mest takojšnjo in učin- kovito pomoč prizadetim kmetom. V pogovoru z NT je Štefan Domej dejal, da bi naj pri- zadetim kmetom z živinorejo pomagali z akcijo cenejseg krmilnega žita in pesnih rezancev. Za kmete, ki imajo izpad pri koruzi, naj bi prišlo do povrnitve davka na semensko koruzo, to je 500 šilingov na hektar, in do odprave prispevka za prodajo koruze (Absatzförderungsbeitrag), ki letos znaša 40 grošev na kilogram prodane suhe koruze. Po mnenju Skupnosti južnokoroških kmetov bi v trenutnem stanju to bili najbolj efektivni ukrepi. Po sporočilu kmetijske zbornice naj kmetje javijo obseg nastale škode na travnikih, pri silažni koruzi in koruzi na zrnje pri okrajnih kmetijskih zbornicah. Ti podatki naj bodo prva podlaga za oceno nastale škode in za nadaljnje korake pomoči prizadetim. Za točnej-še informacije se lahko prizadeti obrnejo na Skupnost južnokoroških kmetov (Stefan Domej, tel. 0 42 35/33 67). 38. GORENJSKI SEJEM V KRANJU Profesionalnost v borbi z amaterizmom V petek, 12. avgusta, je odprl svoja vrata letošnji, že 38. Gorenjski sejem v Kranju. Je to ena najstarejših sejemskih prireditev. Na 12.000 m2 notranjih in 30.000 m2 zunanjih razstavnih površin predstavlja svoje produkte in vabi kupce 1216 raz-stavljalcev, od tega 1191 slovenskih oz. jugoslovanskih in 25 tujih iz Avstrije, Italije, Belgije, ZRN, ZDA in Japonske. Sejmu je priključen tudi zabavni park, ki pa razen pridevka „skromen“ (in celo „zanemarjen“) nima kaj več nuditi. Organizatorji Gorenjskega sejma se že nekaj let trudijo, da bi iz amaterskega vodenja te gospodarske prireditve prišli na profesionalno vejo, kar jima deloma le uspe, vendar ne povsod in zmeraj, kar obisk in pa sprehanjanje med len pri gradiščaitih Hrvatih v Trajštofu Ko je lani Katoliška mladina organizirala izlet na Gradiščansko, nihče ni mislil, da bo ta izlet rodil takšne sadove. Mladina iz Trajštofa se je namreč pobratila z mladino iz Globasnice. V tem kratkem času je bilo že več srečanj tako v Trajštofu kakor tudi v Globasnici (od 18. do 21. avgusta spet v Globasnici), pri- pravlja pa se tudi veliko slavje za državni praznik (22. in 23. 10. 1988). Katoliška mladina vseh narodnosti Avstrije se za dva dni sreča v Globasnici, kjer bo skupaj praznovala mladinsko mašo (petjezično) s škofoma dr. Egonom Kapellarijem in Štefanom Laszlom iz gradiščanske škofije. Razen teh vezi pa obstajajo globoka prijateljstva med posameznimi mladinci. Vas Trajštof je po svoje posebej zanimiva, saj je to ena izmed večjih hrvaških vasi Gradiščanske. Osemdnevni dopust sem v mesecu juliju-izra-bil za to, da bi kaj več izvedel o tem lepem kraju Gradiščanske. Trajštof je ena od prvih vasi, če se pelješ na Nežidersko jezero. Ze prej človeka očara rimski kamnolom v Šmarjeti. V Trajštofu samem oznanjajo luči po hišah viničarje. V družini govorijo starši samo hrvaško. Dobro se zavedajo, da je treba vse to ohraniti in posredovati otrokom. Na žalost pa se mnogi mladoporočenci tega ne zavedajo. Veliko je družin, kjer sta starša Hrvata, otroci pa govorijo samo nemško. Trajštof šteje 1400 prebivalcev in še dodatnih 1000 Dunajčanov, ki imajo tam drugo stanovanje. V občini je še več ko 1000 Hrvatov. V občini spet vlada ÖVP, ki je bližja Hrvatom; v SPÖ prevladujejo Nemci. Tretja sila v občini je lista „Novi Trajštof“, katera se je ustano- vila iz protestnega gibanja proti letališču v Trajštofu. Na občini sami se lahko pogovarjaš v hrvaščini, tudi župan pri prireditvah in govorih upošteva oba jezika. Hrvati imajo dve tamburaški skupini. V požarni brambi in v športnem društvu seveda prevladujejo Hrvati (tudi tam se hrvaščina upošteva pri prireditvah, kar pri nas dostikrat sploh ni mogoče). Zelo nemški, obvezno pa je za vse otroke na ljudski šoli v Trajštofu, da se v vseh štirih razredih tri obvezne ure tedensko učijo hrvaški jezik. V otroškem vrtcu so nastavljene vrtnarice, ki obvladajo hrvaščino, na žalost pa skoraj ni otroka, ki bi imel hrvaški jezik kot pogovorni jezik. Presenetilo me je tudi, da imajo delojemalci, ki obvladajo hrvaščino, prednost pri zaposlitvi na deželni vladi in okrajnem glavarstvu. Zato ni čudo, da srečaš na deželni vladi v Železnem (Eisenstadt) skoraj samo hrvaško govoreče uradnike. Delojemalci iz Trajštofa se morajo voziti v Železno (samo nastavljene! in uradniki) ali pa na Dunaj (delavci). To je večinoma vzrok, da mladi zane- marjajo hrvaški jezik. Šolarji, ki obiskujejo višje šole v Železnem, imajo možnost prijaviti se k prostemu predmetu hrvaščine. Seveda je tudi pri gradiščanskih Hrvatih cerkev domovina. To ne samo zaradi izvrstnega škofa Laszla, ki je sam Hrvat, ampak po mojem tudi zato, ker skoraj nič niso organizirani v raznih političnih in kulturnih hrvaških organizacijah. Maše v Trajštofu se menjajo od nedelje do nedelje v dvojezične in samo hrvaške. Ko sem obiskal nedeljsko popoldansko pobožnost in tedenske večerne maše, sem bil prav presenečen, kakšno število molilcev (80—100) se je zbralo ob božji mizi. Vsakdanje življenje na vasi Pa sploh ni drugačno ko pri nas. Če se pogovarjaš s starimi in mladinci nad dvajset, boš slišal hrvaški jezik. Mlajša generacija in otroci pa skoraj sploh ne uporabljajo hrvaščine in jo deloma tudi sploh ne razumejo. Slika, ki obeta enak razvoj kakor v naših krajih. Pozitivno pa je bilo, da v trgovini, gostilni, na pošti, banki in še drugih javnih institucijah dejansko uporabljajo hrvaški jezik. Tudi spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne nosi samo hrvaški napis; pri nas niti dvojezičnega ne najdeš. Ko sem v neki gostilni v Trajštofu opozoril mlade na težave, ki se obetajo (napisi, boj za obstoj, ponemčevanje otrok), mi je neka Hrvatica kratko in jedrnato odgovorila: „Jaz sem Hrvatica in nemam problema!“ Ta stavek mi je na svoj način potrdil mojo sliko o_ Hrvatih na Gradiščanskem. Živijo v nemškem okolju, ne da bi bili sodeželani druge vrste, ne da bi jih hotel kdo napadati in izriniti iz Gradiščanske. Zato po mojem mnenju mladi ne vidijo težav, ki grozijo bodočnosti jezika in ne vidijo v večji meri potrebe po organiziranem delu. Postal sem v neki meri Iju-bosumem na takšno mirno in tiho življenje hrvaške narodne skupnosti, bojim pa se, da bo na ta način mirno in tiho izumrla. Zato sem se še prav posebej razveselil dejstva, da študirajoča mladina in nekateri posamezniki le še opozarjajo na samozavest in se trudijo za obstoj gradiščanskih Hrvatov. Odnesel pa sem s tega dopusta že kar nekaj hrvaških besed in pesem ter molitev, ki sem se jih naučil v tem kratkem času. Zato skoraj ne uvidim, da po naših vaseh trdijo nekateri, ki živijo že leta v dvojezičnem kraju, pa ne razumejo slovenščine in da se je ni mogoče naučiti. Morda bi tudi pri nas rešile tri obvezne ure slovenščine za vse na ljudskih šolah ta problem. Zadnji čas pa je tudi za nas mlade Slovence, da si s srečanji z drugimi narodnostmi v Avstriji drug drugemu damo pogum in izkušnje za boljšo bodočnost našega materinega jezika. Bernard Sadovnik Ta spomenik, ki spominja na grozote prve svetovne vojne, smo posneli v Trajštofu. Tam se ne bojijo dati takemu spomeniku hrvaški napis. posameznimi sektorji drastično potrjujeta. Glavnino sejma še zmeraj tvori ponudba kmetijskih strojev, vse bolj pa se uveljavljajo nove tehnologije, bela tehnika in pa ekološko-gospodarski vidiki, in to tako iz uvoza kot tudi že sad domače pameti in produkcije. Kakor leta poprej, se tudi letos predstavlja na sejmu dežela Koroška. Zveza slovenskih zadrug se že nekaj let ne udeležuje več Gorenjskega sejma. Kakor nam je dejal poslovodja Joža Habernik, deloma zato, ker Gorenjski sejem sovpada s celovškim, na drugi strani pa so pri Zvezi prisotni na drugih sejmih. Tako so Kapelčani bili prezentni na vigrednem sejmu v Kranju, Zveza se je udeležila sejma Alpe-Jadran v Ljubljani, Pliber-čani pa sodelujejo na celjskem sejmu. Gorenjski sejem v Kranju je odprt do nedelje, 21. avgusta. Franc Wakounig Meissner-Blau pride v Libuče Prihodnjo nedeljo bo tudi predsednica parlamentarnega kluba Zelenih Freda Meissner-Blau obiskala libuško žegnanje. Z njo bodo tudi prišli še drugi državnozborski poslanci stranke Zelenih. Poziv odbornikov V zvezi z diskusijo o šolstvu nujno pozivamo slovenske občinske odbornike in predsednika KSOO, da prenehajo z javnimi napadi. Od predsednika KSOO pričakujemo, da čimprej skliče zbor vseh članov Kluba slovenskih občinskih odbornikov, kjer se bomo skupno pomenili ter sklepali o enotni skupni strategiji. Jože Urank, EL Galicija; Lado Hajnžič, EL Železna Kapla; Filip Warasch, EL Dje-kše; Jože Ottowitz, SGS Šentjakob 50 let smrti Vinka Poljanca STRAN a petek, 19. avgusta 1988 STRAN c petek, ________O 19. avgusta 1988 50 let smrti Vinka Poljanca Neumoren delavec za larodni in verski blagor V četrtek, 25. avgusta 1988, bo minilo petdeset let od smrti slovenskega dežel-nozborskega in kmetijsko-zborskega poslanca, predsednika Slovenske prosvetne zveze, duhovnika Vinka Poljanca, ki je umrl za posledicami mučenj in zastrupitve v gestapovskih prostorih. Umrl je shiran do kosti, on orjak, ki je vsepovsod, pa najsi je bilo prilično ali neprilično, po naši deželi se postavil za stvar svojega naroda in mu vlival poguma, ponosa in samozavesti. Bil je osrednja medvojna slovensko-koroška politična osebnost in zato ni čudno, da so se koroški nemčurji in nacisti takoj lotili njega in se spravili nadenj, čim se jim je nudila prilika in so mislili, da imajo proste roke. Nasilne smrti Vinka Poljanca smo se v Našem tedniku spomnili že ob 50-letnici „anšlusa“ Avstrije k Nemčiji marca letos. V tem prispevku bi radi osvetlili lik pokojnika na podlagi pričevanj dveh oseb, ki sta ga dobro poznali. To sta dr. Franci Zwitter in pa Janko Tolmajer starejši iz Spodnjih Rut pri Radišah. Svoje spomine na Vinka Poljanca pa opisuje tudi suški župnik Matej Igerc. Južna Štarjerska ni le krajina, kjer se jeseni čriček veseli bližnje trgatve in veselo prepeva, ampak je tudi dežela, ki je dala Cerkvi in narodu odličnih mož in žena, ki so se nesebično in vzorno žrtvovali za božje kraljestvo in podobno za blaginjo sodobnikov. Po pravici se spomnimo v tej zvezi zadnjega škofa v Šentandra-žu in prvega v Mariboru, Antona Martina Slomška, in tudi njegovega prezgodaj preminulega naslednika Maksimilijana Držečnika. Kdo med nami nima v dobrem spominu pojočega ljudskega misijonarja patra Odila Hajnžiča, ki mu ni bila nobena zima premrzla, nobena vročina poleti prehuda, nobena pot prestrma, preblatna, preveč zaprašena, da bi se ne bil pobral tudi peš k Devici Mariji v Trnju ali v drugo smer, kjer so hvaležni verniki čakali ob prižnici ali spovednici na njegov prihod. In kakor p. Odilo je obhajal tudi njegov duhovni sobrat in sin asiškega ubožca, naš skupni prijatelj pater Jakob v Slovenskih goricah svoj zlati jubilej. Na nedogled bi mogli še raztegniti seznam velikih sinov in hčer, ki so izšli iz rodnih goric okoli Maribora in Ptuja, vsaj enega pa v spominskem letu 1988 ne smemo prezreti: neumornega delavca za verski in narodni blagor — prve žrtve nacizma na Koroškem — škocijanskega župnika Vinka Poljanca. To toliko manj, ker se bomo spomnili dne 25. avgusta dneva, ko je podlegel krivičnemu posegu tedanjih mogotcev v naši deželi. Otroška leta Kot že vemo, je stekla pokojnemu dragemu znancu Vinku zibelka dne 26. marca 1876 nedaleč od domačije slavnega domačega pisatelja Franca Ksaverja Meška v Šenturbanu pri Ptuju. Životopisec dodaje: „Vinske gorice so (Poljancu) dale s seboj v življenje šaljivost in veselost. Rojstni kraj ga je navdušil za kmečki stan. Lepo družinsko življenje doma ga je ogrelo, da je v vsem dušnopastirs-kem delovanju najbolj skrbel za lepo krščansko življenje v družinah. Bližina domače farne cerkve je prevzela njegovo dovzetno srce tako, da je postal Zveličar v cerkvi sonce njegovega življenja.