150 din - Leto XL - Št. 24
Kranj, petek, 27. marca 1987
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
[krivo seme ali strokovno lo?
' »no na pogovoru, ki ga je pripravil svet Btijstvo in gozdarstvo pri občinski konfe-JSZpL Kranj, pričakovali razpravo o žgočih jjtotih, so največ govorili o strokovnih vpra-
Konec aprila začnejo s tele- Kratka pod od nadarjenosti fonijo k pridnosti
Konec aprila se bo v krajevni skupnosti Sv. Duh v škofjeloški občini začela telefonska akcija. V teh dneh pa skupaj z Bitnjami, Joštom in Žabni-co praznujejo...
V tem šolskem letu je prvih 130 gorenjskih srednješolcev prejelo tako imenovane štipendije za posebno nadarjene učence...
Nov cestni zaplet?
V Radovljici so predstavili idejne zasnove naložb, ki precej posegata v prostor radovljiške občine — drugi tir železniške proge in avtomobilsko cesto...
m 3
stran 41
stran 8=
stran 16
^ metrov Karavankah
P^šica, 26. marca - Dela Jpadnji predora skozi Ka-g^ke potekajo po načrtih; \P\ So zdaj že 650 metrov p ni pod Karavankami. ^ začetnih nekaj sto me-^^o naleteli na drugačno *ttif!l!no' skalo, skozi katero j^erno mehanizacijo pro-jijj 1° hitreje, čeprav sta jim in v      velika ovira metan p^da. Vodo prečrpavajo iz . °ra, ker pa se občasno to ^e metan, velja v vrti-h\rudarski režim.
c* Slovenijaceste-teh-a delajo v treh izmenah °sem ur, torej so nepretr-da;,a y predoru, saj bi bilo • Wažje, če bi se delo usta-jjjj1: ^a dan napredujejo po rj^i' ^etre in več. Ves mate-v°zijo čez savski most in ^Srajujejo v mejni plato. v0rn   ni lanko- Veliko odgo-skrK°st imaJ° tucii tisti> ki \ 1J° Za ustrezno prezrače-I ^e> električno napeljavo j* varnost v predoru na-
90 delavcev v predoru
;i,e 150 delavcev na grad
\\ že dobro pozna zahte
delo pri gradnji predora; prav zato na Hrušici razen težje poškod
I ^e'avca v začetku gradnje ^lovnih nesreč.
D. S.
Bojan Križaj med navdušenimi Tržičani, Gregor pa med Ži-rovničani — V ponedeljek je več tisoč Tržičanov navdušeno sprejelo svojega someščana, junaka svetovne smučarije, zmagovalca svetovnega pokala v slalomu, Bojana Križaja. Enako navdušeno so sprejeli tudi trenerja državne reprezentance, prav tako Tržičana, Jožeta Šparovca. Bojanu in Jožetu sta čestitala predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapel in predsednik SK Tržič Dušan Koren, krepko pa so jima stisnili roke tudi nekdanji tržiški smučarski asi, ki so bili Bojanu veliki vzorniki. »Vesel sem, da ste me tako sprejeli, da ste z menoj v dobrem in slabem. Če vam s svojimi rezultati pripravim le malo veselja, je to zame veliko zadovoljstvo,« je dejal Bojan in dodal, da je za uspeh zaslužen tudi trener Jože Sparovec. Enako slovesno pa so v Žirovnici sprejeli tudi drugega sarajevskega junaka, Gregorja Benedika, zmagovalca zadnje tekme v slalomu za svetovni pokal. Več sto ljudi ga je čakalo pred osnovno šolo, prvi pa so mu čestitali že ponoči ob enih, ko je prišel domov. Gregorju je v imenu jeseniške skupščine čestitala Angelca Vidic-VIasta, čestitali so mu jeseniški športniki in žirovniški šolarji. Tako velika šampiona kot sta Bojan in Gregor takšno pozornost tudi zaslužita. (J. K.) — Foto: G. Šinik
Se bomo kaj naučili
Prekinitev dela v kranjski Planiki je bila v sredo popoldne uspešno končana, čeprav je sprva kazalo, da bo dogovor o nadaljevanju dela težje doseči. S trezno presojo prizadetih delavcev, vodstva tovarne in družbenopolitičnih organizacij tovarne, kranjske občine in tudi Gorenjske so se za Planikino proizvodnjo zelo pomembni stroji spet zavrteli. Vendar si po tem dogodku nihče ne bi smel privoščiti lagodja in prepričanja, da smo pač enega od problemov spet rešili in da naj zato, ker je nepriejeten, čim prej utone v pozabo.
Vsaj v treh smereh bi morali intenzivneje in odgovorneje razmišljati.
Ker se ne moremo slepiti, da prekinitev dela ali štrajkov ne bo več, ampak bodo zanesljivo še primeri delavskega nezadovoljstva, moramo te primere čim prej opredeliti po pravni in družbenopolitični plati. Priložnost za to je spreminjanje zakona o združenem delu, naše male ustave, kot radi imenujen^o ta zakon. Če tega ne bomo storili, bomo še naprej telovadili z najrazličnejšimi imeni, se lovili, ali je bila prekinitev upravičena ali ne, in drug drugega spraševali, kako v takih primerih sploh ravnati.
V takšnih primerih tudi nobeno vprašanje delavcev ali vodstva ne bi smelo ostati brez utemeljenega, stvarnega odgovora, pa naj gre za še tako kočljive stvari. Najslabše je z analizo problema ostati na pol poti, ker je prav to lahko največja nevarnost, da bo do takšnih dogodkov še prihajalo. Seveda pa morajo v igro stopiti argumenti, dialog, katerega cilj je rešitev, ne pa zavlačevanje problematike v nedogled, kritičnost, poštenost do sebe in drugih, samokritičnost. Sicer se vse skupaj lahko sprevrže le v navadno gašenje.
In tretjič. Tudi primer Planike je pokazal, kako škodljivo je sprejemati zakone, ki udarjajo počez, ki celo bolj tepejo gospodarne in dobre, malo ali skoraj nič pa slabe, neproduktivne in lagodnega življenja vajene, tudi na račun drugih. Dobri gospodarji namreč nimajo večje odgovornosti in obveznosti samo navznoter, ampak tudi navzven, do sveta, kjer se pojavljajo. Ta svet pa je vedno bolj krut, vedno bolj zahteven, vedno bolj nepopustljiv. Če hočemo tudi v tem svetu ostati, moramo dobro delati, to delo tudi plačati, sicer od vsega skupaj ne bo haska. j Košnjek
Portugalski sindikalisti v Iskri in Almiri
tij^dovljica, 26. marca — Delegacija Generalne konfedera-l<| P°rUigalskih delavcev, ki se mudi v naši državi na povabi-ftWf?ta Zveze sindikatov Jugoslavije, je od torka do četrtka ^!>UKia-a v S1°veniji. V torek je delegacijo sprejel predsednik goVa 'škega sveta Zveze sindikatov Slovenije in se z njo po-ri<il o aktualnih družbenih in gospodarskih razmerah pri Ki? nu Portugalskem, o sodelovanju med sindikalnima or-^suat'Jarna in 0 nekaterih vprašanjih iz mednarodnega de-^>rv a *'lt)a,1.la Portugalsku delegacija si je med obiskom S'Hi T °gledala tudi nekatere delovne organizacije, med dru-\>r. ' kranjsko Iskro Telematiko in radovljiško Almiro. ' *J se je mudila tudi v izobraževalnem centru republiške ■ta Zve/.e sindikatov Slovenije v Radovljici, kjer se je z 1 sindikalnimi aktivisti pogovarjala o izobraževanju.
C. Z.
SGP
GRADBINEC KRANJ
^sna prihodnost rudnika urana
dodatki lanskih Meritev še zgodnejši
Peter Stegnar i/ Inštituta Jožefa
^ITK Si vt ,raJ članom izvršnega sveta postregel Z rezultati je'h meritev vpliva rudnika urana Zirovskl vrh, ki kažejo,
K~ '-oku, 25. marca
Pfa°?esna*evunie P°d m<j"'"' dovoljenega in da so celo
^ eJsi kot leto poprej. K>|^Sf' s*' je /manjšal radonov vpliv, medtem ko njegovi SlujK1'. I>0 besedah Petra Stegnar ja, postajajo nevarnejši. j0yM^' zmanjšal onesnaževanje s čistilno napravo /a jam-v">»i l' k' P°H"<usno obratuje, največji rezultat pa je gotovo %e h ° m'etJe v drobtinici. Jeseni so sanirali tudi zadi že feifk H/lM,*>. medtem ko nekatera dela pri sanaciji hrupa se
^ vprašanje, ki je bilo izpostavljeno tntli na kraje
0*ifruv' v *"ort*nJI vas' predzadnjo nedeljo, je vpliv rudni-l$U|V*tUsko proizvodnjo, na hrano, zlasti sadje in mleko, koj,.!' I*''0 treba -»kolobarje«, v katere različno močno se hjij^ i'v' vpliv. Tudi raziskava o vplivu na gozdove, ki je Jejjjj^ v recenziji, se ni javno objavljena. Prav, lako se nih-
n' P°govarja o najbližjih rudnikovih sosedih, o pri-*k^(| v*'sto najbolj prizadetih ljudeh iz rizične skupine. Za 1 n^ji St's» pred njihovo usodo oziroma vprašanjem, kako 'ijo  ,°'jc pomagati, res ni človeško. In poleni se nekateri ^ten' S'  "a v zorenji vasi pojavi grdo anonimno
0 „r.j*' "uranov« ev«.
fchjj   Mlnosii in razvoju rudnika se ni nič dorečenega. Do p      Širitve občinski izvršni svet ni zavzel svojega sla P" i* povzel opredelitev republiškega plana, ki siri k'H        predvideva. Vse pa je odvisno od Jugoslovan« \ ,sl<«'is'a programa, Ivi indi se ni dorečen.
II. Jclnvčan
Zborovanje na Planici in slovesnost v Upnici
Kranj, 26. marca — Ob 45 le
tnici herojskega boja Selške čete v Malem Rovtu nad Crngro-bom, ko je padel narodni heroj Stane Žagar s 14 soborci, bo v soboto, 28. marca, na Planici nad Crngrobom tradicionalno množično zborovanje. Obletnica hoja Selske čete je hkrati tudi krajevni praznik krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh m /.abnica. Zborovanje na Pla niči, kjer bodo v kulturnem programu sodelovali učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča, kranjski pihalni orke ster in garnizija JLA iz Kranja, se bo začelo ob 10. uri. Slavno-.ini govornik bo predsednik škofjeloške občinske skupščine Jože Albreht. Cesta Stražišče— Planica bo v soboto od 8. ure do 9.30 zaprta za vsa motorna vozila.
Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja pa bo spominska slovesnost 27. marca (danes) ob 16. uri tudi pred osnovno šolo Staneta Žagarja v Upnici pri Kropi. Nastopili bodo Moški pevski zbor iz Krope, godba na pihala iz Gorij in učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. Slavnostni govornik bo sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica Vaso Koman.
Ob prazniku štirih krajevnih skupnosti v krunjski in škofjeloški občini pa bo danes ob 19. uri v kulturnem domu Ivana Cankarja pri Sv. Duhu tudi slavnostna akademija s kulturnim programom.
A. Ž.
Premaknili bomo uro
Vsako zadnjo soboto v marcu se tudi Jugoslovani pridružimo Evropi in se z njo »poenotimo« s tem, da premaknemo urine kazalce za 60 minut naprej. Še pomnimo hudo kri, predvsem železničarjev, saj smo dolgo časa tuhtali, če je sploh prav ali ne, da tako kot vsi drugi premikamo kazalce. Ko smo le uvideli, da je predvsem v transportu preveč zmešnjave in zmede, smo se končno le odločili.
Kazalce bomo premaknili ob 2. uri zjutraj, v nedeljo, 29. marca. Medtem ko jih bomo domu premaknili kar mimogrede, bodo, na primer, gorenjski železničarji od Vižmarij do avstrijske meje kar dve uri na terenu spravljali vse ure v novi čas.
D. S.
Gruče kolesarjev kranjske Save in razcvetene ceste dokazujejo, da se je pomlad res začela. Kolesarji Robert, Sašo, Matej, Igor, Sašo in Gorazd iz Škofje Loke imajo v letošnji sezoni za seboj že prek tisoč kilometrov, do konca poletja jih bodo prevozili še kakih enajst tisoč. Na trening kolesarijo v Kranj, prevozijo še več kot sto kilometrov po Gorenjski, potem pa proti večeru spet odkoiesarijo domov v Škofjo Loko. - D. G. — Eoto: G. Šinik
/O
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
STREŠNA OKNA/
ti
r
mira Radovljica
Tel.: 75-036 j
t
Gradnja obvoznice proti Mlakam — Od jeseniške bolnice do Mlak pri Mojstrani gradijo obvoznico, ker je sedanja cesta preveč dotrajana in preozka. Na krajšem odseku pri bolnici je promet urejen s semaforji. Cesto gradijo delavci Slovenija-ceste -tehnika, oporne /idove pa postavljajo delavci jeseni škega Gradisa. Cestni odsek finančno sodi h gradnji karavanškega predora wm HtfVttei.—-Foto: D.Sedej
Vaš butik turističnih uslug
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS LETALIŠČE
Brnik
tel.:
22 - 347
GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Letošnje resolucije ne uresničujemo
VJlllCjC V CllljC:
še posebej udari dobre
Beograd, 24. marca — Kaže, da se še vedno slepimo, da se bomo rešili iz krize brez več in boljšega dela in brez začasnih odrekanj ali celo žrtev, je dejal na seji izvršnega odbora Gospodarske zbornice Jugoslavije predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič. Na vseh ključnih področjih letos razvojne resolucije države ne uresničujemo.
Zaradi brezglavega večanja porabe brez kritja v večji proizvodnji in v izvozu ter zaradi pretiranega zviševanja cen (do 10. marca je zvezni zavod za cene dobil 2350 zahtev po višjih cenah) je bil zvezni izvršni svet primoran sprejeti ukrepe za omejevanje porabe" in vračanje cen. To smo storili sila neradi, vendar smo bili primorani, ker so odpovedali vsi drugi mehanizmi in zvezna vlada ni imela drugega izhoda. Če bi samo tistim cenam, ki jih je zdaj treba znižati, dovoljevali dosedanjo rast, bi se do konca leta povišale za 230 odstotkov in boj z inflacijo bi bil praktično zgubljen, je dejal predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič na razširjeni seji izvršnega odbora Gospodarske zbornice Jugoslavije, ko je zagovarjal in pojasnjeval zadnje ukrepe zvezne vlade. Zvezna vlada se zaveda, da so takšni ukrepi neselektivni, da niso dobri in pravični za vse. Vse mogoče nam očitajo, grozijo s prekinitvami dela, poudarjajo, da krnimo samoupravljanje. Vendar, kako naj samoupravljamo v razmerah, ko se bohotita inflacija in poraba, tudi desetkrat hitreje od delovne storilnosti?! Zvezna vlada bo še naprej vztrajala pri usklajenosti osebnih dohodkov in delovne storilnosti. Pripravljena pa je zbolj-šati rešitve, zaradi katerih so se nekateri dobri gospodarji znašli v neugodnem položaju, čeprav so v lanskem zadnjem četrtletju gospodarno delili dohodek, je poudaril Branko Mikulič. Dodal pa je, da ukrepe zveznega izvršnega sveta in gospodarske politike kritizirajo tudi tvorci ali krivci za zgrešene naložbe in napačne programe, zaradi katerih imamo sedaj toliko težav. Zdaj pripravljamo evidenco takih kritikov, je dodal.
Sicer pa so na izvršilnem odboru zvezne gospodarske zbornice dejali, da sedanji gospodarski tokovi zbujajo skrb, ogrožena pa je opredelitev za tržno gospodarjenje in večjo samostojnost subjektov gospodarjenja. Devizni priliv je skromen, zato še vedno zamujamo s plačili v tujino za uvoženo blago. Konec februarja je bilo v naših bankah za 460 milijonov dolarjev neplačanih nalogov, od tega kar 200 milijonov za aktivne izvoznike. To pomeni, da je ogroženo normalno delo tudi v izvozno usmerjenih delovnih kolektivih. Tečaj dinarja se sicer prilagaja, položaj izvoznikov se je do določene mere zboljšal, vendar smo vse te ukrepe sprejeli prepozno. Enkratno, 25-odstotno razvrednotenje dinarja (takšen odstotek bi bil po sodbi gospodarstvenikov pravšnji) po mnenju zvezne vlade ne bi rešil bistvenih vprašanj, kot je strukturno neskladje gospodarstva, njegova premajhna učinkovitost in poslovnost, razbitost denarja in podobno. Tečaj bomo še naprej prilagajali tako kot doslej, za 5 odstotkov. Pri vseh ukrepih in pri tempu uvajanja pa je treba biti razsoden, da se ne bodo zaostrovali socialni in drugi nemiri, kar bi onemogočilo napredek. Kljub temu pa vztrajamo pri realni, tržni ekonomiji. j Košnjek
Nagrade in priznanja ob 40—letnici SGP Gradbinec — Včeraj, 26. marca, opoldne je bila v dvorani kranjske občinske skupščine slavnostna seja delavskega sveta SGP Gradbinec Kranj, ki danes praznuje 40—letnico uspešnega poslovanja. Delovnim organizacijam oziroma poslovnim partnerjem ter članom kolektiva so na seji podelili priznanja. Podelili pa so tudi tri nagrade inovator leta. Prvo nagrado je dobil Itajko Pušavec (na sliki), drugo Marjan Mohorič in tretjo Miha Urbar (vsi iz tozda Strojno kovinski obrati Kokrica). Osrednja slovesnost pa bo danes ob 13. uri v kinu Center.
A. Z. — Foto: G. Šinik
©©IMi^oir^IESGLASđ
Povprečna preživnina je 25.000 dinarjev w
Jesenice, 26. marca - V jeseniški občini so morali napisati okoli 800 odločb o valorizirani preživnini, j* odločba pa predstavlja strošek: približno 550 dinarjev. Upravičenci so lahko bolj zadovoljnTTaije^bHo rebaP*l ( povišanje uveljaviti s sodno odločbo. J   ' dJ Je
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), I eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Voh jak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I ca Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja I oka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija).
Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.
Naslov uredništva in uprave: Kian| .Vlosc Pijadeja I — TekočI ia čun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-800 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463 mali oglasi in naročnina 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din_
Vsako leto 1. marca se valorizirajo preživnine. Letos so se za 96 odstotkov, a le tiste, ki so bile določene pred letom 1986. Tiste, ki so jim višino določili lani, se bodo valorizirale odvisno od meseca, v katerem so bile določene: če so jih določili, denimo, junija, bodo valorizirane za 56 odstotkov, če lani decembra, pa za 8 odstotkov.
Čeprav je res, da so v zadnjih letih upravičenci do preživnin lahko veliko bolj zadovoljni kot prej, saj z letno valorizacijo vsaj približno dobijo toliko, kolikor se dvignejo življenjski stroški — prej je bilo treba povišanje uveljavljati s tožbo — pa letna valo-
rizacija skupnostim socialnega skrbstva povzroča veliko stroškov in veliko dela. V jeseniški občini, denimo, morajo valorizirati okoli 800 preživnin, kar v stroških predstavlja kar 550 dinarjev za en sam primer (stroški papirja, pošte). Vendar se v republiški skupnosti socialnega skrbstva še niso dogovorili, kako bi racionalneje poskrbeli, da bi se preživnine sproti ceneje valorizirale.
Pri tem jim povzroča nemalo problemov to, da upravičenci ali zavezanci ne sporočajo pravočasno sprememb in prihaja zato do časovnih zamud. Vendar velja, da se morajo nove valorizi-
68 zaklonišč
Kranj — Na zadnji seji kranjske občinske skupščine je bilo med drugim na dnevnem redu tudi poročilo o obrambnih in varnostnih pripravah v občini v minulem letu. Aktivnost na tem področju je bila lani usmerjena predvsem na usposabljanje in opremljanje enot in štabov TO, CZ in NZ ter dograjevanje alarmnega sistema. Obširne so bile tudi kadrovske, organizacijske in tehnične priprave na obratovanje Centra za obveščanje, ki zdaj redno deluje od novega leta. Precej časa so namenili tudi strokovni pomoči pri načrtovanju obrambnih in varnostnih načrtov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Za boljše usposabljanje pa so nabavili tudi več sodobnih učnih
pripomočkov (videotehni-ka).
Kar pa zadeva gradnjo zaklonišč v Kranju ugotavljajo, da na podlagi odloka iz leta 1978 v družbeni stanovanjski gradnji z gradnjo zaklonišč ni težav. Precejšnji odpori pa so še vedno pri individualni gradnji. Vendar pa tudi v tej marsikje gradijo skupna zaklonišča kot na primer v naseljih Bantale, Šenčur in Ore-hek-Drulovka. Sicer pa je v občini trenutno 68 zaklonišč za blizu 10 tisoč ljudi. Lani se je občinski štab za civilno zaščito še posebej zavzel za redno vzdrževanje zaklonišč in redne preglede. Javno zaklonišče na lokaciji stare Save je zdaj zgrajeno in je v mirnem času namenjeno za skladišče.
A. Ž.
Model delavske univerze prihodnosti
Kakšne in čigave?
Škofja Loka, 25. marca — Konec tedna je bila v Škof ji Loki strokovna delavnica andragoških delavcev, ki so jo pripravili zveza delavskih univerz Slovenije ter delavski univerzi Maribor in Škofja Loka. Namen delavnice je bil, da pomaga izoblikovati predlog modela delavske univerze prihodnosti, ki je sklepni del obsežne raziskovalne naloge.
Model delavske univerze prihodnosti bo neke vrste zlitje možnosti in idealnih rešitev, grajenih na sedanjih izkušnjah z več pomembnih vidikov: kadrov, programov, informiranja, financiranja, prostorov, organizacije in nekaterih drugih. Dejstvo je namreč, da se vsaka delavska univerza obnaša po svoje, išče sebi svoje najboljše načine za preživetje, dočim so univerze, ki od uvedbe usmerjenega izobraževanja sem tudi kakovostno rastejo, sila redke.
Usmerjeno izobraževanje je namreč delavskim univerzam vzelo velik kos kruha, ko je strokovno izobraževanje odraslih pahnilo v roke rednim šolam (izkazalo se je, da te niti niso pretirano navdušene. Za oddolžitev je ponudilo le nekaj namigov, dobrih želja, ne pa tudi konkretnega dela. Tako delavske univerze danes vsaka po svoje bolj
ali manj uspešno iščejo nove oblike, nove programe, s katerimi bi privabile odrasle, obenem pa ne morejo do živega tistim, ki prevzemajo izobraževanje odraslih, pa za to niso verificirani. Pereč problem delavskih univerz je tudi financiranje. S tem, ko so delavske univerze ostale zunaj sistema izobraževanja, so tudi zunaj rednega sistema (i nanciranja. Nekaj denarja dobijo le iz občinskih virov: za brezplačno osnovno šolo odraslih, pojemajoče družbenopolitično izobraževanje in peščico drugih družbeno pomembnih predavanj.
Nič manj pomembno vprašanje, ki ga družbi zastavljajo andragoški delavci, je vprašanje lastnega permanentnega izobraževanja. Po diplomi za andrago-ga nobena fakulteta nima izdelanega dodatnega programa.
H. Jelovčan
Sanitarni inšpektor lani zaprl Bgostiln
Najboljša je bila Plevna
Škofja Loka, 26. marca — Sanitarni inšpektor Marko Straj-nar, ki med drugim bedi tudi nad gostilnami v loški občini, ugotavlja, da sodnik /a prekrške ni vselej najhočj učinkovita pot, da se higienske razmere v neki gostilni i/boljšajo. Lastnik plača (nizko) kazen, v gostilni pa se nič ali prav mulo pozna. Bolje je gostilničarje usmerjati, kaj naj naredijo in seveda pri tem tudi vztrajati.
Lani, ko je prevzel to področje dela, je Marko Strajnar pregledal 29 družbenih in zasebnih gostinskih obratov v loški občini. Pod drobnogled je vzel rokovanje z živili, higieno v kuhinjah, skladiščih, shrambah, točilnicah, sanitarijah. Ugotovil je dokaj žalostno stanje. V primerih, ko je menil, da so slabe higienske razmere nevarne za zdravje ljudi, je obrate zaprl. Z veseljem ugotavlja, da so gostilničarji tisto, za kar so se zmenili, večinoma tudi naredili. Od pomembnejših lokalov je, na primer, lepo urejena Alpetourova Krona na Mestnem trgu, trenutno pa Alpetour obnavlja tudi savno in plavalni bazen v hotelu Transturist.
Obeti, da se bo gostinstvo na Loškem po sanitarni plati počasi vendarle dvignilo nad sivino, so dobri, pravi Marko Strajnar. Ko je gostilne pregledoval, je sestavil tudi »lestvico« najboljših prav po tej plati. Na prvo mesto je postuvil gostilno Plevno, ki pa je zdaj, žal, že dober mesec zaprta. Žal predvsem zato, ker je imela tudi odlično ponudbo in so obstajala celo razmišljanja o razširitvi. H. Jelovčan
rane preživnine izplačevati od 1. marca dalje.
Najnižja preživnina v skupnosti socialnega skrbstva na Jesenicah znaša zdaj 3.000 dinarjev, najvišja 45.000 dinarjev, medtem ko je povprečna okoli 25.000 dinarjev. Zdaj so se povišale toliko, kolikor po statistiki znaša rast življenjskih stroškov — 96 odstotkov. Realna vrednost preživnin se tako vsekakor veča, čeprav ne tako kot drugih socialnih pomoči. Pri preživninah je ovira da gre za odločbo, ki izhaja iz sodbe med zavezancem in upravičencem, in zatorej to ni družbeni dinar, ki ga lahko odstotno valoriziraš.
Življenjski  stroški nen* v1 rastejo, zato se veliko upf.^ čencev odloči, da prek s terja povišanje preživnin sedanji praksi, ko se prež1 \ valorizirajo vsako leto, P*L jruta kar vprašljivo, če se spja sodnim zahtevkom terjati FLJi^ sanje. Sodišče se bo morda o* čilo, za, denimo, 40-odstotnO |3 višanje, ko pa bo marca Pf. -J^ valorizacija, se preživnina,11 ' bila določena minulo leto, » povišala za predvideni odsv> rasti življenjskih stroškov, t več za ustrezno manjši odsw ^ ^
mZneSek- D. Sedei 2J
Kuharji in natakarji zavrnili plače
Računovodstvi
ni pripravilo podatkov
Bohinjska Bistrica, 24. marca — Osem delavcev iz
restavracij.
strica in Črna prst v Bohinjski Bistrici je na plačilni dan ** osebne dohodke, češ da niso pravilno in pravično izračunani
»Ni bila sporna višina, temveč to, da so v vseh hotelih in drugih gostinsko-turističnih obratih dobili enak osebni dohodek,« je pojasnil vršilec dolžnosti direktorja Alpetourovega tozda Hoteli Bohinj Bogdan Hafner. »Po pravilniku o nagrajevanju je merilo za izračun osebnih dohodkov na zaposlenega in ne prihodek. Ker je bilo naše računovodstvo v prvih dveh mesecih preveč zaposleno z zaključnim računom, ni uspelo izračunati dohodka v posameznih obrartih. V obratu Bistrica (restavracija Bistrica in gostišče Črna prst) so ustvarili velik prihodek, velika verjetnost je, da bo tudi dohodek velik, ni pa nujno. Podatki o uspešnosti posameznih obratov bodo znani v ponedeljek, tako da bodo lahko dobro ali slabo delo nagradili oziroma kaznovali že hkrati z izplačilom marčevske plače. Za enake osebne dohodke v vseh obratih smo se odločili na delavskem svetu in tako smo tudi obvestili delavce.«
• Je bilo računovodstvo res tako obremenjeno, da ni zmoglo pripraviti podatkov o uspešnosti posameznih obratov?