“ Preden je šel „Poljančev Cen-ček“ v šolo, je užival zlato svobodo mladih src. Če je mogel storiti komu uslugo, mu je bilo to v veliko radost. Ni čuda, da so ga imeli mladi in stari radi. Užival je naravo, polje, travnike in gozd, veselil se sonca in vetra, cvetja in petja ptičic in snega, ki je pokril vse z belo odejo. Se preden je bil trd led, se je že drsal po njem. Tu in tam je znal biti tudi razposajen. Pri sosedu so imeli psa Čuvaja, s katerim sta si bila dobra prijatelja. Nekega dne je pa bilo temu konec. Cenček je nekje našel staro ponev, ki jo je meni nič tebi nič privezal Čuvaju na rep. Te šale Čuvaj seveda ni poznal. Cvileč je begal okoli vogalov, ko je bingljala čudna stvar okoli njega in se zaletavala v njegove zadnje noge. Vsa vaška mladež je imela od smeha zaripla lica. Zameril je pa poskus Čuvaj in se dan navrh brez svarila zabril Cenčku med noge, da mu je manjkalo precej hlač, ko je pritekel domov. Odslej ta dva nista bila več prijatelja. Zdoma v šole V šolo je hodil Cenček najprej v domačem kraju, nato je obiskoval gimnazijo na Ptuju in v Celju. V bogoslovje je vstopil v Celovcu, kjer je vladal za njega dni še Slomškov duh in je tam ostal do konca. iz šolskih let pokojnika poročajo, da je bil ne le priden študent, ampak tudi vesel družabnik, dober pevec in v srcu globoko veren. Tega se ni sramoval pokazati tudi na zunaj. Ko so imeli maturanti in visokošoici nekega dne shod, so njega izbrali za slavnostnega govornika. Pa je tudi v tej družbi govoril: „Gospodje tovariši! Vseeno, ali postanete profesorji, zdravniki ali uradniki, — glavno je, da ste prijatelji molitve!“ Ne da bi se bili vsi navzoči strinjali s to .govornikovo izjavo, so ga vendar še bolj spoštovali zaradi njegovega odprtega in odkritega značaja. V bogoslovju je bil Vinko med prvimi in posebno so ga čislali kot spretnega govornika in odličnega kateheta. Na bogoslovje, v katerem so tedaj stanovali mladi teologi, spominja še danes cestno ime „Priesterhausgasse“, poslopje samo so pa podrli kmalu po drugi svetovni vojski. Bilo je precej zatohlo stanovanje in marsikateri mladi bogoslovec je zbolel tam za jetiko. Bogoslovec iz suške župnije je leta 1924 podlegel zahrbtni bolezni — grob Dominika Skitek je na suškem pokopališču. Tudi pok. mil. prelat Zech-ner je nevarno zbolel v tem nezdravem poslopju, pa je k sreči ozdravel. Kljub tem senčnim stranem je bilo to bogoslovje kraj tihe romantike in zbranosti in tudi domačnosti. Akademija slovenskih bogoslovcev, Slomškova ustanova, je imela v starem bogoslovju knjižnico, ki jo je bilo treba leta 1932 in 1933 premestiti v novo bogoslovje ob lendskem kanalu. Čg. župniku Štefeju Messnerju in tovarišu je pripadla ta naloga, ki sta jo s številnimi vožnjami s hišnim vozičkom skozi Celovec končno brez težave rešila. Gospod kaplan, provizor, župnik do leta 1908 Tudi za mladega bogoslovca Vinka je čas v lemenatu ali semenišču oz. bogoslovju hitro potekel. Ker je bil med prvimi teologi, je bil že po treh letih bogoslovja dne 19. julija 1900 posvečen za mašni-ka in je pel na veliko veselje svojih dragih novo sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Urbana pri Ptuju. Že je čakala pa tudi nanj prva služba v dušnem pastirstvu. Prva službena pot ga je peljala 1900 v Kotarče, v nemški kraj Gut-taring. Da bi se namreč nemški duhovniki bolje privadili slovenskemu jeziku — od Slomškove dobe naprej so se namreč mnogi učili slovenščine že v bogoslovju — in izpopolnili, je ordinariat tedaj nastavil nemške kaplane v slovenske župnije in slovenske v nemške fare. Leta 1950 je umrl v Labotu upokojenec Josef Schiwitz, po rodu Nemec. Ker ga je pa ordinariat poslal v Pliberk, se je tam tako dobro naučil slovensko, da je bil vsem vernikom na razpolago. Ta zamena seveda ni bila pravilo, pač pa dejanski ukrep v mnogih primerih in tako tudi pri čg. Vinku. Leto nato, I. 1901, srečamo g. Vinka v Škocijanu, kjer se je od vsega začetka zadovoljno počutil in se dobro sporazumel s tedanjim župnikom Ledvinkom, ki mu je bil dober predstojnik. V-Škocijanu je bilo g. Vinku že usojeno, da je smel ostati celi dve leti. Njegovi poljudni govori in uspehi pri verouku so mlademu gospodu osvojili srca. Za njim so žalovali, ko je bil klican v Šentjur na Vinogradih, škocijanski verniki, ki so ga želeli imeti za svojega župnika. Ta želja se jim je po petih letih tudi spolnila. Dobri gospod Ledvinka je namreč 1908. zatisnil v Škocijanu svoje oči in na željo faranov je g. Vinko prosil za mesto škocijanskega župnika in ga tudi takoj dobil. Nekaj izrednega je pa pri tem nasledstvu v škocijanski župniji, da sta dva duhovnika naslednika odhajala isti dan v večnost, eden 25. avgusta 1908 in drugi 25. avgusta 1938, to je bil g. Vinko Poljanec. Bog jima daj obilno plačilo za ljubezen in trud za njuno dobro župnijo. Novo delo v novem vinogradu Okoli leta 1900 je bolj ko kdaj postalo jasno, da so isti ljudje, ki so nasprotni domačemu slovenskemu jeziku, tudi nasprotniki vere. To je že škof Slomšek vedno V spomin na Vinka Poljanca poudarjal, sedaj je pa postalo to prepričanje skupna last zavednih in vernih Slovencev. Jasno je pa tudi postalo, da je treba združenih sil, da se ohranijo najdražje svetinje na zemlji, ki jih imamo. Drevo, ki stoji na samem, vihar prav lahko izruje. Snop šib, ki so lepo povezane, ostane neokrnjen, če ga skusiš prelomiti. Če vzameš šibo drugo za drugo posebej, lahko brez truda zlomiš cel snop. Ko so naši predniki pogledali okoli sebe, so videli strnjene, organizirane vrste onih, ki so želeli s silo, zvijačo in lažjo uničiti vero in rod med nami. Tako razumemo, zakaj roti list Mir 17. sept. 1903: Verni rod, zedini se! Iz tega prepričanja so prišli sklepi in dejanja. Verno ljudstvo se je strnilo v društva, kar je seve izzvalo nasprotovanja vseh vrst. Prišla je kulturna samopomoč. Kakor so se združili zoper vero in rod brezverci, tako so se združili tudi verni Slovenci v društva in se niso zbali represalij, za katere so vedeli, da bodo sledile. (Dalje na strani 10) Franci Zwitter: „Vinka Poljanca sem spoznal kot študent, takrat sem študiral v Innsbrucku. Večkrat sem bil pri njem v Škocijanu, vsakokrat se je živo zanimal za vse, kar se dogaja pri Zilji in kako gre študentom. Svetoval nam je, kako se naj izobražujemo, da bomo narodu čim bolj koristili ter mu stali ob strani.“ Vinko Poljanec je bil velik mož in stoodstotni voditelj naroda. Ko so Poljanca zaprli, je bil dr. Zwitter v Innsbrucku, na pogrebu pa je nesel ziljski venec, „ki so ga spletla zahomška dekleta iz lipovega cvetja in rdečih nageljnov“. Dr. Zwitter je o Poljančevem delovanju dejal, da je kot politik zastopal predvsem interese kmetov in je povsod, kamor je prišel in je govoril, to velja še posebej za Ziljo, znal navdušiti kmečki stan. Vedel je, kako je treba obrniti besedo, pa tudi sam je bil kmet in je vedel za skrbi in težave stanu. Kot predsednik SPZ pa se je zavzemal za izobraževanje ljudi in je od študentov zahteval, naj se temeljito pripravijo za bodoče delo med narodom in za narod, predvsem za delo z mladino. Zitter pravi, „da je po Poljančevi aretaciji narod čutil, da mu grozi in preti zares eksistenčna nevarnost. In že leta 1938 Janko Tolmajer je bil za nas vse Vinko Poljanec mučenec, prva slovenska žrtev nacizma“. Janko Tolmajer: Leta 1938 je bil odbornik Krščanskosocialne zveze za Koroško oz. Slovenske prosvetne zveze. „Poljanec,“ tako Janko Tolmajer, „je bil čuda preprost in skromen do sebe, bil pa je ljudski govornik, ki je znal veliko stvari povedati tudi na šaljiv način, v slikah in podobah.“ Kako so se Poljanca bali in so ga zato hoteli očrniti in onemogočiti kot političnega predstavnika Slovencev, prikazuje tudi dogodek v Šmarjeti v Rožu. Napovedan je bil Poljančev volilni shod, pa so raztrosili čenčo, da bojo Srbi prišli. No, na konjski vpregi pa se je pripeljal le Vinko Poljanec. Odkriti politični nasprotniki in taki z drugim svetovnim nazorom so ga spoštovali, ker je znal, predvsem na sejah obora, nasprotovanja vselej omiliti in poravnati. škofija so mu svetovali, naj za nekaj dni zapusti prizorišče in se umakne. Poljanec je to priložnost hotel izrabiti za obisk v rojstnem Šenturbanu pri Ptuju in se je z vlakom odpeljal proti Pliberku. S seboj je vzel nekaj denarja. In zaradi tega denarja so ga potem osumili deviznega prekrška. Res so bili devizni predpisi strogi, a ta prekršek je bil samo pretveza, kajti v Pliberku je na Poljanca čakala že cela tolpa policajev in nacistov, ki so kar vdrli v vlak, kjer je on sedel. To pomeni, da jih je nekdo obvestil o Poljančevem odhodu in cilju potovanja. kar tako mahedrala na njem." Ponovno — in to zadnjič — se je Tolmajer srečal s Poljancem, ko je ležal pri elizabetin-kah v bolnici. Bilo je nekega četrtka v juliju 1938, „okoli nis-fho mogli več hoditi, ker nas je Policija zasledovala, pa sem v Celovcu slučajno srečal Miha Gačnika, Jogra iz Škocijana, ki je vsak četrtek s svojim malim kamionom vozil kriparce na trg. p°baral sem ga, kako gre gospodu, pa mi je dejal, da že leži v bolnici. Takoj sem se odpravil tja in ko sem vstopil v sobo, sem se kar ustrašil: sama kost in koža. Poljančev sorojak iz Štajerske in osebni prijatelj, govoril je tudi dobrolski prošt Kindlman. V imenu SPZ je spregovoril Vinko Zwitter, ker je takratni predsednik SPZ dr. Joško Tischler bil skupaj z dr. Petkom na manjšinskem kongresu zunaj države. Po maši so domačini, med njimi tudi Miha Kačnik, nesli Poljančevo krsto v spremstvu vseh pogrebcev skozi vas. Na vprašanje, če je njemu Poljanec kaj povedal o vzrokih obolenja, Tolmajer pravi, da ne. Pač pa se je med ljudstvom govorilo, da so ga v ječi zastrupili s steklom in neko čudno tekoči- Zakaj ne zahtevanu$°minske plošče? Dan po aretaciji je Tolmajer zvedel, da so Poljanca zaprli. Kärtner Tagblatt, s kljukastim križem na prvi strani, je kričeče razglašal: „Der bekannte Hetzpfarrer aus St. Kanzian wurde beim Devisenschmuggei ertappt.