»Res. Delali so tudi prek rednega delovnega časa, popoldne, v sobotah in tudi v nedeljo.«
• In koliko je zaposlenih v računovodstvu?
»Pet  odstotkov   od   160 do
preveč
č kot
180 delavcev
vsod pri nas.« ,j„,..
Pravite, da višina o* |ij
vci
dohodkov ni bila sporn,*y smo se pogovarjali z oe ^ Črni ■
ih A°]
>V'A
Bistrici  in  Crni prsti imeli tega občutka
»Kdo pa je v sedanjin »r^ rah še zadovoljen s plačo-" arsko povprečje osebni*" kov v naši temeljni orga- ^ je bilo 162 tisoč dinarjev_ * nič posebnega, je pa ena* .t no drugim gostinsko-turis^ organizacijam v Bohinju' , • Zaključnemu račun"1 1 dali prednost. Kako ste *K poslovno leto? »mći^!
»Razmeroma dobro, domačih  gostov   i«* b''° 59.808 ali en od»M predlani, tujih 54.464 a'1 m odstotkov več. V poslovn' ^ smo namenili 28 milijo11^ narjev, za rezervnega 21 nov.«
e
k,
dstotek I
Teden po izplačilnem ?Z$h ^ so se še zadnji delavci sPfyv, li z enakimi osebnimi vseh obratih in podpisa" P jj< ne liste. Zaplet je bil nerVj ben. Ne moremo se stri"! , \{
>
da računovodsko
oceno, ua racunovou»*--^ glo pripraviti podatkov- .-g bi, kot je moralo tudi 7<a račun. . $
c. z*?
Poleg kulturnih, naravoslovnih i*1 športnih dnevov tudi mladinski
S
Nekaj novega mladinski dan m
■ti, p
rca — Dne, namenjenega mladinski dejavno* j«
u srednjega usmerjenega izobraževanja in      pr' &f<
dijakov deležna precejšnjega nerazumevanj P«r
Kranj, ma v program bila ideja dijak profesorjih.
precejšnjega nerazumev*«"* ii^
/,n adi pomanjkanja časa program ni bil povsem ^^K^ ca izdelan. Štiri dni pred dnevom, predvidenim za mladi •,- |w ga, dijaki še niso vedeli, ali bodo dobili dovoljenje PT skega zbora ali ne. Vendar pa je bil izvedeni program ^jjr
temu pester. Dijaki so pripravili dve okrogli mizi o " ^ skih problemih ter o spremem!>i izobraževalnih Pr°& gfslfi pedat;nske m računalniške usmeritve, odprli so ''lt( >>'\\*i'.)t>V razstavo, v sodelovanju s Skupino kranjskih kinoam3j^fi)' so pripravili projekcije nekaterih popularnih filmov, v ^fo ki so se dijaki pomenil , profesorji . . . Razen tega so tu ^ pisovali peticijo Klic k razumu, ki je bila objavljena v .^r stvih javnega obveščanja, in peticijo za referendum skih elektrarnah. . ,ap p*
1'opoldne je koneertiral .Jani Kovane, mladinski so sklenili s plesom. gvfc* Čeprav je precej dijakov po končanih štirih uran J'{e (pogoj, ki so ga za izvedbo mladinskega dne postavili JJjj sorji) odšlo domov in čeprav se je večina tistih, ki so
V
---«i /------------ —  * — • ~~ j~ ■ »<»>•••»» •......., ■ <0 r  h I
navduševala nad filmom Top Gun, ... zbrali skoraj trt nejtilP pisov za vsako peticijo. Okroglo mizo o mladinskih pr°*> ^ k k so morah /ar.uli premajhne udeležbe prestaviti na k„rog^'jS
dan, vendar pa je nedvomno tistim, ki so sodelovali v P^v^ mu. tak dan ugajal. Mogoče se bodo poleg kulturnih. nvelj*^ slovnih in športnih dnevov (tudi po programu) začeli u       jI K Ijati še mladinski. ,,      n fl
D. Gortn»r
Jek. 27.
Hori
MARCA 1987
GOSPODARSTVO
risten pogovor — kmetje in strokovnjaki so izmenjali mnenja
k krivo seme ali strokovno delo?
jj1)!« 24. marca — Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL Kranj je prejšnji četrtek pri-Jj! Pogovor o tem, ali so bila v kranjski občini intervencijska in druga družbena sredstva, ki so jih v zadnjih k» :«n letih zbrali delavci za pospeševanje kmetijstva in odpravljanja motenj v preskrbi, koristno porabljena ali Prav smo pričakovali, da se bo pogovor sprevrgel v razpravo o žgočih gospodarskih problemih v živinoreji ijdir   r m^e^a m kilogram mesa prinašata kmetom in kmetijskim organizacijam izgubo), so se udeleženci, katerimi je bilo tudi precej kmetov, večino časa le pogovarjali o drugih, predvsem strokovnih vprašanjih.
'so strinjali, da je bilo sku-° zavarovanje živine, ki so ^''L ranJski občini uvedli pred •1L011 kti, vseskozi pomembna L? Pospeševanja živinoreje. L 3e bil° v kranjski obči-t varovanih le 2.846 goved, la-CPrimer, kar 15.621 ali 87 'bil • Vse §oveJe živine. Ker ^ °^isk živinozdravnika do Cftonj, so nekateri kmetje lajali in klicali na pomoč
IK ■ ' ko to ne bi bil° P°"
\\XXv bi zadostoval že na-, ((imetje, ki so se udeležili ^0vega pogovora, so zatrje-fcjj.^ to ni res, ker si nihče ne ^ 01J kot oni, da ni treba kli-2lvinozdravnika. Predstav-^varovalnice Franc Lotrič i^vil vprašanje, zakaj se je ^vilo veterinarskih inter-iJ v primerjavi s predlani za 16 odstotkov, porasli fy ^di primeri smrtnosti, če-Cv° m°rali kmetje lani prvič (kov tl tudi 30 odstotkov izda-Ja prvo živinozdravniško v^- (Mimogrede povedano: v ^ reJsko-veterinarskem za-»^■^nijo, da bi bilo treba *tje *.doPlačilo« tudi za drugo, h\,\XTi za vsako naslednje
I na vprašanje, zakaj
eJM^\Gncih v zavodu uteme-nr   takole! V okoliščinah, ko
je cenovno razmerje med mlekom in krmili neugodno za živinorejce, se prireja vedno zmanjša, poveča pa se število veterinarskih obiskov in intervencij. Slabša krma in spremembe v krmljenju povzročajo plodno-stne motnje in zmanjšujejo odpornost živali. Glavni razlog, da je število intervencij in primerov smrtnosti tako poraslo, pa je predvsem virusna pljučnica, ki se še širi in na katero so se v Sloveniji slabo pripravili. Te dni pripravljajo cepljenje, s katerim bodo poskušali stanje izboljšati.
Med kmeti v kranjski občini je zadnje čase veliko nezadovoljstva zaradi lisaste (simentalske) pasme. Kmet Janez Eržen je dejal, da so bili kmetje na zboru v Žabnici ogorčeni zavoljo upadanja mlečnosti in sploh kvalitete simentalske pasme. Menijo, da je glavni razlog za to nekakovo-stno seme. Ne strinjajo se z načinom, da morajo k eni kravi osemenjevat celo štirje ži-vinozdravniki. To je za kmeta najslabši pristop, saj potem tudi ni nobene odgovornosti za zdravljenje. Peter Tišler, direktor Ži-vinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske, je pojasnil, da se v zavodu sicer trudijo, da bi bilo čim manj takšnih primerov, vendar pa službe ni mogoče or-
ganizirati tako, da bi se jim povsem izognili. Tudi živinozdrav-niku namreč pripada počitek po (nočnem) dežurstvu, tako kot tudi vsem drugim delavcem.
Živinozdravniki so s pomočjo radijskih postaj v stiku z živinorejsko-veterinarskim zavodom in v medsebojni povezavi. To se je izkazalo za koristno; saj lahko s sedeža v Kranju živinozdravnike sproti obveščajo o tem, na kateri kmetiji potrebujejo njihovo pomoč; živinozdravniki pa se lahko tudi na terenu medsebojno posvetujejo o načinu zdravljenja, zlasti o problemih, ki jih lahko reši le skupina strokovnjakov.
Franc Bohinc iz Zaloga, rejec simentalca, odkar je gospodar na kmetiji, se je strinjal s kmetom iz Žabnice: »Zdi se mi, da dobro seme izvažamo, slabega pa uporabljamo doma, predvsem za osemenjevanje v zasebnih hlevih. Seme smo zmešali in dobili goved, ki ni več podobna si-mentalcu.«
Živinorejsko-veterinarski zavod je pri vsem tem nemočen, saj dela po republiškem programu in uporablja le tisto seme, ki ga dobi. Mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe, je dejal, da ni bojazni, da bi bile sedaj dedne zasnove krav slabše kot pred leti. Primerov s posameznih kmetij ni mogoče posploševati, saj se sicer mlečnost na Gorenjskem ne bi bila povečala. Na uspeh v živinoreji le s 30 odstotki vplivajo dedne zasnove, vse drugo pa je odvisno od prehrane in rejskih navad.
Kdo ima prav — kmetje ali strokovnjaki? Pregovor »kje je ogenj, je tudi dim« bržčas velja tudi v tem primeru. Strokovnjaki bodo morali očitke, ki so jih na sestanku izrekli kmetje in dobri rejci, preučiti in jih doreči v strokovnih krogih — tudi zato, ker simentalci niso problem le v kranjski občini, temveč tudi v škofjeloški in drugod na Gorenjskem. V škofjeloški zadrugi so, na primer, celo sklicali izredni sestanek, na katerem so se med drugim dogovorili, da bo delegacija zadružnih delavcev in kmetov s tem problemom in še nekaterimi drugimi neposredno seznanila predsednika republiškega izvršnega sveta Dušana Šini-
goja.
C. Zaplotnik
A      _-■-
J*1! zakoli med zakonom in
Urnostjo
po volk sit in loza cela
JPJ, 27. marca — Čeprav zakonodaja prepoveduje klanje IS* na domu in nasploh klanje telet,   jih   v gorenjskih
vsako leto zakoljejo toliko, kot v kakšni manjši klavnici. R*j letos januarja in februarja je v kranjski občini (sodeč i^vilu oddanih kož) pod nožem vaških mesarjev končalo >tM?draslih goved in 75 telet, lani 482 goved in 656 telet,
Nit
»ni 505 goved in 612 telet...
Števil,
^ts^r*evi'° Jc bržčas še večje, saj vsi kmetje ne oddajo kož v Ko-B^fobus. Nekateri jih dajo ustrojiti, drugi jih v bojazni, da jih /.sledili (in kaznovali), zakopljejo, vržejo v reko —
jjktorji
u °dkupovalcem kož preprosto zlažejo. Ni še tako dolgo, ko smo V enem od časopisov prebrali, kako je natančnejši pregled so-^ a P°kazal, da so med »črnimi klavci" živine tudi komandir po-Ik j "cei veterinarski inšpektor, predsednik občinske skupšči-
ugledni možje. Da ne bo pomote: za njihova imena in e so se »skrili« rejci, ki so klali doma, v nasprotju z zakonom.
lUtf.j sikdo bi ob tem dejal: treba je poostriti nadzor in pri odku-Ejr* "d kmetov zahtevati, da pokažejo osebno izkaznico ali drug VJl 1 dokument. To so v preteklosti že poskusili (in o podobnem Jl^nišljajo), vendar,
ukrep imel vedno tudi negativne posle kože zakopavali, jih metali proč, kar je bilo vse prej >'<> za preprečevanje bolezni, in še usnjarska industrija je y Drez domačih kož. *H'h ^živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske 90 ob množi-E^nih zakolih vsekakor v skrbeh. »Bolezni, ki so bile včasih
^.'^''itiben problem, se vse bolj širijo. Ikričavost se je v kranjski $j ^Pojavila v takšni obliki, da smo morali meso zavreči.
Na ne-
lffejaetijah s strahom pričakujemo, kaj bodo storili z novo zreje-je dejal Peter Tišler, direktor 2VZG Kranj.
^>li i ' s<) st* pojavile zamrzovalne skrinje, na Gorenjskem skoraj-Nrei (>,a' ki nebi vsako leto zaklal vsaj enega goveda za domače Kt\    " meni Franc Tušek, kmet z Martinj vrha v Selški dolini. »S
W?vanjem ne bomo veliko dosegli, razmišljati moramo drugače: ^e naj bi v hlevih uredili tudi primeren prostor za klanje živi mesarje pa bi morali seznaniti z ikričavostjo in drugimi "rii boleznimi.«
M *nje na domu je torej vsakdanji pojav. Uradno ga sicer pre
■J^UJemr, HUnm «*. .... .w^r» i'i> ,uwnl,ni k,, v tf
vjn uJPrno, po tihem pa ga podpiram* ah zmanjka mesa
še posebej takrat,
C. Zaplotnik
Podpora projektu čistilne naprave in zmanjšanju hrupa
O dodatnih zemljiščih se me
Škofja Loka, 25. marca — Delavci Termike so včeraj na skupni seji občinskega izvršnega sveta in odbora za varstvo okolja znova zatrdili, da bodo program tehnološko-ekološke sanacije proizvodnje kamene volne na Trati, kot jih je zavezala lanska julijska skupščina, Uresničili in do konca tega leta spravili vse onesnaževalske izpuhe pod dovoljeno mejo. Izvršni svet je potrdil projekt čistilne naprave dimnih plinov ter idejni projekt sanacije hrupa, razen v delu, v katerem Termika potrebuje za sanacijo hrupa zvračalne naprave in transportnega traku dodatna zemljišča.
Projektanti čistilne naprave dimnih plinov ne zavajajo ljudi in ne obljubljajo, da bo žveplov dioksid, ki so mu pripisovali vlogo najhujšega onesnaževalca, izginil iz ozračja. Celo nasprotno; koncentracija se bo od prvotnih 149 miligramov na kubični meter povzpela na 480 miligramov. Dimni plini namreč vsebujejo večjo količino ogljikovega monoksida, zato tehnološki proces terja, da ga po odstranitvi prašnih delcev sežgejo. Ob izgorevanju monoksida bo potekala tudi oksidacija dosti bolj nevarnega vodikovega sulfida in ogljikovega di-sulfida v žveplov dioksid. Vsaka kupolna peč bo imela svojo sežigal-no linijo. Če se zla že ne moreš povsem otresti, vsaj izberi manjše zlo, bi po domače rekli predlagani rešitvi. Za odstranjevanje prašnih delcev so projektanti izbrali mokri postopek. Za odvajanje očiščenih dimnih plinov pa projekt predvideva tri dimnike: 50 metrov visokega za odvajanje plinov kupolk in usedalnih komor ter dva po 25 metrov visoka za pline trdilne in hladilne komore.
Idejni projekt sanacije hrupa zajema osem izvorov, ki pomembneje vplivajo na delovno in bivalno okolje ter zanje predlaga rešitve. Pretežni del sanacije hrupa bo mogoče opraviti znotraj tovarniške ograje, medtem ko bo za rešitev hrupa zvračalne naprave in transportnega traku Termika potrebovala dodatna zemljišča proti severozahodu. Kot rečeno, o tem drugem izvršni svet še ni razpravljal, vsekakor pa ne bo šlo brez sprememb družbenega plana. Zato tudi v Termiki ne jamčijo, da se bodo hrupa do konca tega leta (brez dodatnih zemljišč) povsem rešili.
H. J.
hojenje travinja
J*di posebnih ekoloških razmer PL'Od Prm'»žn.o 75 odstotkov vseh o jjfej."-stotkov). Vso rastlino, torej tu pV£ r;isl 1,1 u';p«'vanje hranilne sr vM\l izkoriščanjem odnašamo s t
n^rri   POS('bnm ekoloških razmer pokriva travna ruša na Go-Približno 75 odstotkov vseh obdelovalnih površin (v Slove-tttdi trave, detelje in /oli, potre-niivi, ki jih Črpajo pretežno i/. *Hk>l/'Kor,ščunjem odnašamo s travniških tal pridelku ustre-k\j'' količino hranilnih snovi. Če želimo, da bodo pridelki krme (rjwa s1<i]tn m obilni, moramo hranilno snovi, k; jih s pridelki Phjl°dnašamo, redno nadomeščati z ustreznimi gnojili. Ker je ^a sestavljena iz več vrst rastlin, moramo zato pri gnojenju
h     ru/Jične potrebe posameznih vrst rastlin.
»L;, u raDe travinja razlikujemo: .*L. J^enokosnih travnikov
%f5^' kjer je čas rasti skrajšan, ah na tleh z izjemno slabimi §Wh raznu'rami. priporočamo gnojenje samo s fosforjem in %Q in sicer v količini 50 do 60 kg P205/ha m 70 do 90 kg
dvokosnih travnikov SHr^0 giojenje zadostuje samo gnojenje s fosforjem in kol i -
p, dušičnih gnojil, m sicer v količini til) do »D kg rai.Vha in V'H ti ^ ^ K2()/hu. Gnojenje /. dušikom priporočamo na zelo lAftn     v Prvem in drugem letu po pričetku gnojenja, in sicer
1, in sicer v količini 60 do 80 kg P205/ha in
•d" BO i
*g N/ha spomladi in 40 do 60 kg N/ha za dognojevanje po
idih^ tr'kosnih travnikov
10 jih z nekoliko večjimi odmerki hranil kot dvokosne,
l*VjL'Sn° košnjo pa dosežemo neprimerno boljšo kakovost mr-l!*0 L°sne travnike naj bi gnojili z 90 do 120 kg P205/ha in 100 K2()/ha. Dušika damo v celoti 140 do 180 kg/ha na leto, % sPomladi 50 do 60 kg/ha, po prvi košnji 50 do (ill kg/ha in 8140 do 50 kg duši k a/ha
Štiri in večkosni travniki
Štiri- in večkosna raba travinja je pri nas manj razširjena. Tako rabo omogoča dosti padavin, ki so pravilno razporejene med rastnim obdobjem. Pri večjem številu košenj, predvsem ob pretirani rabi dušika, se ruša rada zapleveli, takrat je treba doze dušika zmanjšati ali pa preiti na trikratno rabo. V skrajnem primeru pa je treba travnik preorati in ponovno zasejati s primerno deteljno travno mešanico. Ob povečani količini dušika na hektar pa je treba povečati tudi odmerke fosforja in kalija. Za štiri- in večkosno rabo travinja priporočamo 110 do 130 kg P205 in 160 do 200 kg K20/ha. Dušiku damo skupno 250 do 300 kg/ha, in sicer 60 do 80 kg spomladi, po prvi košnji 60 do 70 kg, po drugi 60 kg in po tretji 40 do 50 kg čistega dušika na ha.
Če uporabljamo poleg mineralnih gnojil tudi gnojevko, moramo upoštevati tudi hranila, ki jih leta vsebuje. Neseparirana, nerazredčena in pred uporabo mehanično homogenizirana goveja gnojevka vsebuje povprečno na tono (m.'?) 4,5 do 5,5 kg N, 1,5 do 2 kg P205 in 6 do 7 kg K20. Količino hranil v gnojevki, katere celokupna količina naj se giba med 25 do 30 m3/ha na leto, odštejemo od količine hranil, ki smo jih predvideli za gnojenje travinja. Razen tegu je treba pri uporabi gnojevke upoštevati še:
— da ne razvažamo gnojevke po zmrznjenem snegu ali zemlji, ampak takoj spomladi, ko to dovoljujejo tla in potem kmalu po košnji.
— razvažanje naj bi bilo po možnosti pred dežjem, ne pa na prev-lažna tla ali v sušnih obdobjih in pri močnem vetru.
— za boljši izkoristek hranil, predvsem dušika v gnojevki, je potrebno redčenje gnojevke z vodo v razmerju 1:0,5 do 1:1, še zlasti poleti.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj
.3. STRAN (MMM©IEnGLAS
Z Evropsko gospodarsko
skupnostjo
odnosi Jugoslavije
Na radodarnost ne
računajmo
Kranj, 25. marca — Evropska gospodarska skupnost, ki združuje 12 držav, se vedno bolj zapira in ščiti svoje proizvode. To zelo vpliva tudi na trgovanje Jugoslavije s temi državami, ki se zadnja leta stalno zmanjšuje.
Na sedežu Evropske gospodarske skupnosti že nekaj čase razpravljajo o sodelovanju z Jugoslavijo in o položaju naše države v gospodarskih odnosih z dvanajsterico. Sedež EGS obiskujejo naše delegacije, prav sedaj pa je v Bruslju zastopstvo naše vlade.
Gre za resne motnje v sodelovanju z Evropsko gospodarsko skupnostjo, na katere je dokaj ostro opozoril v posebnem pismu voditelj vlad držav, članic EGS, predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič. Spraviti naše trgovanje v mirnejše in spodbudnejše vode predvsem za nas je tudi smisel zdajšnjega obiska predsednika naše vlade pri zahodnonemškem kanclerju Helmutu Kohlu. Seveda pa mora biti naša stran pri pogovarjanju z možmi iz EGS realna, brez iluzij o radodarnosti te gospodarske grupacije. Njeni člani sicer poudarjajo pomen Jugoslavije kot »neuvrščene, balkanske, sredozemske in evropske države,« boječ se tudi, da se le ne bi pretirano trgovinsko in tudi sicer naslonili na vzhodni gospodarski blok, vendar je to že njihova dolgoletna praksa. Obljube so ponavadi veliko večje kot pa so potem ugodnosti. Mogoče je v tem trenutku možnost za sklenitev novega in za nas sprejemljivejšega petletnega protokola večja, saj tudi sami skušamo intenzivneje urejevati naše gospodarstvo, redno plačujemo dolgove, lotevamo pa se tudi nekaterih projektov, ki so pomembni tudi za Zahodno Evropo. Vse to so znaki in prepričevanje sogovornikov, da res imamo voljo in sposobnosti, da se izvlečemo iz krize. Mogoče pa imamo več realnih možnosti tudi zaradi tega, ker je EGS pred dnevi odstranila z dnevnega reda problem gospodarskega sodelovanja z nekaterimi afriškimi in azijskimi državami in je za pogajanja z nami več »prostora«.
Pri tem pa nečesa ne smemo pozabiti! Ne samo tega, da z bo-gatinove mize zelo nerada padajo darile, temveč predvsem drobtinice, ampak predvsem tega ne, da smo na potezi predvsem mi, kako bomo sami reševali svoje probleme. EGS bo imela do nas več posluha, če bodo naši izdelki kakovostnejši, če bodo na trgu pravočasno in če bomo svoje račune v tujini tudi plačevali pravočasno. Zelena luč v EGS za nas ne sme biti potuha, ampak izziv za še večjo odprtost do tehnoloških dosežkov in znanja ter izziv za naše obnašanje, primerno pravilom sedanjega gospodarskega in poslovnega sveta. Tu še vedno padamo na izpitih. In te izpite tudi ponavljamo in drago plačujemo.
J. Košnjek
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Kupujejo Avstrijci in
Italijani
Breda Bernik, vodja trgovine v Ratečah
Rateče, 26. marca — Brezcarinsko prodajalno v Ratečah so odprli šele 12. februarja. Beleži nekoliko manj prometa, saj ni bila odprta ob novoletnih praznikih in ob šolskih počitnicah. Poleti bodo v trgovini tudi kvalitetni domači izdelki.
Brezcarinsko trgovino na Ratečah so odprli nekoliko kasneje kot trgovini na Korenskem sedlu in v Kompasovem hotelu v Kranjski gori. Zato še ne beležijo toliko pro meta, še posebej, ker je bila v tovrstnih trgovinah največja gneča ob novoletnih praznikih in ob zimskih počitnicah, ko pa rateška trgovina še ni bila odprta. Trgovina se najbrž ne more primerjati s podobno trgovino na Ljubelju, ki ima »močno« zaledje v Celovcu, Kranju in Ljubljani, vendar pa pričakujejo večji promet in prodajo v poletnih mesecih.
»V brezcarinski trgovini v Ratečah nas je zaposlenih enajst, trgovina pa je tako kot druge tovrstne odprta neprekinjeno, vendar le do 19. ure zvečer,« pravi Breda Ber-nikova, vodja Kompasove prodajalne na rateškem mejnem prehodu.
»Pri nas največ kupujejo Avstrijci in Italijani, in to predvsem cigarete, pijače in kozmetiko. Lahko bi prodali veliko več tehničnih predmetov, televizorjev in drugih manjših aparatov, če bi jih imeli na zalogi. V poletnih mesecih bodo vsekakor morali biti na policah, kot tudi kvalitetni izdelki naših proizvajalcev. Od domačih izdelkov imamo zdaj le radgonsko penino in izdelke Svilanita, njihove kvalitetne kravate in rute.
Kupci so različni. Italijanom gre veliko za kvaliteto izdelka, zdomci pa kupujejo blago bolj kot spominek ali darilo. Veliko je povpraševanja po lego kockah, izbira je velika, pri nas pa so veliko cenejše kot v sosednji Avstriji in znatno cenejše kot v Jugoslaviji.
Naši državljani, ki prestopajo mejo, se za zdaj malo ogledujejo po naših izdelkih, čeprav pri nas lahko kupujejo in plačajo carino. A tudi brez plačila carine lahko prenesejo čez mejo tri izdelke: deset škatel cigaret ali 250 gramov tobaka, liter žgane pijače ali dva litra vina in en kozmetični izdelek. Kozmetike smo veliko prodali predvsem ob letošnjem osmem marcu, sicer pa velja, da so najbolj vabljive cigarete in pijača.«
Trgovina na mejnem prehodu v Ratečah meri 300 kvadratnih metrov in je izredno lepo opremljena, prodajalke so prijazne. Kompasove brezcarinske prodajalne v mejnem pasu, ki so dobro in kvalitetno založene, so nam res lahko v ponos in navsezadnje tudi za zgled. Za zgled tistim trgovinam v notranjosti, ki bi bile lahko bolj urejene in lepše, a, žal, niso. D. Sedej
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK. 27. MARCAJ
KIM TKE PO GORENJSKI
Regulacija potoka Stražnica — Vodnogospodarsko podjetje Kranj že nekaj časa opravlja večja regulacijska dela na potoku Stražnica v krajevni skupnosti Tenetiše v kranjski občini. Potok, ki priteče z Golnika, se izliva v Parovnico. Regulacija od novega Doma krajevne skupnosti do sotočja s Parovnico pa sodi v širši program del hidromelioracijskega območja Tenetiš. Pred tem je Vodnogospodarsko podjetje že opravilo vrsto regulacijskih del na vodotokih na območju od Mlake do Tenetiš. To območje je zdaj že pripravljeno za hidromelioriranje kmetijskih zemljišč.—A. Z.