“ V bistvu pa je bilo, kakor pravi Tolmajer, tako, da so velikovški nemčurji in nacisti že ponoči pred aretacijo hoteli s Poljancem fizično obračunati, a je nekdo to preprečil. Znanci in tudi Poljanca so po nekaj mesecih izpustili iz zapora, ni se smel vrniti v Škocijan, ampak je moral v Šentvid ob Glini (nemški Šentvid). Zgodilo se je, da ga je Tolmajer srečal v Celovcu prav, ko je Poljanec bil namenjen na škofijo. „Takoj sem pohitel k njemu in ga pozdravil. Razveselil se me je in mi dejal: ,Da se me upaš pozdraviti?!' Dejal je, da hoče v Škocijan in da to hoče urediti na škofiji. Tedaj ga je že manjkalo za polovico, obleka je Takoj me je spoznal in dejal: ,Ti si tudi prišel, ti bom žegen dal.' Videlo pa se je, da komaj govori in ni bilo dolgo, ko so ga odpeljali domov v Škocijan, kjer je umrl". Poljančev pogreb je bil na Ponedeljek in prava slovenska narodna manifestacija. Nad 3000 ljudi je prišlo iz vseh krajev, prišli so Ziljani, Rožani, Gorjanci, Podjunčani. Poljanec je le-2al v cerkvi. Pri maši je pridigal msgr. Podgorc, pogrebne obrede le opravil tinjski prošt Benetek, no in drugim je Poljanec sam povedal, da se mu je juha zdela tako sumljiva, tista zelena mast je kar tako lezla proti ustom. Nekaj časa jo je porival v stran, potem pa je vse skupaj popil. Po vojni pa je v Ljubljani Tolmajerju pravil Luka Kramolc, da „imajo v Ljubljani v bolnici njegov želodec v alkoholu shranjen, da je čisto preluknjan, razjeden od glaževine". Kaže, da se je tudi ta vest kmalu raznesla med ljudstvom, dr. Franci Zwitter ki je pravilo, da je želodec bil podoben radašeju (rešetu). Kako je Ljubljana prišla do želodca oz. če je sploh tam, sicer ni preverjeno. Tolmajer pa pravi, kakor mu je povedal Kramolc, da so neke deževne noči pred osmico, pod vodstvom ljubljanskega primarija Šlajmarja odprli truplo in mu odvzeli drobovje, ki so ga potem nadrobno preiskali v Ljubljani. Da bi zabrisali sledove, pa so zažgali vence. Poljančevo politično delovanje kot deželnozborski in kmečko-zborski slovenski poslanec in njegov vpliv na kulturno rast slovenske narodne skupnosti na Koroškem, bil je tudi predsednik SPZ, še vselej čaka temeljite obravnave in raziskave. Nihče še ni obdelal njegovega doprinosa za emancipacijo in politično uveljavitev koroških Slovencev med obema vojnama. Zato bi bilo umestno, da bi tako obe osrednji politični organizaciji kakor tudi obe osrednji kulturni organizaciji, ki se imata obe za naslednici Poljančeve SPZ, ustanovili sklad za raziskovanje medvojne slovensko-koroške zgodovine in za pospeševanje političnega in kulturnega delovanja. Hkrati s tem pa bi bilo prav, če bi zahtevali spominsko ploščo zanj na hiši koroškega deželnega zbora in kmetijske zbornice, saj je on tudi prvi deželni poslanec in kmetijski odbornik, ki so ga nacisti likvidirali. Pred svojo vestjo pa se moramo vprašati, zakaj na sedežu predvojne SPZ ni nobenega namiga, da je bil njen predsednik Vinko Poljanec, prva žrtev naciz-ma- Franc Wakounig Rož, Podjuna, Zilja Šentjanž: vaška slainnost ie zaživela V nedeljo, 14. avgusta 1988, popoldne je v Šentjanžu bilo vse živo in na nogah: SPD „Šentjanž“ je vabilo na 2. vaški praznik pri Tišlarju in res so prišli skoraj vsi, ki so mogli. Prišli pa so tudi gostje iz drugih vasi in zaselkov in celo Bilčovščani z one strani Drave so se pojavili z močnim zastopstvom in pri nogometni tekmi med Šentjanščani in njimi pokazali svoje veščine — saj so kar zmago odnesli. No, razpoloženje in vzdušje sta tega poznega nedeljskega popoldneva v košati senci na Tišlarje-vem vrtu bila odlična, domačnost je prevevala vso prireditev. Spored se je pričel z — že omenjeno — nogometno tekmo —, klovn Beppo pa jp zabaval otroke, mlade in starejše — in vsakomur, ki se je drugim režal, pobelil nos; poleg tega so se otroci zabavali še pri potiskavanju platna in risanju. Dedci in ženske pa so se pomerili pri kegljanju po stari šegi: kar po travi. Kot najbolj izkušena kegljača sta se izkazala Marija Hedenik iz Velinje vasi in Lojzi Gabrijel iz Šentjanža — oba sta bila nagrajena s plašči firme In-termercator. Društveniki so pripravili tudi srečolov, ki je bil — to naj bo po- sebej poudarjeno — zelo bogat, saj je vsakdo lahko dobil, oziroma srečno ujel raznorazne večdnevne dopuste, rajžo v Benetke, peč, da ga pozimi ne bo zeblo, ko si bo ogledoval akademsko sliko ali pa se vrnil s smučanja. Za ples pa je poskrbel trio Drava. Marjan, Roman in Tone so godli do pozne noči in razvedrili vsakogar. Šentjanščani pa so pokazali, da znajo tudi ženine krasti: Preglejev Zdravko, ki se je ta dan oženil, se je tako dobro počutil na vaškem prazniku, da je morala nevesta Bernarda priti ponj s celotnim spremstvom in ga odkupiti za drage denarce. Obračaj stvar, kot jo hočeš, letošnji šentjanški vaški praznik je uspel in domačini so prepričani, da bo tudi drugoletni, ki se ga že veselijo. OGLASI Stare slike, tudi pokvarjene — spet ko nove, povečamo in pomanjšamo slike, kolo-rirane slike, slike za potne liste v vseh velikostih lahko vzamete kar s seboj. Znan po solidnem delu — ekspres-foto HEDANEK, Celovec, Paulitschgasse/ na vogalu Bahnhofstraße, tel. 04 63/54 783 V Pliberku ali v okolici iščem stanovanjsko hišo. Tel.: 0 42 35 / 33 50 OGLAS ASTROLINE Ges.m.b.H. Troppauerstraße 15 9020 Celovec nujno išče pisarniško pomoč, po možnosti s prakso. Znanje slovenščine prvi pogoj, znanje angleščine zaželeno. Pismene prošnje pošljite na gornji naslov. Sveče: slovesna poroka Bernarde in Zdravka V nedeljo, 14. avgusta 1988, sta si v sveški farni cerkvi, posvečeni sv. Lambertu, obljubila večno zvestobo nevesta Bernarda Fink in pa ženin dr. Zdravko Inzko. Nevesta, hči slovenskih staršev, ki so po vojni šli v Argentino (Buenos Aires), je po poklicu operna pevka. Pred nedavnim je nastopila v Benetkah in tudi na Koroškem smo ji že prisluhnili pred časom v okviru solističnega koncerta. Ženin pa je med drugim znan kot ustanovitelj SAK, večletni predstavnik Združenih narodov v Dlan Ba-torju (Mongolija), kot avstrijski diplomatski predstavnik v Beogradu jn sploh kot zaveden in delaven član naše narodne skupnosti. Pred poroko je bilo srečanje svatov in gostov pri Pregliju — bodočem domu novoporočen-cev — in prišli so osebni prijatelji obeh, med njimi ravnatelj SG Reginald Vospernik, Zgončeva zbornična svetnika, sošolci in igralci SAK, dunajski podžupan Busek, literata Fabjan in Gustav in še mnogi drugi- Zadnja ovira, ki jo je ženin premagal pred trikratnim „da“ v cerkvi, je bilo zapenjanje — dobro jo je zmogel. Poročno mašo je daroval domači župnik pater Ivan skupaj z rektorjem Jožetom Kopeinigom, oblikovali pa so jo med drugim moški zbor SPD „Kočna“, domači cerkveni zbor, člani mozar-teumskega orhestra iz Salzburga in pa sestre Fink. Svatba je bila pri Adamu, kjer sta zagodla za ples Lojz in Tonč, so zaigrali filharmonisti z Dunaja in iz Salzburga in sta zapela moški zbor „Kočna“ ter cerkveni pevci. Vmes pa se je ogromno prepevalo, kar se danes ne zgodi več na vsaki hojseti. Po stari navadi so ženina in nevesto tudi ukradli. Bila je to pristna domača slovenska poroka, polna domačnosti. Novoporočencema želimo vse najboljše in čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Želimo, da bi se vselej rada vračala domov na Koroško in da bi še naprej bila z nami prijateljsko povezana. Franc Wakounig Nevesta Bernarda Fink in ženin dr. Zdravko Inzko OGLASI V najem dajem 6-postetjni apartma v Barbarigi pri Fazani (pred Pulo nasproti Brionskih otokov). Interesenti lahko kličejo po tel.: 03/064/38006. Za sodelavko iščemo v okolici Celovca opremljeno stanovanje. Tel.: 04 63 / 56 208 Na Koroškem pri Dravogradu prodam novejšo hišo, le- pa lega v ravnini, takoj vseljiva, pribl. 4000 m2 zemljišča s sadovnjakom. Interesenti se naj obrnejo na upravo Našega tednika v Celovcu, tel.: 04 63 / 51 25 28-21. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28. Rož, Podjuna, Zilja Melviče: praznik zahvale in domačega veselja Krasno praznično jutro, že prihajajo topli sončni žarki v zatišje idilične, majhne vasi Melviče. Obeta se najiepše vreme, ki si ga želimo. Pred začetkom slavnostne božje službe še pogledam, ali je vse pripravljeno. Pride domačin in reče: „To je gotovo najlepši dan za vas.“ Odgovorim mu: „Najlepši je bil pred 21. leti, ko je bila primicija V. Gotthardta, pa tudi današnjega se veselim z vsemi farani.“ To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se v njem. Tako je začel župnik zahvalni nagovor pri slovesni sveti maši na praznik Marijinega vnebovzetja. Bil je to za našo župnijo praznik praznikov v preteklem Marijinem letu. Zbrali smo se ob obnovljeni farni cerkvi in stolpu, da se skupno zahvalimo za srečno končano delo. Saj je sedaj naša farna cerkev, posvečena sveti opatinji Jeder-ti, zažarela v novi obleki. Pred 200 leti je postala „hčerka“ brške „matere“ samostojna župnija. Torej upravičeno veselje in povod zahvale za vse milosti, ki jih je sprejela in posredovala melviška fara. Tudi delo zadnjih tednov je Bog blagoslovil. Sepp Mayerl, daleč preko naše škofije in Avstrije znani specialist za popravo stolpov brez ogredja, je s svojimi marljivimi in izurjenimi strokovnimi delavci temeljito obnovil stolp melviške cerkve in ob sodelovanju mnogih pomočnikov, domačinov, tudi zunanjščino cerkve. Ob sklepu izrednega Marijinega leta smo darovali ob številni udeležbi vernikov in počitniških gostov pred okusno okrašenim križem na steni cerkve, na prostem slovesno sveto daritev, pri kateri so naši cerkveni pevci polnoštevilno prepevali in celebrantu odpe-vali. Vso slavnost pa je ojačila in dvigala godba na pihala z Dunaja St. Georg — Kagran, ki se je za par dni nahajala v Ziljski dolini. Ob koncu sv. maše za pokojne in žive dobrotnike je dušni pastir v obeh deželnih jezikih blagoslovil križ in iz bakra na-(Dalje na strani 8) Mladi Globašani so bili na Madžarskem Skoraj 50 mladih Globašanov in nekaj vaščanov iz okolice se je udeležilo izleta na Madžarsko. V jutranjih urah zadnje sobote smo se odpeljali z avto-podjetjem Sienčnik na dolgo rajžo na Blatno jezero (Plattensee). Z nami so potovali tudi člani priljubljenega ansambla Rendezvous. Presenečeni smo bili o veliki prijaznosti madžarskih carinikov, ki nam sploh nobenih težav niso delali. V popoldanskih urah smo prispeli na Blatno jezero, kjer smo uživali čudovito toplo vodo in lepe kraje okoli jezera. Zvečer so nam pripravili gostovanje domače skupine, ki so nam predstavile „Madžarsko kmečko ohcet“. Po tem kulturnem doživetju in pravi madžarski večerji je nam ansambel Rendezvous zaigral kljub manjšim tehničnim težavam (premalo toka v hotelu) za ples. S svojimi popevkami je navdušil tudi goste iz drugih držav in predvsem Madžare. Prav tako so Madžari bili navdušeni in presenečeni, ko smo jim zapeli nekaj domačih pesmi. Čeprav smo po tej lepi noči šli pozno spat, smo se v zgodnjih jutranjih urah podali na Hungaro-ring, kjer smo si ogledali avtomobilsko dirko Formula I. Našega av- strijskega rojaka Gerharda Bergerja smo pozdravili z velikim transparentom, ki je nosil napis „Koroški Slovenci pozdravljamo Gerharda Bergerja“. Vsi smo bili fascinirani, ko smo doživljali prvič tako dirko v živo. Seveda je pa nam vodič pokazal pred dirko tudi lepo mesto Budimpešto. Zvečer smo se spet podali na pot v Globasnico. Ko smo v ponedeljek zjutraj prišli na naše domove, smo bili vsi veseli, da je nam turistična agencija Cartrans omogočila tako poceni izlet; bil je doživetje, katerega nobeden od nas ne bo pozabil. Tudi ansambel Rendezvous se je izkazal kot pravi prijatelj, ker je z nami potoval brezplačno in igral ter pel za dobro voljo. Izvrsten šofer Franc Zanki od avtopodjetja Sienčnik pa je skrbel, da smo se vrnili vsi zdravi in zadovoljni v Globasnico. Bernard V LA V pohištva Radikalno praznimo. Od 6. 8.-27. 8. *88 Vso opremo iz trgovin pohištva in skladišča nudimo po senzacionalnih razprodajnih cenah. Kljub razprodaji vse brezplačno dostavljamo na dom. RUTAR DOBRLAVAS - BELJAK CENTER Reportaža Naslovna stran najnovejše kasete MePZ „Jakob-Petelin Gallus“, ki je ravno te dni izšla. Spodnja slika: tajnik Peter Hribernik ob priliki zadnjega „Gallusovega“ obiska v ZDA (leta 1974). NAŠ TEDNIK: Kakšen program ste na vašem zadnjem občnem zboru leta 1985 določili in koliko ga je uspelo uresničiti? PETER HRIBERNIK: Pred zadnjim občnim zborom se je zbor „Gallus“ nahajal v zelo hudi krizi. Spomladi 1984 smo nehali z vajami in obstajala je nevarnost, da bo zbor nehal delovati. Jeseni istega leta pa je nam le uspel nov začetek — z novimi pevci ter novim dirigen- „ Prireditelj naših koncertov v New Yorku oz. Fairfiel-du je zbor Zvon, v Clevelandu zbor Korotan, v Chicagu so to frančiškanski patri, glavno skrb za organizacijo koncertov v Torontu in Hamiltonu pa nosi Blaž Potočnik. Turneje se bo udeležilo 47 oseb, katere bo vsa zadeva stala okoli 700.000,— šilingov. Pri tem ni upoštevano brezplačno bivanje pri družinah v Clevelandu, Torontu ter pri patrih v Chicagu. Zaprosili smo tudi pri raznih osebah in podjetjih za finančno pomoč. Doslej smo dobili 80.000,— šilingov podpore, večinoma od duhovnikov in različnih firm. Po tej poti bi se vsem tistim, ki so nas že podprli in ki nas še mislijo podpreti, iskreno zahvalila. Sicer pa se bomo vsakemu posebej tudi pismeno zahvalili.“ Marica Tischler, glavna „Gallusova“ organizatorka turneje Melviče: praznik zahvale . . . (Nadaljevanje s 7. strani) pravljeno in pozlačeno sklepno kroglo. Strmeli smo, ko se je mojster s svojim pomočnikom dvignil na vrh stolpa in sta pripnela in pritrdila tom, prof. Jožetom Ropitzem. Od takrat naprej imamo, v Mo-destovem domu, spet redne vaje in nastope. Vrhu tega smo uredili naše članstvo, ki prej sploh ni bilo urejeno. NAŠ TEDNIK: Koliko članov šteje „Gallus“? PETER HRIBERNIK: Zbor ima trenutno 42 članov-pevcev. Imamo pa tudi več podpornih članov, katerim se po tej poti iskreno zahvaljujem za njihovo finančno podporo ter zvestobo zboru. NAŠ TEDNIK: Koliko ste imeli nastopov v zadnjih treh letih? PETER HRIBERNIK: Približno 40. Poleg tega smo priredili nekaj intenzivnih pevskih seminarjev. Naša zborovska „politika“ izgleda takole: vsako leto imamo osrednji koncert v Celovcu, hkrati pa se trudimo, da bi imeli čimveč nastopov tudi na podeželju. Veljamo sicer kot „celovški zbor“, toda nikakor nočemo zanemarjati važnega povezovanja in sodelovanja s podeželskimi kraji. Isto velja to za Slovenijo ter naše rojake v drugih državah. Tako smo v zadnjih treh letih nastopili mdr. v Ljubljani (1985), Mariboru ter v cerkvici na Blejskem otoku (1987). Prav tako leta 1987 smo bili soprireditelji koncerta okteta „Zvon" iz ZDA v Modestovem domu. Lep dogodek je bilo tudi naše sodelovanje pri papeški maši junija tega leta. NAŠ TEDNIK: Kaj bi označil križ s pozlačenim petelinom. Še bolj smo se čudili našemu basistu, mizarskemu mojstru, Jožu Zanklu, ko se je kakor pred 23. leti tudi dvignil na vrh in nazdravil Mayerlnu s kozarcem blagoslovljenega vina. Sledilo je okrepčilo, kakor pravimo: agapa, ki se je ob prepevanju domačih pesmi raztegnila na pet ur skupnega veselja. Zelja dušnega pastirja je, da bi nas vse milost božja prenovila in utrdila v zvestobi veri, Bogu in narodu. Per Mariam ad Jesum — Po Mariji k Jezusu! kot vaš največji uspeh v preteklih treh letih? PETER HRIBERNIK: Da je zbor preživel in se spet utrdil. Za to velja zasluga predvsem tudi našemu zborovodju prof. Ropit-zu. NAŠ TEDNIK: In drugi uspehi? PETER HRIBERNIK: Prvič, kaseta, ki je izšla ravno te dni. To je že naša druga kaseta — poleg dveh gramofonskih plošč. Kaseto „Buh vam dober liete daj“ je za nas posnel deželni studio radia Celovec v kotmirški cerkvi, ki je zaradi izredno dobre akustike posebej pripravna za taka snemanja. Na kaseti je posnetih več starih ljudskih pesmi: na prvi strani pesmi cerkvenega leta, kakor so jih po naših vaseh včasih peli in ki niso tipično cerkvene pesmi; na drugi strani so stare narodne pesmi o vseh štirih letnih časih. Vse te pesmi pri pevcih naših zborov večinoma niso znane oz. se ne pojejo več. Skoraj vse jih je priredil naš dirigent prof. Ropitz in tako rešil pred gotovo pozabo. NAŠ TEDNIK: Drugi veliki dogodek pa je gotovo vaše gostovanje v ZDA in Kanadi. Prihodnjo sredo, 24. avgusta, boste odpotovali, vrnili pa se v torek, 6. septembra. Kje vse boste nastopili? PETER HRIBERNIK: V ZDA bomo nastopili v New Yorku, Clevelandu in Chicagu, v Kanadi pa v Torontu in Hamiltonu. Poleg tega bomo sooblikovali dve m PISMA BRALČEVI I I „Milijarda človeštva preveč“ V komentarju v zadnji številki NT je g. Rudi Vouk pokazal, da je zelo socialno čuteč, kar je lepo in prav. Glede predloga, da naj bi denar namesto za misijonska vozila darovali raje za kontracepcijska sredstva ali za begunska taborišča, pa naj mi dovoli kratko pojasnilo. Misijonski (ne „afrikanski“) avti STRAN n petek, STRAN q petek, O 19. avgusta 1988 ________v? 19- avgusta 1988 „To j(že druga GalluOva turneja v ZDA i Kanadi“ Pogovor s PetroHribernikom, tajnikom „Gallusa“ Prihodnjo sredo? avgusta, odpotuje MePZ „Jakob Peteri! us“ na 14-dnevno turnejo v Amerikoj^nado. To je že njegova druga t urnejša j velike luže. Po vrnitvi s turneje bo11 us“ imel svoj redni občni zbor, na kate^odo določili delovni program za nap^ zadnji delovni periodi in o turneji V; 'n Kanadi smo se pogovarjali s tajni' „Gallusa“ Petrom Hribernikom. „Da je naš zbor pr^’ to velja zasluga predvsem tudi našew0rovodju prof. Jožetu RopitZJHribernik ____________________ naj predvsem pomagajo evangeli-zaciji Cerkve, kar je njena bistvena naloga („Pojdite po vsem svetu in učite vse narode in krščujte . ■ ■) in ker „žetev je velika, delavcev pa malo“, so različna vozila nujna-Želel bi le, da bi g. Vouk imel kdaj priložnost doživeti misijon, kakor sem jo imel jaz: velik kakor vsa Podjuna, kjer potrebuje misijonar ves mesec, da obišče vse vasi in to s prtljago ob vseh mogočih ne-prilikah. Obenem pa pomaga raznim 'socialnim namenom (bolniki). Cerkev — to smo mi vsi — je misijonska! Kar g. Vouk predlaga, je bolj s°cialna zadeva. Ni treba dokazo-Vati, koliko Cerkev socialno dela, «oliko je še raznih cerkvenih in necerkvenih dejavnosti za socialno pomoč. Zato mislim: pustimo vernikom, na darujejo za prvenstveno, to je Misijonsko delo, kajti za nas krist-lane je to moralno manj problematično kakor kontracepcija, in mkušnja kaže, da prav tisti, ki naj-Več darujejo za misijone, tudi največ darujejo v razne socialne namene. Vsekakor pa je pohvalno, da je božji službi (Cleveland in Toronto). To je že naša druga turneja po Združenih državah in Kanadi; prva je bila leta 1974. NAŠ TEDNIK: Kdo je bil glavni pobudnik za ta zahteven projekt? PETER HRIBERNIK: Po naši prvi turneji se stiki z rojaki onkraj velike luže nikoli niso docela pretrgali. Tako je npr. zbor „Korotan“, ki nas je leta 1974 povabil, leta 1981 gostoval na Koroškem. Posebej pa je skrbela za vzdrževanje teh stikov Ma- „ Utrditi hočemo vezi med zamejstvom in zdomstvom. Prikazati in prinesti želimo Slovencem v ZDA in Kanadi Koroško z našo pesmijo in kulturo, kajti prav njim Koroška zelo veliko pomeni. Hočem tudi kot odbornik Mohorjeve družbe navezati stike s Slovenci in poverjeniki v ZDA in Kanadi. Le-ti se zelo trudijo za razpečavanje Mohorjevih knjig in hkrati tudi zbirajo darove za slovenske dijake in študente v Mohorjevih domovih. Gostovanje „Gallusa“ pa sploh naš obisk pri zdomcih naj bi vse te vezi in stike poglobil ter bil tudi nekak izraz naše hvaležnosti za dobljeno podporo.“ mag. Ivan Olip, predsednik MePZ „Jakob Petelin-Gallus“ g. Vouk iz naših ozkih problemov odprt za potrebe „tretjega sveta“ in mu v tem žetim več uspeha. Vinko Zaletel • Čestitamo Ljudmila Sienčnik iz Dobrle vasi obhaja te dni svojo 70-letnico. Želimo ji vse najboljše, predvsem pa obilo zdravja ter božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje tudi EL Dobrla vas. SliOVBHSKI KASODNI ODBOR SLOT-ENTTtl» WATIOWAt. OOMITTE* ........ OOT5TTB NAOröflTJCXnßStOWISrt HUDOtr SMERSU Ubartad MO 1S»1 SAN ANDRES B Tajnika Secrttarloa Dr. LUDOVIK Pl« «403 Catalpa At* RMjewood, NY, 11388 USA Dr. PETER URBANC 1, Dalebarry Pl. p Mili», Ont. JOB XAS Canada Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky Ballhauspl. 