Okrepčevalnica Lontrg
Škofja Loka — Barica Kokaš je v petek, na Spodnjem trgu v Škofji Loki odprla zasebno okrepčevalnico, ki ji je nadela staro ime Lontrg. Nov lokal je lepa dopolnitev gostinske ponudbe v Loki in še posebej na Spodnjem trgu, potem ko je ABC Loka svojo restavracijo nasproti Lontrga zaprla. H. J.
Občni zbor Hortikulturnega društva
Kranj — Člani Hortikulturnega društva Kranj se bodo drevi ob 17. uri zbrali na rednem občnem zboru, ki bo v sejni dvorani kranjske občinske skupščine. Ocenili bodo delo društva v minulih dveh letih in se pogovorili o programu za letos in prihodnje leto. Na občni zbor, kjer bodo podelili tudi priznanja za uspešno sodelovanje pri delu društva, vabijo tudi člane šolskih vrtnarskih in drugih naravovarstvenih in biolških krožkov.
Sodelovali bodo pri smučarskem teku
Srednja Dobrava — Krajevna organizacija ZZB NOV Srednja Dobrava v radovljiški občini ima še 46 članov. Na nedavni skupščini so se pridružili obsodbi piscev Nove revije in izdelavi plakata za dan mladosti. Za letos pa so se dogovorili, da bodo na svojem območju vodili nadzor pri vzdrževanju spominskih obeležij in grobišč. Sodelovali bodo tudi pri izvedbi sedmega smučarskega teka patrulj v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja in soborce. Razen tega pa bodo letos pregledali tudi zbrano gradivo za kroniko NOV krajevne skupnosti Srednja Dobrava.
Izleti in piknik
C. R.
Podnart — Sredi marca je bila v Podnartu programsko —volilna skupščina društva upokojencev, ki ima prek 170 članov. Dogovorili so se, da bodo letos za člane društva organizirali tri izlete in piknik. Sprejeli in pogostili bodo tudi vse nad 80 let stare člane društva ter organizirali tekmovanji v kolesarjenju in smučanju. Na skupščini so za predsednika upravnega odbora izvolili Jožeta Ješeta, za tajnico Marijo Faganel, Miro Lušina pa za blagajničar-ko. Delo društva v minulem letu je na skupščini pohvalil predsednik občinske zveze Radovljica Albin Koman. C. R.
Mikroračunalniški klub
Radovljica — Radovljiški mladinci so podprli pobudo navdušenih nad mikroračunalniki, da v Radovljici ustanovijo Mikroračunalniški klub (MRK). Na ustanovni zbor kluba vabijo danes, 27. marca, ob 18. uri v veliko sejno dvorano radovljiške občinske skupščine. Vabijo tiste, ki že imajo mikroračunalnik, ali ga še nimajo, pa bi radi izvedeli, kaj se z mikroračunalnikom sploh lahko dela. Še najmanj pomembne so namreč različne igrice. Tu se bodo lahko seznanili tudi s programiranjem. Predvsem pa bodo lahko izmenjevali izkušnje, programe, literaturo in podobno.
Imate konjička?
Franc Košir iz Retenj:
Ko bi mi le kdo leske narezal
Kar se mlad naučiš, nikoli ne pozabiš, pravijo. Franc Košir, iz Žirov doma, sedaj pa živi v Retnjah pri Tržiču, v Grabnu po domače, je kot otrok služil pri kmetih. Povsod se je kaj naučil. In danes, pri 73 letih, v mali delavnici za hišo še vedno pridno dela, tokrat naramni koš. Trden bo kot le kaj. Za pokončne količke vzame jesenov uli bukov les, na vrhu prepleteno lesko še na redko povije z žico, da se rob zlepa ne bo začel uničevati, pa še pobarva ga, da je lepši. Koši, košare, »cambohi«, »škundre« s trdnim lesenim dnom pa tudi mali koški za otroke so njegovi izdelki. Kmetje tam okrog ga pa poznajo tudi kot mojstra za nasajanje krampov, lopat, sekir, rovnic... Pozna se, da je bil Franc Košir vse življenje tesar in gozdni manipulant in ve, kakšen ročaj mora imeti orodje.
Pod Retnjami, kjer je spodaj struga tržiške Bistrice, je sicer c'osti leske, toda v njegovi bližini je že skoraj vso pobral. Tudi težko jo znosi domov. Če jih nabere deset, je premalo, več jih pa težko nese. Ja, ko bi mu kdo palice prinesel! Včasih so mu jih celo iz Žirov pripeljali.
Veselje ima s pletenjem košar in košev. Kaj hočeš, Poljanci so že laki, nekaj morajo delati, sicer niso zdravi. Delo te pokonci drži, pravi tudi Franc Košir. Pozimi je kar precej napletel, splo-mladi pa bo delavnica mimogrede prazna. Včasih žena potarna, da ves čas v tistem svojem štibelcu tiči, ona pa je v kuhinji tako sama. Pa se ji tudi dobro zdi, ker ima Franc zlate roke in ker ljudje pohvalijo njegovo delo. 1). Dolenc
Krajevna skupnost Sv. Duh
Konec aprila začnejo s telefonijo
Sv. Duh, 26. marca — V štirih krajevnih skupnostih na območju kranjske in škofjeloške občine se v teh dneh spominjajo herojskega boja Selške čete v Malem Rovtu nad Crngrobom pred 45 leti. Takrat je padlo 14 borcev in narodni heroj Stane Žagar. Vsako leto v Bitnjah, na Joštu, pri Sv. Duhu in v Zabnici druga krajevna skupnost skrbi za organizacijo praznovanja. Letos je to krajevna skupnost Sv. Duh v škofjeloški občini.
Kable za primaj telefonsko omreZf bodo položili žejj j a. Prihodnje » pa jih čaka gradi sekundarnega omrežja in P1*^ zava sedanjih fonskih nar kov, nato pa na celotnem moč j u zazvonili lefoni.
»Čeprav bo telefonija nedvomno najv** ja letošnja akcija,« pravi tajnica kraje^ skupnosti Zlata Semen, »imamo v prog* ^] mu tudi asfaltiranje ceste Sv. Duh-St* "jio Loka. Računamo na širšo pomoč, ne* J^s denarja pa bomo skušali zbrati sami-]* r8 di pa bi obnovili tudi cesto Dorfarje-C" * ki grob, vendar bodo morali pri tej obn° sodelovati predvsem tisti, ki so jo & j ^Je najbolj poškodovali.« .j 0
Ni še tako dolgo, ko so dobili saflioP^0 strežno trgovino, pa je postala že P* majhna. Tudi vrtec je poln. Treba bi bl
»ten
Pred tremi leti so pri domu zgradili prizidek, v katerem je vrtec za 50 otrok
Med 23 krajevnimi skupnostmi v škofjeloški občini je Sv. Duh s 1700 prebivalci oziroma 400 gospodinjstvi v naseljih Vir-maše, Sv. Duh, Forme in Dorfarje na osmem mestu po velikosti. V krajevni skupnosti je še 52 pravih kmetov, drugi so pol delavci, pol kmetje in so večinoma zaposleni v Škofji Loki in tudi v Kranju. Čeprav bi že morali izvoliti novo vodstvo, imajo precej težav, ker odgovornih nalog v krajevni skupnosti noče nihče prevzeti. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Semen meni, da je eden od vzrokov nedvomno tudi dolgotrajno razpravljanje o varstvu zraka. Na terp področju veliko sodelujejo s sosednjo krajevno skupnostjo Trata.
»Nekakšno nezani-manje se že nekaj časa kaže v naši krajevni skupnosti,« ugotavlja Jože Semen. »Ne morem reči, da niso v minulem obdobju ničesar naredili, vendar bi morda lahko več. Pred tremi leti smo iz zasebne hiše v prizidek kulturnega doma preselili vrtec, v katerem je prostora za 50 otrok. Postavili
Vsak teden se na cesti Kranj—Žabnica pri Sv. Duhu zgodi nesreča smo sedem avtobusnih postajališč, vzdrževali smo vaške poti, pozimi pa skrbeli za čiščenje snega. To zimo s čiščenjem snega nismo bili najbolj zadovoljni. Sicer pa že nekaj časa razmišljamo o novem plugu ali rolbi.«
Vendar se bo že konec prihodnjega meseca v krajevni skupnosti začela velika akcija. Najprej so pred tremi leti pri samopostrežni trgovini postavili javno telefonsko govorilnico (ki pa je menda večkrat pokvarjena). Pred dvema letoma so se odločili za razširitev telefonskega omrežja oziroma za gradnjo telefonije. Sedemčlanski gradbeni odbor, ki ga vodi prav tako Jože Semen, je do zdaj s prispevki bodočih naročnikov že nabavil kable in omarice za gradnjo omrežja.
»V programu imamo gradnjo za 310 novih telefonskih priključkov in prevezavo 50 sedanjih telefonskih naročnikov na novo omrežje. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 120 milijonov dinarjev. Do zdaj so bodoči dobitniki telefona že prispevali po 13 starih milijonov. Ta mesec oziroma v začetku prihodnjega pa bo vsakdo od naročnikov moral prispevati še 10 starih milijonov. Konec aprila bomo skupaj s Tegradom lahko začeli graditi osnovno omrežje. Dogovorjeni smo, da bomo sami izkopali jarke, jih zasuli in postavili drogove in s tem prihranili okrog 40 milijonov dinarjev.«
zgraditi drugi del kanalizacije na vzr nem delu Sv. Duha. Največji problem je cesta Kranj-Škofja Loka skozi naseda « ki je terjala že veliko življenj. J**.
»V krajevni skupnosti glede te ceste * je najdemo rešitve, čeprav vemo, da se vvj, va teden na njej zgodi kakšna nesreča,« P,,■ 2t vi Jože Semen. »Zdaj nas najprej čak*:;'.*1 volitev novega vodstva in organov kf*v P vne skupnosti pa telefonijo moramo le^ e 1 zgraditi. Do leta 1990 bi radi obnovili t* N kulturni dom in uredili javno razsvetli vo. Pogrešamo pa tudi nekatere v1^0111 uslužnostne obrti, delavnico ali obrti1' r za popravilo kmetijskih strojev, Pa}\ ?, kakšen gostinski lokal bi potrebovali'! V °J zdaj v vsej krajevni skupnosti nim*^ nobenega.« l P
A. Žaltff > M r <>ne d m
Osrednja slovesnost v počastite* ^da krajevnega praznika štirih krajevnt'^ad skupnosti bo drevi, 27. marca, 0L °d 19.uri, ko bo v dvorani KUD Ivan Ca"'tem kar Sv. Duh slavnostna akademija • sn kulturnim programom. Nastopili bod' moški pevski zbor KUD Ivan Cank**] učenci osnovne šole Cvetka Golarja Trate in otroci iz vrtca.
Ze v sredo, 25. marca, je bilo v gos",Ss— m Benedik v Stražišču tekmovanje * kegljanju, v začetku marca pa so Crngrobu organizirali tekmovanje veleslalomu, kjer je ekipno zmag*' V Žabnica pred Sv. Duhom. .L
Jutri, 28. marca, ob 7.30 pa bo preJHa domom Ivan Cankar v Sv. Duhu st*y. s, patrulj za pohod po poteh Rovta. C'.' bo na Planici, kjer bo ob 10. uri mno'1! *tos
čno zborovanje, na katerem bo govO
predsednik škofjeloške občinske skuT ^ y ščine Jože Albreht. 4 ki
raz bo le,
rili
Vzdrževanje grobišč in spomenikov v radovljiški občini
Dela ne bo zmanjkalo
Radovljica, marca — V dvajsetih krajevnih skupnostih radovljiške občine so 203 grobišča, grobovi, spomeniki, spominske plošče in druga znamenja, s katerimi se spominjajo žrtev in dogodkov iz druge svetovne vojne.
Največ jih je v krajevnih skupnostih Bohinjska Bistrica (24) in Begunje (19), najmanj v Mošnjah (2) ter v Zasipu, na Bledu in na Brezjah (3). Do leta 1090 nameravajo v občini postaviti še pet spomenikov oziroma spominskih plošč: v krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše, na ruševini Smolejeve hiše v Radovni, na hiši gostišča v Dragi, na lovski koči lovske družine na Taležu in pri smokuškem mostu v Završnici.
Tolikšno število grobov, grobišč, spomenikov in drugih spominskih znamenj je tudi velika odgovornost za vse, ki so prevze li vzdrževanje. Dela jim ne bo zmanjkalo. Na grobišču talcev v Begunjah, kjer so lani obnovili vse napise na nagrobnikih ter očistili in zaščitili kamne, bodo letos popravili napačne podatke, obnovili tlakovano pot, utrdili stopnišče, odstranili brv, poglobili potok, ki je ob nalivih poplavljal, uredili odlagališče za vence, namestili novo tablo z navodili za obiskovalce in skupaj z bolnico, muzejem, turističnim društvom in krajevno skupnostjo uredili sanitarije.
Na grobišču talcev v Drugi bodo očistili kamne, obnovili črke in popravili nupačne podatke, obnovili bodo ograjo, prestavili opozorilno tablo in uredili odla gališče za smeti. Na grobišču padlih borcev tretjega bataljona Prešernove brigade na Goreljku na Pokljuki bodo obnovili in očistili zid iz lomljenca, zamenjali dotrajane obeliske in ob počiva lišču postavili tablo. Prestaviti bo treba tudi cesto, ki zduj deli spominski park na dva dela.