2 Wien 1014 - Austria Gospod zvezni kancler! Buenos Aires, 1. marca 1988 Slovenski narodni odbor, ki izraža razpoloženje v političnem zdomstvu živečih svobodiljubnih Slovencev različnih miselnih plasti in idejnih tokov, se čuti obvezanega, da spremlja tudi duhovne težnje drugih rojakov. Ob petdeseti obletnici, odkar je nacizem z Anschlussom hotel izbrisati svobodno Avstrijo, se Slovenski narodni odbor pridružuje tudi grenkim spominom slovenskega ljudstva na Koroškem, ki ga je to protipravno dejanje in njemu sledeče nacistično preganjanje posebno hudo prizadelo in mu dejansko grozilo s popolnim uničenjem. V ozračju svobode in demokracije, ki. je v čast Avstriji, so se slovenskemu ljudstvu na Koroškem popravile nekatere nekdanje krivice. Vendar morajo tamkajšnji rojaki, v skrbi za ohranitev in razvijanje svojega materinega jezika in kulturnih posebnosti, vedno znova premagovati naravni pritisk okolja, včasih pa tudi nenaklonjeno ravnanje posebno krajevnih dejavnikov. Tak podrejeni položaj se zdaj kaže ob pripravah na zakonsko reformo šolstva na jezikovno mešanem področju južne Koroške. V zaskrbljenosti za neovirano možnost nadaljnje celotne integriranosti v družbi Slovenci posebno obžalujejo, da se jim pri preučevanju in načrtovanju vzgojnega sistema ne daje primerna vloga ih da niso pritegnjeni k pogajanjem kot enakovreden partner. Ker soustvarjajo blaginjo in napredek avstrijske državne skupnosti in prispevajo k rasti ugleda avstrijske republike po svetu, upravičeno pričakujejo, da se jim pri-poznava veljava, ki jim že sicer gre po naravnem pravu, po splošno sprejetih mednarodnih načelih in tudi po formalnih obveznostih. Slovenski narodni odbor se obrača na gospoda zveznega kanclerja,da po svoji pristojnosti in vplivnosti pomaga k sporazumni rešitvi šolskega vprašanja na južnem Koroškem, ki bo zadovoljiva za tamkajšnje slovensko ljudstvo in s tem tudi za vso avstrijsko skupnost, in ukrene vse, da se umakne ali zavrne omenjeni zakonski predlog. Za Slovenski narodni odbor '■/Z Rudolfi Smersu predsednik To pismo Slovenskega narodnega odbora avstrijskemu zveznemu kanclerju dokazuje, da nas onkraj velike luže podpirajo tudi v naših političnih prizadevanjih. rica Tischler, ki je, kakor 1974, tudi tokrat imela glavno skrb za realizacijo naše turneje po ZDA in Kanadi. NAŠ TEDNIK: Kakšen spored boste predvajali ameriškim in kanadskim rojakom? PETER HRIBERNIK: Spored bo obsegal od klasične latinske in slovenske literature do tipičnih koroških narodnih. Za pri- merno vzdušje med koncerti in po koncertih bo skrbel tudi šmi-helski ansambel „Korenika“, ki se bo prav tako udeležil te turneje. Povezavo bo imel mag. Miha Vrbinc. Upam, da nam bo z našo turnejo uspelo vsaj nekoliko podpreti naše rojake onkraj velike luže — v njihovih prizadevanjih, ohraniti, kolikor je le možno, slovenski materin jezik, pesem in besedo in jo posredovati tudi njihovim potomcem. Srečanje bivših pregnancev Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 25. septembra 1988, s pričetkom ob 14. uri pri Ogrisu v Bilčovsu svoj redni občni zbor, ki bo spet povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev. Na občnem zboru bodo bivši izseljenci dobili tudi podrobna pojasnila o novih določilih za- kona o oskrbi žrtev in o enkratni častni priznavalnini, ki jo je Avstrija ob 50-letnici nacistične zasedbe sklenila za borce proti fašizmu in žrtve nacističnega nasilja. 25. septembra se bomo bivši izseljenci z družinami in prijatelji zbrali v Bilčovsu, da skupaj potrdimo našo izseljeniško zavest! Zveza slovenskih izseljencev Razno STRAN ^ /-k petek, I U 19. avgusta 1988 STRAN ^ -j petek, _________II 19. avgusta 1988 Gost v Našem tedniku Vočarnem življenju barv Galerija Rožek je letos obogatila kulturno dejavnost z zelo zanimivimi in odmevnimi razstavami. Maja meseca je razstavljala Hercegovka Fatima Tunović, ki zdaj živi v Solnogradu. Junija je sledila razstava Beljačana Huga Wulza, ki prav tako živi na Solnograškem. Julija meseca je razstavljala Kiki Kogelnik, doma iz Pliberka, živi pa v New Yorku. Dve sliki sta bili namenjeni prav koroški narodnostni problematiki, ki izziva tako pri ljudeh kakor stvareh dvoobraznost z vsemi posledicami. Avgusta pa je pripravila galerija, ki jo vodita Marija in Zvonko Šikoronja, poletno razstavo umetnikov Omana, Krawagne, Hokeja, Kollerja, Wulza in Fatime. Valentin Oman razstavlja novejše stvari, eno sliko je ustvaril prav za rožeško razstavo. Odprte so tudi stenske slike iz leta 1985. Močna je podobnost s freskami, s katerimi je umetnik obogatil baziliko na Plešivcu. Poleg tega razstavlja Oman tudi tri pokrajinske slike. V nedeljo, 14. avgusta, pa je poslikal steno do vhoda v galerijo. Peter Krawagna ustvarja z malo črt močno zreducirane, skorajda že skicaste slike. Giselbert Hoke Neumoren delavec za narodni. . . (Nadaljevanje s 5. strani) In Vinko Poljanec? Med prvimi je z vso jasnostjo spoznal položaj in ukrepe, ki so bili potrebni. Stopil je v prve vrste delavcev za vero in rod. Včasih je bilo treba malo zvijače, da so skupni nastopi uspeli. Po vrsti uspelih prireditev je krščanska zveza zaprosila za skupni list za pevce v Slovenijo. Potni list ni prišel, odklonjen. Pevcev pa ni bilo tako lahko ugnati. Neopaženo so šli drug za drugim po potni list in kar vsem skupno ni uspelo, so posamič zmogli: vsi so imeli v rokah veljaven potni list in obisk onkraj meje se je posrečil. Vendar je bilo skupno delovanje kulturnih organizacij vedno težavnejše in podvrženo oviram. Dne 28. novembra 1934 je predsednik Zveze kulturnih društev Vinko Poljanec javno protestiral proti zapostavljanju slovenske manjšine. Pomagalo ni nič. Kakor smrtonosen grom iz daljave in napoved tragičnih dni od marca do avgusta 1938 pa zvenijo ukrepi, o katerih govori koroški Slovenec v svoji izdaji 19. novembra 1922. Rajni se je morda že tedaj zavedal, da se bo končala njegova pot z nasilno smrtjo, čeravno z neomajano zvestobo do vere Cerkve in naroda. Dne 25. avgusta se ga hočemo hvaležno spomniti. Naj prosi pri božjem prestolu, da bi znali tudi mi prav ceniti božji svet in njegove zaklade in zanje tudi krivico trpeti. Matej Igerc je prispeval dve grafiki (1/20 in 2/30) pa en original. Fatima Tuno-vič se predstavlja s štirimi deli, ki pretresljivo kažejo njen ustvarjalni in hudo človeški nemir. Konrad Koller, bil je zdravnik, razstavlja oljnate slike, risbe in akvarele. Zelo lepa je njegova oljnata slika s cerkvijo. Beljačan Hugo Wulz se po dolgih letih spet vrača v domače kraje. V bližini Rožeka je namreč kupil domačijo. Njegova dela spominjajo na slike v etruščanskih in egiptovskih grobovih. Kažejo človeka z njegovimi spremljevalci, s sanjskimi in mitičnimi bitji. V novejših delih je močna erotika. Prejšnja dela so bila bolj statična; huda bolezen, ki jo je umetnik prestal pred šestimi leti, ta bližina smrti je precej preusmerila umetnikovo delovanje in ustvarjanje Wulz je bil 13. in 14. avgusta tudi sam navzoč. Letošnja poletna razstava je odprta še do 26. avgusta, od torka do nedelje, od 15. do 19. ure. Te dni je župnik Andrej Karicelj obhajal svojo 75-letnico. Zvestemu dopisniku želimo obilo božjega blagoslova ter predvsem tudi zdravja. ♦ Pred kratkim je praznoval v Celovcu Tomi Pisjak svoj 60. življenjski jubilej. Bivšemu izseljencu želimo še mnogo zdravih iet ter veliko ustvarjalne moči pri njegovem konjičku, slikarstvu. * Naš ruški rojak univ. lektor dr. Pepej Strutz se je pred kratkim v Velikovcu poročil. Njegovi izvoljenki Gabrieli in njemu iskreno čestitamo! NAŠ TEDNIK: Kaj pravzaprav pomeni „koko“? FRANC MERKAČ: „koko“ je kratica za slovensko „komunikacija“ in nemško „Kommunikation“. Naš uradni naziv je takšna dolga klobasa, da smo stuh-tali tole kratico. NAŠ TEDNIK: Če sem odkrit, o društvu koko še nič ne vem. Kako in zakaj se je to društvo ustanovilo? FRANC MERKAČ: Najprej je bilo moje osebno stanje, da sem bil brezposeln in sem iskal možnosti najti zaposlitev, ustrezno moji izobrazbi in mojim motivom. Tedaj je nastala ideja, da bi v okviru nekega društva dali ponudbe za tiste dvojezične ljudi na Koroškem, ki jih slovenske osrednje in kulturne organizacije le delno zajamejo — predvsem mislim tu na dvojezične zakone ali partnerstva, torej na kulturno mešane socialne enote. Nastalo je razglabljanje, kako bi slovenski del te enote ohranili pri slovenski narodni skupnosti in podobno. Ne nazadnje me je to zanimaio tudi zato, ker sem tudi sam v takšnem položaju. Potem je prišlo še zraven, da bi imel možnost delati v okviru akcije 8000 delovnega urada, če bi vložil poseben projekt. Ko sem sam zase izdelal takšen projekt „dvojezična komunikacija“, se je pokazalo, da bi ga bilo najlaže izvesti z novim društvom. Poiskal sem kakšnih dvajset ljudi, ki so bili pripravljeni za sodelovanje, in vložil statute, pri čemer je zanimivo, da so nam uradno potrdili sedež v Klagenfurt/ Celovec. NAŠ TEDNIK: Kakšen je zdaj ta projekt? FRANC MERKAČ: Projekt ima pravzaprav troje težišč. Prvo je, da pripravimo informacijsko brošuro o možnosti uporabe slovenščine pri vseh tistih uradih, kjer je po Zakonu o narodnih skupinah slovenščina priznana kot dodatni uradni jezik. Ravno zdaj smo kontaktirali vse tiste urade z vprašalnikom, da nam povejo status-quo, torej od uradnega naziva urada v slovenščini, do tega, kakšna je dejanska praksa, kdo je na tistem uradu pristojen za slovenske vloge in na koga se lahko stranka obrne, ali ima urad na razpolago slovenske obrazce oz. formularje in seveda naj urad tudi oceni, koliko se Slovenci poslužujejo te možnosti, in podobna vprašanja. NAŠ TEDNIK: Koliko uradov pa je to? FRANC MERKAČ: To je nad 70 uradov in večina Slovencem ni znana, v bistvu se ne spoznajo. Ta brošura bi naj bila začetek ustvarjanja zavesti, kje je uporabljanje slovenščine konkretno možno in kakšna je pripravljenost oz. deloma nepripravljenost uradov. Brošura bo vsebovala čisto konkretne informacije. NAŠ TEDNIK: Kaj je drugo težišče projekta? FRANC MERKAČ: Drugo težišče je delovna skupina, ki se bavi z didaktičnimi materijaliji, ki so uporabljivi za dvojezične otroške skupine v predšolski dobi. Pri tej delovni skupini sodelujejo predvsem otroške vrtnarice, pa tudi voditeljice otroških skupin. Predvsem mislimo zbrati ustrezne igre in igrače, ki so posebno primerne za dvojezične skupine. NAŠ TEDNIK: Kakšni naj bojo konkretni rezultati dela te skupine? FRANC MERKAČ: Prvič mislimo zbrati ideje, kje bi bila možna adaptacija iger in igrač v slovenski jezik, da sestavimo seznam, kakšne takšne igrače sploh obstajajo, drugič pa, da bi tudi sami izdelali to ali drugo manjšo igračo in jo potem tudi v tej delavnici razpečavali. Ta igrača bi naj ne bila uporabljiva samo v večjih skupinah, torej v otroških vrtcih, ampak tudi * v manjših, torej predvsem v družinskem krogu. NAŠ TEDNIK: Ali bojo te igrače samo za slovensko govoreče otroke, ali pa se bo z njimi lahko tudi nemško govoreči otrok učil slovenščine? FRANC MERKAČ: V bistvu je mišljeno, da se naj s tem krepj slovenščina. Ker to je zmeraj problem pri dvojezičnih skupi' nah, da se slovenščina le rela- N AS VL Društvo „koko — izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo“ je bilo ustanovljeno februarja letos v Celovcu, namen društva pa je zlasti pospeševanje dvojezične komunikacije v socialnih okoljih, v katerih je smiselna, zaželena ali po zakonu predpisana. Člani odbora koko so Milka Hudobnik (predsednica), Franc Tomažič (podpredsednik), Franc Merkač (tajnik), Martin Pandel (blagajnik), Milka Krajger-Merkač, Tatjana F einig, Marija Jurič in Pepe Marketz. Društvo ima svoj sedež na Kardinalplatzu 1/1, po telefonu je delavnica dosegljiva pod številko 0463/ 51 64 43. Seveda je društvo veselo vsake finančne podpore, bančno zvezo imajo pri Posojilnici-Bank Celovec, kto. štev. 3.038.965. O delu in lačrtih koko smo se pogovarjali s i tajnikom Francem Merkačem. „Ne znamo razvijati strategij, po katerih bi se slovenščina v javnosti uveljavila.“ roških Slovencev je seveda, da ne znamo razvijati strategij, po katerih bi se slovenščina v javnosti res uveljavila. Potem se seveda zgodi, da kdo enkrat udari na mizo, to pa spet drugi pojmujejo kot neadekvatno vedenje in sklenejo, da bojo pred uradi govorili samo še nemško. Mi ne nameravamo eskalirati vprašanja, temveč hočemo samo objektivno informirati o možnostih uporabljanja slovenščine, po možnosti z aktivnim sodelovanjem dotičnega urada. Seveda imamo pri tem subjektivni namen, da se uveljavi slovenščina, v toliko torej lahko rečemo, da je naša dejavnost kulturnopolitična. NAŠ TEDNIK: Kakšen je odnos koko do osrednjih organizacij oz. zakaj to vaše delo ne opravljate v okviru osrednjih organizacij? FRANC MERKAČ: Osrednje organizacije nas podpirajo, čeprav žal ne finančno, imamo dober odnos. Če si ogledaš naš odbor in sosvet, boš videl, da sodelujejo osebe iz vseh politič- Koko-dvtezična komunikacija in servisna služba tivno težko uveljavi, ali je to zdaj v dvojezični družini ali v večjib skupinah. Za te skupine sem si npr. izmislil neko igračo, ki jf podoba črnemu Petru, le da tisti, ki ima zadnjo karto, ne zgubi, temveč zmaga. Ne bom izdal zdaj gesia, ker še ni čisto gotova. Ampak tudi tu se išče pare in te figure ali pojmi ali kar pač že bo, so poimenovani v slovenščini in v nemščini, tako da tukaj igra slovenščina na čisto preprost in igriv načih enakovredno vlogo. Takšne igr® so zanimive za skupine, kjer j® slovenščina nedominantni jezik-Kjer pa je slovenščina dorni' nantni jezik, tam seveda dvojezična igrača po mojem nima mesta, tam bi morale biti slovenske igrače. Večina naših iger bi morala torej biti samo slovenska, ker je to za krepitev jezika pač najbolj ustrezno. Zaenkrat pa takšnih igrač pri nas seveda skoraj sploh ni. NAŠ TEDNIK: In tretje težišče? FRANC MERKAČ: To pa je po- nudba, kjer se bojo lahko starši ali drugi interesenti pogovarjali 0 problemih dvojezične vzgoje Po družinah ali o dvojezični vzgoji sploh. Šlo bo torej za vprašanja kot družinski jezik ali vprašanje pogovornega partnerja v mešani družini ali vprašanje sistematičnega dvojezičnega šolanja v predšolski dobi ipd. S temi sestanki mislimo začeti že septembra, določeno pa je že, ba bojo te skupine ločene po jezikovnih kriterijih, tako, da ne bojo potem še nastala vpraša-nia, kje je pogovorni jezik slovenski in kje nemški. NAŠ TEDNIK: Torej predvsem izmenjavanje izkušenj in problemov? FRANC MERKAČ: Da, pri čemer pa naj bojo nagovorjeni Predvsem starši, ki živijo v kulturno mešanih okoljih. To so to-rej tri težišča, ki so sestavni deli Projekta „dvojezična komunikacija“. naš TEDNIK: Ti projekti naj bi bili končani v enem letu. Ampak društvo koko naj obstaja še naprej, mar ne? FRANC MERKAČ: Tu je možno najmanj troje variant: pesimistična je, da po enem letu ne bomo več imeli finančnih sredstev in tudi ne več zagona, tako da se bo vse prenehalo; optimistična je, da bomo nekje našli kakšnega velikodušnega podpornika, da bomo lahko delali brez skrbi. Oboje ni realistično, po mojem bo prava neka srednja varianta, se pravi, da upamo na finančne podpore privatnikov in javnih ustanov in pa na delovna naročila, tako da bomo lahko delovali še naprej, četudi morda v manjšem obsegu. NAŠ TEDNIK: Imaš že kakšne zamisli za nadaljnje projekte? FRANC MERKAČ: Zamisli za nadaljnje projekte je dosti, brošura o uradnem jeziku bi naj bila pravzaprav šele začetek. Sploh bi si lahko predstavljal, da nekdo, ki ima kakšne probleme s slovenščino pred uradi, pokliče v koko-delavnico in tukaj zve, kje je kaj možno, na koga se lahko obrne, kakšni so strokovni izrazi v slovenščini itd. Konec koncev tudi naše osrednje organizacije nimajo vseh strokovnih podlag, ki bi pa bile potrebne tudi za notranje delo. Možno bi bilo tudi sodelovanje z različnimi gospodarskimi ustanovami itd. Idealna bi pač bila neke vrste servisna služba za vse probleme okoli uporabljanja slovenščine v javnosti. NAŠ TEDNIK: V manjšini prijaznem okolju bi to lahko bila idealna naloga za deželo . . . FRANC MERKAČ: Če to ne bi bil politikum, bi to seveda bila idealna naloga dežele Koroške. Saj bi morala imeti interes, da se pomiri stanje. Takšna ustanova bi lahko povsod, kjer se pojavi problem s slovenščino, v pozitivnem smislu pomagala, se pravi, v smislu, da se slovenščina uveljavi. NAŠ TEDNIK: Ampak koko se ne pojmuje kot politično društvo? FRANC MERKAČ: Problem ko- nih taborov in kar se tiče našega dela, ni spornih točk. Da pa je ta dejavnost nastala zunaj osrednjih organizacij, je po mojem že določen signal, da jim morda ne uspe v takšni meri razvijati dejavnosti, kjer bi se vljučevali ljudje, ki se nočejo stoodstotno opredeliti k eni ali k drugi organizaciji, predvsem zato ne, ker je vsebina dela v tem primeru nadrejena in bi bilo zelo neprimerno, zdaj to sugerirati eni sami organizaciji — kar bi ja bilo enostavno, lahko bi se ponudil eni, delovni urad plača. Predvsem zato ne, ker je spor med osrednjima organizacijama tako očiten, da bi to prej ali slej lahko škodovalo delu. To moram povedati tako radikalno in da se formira taka servisna služba, čeprav z željo do čim ožjega sodelovanja izven osrednjih organizacij, je signal za osrednje organizacije, da morajo biti čuječe, če hočejo v bodoče take ljudi integrirati. NAŠ TEDNIK: Hvala za pogovor. DOPUSTNIŠKA DOŽIVETJA z Našim tednikom skupaj s KKZ, z Družino in domom in s Cartransom Štiri dopustniške dneve ob ogledu krajev MEDJUGORJE — MOSTAR — SARAJEVO — PLITVICE Varianta A — avtobus Varianta B — avtobus in ladja TERMIN: 23.-26. oktober 1988 TERMIN: 24.-27. oktrober 1988 Spored: Spored: 23.10. CELOVEC — LJUBLJANA — ZAGREB — BANJA LUKA — 24.10 CELOVEC — LJUBLJANA — POSTOJNA — RIJEKA; JAJCE — SARAJEVO; večerja, zabava, nočitev. ob 17.00 odhod ladje iz Rijeke, večerja, zabava, nočitev na 24.10 ogled Sarajeva CGazi-Husrevbegova mošeja, muzeji, cerk- ladji ve, olimpijsko mesto) 25.10 približno ob 7.00 prihod ladje v pristanišče SPLIT; zajtrk, turško kosilo v restavraciji MORICA HAN nato ogled Splita in prevoz z avtobusom v MEDJUGORJE, popoldne prosto za osebni ogled mesta; večerja, zabava, kjer se srečamo s skupino A; nadaljnji program kakor pri nočitev varianti A 25.10 po zajtrku vožnja v Mostar, skupno kosilo s skupino B; 26.10 po zajtrku odhod avtobusa preko MOSTARJA (ogled) v ogled MOSTARJA, MEDJUGORJE: ob 18.00 zahvalna SPLIT; ca. 17.00 odhod ladje iz SPLITA; večerja, nočitev na maša ob 40-letnici NT; nato večerja, nočitev ladji 26.10 po zajtrku odhod domov na progi SPLIT — ŠIBENIK — ZA- 27. 10. ob 8.00 prihod ladje v RIJEKO, nato avtobusni prevoz v DAR — KARLOBAG — PLITVICE - KARLOVAC - NOVO MESTO — LJUBLJANA — CELOVEC Celovec Cena variante A I960;— šil. Cena variante B 2850;— šil. doplačilo za enoposteljno sobo 680,— šil. VKLJUČENO: avtobus Celovec — Rijeka — Celovec in Split VKLUČENO: avtobusni prevozi po navedeni progi — name- — Medjugorje — Split stitev s polnim penzionom v hotelih sredje kategorije — prevoz z ladjo Rijeka — Split — Rijeka vodnik polni penzion — vodnik Nagradno tekmovanje za mesec avgust 1. nagrada Martinovanje z Našim tednikom v Varaždinskih toplicah (od 12. do 13. novembra) + 10 knjižnih nagrad (Mohorjeva knjigarna) Če ste že uganili, kaj slika predstavlja, pošljite pravo rešitev na uredništvo Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Za tiste, ki želijo biti ves teden na morju MOŠČENIČKA DRAGA Termin: 24. 9. — 1.10.1988 hotel MARINA(Bkategorija) Moščenička Draga — mala vas, 15 km južno od Opatije, čista voda, peščena plaža, lepa promenada ob morju, stalna avtobusna zveza z Opatijo. HOTEL MARINA: tik ob morju, velik vrt, igrišče, bazen, plaža je plitva (idealno za otroke), dobro vodstvo hotela SOBE: vse imajo prho in WC, nekatere tudi balkon, zelo prostorne sobe CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz Celovec—Moščenička Draga—Celovec. Namestitev v dvoposteljnih sobah na bazi polpenziona. Pijača dobrodošlica. Cena za osebo: 2780,— šil. doplačilo za enoposteljno sobo 665,— šil. PRIJAVE SPREJEMATA: NAŠ TEDNIK, tel. (04 63) 51 25 28-21 CARTRANS, tel. (04 63) 51 26 80 Pri red it ve/Razno PRIREDITVE Petek, 19. avgusta Nov slovenski vodič o Gospe Sveti (dr. M. Zadnikar). Sobota, 20. avgusta Duhovni nagovor (Jože Valeš-ko). — Voščila (D. Urschitz). Nedelja, 21. avgusta Spored za dobro voljo. Pon., 22. avgusta Uspešnica meseca — Javni izbor v Dobu. Torek, 23. avgusta „Halo, prijatelji!“ Partnerski magazin. Sreda, 24. avgusta Narodno-zabavna glasba. Četrtek, 25. avgusta Rož — Podjuna — Zilja. • Rožek Razstava del KIKI KOGELNIK Razstava je na ogled vsak dan od 15.00 do 19.00 ure, razen ob ponedeljkih Kraj: galerija Rožek • Loče FOLKLORNI VEČER s plesi in pesmimi Gradiščanskih Hrvatov (Kolo Slavuj) Čas: petek, 19. 8., ob 20. uri Kraj: Kulturni dom v Ledincah Prireditelj: SRD „Jepa-Baško jezero“ • Šentprimož MAŠA S PETJEM IN KONCERTOM Čas: sobota, 3. septembra 1988, ob 20. uri Kraj: farna cerkev v Šentprimo- žu Poje: Komorni zbor „Gallus“ iz Kranja Orgle: Angela Tomanič Prireditelj: župnijski svet v Šentprimožu • Globasnica Globaška mladina vabi na GLOBAŠKO ŽEGNANJE Čas: 10,—11. 9. 1988 Sobota, 10. 9. 1988, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici: ORF — Slovenski oddelek: izbor uspešnice meseca, moderator: Marjan Velik; — promocija nove kasete in plošče ansambla RENDEZ-VOUS, nato ples; — modna revija; — tovarna ELAN prireja avtogramsko uro z Bojanom Križajem Nedelja, 11. 9. 