Med prednostne naloge do leta 1991 sodi tudi ureditev grobišča in koče na Mošenjski planini, kjer je 13. januarja 1942 po umiku iz Dražgoš padlo dvanajst borcev Cankarjevega bataljona. Večja vzdrževalna dela načrtujejo tudi na grobišču borcev NOV na pokopališču na Srednji Dobravi.
C. Z.
Plaketi ob krajevnem prazniku — V krajevni skupnost'(; dovodni stolp, kjer vsako leto 12. marca slavijo krajevni Pyitn, nik, je bilo minuli teden več prireditev. Osrednja proslav" I g) je bila minuli petek. Ob tej priložnosti so krajanom po** jj^li.
plakete, pisna priznanja in bronaste značke OF. Tokr»*yWgi, glaketi za prizadevno delo v krajevni skupnosti prejela ^ \^xr\
Sinik (na sliki) in Marjan Rode.—A. Ž
PRITOŽNO KNJIGO. PROSIM
RS
Še o dvigalih
z druge plati medalje
V predzadnji, 9. številki Zelezarja smo prebrali članek tov. Federla, sekretarja DO KRES Jesenice, o problemih z dvigali. Strinjamo se, da je tak vandalizem neopravičljiv in res radi bi vedeli, kdo so osebe, ki se na tak način izživljajo.
Povzetek tega članka je bilo moč prebrati tudi v Ljubljanskem dnevniku z dne 14. marca 1987. Novinar, tov. Miran Subic, je ponovil le tisto, kar je prebral v Železarju. Zal nam je, da sini potrudil še do stanovalcev kake stolpnice, ki so navedene v članku. Povedali bi mu, da kljub prošnjam, intervencijam in zahtevam drugo dvigalo v stolpnici l/a na Tavčarjevi cesti stoji že od novembra 1986. /Ved meseci, vse od novega leta, je bilo tudi vzporedno dvigalo skoraj vsak dan v okvari, (vendar brez vložkov papirja in podobno). Redno je obtičalo v 3. nadstropju. Sicer je serviser popravil napako — za en dan, dokler na sestanku stanovalcev prizadete stolpnice le ti niso z ogorčenjem zahtevali, da se tako stanje v najkrajšem času popravi, ker bomo v nasprotnem primeru prisiljeni vse te anomalije objaviti v javnih občilih z željo, da se stanje izboljša
Zgodilo se je celo, da je težak bolnik na povratku iz bolnice nemočno obstal v pritličju, ker ni bil sposoben por-peti se po stopnicah v dere to nadstropje To se je zgodilo celo dvakrat, in
pri tem oic vsa zatirala hišniku lialkovCU gOW -cm, pa tudi drugim sostanovalec"1- J bili takoj pnpnirljcni priskočiti na P0,1]wd bolnika na nosilih odnesti v deveto nads^ft Kaj bi bilo, če bi dobri sosedje ne bili prip ni pomagati? >f
Da se serviser javi hišniku ali poob'^i osebi ob vsakem popravilu, pa je bil z kom posredovan sklep že omenjenega sef stanovalcev (1| ,
Tako se mesece že vozimo le z enim <'r' in vsi skupaj držimo pesti, da ne bi tudi <' i odpovedalo, saj imamo primere starejših ki si ne morajo prinesti ni/i najnujnejši!' '".(, ščiti in so odvisne od moralne pomoči s'°' ti. ^ /tli se nam. da je tu premajhna skrb pod]*L if()(i ima na oskrbi stavbe in vse. kai spada ^ Naj omenimo še to, da nam ob nalivih ^ |^ vdre roda v klet. ta pa prinese s seboj V**1*^ %i, nesnago, l      rt neznosen smrad  Vsi  "' ' ..' , stranke, da ne govorimo o škodi na ozil*^ (> tem je bilo podjetje vsakokrat! (že opozorjeno. Rezultat tega je enak nam še naprej vdira v klet m bojimo se P ter novih poplav.
Dajmo v pomislek občanom Jesenic podjetje posluje .? družbenimi sredsti nehnih podražitvah stanarin bi stano čakovuli tudi boljše vzdrževanje zgrado
Prizadeta
nem y
Jfo 27.
režj*
adni« »ga
tel*
MARCA 1987
KULTURA
.5. STRAN @@®ISSgaJ©IEIIGLAS
Jasna Kalan, učiteljica klavirja
HITRI PRSTI NJENIH MALIH PIANISTOV
ročni- qa Loka, 25. marca — Nekako pri osmih letih je začela ubirati črno-bele tipke. V škofjeloški glasbeni šoli, ki bo* h tedaj še v povojih. Kasneje je končala akademijo za glasbo, nato še podiplomski študij in bila, vsa presre-^dve leti na izpopolnjevanju v Parizu s štipendijo francoske vlade. Od ljubljanske učiteljice Hilde Horak se 11 ^Hko naučila: kako pomembna je spodbudna beseda učencu ob pravem času, kako dragocen je idealizem,
brez katerega učitelj, vsaj glasbeni, tudi dandanes ne more.
LJV*
-ogr J*ttrj klavirja je specifičen, Stal "fu> kot violine, godal. Na-n<& Inštrumenta je taka, da i. # to veliko tehničnega zna-sem prosila za štipen-,bnC sem navedla, da bi rada vem, nekako se nisem "dovolj zrela za oder, niti mop^so odrske luči nikoli po-3 pij10 mamile. Veliko študentov 3i bil 'akademiji dela iluzije, češ /zb"*11 koncertni umetniki bo-rn I 'tem pa so razočarani. Pre-asel!™1* sem, da sem sebe prav zadovoljna  sem, ker ste't* je pošteno povedala Ja-b vitalan.
i<t p^žbeno pot je začela v ikaj^Ki glasbeni šoli, po osmih kraJ;Je presedlala v škofjeloško, 3 let* se v kolektivu zelo dobro [li Najbrž tudi prijateljsko vetli^Je pomaga k opaznim vr^jom loške šole v zadnjih le-irtni^a ravno minulem republi-a ti^ tekmovanju učencev glasali, ■ šol v Titovem Velenju je v maljo bero nagrad, ki so odšle v ' prispevala tudi njena '■a^ii Andreja Markun, zma-
___> *a med pianisti.
^e je izjemen uspeh, če $ mojih učencev nadaljuje tite' 'klavirja v srednji glasbeni vmlttdreja Markun bo četrta. t o"1* odločajo za ta študij, jim Ca"'Jfem, da hkrati delajo še en ija srednješolski program, v boi\__ _
rja'*--
jsd\---
ije' so
glasbeni šoli pa vzamejo samo strokovne predmete. Za vsak primer, saj je srednja glasbena šola najbolj ozko poklicno usmerjena. To je sicer za učence izjemen napor, posebno ker veliko časa izgubijo z vožnjami, a so k sreči nadarjeni tudi na drugih področjih, ne le na glasbenem.«
Za pedagoško obveznost mora imeti učitelj v glasbeni šoli sedemnajst učencev. To je velika obremenitev, saj dela individualno, z vsakim posebej, z nadarjenimi še nekaj več kot s povprečnimi. Pomen ur pri takem delu zbledi. Če hoče, da učenec res uspe, učitelj ne sme pretirano gledati na uro.
Otroci začenjajo večinoma z željo staršev, ki bodisi opazijo njihovo nadarjenost bodisi jih želijo samo koristno zaposliti ali pa pri otrocih uresničujejo svoje skrivne mladostne sanje. Prevladujejo starši, ki se pametno odločajo. Ti tudi kasneje lahko največ store za napredek svojih otrok. Ni dovolj, da jih priganjajo k vsakodnevnim večurnim vajam; ukazi ali celo kazni, češ boš pa vadil, ker nisi priden, zelo škodijo. Starši morajo tudi sesti zraven, da otroci čutijo, kako všeč jim je njihovo početje.
»Priporočamo, da otroci pridejo v glasbeno šolo s sedmimi,
osmimi leti, posebno nadarjeni morajo še prej. Za vse otroke je nižja glasbena šola, ki za klavir traja šest let, težka, tudi za nadarjene. Dopoldne so pri pouki v osnovni šoli, popoldne jih dvakrat ali trikrat na teden čaka glasbena šola, pa še doma morajo vsak dan vaditi. To je izjemen psihični napor, ob katerem bi večina obupala, če jim starši ne bi stali ob strani,« pravi Jasna Kalan. »Kljub temu osipa skorajda ni. Res pa je, da se s pridnostjo do četrtega letnika da priti, do šestega pa zelo težko, če ni zraven tudi nadarjenosti. Bolje, da učenec po štirih letih
odneha, če v njem ni resničnega 'umetnika', kot da mu starši s prisilo vzamejo veselje do glasbe.«
Jasna Kalan še vedno ubira tipke. Mora. Tehnična sposobnost obvladanja bi se hitro zgubila, če bi nehala, tega pa si kot učiteljica ne sme privoščiti, saj mora učencem pokazati, »kako se igra«. Vesela je tudi, ker je ohranila ljubiteljsko uživanje ob poslušanju glasbe. Lahko jo posluša, klasično glasbo, se razume, ne da bi s poklicno »defor-miranostjo« iskali napake in napakice v izvajanju.
H. Jelovčan
Srečanje gledaliških skupin Gorenjske
ije
KOMEDIJSKO OBARVANO
*nj, 25. marca — V soboto, 28. marca, se na treh odrih hkrati začenja letošnje srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin Gorenjske,
atero je Peter Militarov izbral osem predstav. »Posladek« srečanja bo torkova okrogla miza v kadilnici Prešernovega gledališča z
izzivalnim naslovom Spogledovanja?!
staj . C?
noijj [*tošnja bera ljubiteljskih ,v00 ^liških skupin na Gorenj-kuf' "ti je tako po scenskem iz-^ kot izbiri dramatikov do-^ \ raznolika. Velik del sreča-
____i' bo uglašen komedijsko,
je odraz repertoarne politi-edaliških skupin, ki hoče->bro postavitev in seveda polno dvorano. Komedij-bodo predstave Naši ljubi *• Jeppe s hriba, Človek Jožaju, Kralj v časopisu •ahtni meščan, torej kar N skupaj osmih udeleženk
■da.
na srečanju ni nobene Jtave iz kamniške, tržiške ptofjeloške občine. Letos pa se vključuje gostujoča laa z avstrijske Koroške. Beljo ob 15. uri se bo v pre-ffcni dvorani v Adergasu l?stavila igralska skupina iz .       s komedijo Novaka No-•■^jJCJugalnik.'
,„| I ^cmbna sestavina sreča-''V' ti gorenjskih ljubiteljskih ,<M( J ^li.ških skupin bo torkova r? nl^la miza z izzivalnim na-**n Spogledovanja?!, ki jo ,vOdil  selektor letošnjega
-A
i^Vja Peter Militarov.
JNgla miza naj bi odgovore so in kam so usmerje-
zori
na ustvarjalna hotenja gledaliških ljubiteljev, kje se njihovo iskateljstvo vrti v začaranem krogu, zakaj se zmeraj bolj plodi samozadovoljnost in kje so vezi zdajšnjega gorenjskega gledališkega trenutka z resničnim položajem družbenega vsakdanjika.
Predstave srečanja bodo v več krajih kranjske občine. Prvikrat se kot prizorišče za kulturni dogodek predstavlja grad Kieselstein.
Spored prireditve: prvi dan, torej v soboto, 28. marca, bodo ob 19.30 predstave na treh odrih: v kulturnem domu v Besnici se bo kulturno društvo Franc Bukovec Vir predstavilo I delom Naši ljubi otroci, v kulturnem domu v Preddvoru DPI) Svoboda Ihan z igro Jeppe s hriba in v domu Kokrške-gu odreda v Naklem KUI) Marija Valjavec Preddvor s Človekom na položaju.
Za otvoritveno predstavo srečanja napovedana obskur-na fikciju Iztoka Alidiča Semenska gasa 27 bo zaradi zasedene dvorane v Delavskem domu v Kranju na sporedu šele v ponedeljek, 30. marca, ob 20. uri.
V torek, 31. marca, bo ob 15. uri v Prešernovem gledališču gostovalo jeseniško gledališče Tone Čufar s predstavo Kralj v časopisu in ob 19.30 še s predstavo Škrjanček. V sredo, 1. aprila, pa bo ob 17. uri Prešernovo gledališče v svoji dvorani
uprizorilo Žlahtnega meščana, medtem ko bo ob 19,30 v gradu Kieselstein Linhartov oder iz Radovljice dajal Odisejo, koncert za besedo Gregorja Strniše.
H. J.
Prizor iz dela Matije Logarja Kralj v časopisu, ki ga v režiji Petra Militarova uprizarja jeseniško gledališče.
XIV. mednarodni festival amaterskega filma
&JA JESENICAH FILMI Z VSEGA
SVETA
*. 23. marca — Prizadevni člani filmske skupine Odejpi so s skromnimi sredstvi, a z veliko volje in prizadevnosti mednarodno uve-___ Ijavili »svoj« festival amaterskega filma. Uspešno sodelujejo tudi z drugimi domačimi in tujimi festivali.
s^'-"iska filmska skupina Odeon je bila pred Štirinajstimi leti C  festivala amaterskega filma, ki je v teh letih prerasel v **a hf°^n' festival z udeležbo filmskih ustvarjalcev iz evropskih In fi tfl L^opskjh dežel. Take uveljavitve niso pričakovali niti največji gf/im J.1' vendar so jo prizadevni člani filmske skupine Odeon dose-0 c**d i 'k(> prizadevnostjo in neumornim delom, ri'i ''t
ItOn W St> na mednarodni festival amaterskega film
e.\(|KP.r<*vljati pravočasno; i /.po I ili < 1!) . • ibil m razpisov v 27 '''r'''T ti''! '" '•' 11'1111 e\ ' < >| >•. K i h držu\ Letošnji festival bo potekal V°   fk° lil. aprila v amaterskem gledališču Tone Čufar, filme pa bo
k^Jh U'" m,'(Uli,""!";i /inh>
<>"j't^stivulu lahko sodelujejo kinoamaterji s filmi SB in 10 mm v 'tile1 Jk '"nkali. film pa je lahko dolg največ 20 minul Najboljši <l<> b *fif\; r,,>. igrani, /anrski, animirani in planinski filmi bodo na
>'l.....i.i. s r*'hm un i m bronastimi plaketami, podelili p" '
-^f|)''l"te plakete za najboljšo idejo, .ežijo, kamero, monta J **en tega bodo najboljši filmi deležni tudi drugih nagri
p.i ho
žo in [grad, ki
jih bosta podelili Zveza kulturnih organizacij Jesenice in filmska skupina Odeon.