1988: — po pranganju: srečanje pod farno lipo; igra: Godba na pihala iz Šmihela; — ob 20. uri KONCERT DOMAČIH ZBOROV pri Šteklnu; — po koncertu ples z ansamblom YETTY • Sveče 8. SLIKARSKI TEDEN V SVEČAH Čas: od 4. do 10. septembra 1988 Udeleženci: Veselka Šorli-Puc, Ljubljana; Boni Čeh, Radovlji- ca; Loredana Bartok Rass-mann, Trst; Boris Zulian, Trst; Martina Gombos, Porovčiče — Moosburg; Herbert Brunner, Gradnica; Spored: nedelja, 4. septembra, ob 20. uri: Odprtje slikarskega tedna pri ADAMU; Otvoritveni koncert: Gunda König — Dieter Kaufmann: KAKAKANE CHANSONS. Sreda, 7. septembra, ob 20. uri: Domači večer z moškim pevskim zborom KOČNA in z duom Tonč in Lojz pri ADAMU. Sobota, 10. septembra, ob 20. uri: Prezentacija del in zaključna družabnost pri ADAMU. Na vse prireditve v okviru slikarskega tedna ste prav prisrčno vabljeni! Od ponedeljka do petka bo Boni Čeh od 14.00 do 16.00 ure mlade in stare ljubitelje umetnosti uvajal v tehniko keramičnega oblikovanja. Ves potrebni material prispeva prireditelj! • Rožek POLETNA RAZSTAVA Čas: od torka do nedelje — vsak dan do 26. avgusta, od 15.00 do 19.00 ure Kraj: Galerija Rožek Razstavljajo: Oman, Hoke, Kra-wagna, Wulz Darovi za tiskovni sklad 1988 Andrej Boročnik, Libuče 20,—; Johan Maček, Grablje 40,—; Andrej Wakounig, Dvor 20,—; Marjana Kušej, Blato 20,—; Franc Riedl, Nonča vas 50,—; Katarina Cvelf, Nonča vas 20,—; Feliks Buchwald, Nonča vas 20,—; Štefan Hudobnik, Nonča vas 100,—; Marija Buchwald, Nonča vas 50,—; Lenart Kac, Nonča vas 90,—; Maks Piko, Vidra vas 20,—; Marija Trampuš, Pliberk 50,—; družina Breznik, Brege 50,—; Marko Trampuš, Dob 100,—; N. N., Dobrova 20,—; Josef Šteharnik, Žvabek 20,—; Avgust Potočnik, Pliberk 50,—; dr. Janko Hornböck, Podgorje 220,—; Alojz Baumgartner, Bistrica 50,—; Mihale Amruš, Šentjakob 20,—; preč. g. Pepe Marketz, Šentjakob 120,—; Ursula Diesinger, Šentjakob 20,—; Doroteja Samonig, Šentjakob 60,—; Jožef Krištof, Velika vas 120,—; N. N., Šentpeter 20,—; Janez Kajžnik, Svatne 40,—; Franc Mikel, Svatne 20,—; Anton Gabriel, Leše 50,—; Terezija Obilčnik, Leše 70,—; Janko Janežič, Leše 50,—; Hanzej Gröblacher, Reka 20,—; Johan Lederer, Reka 20,—; Anton Isop, Gorinčiče 40,—; Jožef Lepušic, Šentjanž 50,—; Tomaž Nimec, Plešivec 20,—; Marija Adlaßnig, Novo selo 40,—; Ivanka Adlaßnig, Novo selo 20,—; Z. M., Bilnjovs 20,—; Lorene Bister, Podgrad 60,—; Janez Safran, Bilčovs 100,—; Ana Miškulnik, Branča vas 20,—; Albin Krušic, Velinja vas 20,—; Viktorija Mečina, Gora 50,—; Franc Valentinič Gora 20,—; N. N., Podgorje 20,—; Johan Inzko, Podgorje 20,—; Angela Obilčnik, Rute 20,—; Mirko Janežič, Rute 20,—; Valentin Müller, Rute 40,—; Janko Oitzl, Borovlje 20,—; Josef Olip, Goriče 20,—; Ferdinand, Resnica 100,—; Ivan Rus, Struga 20,—; Justina Kušej, Šmihel 30,—; Ana Čebul, Šmihel 20,—; Friedrich Jernej, Šmihel 20,—; Janez Perč, Šteben 20,—; Ana Hašej, Kokje 20,—; Dominik Krušic, Kotmara vas 40,—; Kati Andrejčič, Bistrica 40,—; Johan Čelesnik, Polana 20,—; Peter Rarej, Podroje 20,—; Peter Hutter, Večna vas 20,—; Florijan Dlopst, Podgora 20,—; Marija Dlopst, Podgora 20,—; Terezija Merva, Bistrica 50,—; Ciril Rudolf, Bistrica 40,—; Monika Satschen, Bistrica 100,—; Amalija Krištof, Bistrica 20,—; N. N., Šmihel 40,—; Franc Perč, Bistrica 20,—; Sofija Močilnik, Bistrica 20,—; Marica Rudolf, Konovece 20,—; Marija Jernej, Črgoviče 50,—; Johan Bricman, Strpna vas 50,—; preč. g. Franc Hudi, Kapla ob Dravi 20,—; Mihi Hafner, Šentjanž 20,—; Cecilija Gabriel, Šentjanž 40,—; Katarina Blüml, Šentjanž 20,—; Marica Moschitz, Šentjanž 50,—; Miha Pečnik, Šentjanž 20,—; Ana Kunčič, Podsinja vas 20,—; Jakob Weiss, Podsinja vas 20,—; Marija Lapuš, Podsinja vas 20,—; Martin Mišic, Podsinja vas 70,—; Johan Feinig, Sveče 100,—; Josef Ojcl, Polana 20,—; Anton Jop, Replje 20,—; Roza Podlesnik, Vogrče 20,—; Maks Žmavcer, Vogrče 20,—; Marija Petrovnik, Vogrče 70,—; Miha Lubas, Vogrče 100,—; Vida Koncilja, Vogrče 50,—; Marta Kreutz, Blato 120,—; Elizabeta Žager, Blato 100,—; Še so možne prijave! STROKOVNA KMETIJSKO-GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠENTRUPERTU - VELIKOVEC sporoča staršem in dekletom, da so še možne prijave za šolsko leto 1988/89 V STROKOVNO ŠOLO Namen šole je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja dekleta pa tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker polaga posebno važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnostih, ročnega dela in gospodinjstvu. Vzgojni cilj: pravilno oblikovanje telesnih in dušev- nih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja. Obvezni predmeti: verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, ročno delo. Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik). Poučuje se v obeh deželnih jezikih. Pogoj za sprejem je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. V danih pogojih dobijo učenke državno podporo! Prijave so možne; po telefonu 042 32/38 96, pismeno ali osebno. Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Völkermart, Klosterstraße 2. Šport Šport Bilčovs zmagal v derbiju Bilčovs — Rožek 1:0 (1:0) Bilčovs: Woschitz 5, Stojilkovsky 3, Parti 4, F. Quantschnig 4, Schellander 4, Hobel 3 (73. A. Quantschnig), Ogris 3, W. Kuess 4, Pesjak 3, Maierhofer 3 (85. Schlemitz 0), J. Kuess 4. Bilčovs, 350 gledalcev Sodnik: Krapinger (zelo dober) Strelci: Werdenig (37. avtogol) V prvem polčasu je bila tekma zelo izenačena, Bilčovšča-ni so imeli le nekaj več možnosti od gostov iz Rožeka. V 37. minuti je igralec Werdenig iz Rožeka zelo nesrečno poslal žogo v lasten gol. Po zaostanku pa so zelo energično pričeli drugi polčas gostje iz Rožeka, ki so z vso silo hoteli dati zadetek. Trener in vratar Tone Woschitz, ki je tokrat štel med najboljše, je odlično pripravil in motiviral celo moštvo, posebno pa še obrambo, ki je tokrat z neverjetno disciplino in borbenostjo obdržala živce, tudi v fazi, ko so igrali gostje zelo nešportno; prekrški gostov 1. Bilčovs 22003:0 4 2. Šentjakob 2 20 0 3:1 4 3. Sachsenburg 2 1 1 0 5:2 3 4. Irschen 2 1 1 0 6:4 2 5. Lienz 2 1 0 1 3:1 2 6. Wernberg 2 1 0 1 6:5 2 7. Weißenstein 2 1 0 1 3:2 2 8. Brnca 2 1 0 1 2:3 2 9. Baško jezero 2 1 0 1 2:4 2 10. Rožek 20 1 1 1:2 1 11. Lendorf 2 0 11 2:4 1 12. Radenthein 20 1 1 2:4 1 13. Treffen 2 0 1 1 2:5 1 14. Dellach 2002 1:4 0 so bili deloma že brutalni. Odlično pa je vodil tekmo mladi sodnik Alfred Krapinger, ki je imel vse roke polne dela. Naslednje kolo igrajo Bilčovščani v Wernbergu, kjer bo tokrat prvič v tej sezoni igral v golu Schaunig; trener Woschitz je na dopustu. V nedeljo prva zmaga na domačem igrišču? Frantschach — Šmihel 0:1 (0:1) Šmihel: Leitgeb 6, Pajenk 6, Ambrosch 5, Šumnik 4, Golautschnig 4, Kräusler 4, Djurič 4, Grubelnik 5, St. Blažej 4, A. Bla-žej 4, Feodorow 3 (60. Gross 4). Frantschach, 100 gledalcev Sodnik: Maier (poprečen) Strelci: Grubelnik (45.) Po izenačenem prvem polčasu, v katerem so bile možnosti na obeh straneh le redkost, je v zadnji minuti pred polčasom poskrbel Grubelnik za prvi zadetek za Šmihelčane. V drugem polčasu pa so bili domačini jasno boljše moštvo, nekajkrat so imeli po lepih akcijah smolo, ko je šla žoga samo za las mimo nasprotnih vrat. V odlični formi sta tokrat igrala trener Egon Pajenk in 1. Šentleonhard 22 0 09:0 4 2. Žitara vas 2 2 0 0 7:0 4 3. Mostič 2 1 1 03:2 3 4. Klopinj 2 1 1 0 1:0 3 5. Treibach 2 1 0 1 5:4 2 6. Ruda 2 1 0 1 3:2 2 7. Liebenfels 2 1 0 1 3:3 2 8. ASK/EDV 2 1 0 1 4:5 2 9. Šmihel 2 1 0 1 2:3 2 10. Šentandraž 2 1 0 1 2:6 2 11. Dobrla vas 20 1 1 1:3 1 12. ASV 20 1 1 1:3 1 13. Frantschach 200 2 1:3 0 14. Šentvid 2 0 0 2 0:8 0 mladi vratar Leitgeb. Obema se lahko igralci zahvalijo, da so odnesli obe točki iz Frant-schacha. Prva točka za Globasnico Globasnica — Železna Kapla 2:2 (0:2) Globasnica: Kaiser 3, Vugrinec 3, Hutter 3, Fera 3, Elbe 3, Matschek 4, Micheu 4, E. Pajanačič 3, Schatz 3 (50. Vauče 0), Gregorič 3, S. Pajančič 3. Globasnica, 150 gledalcev Sodnik: Tilger Strelci: Wegscheider (avtogol), Matschek (enajstm.), oz. Kogelnik (2). Že po 10 minutah se je glasil rezultat 2:0 za Železno Kaplo. V prvem polčasu so igrali Kaplčani neverjetno lep nogomet, bili so v terenski premoči, v vseh pozicijah so bili za razred boljši od Globašanov, to pa samo v prvem polčasu. V drugem polčasu pa so gostje iz Železne Kaple popolnoma popustili, ni jih bilo več spoznati, Globašani pa so postajali od minute do minute boljši. Obramba gostov si je dala zadetke sama, trener in igralec 1. razred D 1. Žrelec 2 2 0 0 10:2 4 2. Velikovec 2 2 0 0 5:0 4 3. DSG Sele 2 2 0 0 4:2 4 4. Metlova 2 2 0 0 3:1 4 5. Žel. Kapla 2 1 1 0 4:3 3 6. Sinča vas 2 1 0 1 6:2 2 7. Reichenf. 2 1 0 1 6:3 2 8. Galicija 2 1 0 1 2:1 2 9. Grebinj 2 0 1 1 3:4 1 10. Gurnitz 2 0 1 1 2:4 1 11. Globas. 2 0 1 1 2:6 1 12. KAC 2 0 0 2 0:3 0 13. Šentpavel 2 0 0 2 2:8 0 14. Tinje 2 0 0 2 0:10 0 Otto Wegscheider je dal avtogol, po enajstmetrovki pa je povedel Matschek popolnoma presenetljivo na 2:2. Po izenačenju pa sta obe moštvi popustili in se zadovoljili s točko. Tudi navijači itt pričakovali zmage Zdaj polna koncentracija na prvenstv Alexander Čertov v dvoboju z igralcem iz Donawitza; v ozadju režiser Oliweira in Blajs. Po lastnih napakah SAK je Donawitz zmagal brez težav 2:0. SAK - ALPINE DONAWITZ 0:2 (0:1) SAK: Dalanovič 2, F. Sadjak 2, A. Sadjak 3, Kunčič 3, Kreutz 3, Jovi-čevič 3, Čertov 3, Jagodič 2 (74. Gorenschek 0), Blajs 2, Flanser 3, Burger 3. Trnja vas, 400 gledalcev Sodnik: Haas (zelo slab) Strelci: Stankovič (40.), Sabitzer (55.). Rumeni karton: Čertov, .Kreutz, Hanser, F. Sadjak, Burger. Rdeči karton: Kunčič (85.) Pričakovanja v taboru Slovenskega atletskega kluba pred pokalno tekmo z Donawitzem niso bila prevelika. Sicer je Kreutz smel igrati, zato pa je izpadel poleg Sterna tudi Galo. Trener gostov Windisch pa je lani s svojim moštvom Kapfenbergom v pokalu podlegel SAK-ju in letos na noben način ni hotel dopustiti presenečenja. Drugoligaš Donawitz je igral zelo defenzivno in previdno in je tako odnesel zmago. Prvič v sezoni je igral za Donawitz režiser Oliweira, s tem so bili Štajerci še bolj močni. Njihova taktika je bila od vsega začetka jasna: iz obrambe, ki vseh 90. minut ni šla v ofenzivno, so igrali trd in enostaven nogomet. SAK je imel v Hanserju edinega nevarnega napadalca, na katerega je obramba zelo pozorno pazila. Kljub temu je imel Hanser mogoče odločilno možnost pred nogami, toda iz 5 metrov ni zadel. V prvem polčasu je bila tekma odprta, pa šele po nepotrebni napaki sicer dobrega vratarja Dalanoviča je II. ligaš povedel na 0:1. V drugem polčasu je SAK igral ob začetku preveč hektično, tako da je Donawitz po napaki obrambe zelo poceni prišel do drugega zadetka. Šele potem so se slovenski atletiki zbudili in igrali bolj ofenzivno, kar jim je prineslo terensko premoč. Igri je enostavno manjkal igraje, ki bi dal odločilno podajo ali Pa bi iz številnih prostih strelov ^al zadetek. Slabi sodnik Haas pa se je proti koncu tekme postavil ćisto na stran Donawitza, dal SAK-u pet rumenih kartonov in Vključil še Kunčiča. Po tekmi so rekli: Trener Donawitza Windisch: ■■Ker sem lani že s Kapfenbergom 'dkaj izpadel, sem poznal SAK. Zato smo bili izredno previdni in Prav ničesar nismo tvegali. Ker je SAK dobro pokalno moštvo, me Slovenski pozdrav v Wietersdorfu „Prisrčno pozdravljamo navi-iače in igralce Slovenskega at-letskega kluba“, tako so v Wietersdorfu na zadnji tekmi pozdravili SAK. V Wietersdorfu, k/er ni slovenskega trenerja ne slovensko govorečih igralcev 'n funkcionarjev, so dobra votle, športni duh in dobri odnosi tPed klubi omogočili nekaj, kar nPr. v Pliberku doslej politika na žalost ni dopustila. Štern operiran — Galo poškodovan Libero SAK Peter Stern je Preteli teden v bolnici dal ope-hrati poškodbo na kolenu. Igralec bo izpadel še vsaj za 14 dni. Na tekmi v Wietersdorfu pa je zlomil na nogi prst Erwin ®alo, tudi on bo verjetno izpa-ael za nekaj časa. Prodam PASSAT Turbo Diesel ■Z-1" Tel.: 042 35 / 35 83 zmaga posebno veseli. Gotovo bi SAK tudi letos premagal kakega I. ali II. ligaša če ga bi ta podrobneje ne poznal. Moram pa reči, da je bil SAK lani boljši.