Festival bo potekal pod pokroviteljstvom skupščine občine Jesenice, Zveze kulturnih organizacij Jesenice in konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Jesenice. Festival je že nekaj časa član IAAFF — mednarodnega združenja amaterskih filmskih festivalov, sodeluje pa še s podobnimi festivali v Skopju, Prevaljah, Avstriji in Italiji. Na jeseniškem festivalu bodo napravili tudi selekcijo jugoslovanskih amaterskih filmov za festivale v Avstriji in Italiji ter za festi\ ala v Skopju in v Prevaljah.
Prizadevni organizatorji, ki so že sprejeli prva dva filma iz Zvezne republike Nemčije in iz. Avstrije, želijo festival letos tudi drugače popestriti. Poskrbeli so, da se bodo številni tuji gostje na Jesenicah dobro in prijetno počutili. Prav bi bilo, ko bi jim jeseniške delovne organizacije, predvsem gostinsko-turistično, pomagale, saj so z veliko volji- in pripravljenosti že dokazali, da se da tudi z uspešnim mednarodnim amaterskim festivalom uveljaviti kulturni ugled v vetu I). Sedej
KULTURNI KOLEDAR
BREZNICA — Veseli večer kot nekoč je naslov prireditve, ki bo jutri, 28. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Breznici. Nastopajo: skupina Albatros, Oktet mladih, folklorna skupna 0$ Gorenjski odred Breznica, fantovski sekstet Vasovalci, Nataša Meglic s citrami, moški pevski zbor Breznica, za konec pa bo še veseloigra Oh, ta Špela. Izkupiček je v celoti namenjen lačnim otrokom v Afriki!
BEGUNJE: Muzej talcev je odprt od 10. do 17. ure
BOH. BISTRICA: Muzej Tomaža Godca je odprt od 10. do 12. ure in od 15. do 17.
DOMŽALE — Srečanje pevskih zborov bo drevi ob 19.30 v osnovni šoli Martina Koželja v Dobu in jutri ob 19.30 v osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah.
Večer slovenskih ljudskih pesmi in Valvasorjevih besedil o življenju, šegah in navadah Kranjcev, ki jih bodo napredli Tanja Zaje, citre, Milan Marinič, glas, in mešani pevski zbor Domžale bo drevi ob 19. uri v Trzinu in v nedeljo, 29. marca, ob 18. uri na Viru.
Danes ob 16. uri se v veliki dvorani glasbene šole Domžale sklepa tridnevno občinsko srečanje otroških in mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin Naša beseda '87.
JESENICE — Do 1. aprila so v razstavnem salonu Dolika ha ogled likovna dela prof. dr. Ludvika Taborja. V Kosovi graščini je odprta razstava Slovenska čipka.
Drevi ob 18. uri se v dvorani gledališča Tone Čufar na Jesenicah začenja občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Mladina poje '87. Sodeluje deset zborov: zborček cicibanov glasbene šole Jesenice ter pionirski in mladinski osnovnih šol.
KRANJ — V Gorenjskem muzeju je na ogled razstava Arheološko najdišče Ajdna. V Mali galeriji je po posredovanju Bri-tish Councila predstavljen ciklus grafičnih del slikarja Davida Hockneva Modra kitara. V galeriji v Mestni hiši razstavlja slikar Janez Hafner, v galerijskih prostorih Tavčarjeve ulice 43 pa slikarki Dilista Vujovič in Ružica Beba Pavlovič. Spored za srečanje gledaliških skupin Gorenjske je objavljen posebej!
' V soboto, 28. marca, ob 19. uri bo v dvorani DPD Primskovo prvi celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Tekstilindus Kranj.
17
KROPA — Kovaški muzej je odprt od 10. do 13. in od 15. do ure.
MEDVODE
Miloš Lavrenčič
V tovarni Donit razstavlja akademski slikar
RADOVLJICA - Čebelarski muzej v Radovljici je odprt od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. V galeriji Šivčeva hiša je razstava slik in grafik Franca Goloba ter zlatarskih izdelkov Irene Zupan-Ambrožič in Doroteje Zupan-Šubelj.
ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja Zdenko Huzjan. V galeriji knjižnice Ivana Tavčarja razstavlja Pavle Lužnik.
V nedeljo, 29. marca, bo ob 19.30 v dvorani Loškega odra premiera sodobne drame Janeza Žmavca Podstrešje, režija Bojan Regouc.
TRŽIČ — V Podljubelju bo v nedeljo ob 18. uri slovenski veseli večer v izvedbi Mita Trefalta.
ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja slikarka Vida Stembergar samo še jutri.
_FILMSKO GLEDALIŠČE_
Letos pomladi se bo v mesecu in pol v gorenjskih kinematografih zvrstilo osem predstav filmskega gledališča. Drugi po vrsti je film BRAZILIJA. V kinu Dom v Kamniku bo na sporedu v ponedeljek, 30. marca, ob 18. in 20. uri, v torek, 31. marca, ob 20. uri v kinu Tržič, v sredo, 1. aprila, ob 20. uri v kinu Železar na Jesenicah in v četrtek, 2. aprila, ob 20. uri v kinu Center v Kranju.
Film BRAZILIJA je znanstveno-fantastični film režiserja Terrvja Gilliama. Brazilijo si predstavljamo lepo, zeleno, z mogočnimi rekami, morsko obalo, valovi, polno romantike. Tudi marsikje drugje na svetu je tako lepo, vsaj lahko bi bilo, ko ne bi bilo birokracije, tehnokracije. V deželi, ki si jo je zamislil režiser Gil-liam, veliko ministrov za informacije zbira tudi najmanjše podatke o prebivalstvu. Državni aparat. Totalitarno nadzorovanje. Podobne režime poznamo tudi na oni strani oceana. Film bi rad povedal, da se zgodovina ponavlja. Režiser si je film BRAZILIJA zamislil kot zelo optimističen film, toda, pravijo igralci in kritiki; v njem ni veliko optimizma.
V glavnih vlogah igrajo Jonathan Pryce, Robert de Niro, Michael Palin in drugi.
PRVI CELOVEČERNI KONCERT
Kranj, 25. marca — Mešani pevski zbor Tekstilindus bo imel jutri, v soboto, 28. marca, ob 19. uri v dvorani DPD Primskovo svoj prvi celovečerni koncert. Umetniško besedo med _posameznimi pesmimi je zbor zaupal Jožetu Logarju.
Mešani pevski zbor Tekstilindus obstaja malo več kot leto ani, uradno pa od letošnjega februarja. V zboru prepeva 23 pevk in pevcev; vsi so delavci Tekstilindusa. Zbor že od vsega začetka vodi zborovodkinja Marija Kos.
Pevci so se doslej ožjemu občinstvu predstavili štirikrat na krajših nastopih, večinoma v tovarni, 13. marca pa prvič tudi na občinski reviji pevskih zborov v Kranju. Repertoar zbora obsega predvsem narodne pesmi.
Ustanovitev mešanega pevskega zbora je v Tekstilindusu naletela na ugoden odmev, posebej še zato, ker je pevski zbor prvi v zgodovini te velike kranjske tovarne. To pa je bila pevcem tudi spodbuda, da so resno pristopili k vajam. Plod njihove zagnanosti bo jutrišnji prvi celovečerni koncert.
ŽUPANOVA MICKA V PRENOVLJENI _DVORANI__
Adergas, 26. marca — Jutri, v soboto, 28. marca, bo ob 19.15 KUD Borec Velesovo uprizorilo komedijo Antona Tomaža Linharta Županova Micka v obnovljeni dvorani v Adergasu. _Komedijo je režiral domačin Silvo Sire._
V glavnih vlogah se bodo predstavili: Ani Kern, Franc Roz man, Dominik Snedec, Tone Rozman, Franc Sire, Martin Bolka in Slavi Selan. Predstavo bodo ponovili v nedeljo ob 19. uri.
Na otvoritvenem večeru obnovljene dvorane se bodo občinstvu predstavili še domači mladinski pevski zbor, plesna skupina in recitatorji.
V nedeljo, 29. marca, pa bo ob 15. uri gostujoča dramska skupina iz Radiš na Avstrijskem Koroškem v okviru srečanja gledaliških skupin Gorenjske uprizorila komedijo Novaka Novaka Gu-galnik. Obe nedeljski predstavi bosta za abonma petih predstav, ki ga je društvo pripravilo ob obnovi dvorane. Vstopnice bodo na voljo tudi samo za nedeljski predstavi.
J. Kuhar
®®gySmJ©IEHGLAS 8. STRAN.
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 27. MARCA »J?
Domači zdravnik
Fižolove luščine so zdrave
Zadnjič smo se razpisali, kako zdrave so fižolove luščine pri sladkorni bolezni. Vendar pa čaj iz fizolovih luščin ni zdravilo samo za sladkorno bolne, uspešno ga lahko uporabljamo tudi pri vodenici, kroničnem reumatizmu in išiasu. Priporočljivo ga je uživati pri ledvičnih boleznih in boleznih mehurja, vnetju ledvic po škrlatinki, tifusu, davici, pri nosečnostnem izločanju beljakovin, pri kroničnih bolečinah sečnih poti, pri ledvičnih kamnih in pesku. Čaj iz fizolovih luščin veže vso sečno kislino in raztaplja vso nakopičeno sečno kislino in jo odvaja s sečom. Pri navedenih boleznih popijemo na dan dve do tri skodelice čaja iz fizolovih luščin.
Omeniti moramo tudi zdravilno uporabo fižolove moke, zlasti pri vlažnih ekcemih, starostnem srbenju kože in kožnih izpuščajih. Vsa ta prizadeta mesta posipamo s čisto fižolovo moko brez kakšnih dodatkov ter potem rahlo prevežemo. Vsake dve do tri ure splaknemo oziroma okopljemo bolnd mesta na koži z mlačnim kamiličnim čajem in vnovič posipamo s fižolovo moko.
Priprava čaja iz fizolovih luščin: eno jedilno žlico posušenih fizolovih luščin hitro prekuhamo v 1/4 litra vode, odcedimo in pijemo neoslajeno po požirkih. Večurno kuhanje čaja iz fizolovih luščin je v nasprotju z novimi dognanji.
Za zdravljenje sladkorne bolezni se poleg čaja pripravlja tudi juha iz fizolovih luščin. Dva do tri prgišča posušenih fizolovih strokov kuhamo v vodi tako dolgo, dokler ne dobimo približno 1/2 liti a goste juhe. Ta količina juhe in ena do dve skodelici čaja ustrezajo približno trem do petim enotam insulina. V hudih primerih, ko so potrebne po zdravnikovi odredbi injekcije insulina, bo redno uživanje juhe in čaja iz fizolovih luščin vplivalo na zmanjšanje doze insulina.
Torej, gospodinje, ki imate same sladkorno bolezen ali kdo v družini boluje za njo, že zdaj pričnite misliti, kje in kdaj boste sadile fižol. Prav bi bilo, da bi ga sadile v razmaku enega do dveh tednov, da bi imele v vrtu čim dlje zeleno stročje. Fižol ima rad v jeseni dobro pognojeno, spočito in vlažno, globoko zemljo in sončno lego. Preveč apneni svet mu ne prija.
MODA
Na sejmu mode v Ljubljani je tudi Labod iz Novega mseta pokazal svoje zanimive kombinacije: krila, hlače, bluze... Krila in hlače so največkrat črne, zato so pa bluze tolikanj pestrejše: pike, večje ali manjše, razni kari, in veliki, barvno se prepletajoči vzorci na dolgih, ohlapnih srajčnih bluzah. Želimo si le, da bi bilo v tkaninah čim več naravnih materialov, da bi v vročih poletnih dneh lažje dihali.
Foto: F. Perdan
PRESAJANJE SOBNIH IN OKENSKIH RASTLIN
Kmalu bo pomlad. Rastline hočejo ponovno rasti, stari lonec z izrabljeno zemljo pa je premajhen in izčrpan. Najprej presadimo sobne rastline.ki so na toplem in najhitreje rastejo, za njimi pa okenske, ki jih damo maja na prosto.
Izjema so rastline, ki ne marajo biti vsako leto presajene, kot na primer palme, orhideje, klivije, azaleje in kamelije.
Na splošno rastline presadimo, ko je lonec prekoreninjen. Pogosto korenine kar dvignejo rastlino iz lonca, kar je znak, da mora nujno priti v večji lonec.
Pri presajanju moramo pogosto z nožem ali škarjami odstraniti suhe in pregoste poganjke in rastline obrezati Fuksije, pelargonije, grmaste begonije in razne listnate rastline z dolgimi poganjki zmanjšamo za dve tretjini, da se rastline v novi sezoni lepo obrastejo in dobijo lepo obliko. Če obrezovanje opustimo, dobimo neenakomerno se razraščajoče rastline. Viseče pelargonije lahko samo razredčimo in prikrajšamo, da se bodo prej obrasle.