“ Trener SAK Jagodič: „Letos v pokalu nismo pričakovali mnogo, Wietersdorf — SAK 0:3 (0:2) SAK: Dalanovič 6, A. Sadjak 4, Kunčič 4, F. Sadjak 4, A. Čertov 4, Kreutz 4, Jagodič 4 (83. Luschnig 0), Blajs 4, Galo 4, Burger 5, Hanser 6 (77. Gorenschek). Wietersdorf, 200 gledalcev Sodnik: Haring (zelo dober) Strelci: Hanser (3., 21., 52.) Po porazu na domačem igrišču proti Mölltalu je moral SAK tokrat na tuje k novincu v ligi v Wietersdorf. Kdor pa je bil tokrat v Wietersdorfu, slovenskih nogometašev skorajda ni spoznal. Moštvo je začelo tekmo z neverjetno borbenostjo, prav videti je bilo, da vsak posameznik hoče popraviti rezultat zadnje tekme. Ze v 3. min. je po lepi podaji trenerja Jagodiča povedel Hanser na 1:0 za SAK. To pa še dolgo ni bila zadnja akcija napadalca. Po prekršku je iz prostega strela povedel na 2:0 — nasprotni vratar Naschenweng pa ni zapustil najboljšega vtisa pri zadetku. Po težjem prekršku kapetana Kreutza mu je sodnik takoj pokazal rdeči karton — izključitev je bila pravična, sodnik pa bi moral že zdavnaj prej pokazati karton tudi domačinu, ki je tik prej zelo nešportno poškodoval Kreutza. V drugem polčasu je bil Wietersdorf jasno v terenski premoči. Nekajkrat so imeli nasprotni napadalci odlične možnosti za zadetek, samo odlični vratar Dalanovič in do- kader igralcev je enostavno premajhen. Pokal in prvenstvo bi bila za nas letos preveč, zdaj se bomo ponovno koncentrirali na prvenstvo. Upam, da bo Stern kmalu zdrav in da bomo v prvenstvu nabrali potrebne točke.“ bra obramba zadetka nista dopustila. Iz lepega nasprotnega napada Burgerja, ki je štel med najboljše, pa je Hanser s tretjim zadetkom odločil tekmo. 1. Trg 2 2 0 0 9:0 4 2. Borovlje 2 2 0 0 6:0 4 3. Matrei 2 2 0 0 5:1 4 4. Mölltal 2 1 1 0 5:3 3 5. Lienz 2 1 0 1 5:3 2 6. SAK 2 1 0 1 4:3 2 7. Breže 2 0 2 0 3:3 2 8. Wietersdorf 2 1 0 1 3:4 2 9. Wolfsberg 2 1 0 1 2:4 2 10. Pliberk 2 0 1 1 1:4 1 11. VSV 2 0 1 1 1:6 1 12. Šmohor 2 0 1 1 0:6 1 13. Šentvid 2 0 0 2 1:3 0 14. Magdalen 2 0 0 2 1:6 0 Ostali rezultati: 2. kolo: Lienz Wolfsberg 1:2, SVG Pliberk — Šmohor 0:0,_VSV — ATUS Borovlje 0:5, SV Šentvid — Matrei 1:2, Trg — Magdalen 3:0, SC Mölltal — Breže 2:2. Naslednje kolo: Šmohor — Lienz, Magdalen — Pliberk, SAK — Trg, Breže — Wietersdorf, Borovlje — Mölltal, Matrei — VSV, Wolfsberg — Šentvid. Termini konec tedna: SAK - Trg (Feldkirchen) v nedeljo, 21. 8. 1988, ob 17.45 v Trnji vasi! Selani zopet zmagali DSG Sele — Reichenfels 3:2 (1:1) Sele: Užnik 3, K. Hribernik 4, Wieser 3, S. Užnik 3, Mačk 3, Oraže 4, J. Stanko 3, P. Pristovnik 3 (50. Fera 3), A. Oraže 3, P. Čertov 4, Hobel 3 (75. Jug 0). Sele, 200 gledalcev Sodnik: Schmid (dober) Strelci: Z. Oraže (7.), Wieser (enajstm. 68.), P. Čertov (73.), oz. Samitsch (37.), Bo-jer (78.). Rdeči karton: Samitsch (58.) in Weber Brez treh standardnih igralcev so morali Selani pričeti v nedeljo prvo tekmo na domačem igrišču proti moštvu iz Reichenfelsa, ki je v prvi tekmi zmagalo kar s 4:0 proti Globasnici. Že v 7. minuti je dal prvi zadetek za Selane Zdravko Oraže. Po zadetku Selanov pa so bili v terenski premoči gostje iz Reichenfelsa in nato tik pred polčasom še zasluženo izenačili. V drugem polčasu so igrali gostje iz Reichenfelsa samo še z devetimi igralci, sodnik Schmid je oba igralca pravično izključil. Nato pa so bili zadetki Selanov samo še jasna posledica. Iz enajstmetrovke je povedel Mirko Wieser na 2:1 za Selane, tretji zadetek, ki je padel iz zelo lepe akcije veznih igralcev, pa je dal Pavel čertov. Moštvo iz Reichenfelsa se je do konca borilo, uspelo jim je znižati rezultat na 3:2. Selani pa so imeli tokrat precej sreče, da so obdržali obe točki. Pravo merilo za Selane pa bo naslednja tekma, ko bodo morali v derbiju nastopiti v Železni Kapli. Kapetan moštva Hribernik in Olip bosta najbrž izpadla še za dalj časa. Pet standardnih igralcev ne bo igralo Zadnje novice iz Sel so vse drugo kot razveseljive. Po dveh zmagah proti KAC-ju in Rei-chenfelsu bo moral trener Fera moštvo popolnoma spremeniti, kajti polovica moštva je poškodovana. Kapetan Hribernik ima že dal časa zlomljeno roko, Olip poškodovan na kolenu, prav tako Hobel in Oraže,^Kul-mesch Herbert z oktetom v Ameriki, Wieser službeno zadržan. Ob koncu tedna pa čaka veliki derbi v Železni Kapli. Tokrat bodo dobili možnost mladi igralci. Trener Fera upa, da jo bodo znali izrabiti. Na sliki trener Fera, ki ima velike težave s postavo, saj v derbiju izpade kar pet igralcev. Hanser trikrat zadel v črno Boks: Oraže zmagal v Lieznu Preteklo soboto je boksal Marjan Oraže za Spittal na primerjalni tekmi med Spittalom in Lieznom, tekmovanje se je končalo z 8:6 za Spittal. Oraže je brez večjih težav premagal Starka v 2. rundi K.o. 1. in 2. mesto za Petra Wrolicha V odlični formi se trenutno počuti Peter Wrolich, ki je tudi temu primerno vozil. V Köt-schach Mauthnu je v soboto na 1500 m dolgi progi — vozili so dvanajst krogov — osvojil odlično drugo mesto za štirikratnim nemškim prvakom, najbolj veselilo pa ga je, ker je premagal Simlerja, ki je bil do zdaj vedno boljši od njega. Še bolje pa se je godilo Petru v nedeljo prav tako v Köt-schach Mauthnu na cestni dirki, kjer je z odličnim sprintom prehitel vodečega in s tem slavil ponovno zmago. V nedeljo pa se bo Peter Wrolich udeležil avstrijskega prvenstva, kjer mu želimo obilo sreče. 4. mednarodni kros tek na Stari grad Slovensko kulturno društvo „Jepa-Baško jezero“ in SV Rai-ka Faakersee sta preteklo nedeljo vabila na 4. mednarodni kros tek na Stari grad. Zaradi zelo vročega dneva se je letos zbralo na štartu samo 84 tekmovalcev iz štirih držav, kar je doslej najslabša udeležba. Najhitrejši dneva je bil Lado Urh s časom 15.39.9, s tem odličnim časom je zaostal samo pet sekund za rekordom, ki ga je 86 leta postavil Hanzi Standmann. Pionirji I: 1. Seppi Amberger 3.08.7, 2. Franzi Amberger 4.57.6. Pionirji II: 1. Andrej Jerman 2.23.3, 2. Stefan Ulbing 2.32.8, 3. Kristijan Wrolich 2.34.6. Dekleta: 1. Claudia Steindorfer 2.42.5, 2. Daniela Egartner 2.43.6, 3. Barbara Ozebek 2.49.0. Šolarji I: 1. Steffen Krapp 10.26.5, 2. Lars Ötermann 10.37.2, 3. Žiga Tepina 12.01.4. Dekleta I: 1. Vesna Zevnik 10.57.1. Šolarji II: 1. Grega Mali 8.21.1, 2. Izidor Jerman 9.26.4, 3. Janez Ambrož 9.57.8. Dekleta II: 1. Gsenja Kaštrun 10.15.2, 2. Petra Koren 11.00.1. Mladinci I: 1. Birgit Egartner 9.00.5, 2. Barbara Markun 9.52.1. Ženske I: 1. Ada Antonin 9.29.4. Mladinci I: 1. Fadil Hamzič 19.07.2, 2. Harald Steindorfer 19.18.5, 3. Iztok Tepina 20.11.8. Ženske II: 1. Elke Ötermann 8.52.7, 2. Ana Jerman 9.37.1, 3. Ana Žakelj 10.04.8. Mladinci II: 1. Ludvik Majcen 17.57.3, 2. Wolfgang Schaflechner 19.40.7, 3. Patrick Groenewald 21.53.0. Juniorji: 1. Tomaž Novak 17.56.0, 2. Toni Majcen 18.04.0. Splošni razred: 1. Lado Urh 15.39.9, 2. Klemen Dolen 16.06.4, 3. Axel Becker 17.32.0. Moški do 30: 1. Ivan Urh 16.20.3, 2. Stane Stanonik 16.38.7, 3. Berthold Brenner 16.48.7. Moški do 40: 1. Janez Sitar 18.00.8, 2. Hermann Aschwer 18.34.7, 3. Janez Am-broš 19.04.2. Moški do 50: 1. Rok Štros 18.03.1. 2. Ernst Morautschnig 19.05.8, 3. Franc Hrovat 20.59.6. Moški do 60: 1. Fritz Bürger 27.17.9. V soboto, 13. avgusta, je bilo odprtje 55. celovškega sejma, ki letos še posebej upošteva želje porabnikov v prostoru Alpe-Jadran. Mednarodni sejem za trgovino, obrt, industrijo in kmetijstvo je odprl zvezni kancler Vranitzky. V svojem pozdravnem govoru je poudaril, da je razveseljivo, da celovški sejem vpliva daleč čez deželne meje in je zato tako velikega pomena. 55. celovški sejem v znamenju Alpe- Jadran „Ta sejem je najbolj primeren, da se pospešuje gospodarstvo vsega prostora Alpe-Jadran in potrdi gospodarsko sodelovanje teh regij,“ tako Vranitzky. Glede vstopa v Evropsko skupnost je Vranitzky dejal, da naj bi Avstrija bila bolj samozavestna. Otvoritve celovškega sejma so se udeležili tudi celovški župan Guggenberger, predsednik celovškega sejma Dermuth, deželni glavar Wagner, predsednik koroške gospodarske zbornice Bau-recht in državni poslanec Karel Smolle. V smislu tesnejšega kulturnega gospodarskega sodelovanja so direktorji sejmov v prostoru Alpe-Jadran letos ustanovili tako imenovano sejemsko skupnost. Tako so odgovorni za letošnji celovški sejem izdali prospekt v šestih jezikih. S pospeševanjem kooperacije gospodarstvenikov preko meja naj bi prišo tudi bolj efektivnih gospodarskih rezultatov. Odgovorni za celovški sejem pa so potrdili, da bodo skrbeli za kontinuiteto gospodarskih stikov v prostoru Alpe-Jadran. Bogata ponudba razstavljalcev na celovškem sejmu sega od gospodinjstva, možnosti ureditve stanovanj, sveta gradnje, naselja montažnih hišic in kmetijskih strojev do ogleda živine, katero ima na skrbi kmetijska zbornica. O dnevu kmetijstva ter o referatu bivšega ministra za kmetijstvo iz Frankfurta „Kmet in Evropska skupnost“ bomo poročali v prihodnji številki NT. Še posebno zanimiva je razstava slovenske narodne obrti in slovenske umetnosti, ki je v hali 12 v prvem nadstropju. V sodelovanju s Slovensko gospodarsko zbornico in galerijo Slovenj Gradec je tovarna Dorn-Exim pripravila bogato razstavo, katere namen je, da se prikaže, kaj se še dela v Sloveniji na področju narodne in ljudske umetnosti. Za ogled in na- Na sejmu je bil možen tudi ogled živine. kup je razstavljenih nad 5000 artiklov različnih vrst, od stekla, keramike, tekstilov, goriških pip in umetnega kovaštva. Med izdelki je tudi jeklen križ, katerega je Slovenija podarila papežu in je prav za celovški sejem prišel iz Vatikana. Kakor je dejal predstavnik podjetja Dušan Dvoršek v pogovoru z Našim tednikom, je zanimanje za rastavo iz Slovenije precejšnje, vendar komercialno gledano za podjetnika manjšega pomena. „Prodajamo precej lesa in keramike in deloma tudi izdelke steklarske šole in steklarne v Rogaški slatini,“ tako Dvoršek. Ogleda vredna razstava slovenske narodne obrti in slovenske umetnosti je bila videti tudi že vigredi v Slovenjem Gradcu, kjer je žela prav tako, kakor v Celovcu, velik uspeh. Pri razstavi v Slovenjem Gradcu je mdr. sodelovala tudi pliberška domačinka Erika Opetnik z izdelki iz lastne krojac-nice. Vsekakor se kaže, da bo mednarodni celovški sejem, ki bo odprt še do nedelje, 21. avgusta, tudi letos velik uspeh. Pripravila Heidi Stingl®r