Seveda izrežemo vse pregoste in suhe ter odmrle in slabotne poganjke. Rastline pred presajanjem navlažimo, vendar naj ne bodo premokre. Tudi za presajanje pripravljena zemlja naj ne bo presuha ali premokra. Zemljo nabavimo pri vrtnarju. Po potrebi ji dodamo za posamezne skupine rastlin potrebne dodatke. Za več kislosti v zemlji dodamo šoto, igalko, za večjo vsebnost hranljivih snovi dobro zrelo kompostni-co, gnojevko, rožene opilke ali roženo moko, za večjo propustnost zemlje mivko ali perlit, da je zemlja težja ilovico, za večjo vpojnost vode higromul kosmiče in podobno. Če ne poznate dovolj potreb rastlin, pa poglejte, v kakšno zemljo je bila vsajena ali v vrtnarski priročnik, saj ima vsaka rastlina svoje zahteve, ki jih ne gre zanemarjati. Zemljo pred presajanjem dobro premešamo. Najbolje je, da smo jo pripravili že jeseni ali pa vsaj nekaj tednov pred presajanjem, da se uteži. Za presaditev naj bojo glinasti lonci temeljito oprani, novi lonci pa za nekaj ur potopljeni v vodo. Če sadimo v lesene čebrice, ne smejo biti impregnirane s karbolinejem ali lesolom, pač pa z rastlinam neškodljivimi sredstvi, ali pa naj bodo ožgane, da preprečimo prehitro trohnenje lesa. Pri presajanju naj bo sadika približno enako globoko kot je bila prej. Stara gruda naj bo en centimeter na debelo prekrita z zemljo. Cvetlični lonec naj bo vedno le eno do dve številki večji od starega. Splet starih korenin zrahljamo s palico in otrese-mo slabo izčrpano zemljo. Z njo si pomagamo ob sajenju, da spravimo med staro balo in lonce svežo zemljo ter da ni vmes praznin brez zemlje. Na dno cvetličnega lonca položimo za boljši odtok vode črepinje. Z njimi lahko napolnimo dno. Posebno pri občutljivih rastlinah je treba poskrbeti za dobro drenažo s plastjo kremenovega peska. Na drenažo damo plast zemlje, nanjo pa vsadimo rastlino, ki jo pred tem lahko tudi razdelimo. Zemljo ob sadiki dobro zatisnemo. globlje z lesom, zgoraj pa z prsti. Zemlja naj ne bo napolnjena povsem do vrha, da nastane pol do en centimeter vi.\ok rob za zalivanje.
Presajene rastline zalijemo s škropilnico, ne s cevjo zalivalke. ki bi odnašala vodo od korenin. Do ukoreninjenja in ponovne rasti naj bodo na toplen, šele kasneje pričnemo okenske rastline utrjevati. Poleg zalivanja večini rastlin zelo ugaja večkratno rosenje, saj v stanovanju naravno večjo zračno vlažnost zelo pogrešajo.
Anka Bernard
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Vest je iz najbolj domačih logov, kar se da. In zvezde — če že niso, pa morda še bodo. O fantih je zapisal in »zarisal« Mirko Kunšič. Takole pravi o njih.
Kmalu potem, ko so izzvenele strune akustičnih kitar, ki so jih oživljali trije mladi Ločani, se je komisija na republiškem tekmovanju glasbenikov v Titovem Velenju odločila, da si trio zasluži 94,2 točke in s tem prvo nagrado. Vse je zaigralo v 15 —letnih Janu Miljkoviču in Urošu Rakovcu ter 16 —letnem Denisu Kokalju. Vsi trije so učenci mentorja Uroša Lovšina iz škofjeloške glasbene šole. Jan Milj-kovič, ki je bil tudi lani republiški in zvezni prvak v kategoriji nižjih glasbenih šol, je tokrat skupaj z Urošem Ra-kovcem v kitarskem duetu zasedel drugo mesto. Vsi trije kitaristi se bodo do aprilskega zveznega tekmovanja prizadevno pripravljali za nov nastop. Vsak dan bodo, tako obljubljajo, vadili vsaj tri ure.
Medtem ko se Jan Miljkovič pripravlja na sprejemne izpite na srednji glasbeni šoli, se njegova prijatelja že »kažeta« pri dveh zabavnih ansamblih. Denis igra solo kitaro pri ansamblu Šansa, Uroš pa na električni kitari izvablja zvoke pri škofjeloškem ansamblu Zeus.
LENUH, POZABI
Daj, vstani, lenuh, vstani, potepuh! Bori se za svoje golo življenje, ki je bilo dvajsetletno trpljenje. Danes jih imaš dvajset, zvezde ti nič dobrega ne kažejo. Kot vsako leto — tudi letos lažejo.
Poglej pogumno smrti v oči, ime ji je ljubezen. Ljubezni ime je Tanja.
Daj, pozabi jo, lenuh, daj, pozabi, potepuh! Tudi letos nič ne bo, umrla je in ti si z njo. Umrla je, še preden se je razcvetela.
V šestnajsti pomladi . . . Umrla je zaradi alkohola, danes drugo leto teče .. . Daj, pozabi jo, lenuh, daj, pozabi, potepuh! Tudi letos nič ne bo, umrla je in ti si z njo.
Monica Buhančič, 8. c r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
NA SNEGU_
Letos smo bili v šoli v naravi na Zatrniku. Zelo mi je bilo všeč. Vse dni smo se zabavuli.
Prišel je petek. Ta dan smo tekmovali. Najprej mi je bilo vseeno, kako bom vozila, a čimbolj smo se približevali startu, večja je postajala trema. Tresla sem se kot šiba na vodi. Tovariš je dvignil palico in zaklical: »Zdaj!* Startala sem. Hitela sem
mimo vrate, zdelo se mi je, kot da me nosi veter. Srce mi je močno utripalo. Prišla sem do zadnjih vratc, tam pa mi je spodrsnilo in sem padla. Zavedala sem se, da gre za sekunde in stotinke ter še v istem trenutku vstala in se pognala v cilj.
Bila sem potrta, saj bi bila lahko prva. Pri kosilu sem zvedela, da sem tretja in bila sem še kar zadovoljna. Sprevidela sem, da je bila vsa trema in ves strah odveč.
Milena Škufca, 4. a r. OŠ Kok nca
KAKO JE, KADAR OČE GOSPODINJI
Če bi vprašati mamo, zakaj si ne vzame gospodinjskega dopu sta, bi rekla, da bi bilo potem vse narobe. fSaj si predsta vljam, kako bi bilo vse prismoje no, pregreto in kuhinja bi bila taka, kot bi bomba treščila vanjo,« odgovori 'skoraj vsaka mama. Nekatere pa rade vidijo, če njihovi možje kaj skuhajo ali pospravijo.
Moja mami nima nič proti, če se a ti postavi za štedilnik in kuha. Zna pripraviti tudi tako hrano, ki je mami ne zna. Imenuje se prebranac. Ta jed je sestavljena iz fižola, mesa, krompirja in začimb. Je zelo okusna. Jejo jo vsi, le meni se včasih viha nos zaradi tega, ker je vse tako mastno. Zdi se mi, da je preveč olja.
Da pa ne bi hvalila samo oče ta, moram priznati, da tudi mami ni kar tako. Zna pripraviti odlične češpljeve cmoke; take, da jim ati še zdaleč ni kos. Če jih sploh zna, seveda. Ga moram vprašat!
Mili Zupan, H. b r. OŠ bratov Žvan Gorje
SPOŠTOVANI UREDNIK !
8. marec je že mimo, vendar ima mamica toliko dela z nami, da ji moramo pomagati vse leto in jo večkrat razveseliti.
Mi jo bomo razveselili še z zgodbami o mamicah.
Pošiljamo našo drugo razredno knjižico in če ni že prepo zno, vas prosimo, da objavite kakšno zgodbo. Nam so bile vse všeč in ponosni smo, da so naše zgodbe daljše in zanimivejše kot so bile v začetku šolskega leta.
Prisrčen pozdrav in vsem veliko uspehov ! Ha/redna skupnost 2. i. OŠ lt>. december [Mojstrana
Praznik je res |f nekoliko odmaknjen, vendar ni« za (o Tu je misel iz prikupne knjižice.
Moja mamica je vesela in lepa. Krega me, če ne napišem lepo domače naloge. Včasih jo ubogam, včasih pa ne. Ime ii je Saša.
NEGA KOZE SPOMLADI
Mraz, temperaturne spremembe, suh zrak v prostoru in kanje vlage povzročajo konec zime utrujeno kožo. Uvela je, na njej pojavijo rdečica in suhi predeli. Nič čudnega, da imamo željo po zivni negi. .
Na začetku vsake nege moramo kožo očistiti. Nepogrešljiv jer*: ni »peeling,« s katerim dosežemo gladkost kože, odstranimo celice in jo nasploh osvežimo. To ne velja samo za kožo na obrazu. di če se ne bomo kmalu sončile, moramo komolce, pete in druge» telesa, ki hitro poroženijo, temeljito negovati. Intenzivno čiščenje že ni potrebno samo zato, ker moramo odstraniti loj, znoj in odd^ luskinice, temveč tudi zaradi nečistega ozračja, prahu in ličila. sta koža vsrka kreme in losjone. Enako velja za maske in obloge; . jih moramo redno uporabljati. Maske učinkujejo večnamensko: čis^ jo, napenjajo, negujejo, osvežujejo, pospešujejo prekrvavitev, om°*L čajo naravno regeneracijo kože, pomirjajo, gladijo, dajejo koži lepj* Koža postane nasploh sveža. Zato naj si vsaka ženska enkrat na ted£ naredi masko. Za tiste v zrelejših letih pa priporočam kuro z ampu'.' mi. Ta pomaga predvsem pri kožah, kjer normalna nega ne zadosti. Razlog za intenzivno učinkovitost ampul je v visoki stopnji hranil^ snovi. Uporabiti jih moramo vedno kot kuro, odvisno od kože, več^' na teden.
Vlaga je za kožo tako pomembna, kot zrak za pljuča. Vlažilna^ ma in mleko za telo pri negi ne smeta manjkati. To velja tudi za vt8' Ovratniki in šali so kožo pozimi sicer ščitili, obenem pa nežno tudi dražili.
Tudi predelom okoli oči moramo nameniti posebno nego. ™ najprej opazimo gubice, ker je koža najtanjša in vsebuje naj maščobnega tkiva. Nastajanja gubic ne moremo preprečiti, lahko? mnogo pripomoremo z nego s specialnimi preparati, ki kožo neg^F in ščitijo.
Če pa ženska razen nege obraza posveti še nekaj časa vsakod^ vni gimnastiki, izmeničnemu prhanju z mrzlo vodo in toplo vodo hrani, bogati z vitamini, lahko brezskrbno zre v pomlad.
Dipl. inž. Barbara Kre#
Zbiramo recepte za originalne gorenjske jed
Martin za dve ose
al VI
Potrebujemo osminko litra mleka, dve razžvrkljani jajci, ščepec soli, ščepec sladkorja in dve žlici moke. Vse skupaj dobro premešamo in stepemo ter vlijemo v ponev ali kakšno drugo posodo, v kateri smo dobro segreli žlico masla. Maso med kuhanjem mešamo toliko časa, da se
na vrhu pokaže maslo. T martin kuhan in je zelo o
Ta recept nam je poslal Rozman iz Češnjice pri tu. Pravi, da so to jed kuhali govi predniki.Zakaj so ji .' martin, pa ne ve. Je pa ved1 dobra, dokaj poceni in, kar]e di pomembno, hitro nareje*1*
<^      * 3
— Sosed, vaš mož je pa zadnje čase izgubil ves trebuh. Kako mu je to uspelo?
— Vsak dan hodi lovit ribe.
— Ali se od tega shujša?
— Seveda. Hrani se samo z ribami, ki jih sam ulovi.
Rezka se spove svojih hov. Župnik jo posluša in J nato resno pokara:       , j
»Ali veš, kaj bi ti s svoji11* grehi zaslužila?«
»Vem,« zardi Rezka, pak tega ne delam zaradi °* narja.«
Z OČETOM SE ČUDIVA
Očeta sem le malokdaj videl začudenega, saj — odKjjj sem jaz na svetu — se mu zdi vse pričakovano, naravno.^ novega.
Kadar sem prijokal domov s strganimi hlačami, obtpl I nimi koleni in blatnimi rokami, je rekel samo, da to ni M čudnega, da bi bil pravi čudež, če bi s potepanja prišel čist,11 smejan in cel. .
Tudi kadar si želim speči jajce, pa se mi olje zažge v P* vi, da se skozi dim komaj vidimo, oče ostane ravnodušen, očmi zavije in mirno reče, da je čakal prav na to in da jejjll sto meni podobno. Čudim se, kako se je to moglo zgoditi-sem se le za nekaj minut zupičil v Mikijev zabavnik, medt* pa je na štedilniku potuhnjeno cvrčalo in se smodilo. u
Tudi to ni nič čudnega, ko skesan prinesem iz šole si* oceno, saj oče pripomni, da je še ta previsoka glede na al y znanje. Jaz pa sem bil prepričan, da znam vso snov, še več, kar v učbenikih niti ne omenjajo. Da pa sem naloge8^ sal v doktorski pisavi, ki je se sam nisem znal prebrati, tt&^ dosli motilo, saj so učeni profesorji navajeni vsega. Čudno mi je zdelo, prav čudno. J
Res, skoraj za nobeno stvar se moj oče ne začudi. Nl presenečen, ko sem zvrtal luknjo v vrata, da sem skoz.nj0 ■ ^ trenil radijski kabel, potem pa ugotovil, da je le—ta preni* zvrtal sem jih še nekaj, pa šele čez čas opazil, da jih niti n$ ^ bim, saj žico lahko speljem skozi ključavnico. Oče je vide' ^ mo eno luknjo, druge sem zakril s plakatom Tepe.ša, ki 5 ga pritrdil z. debelima in kot prst dolgima žebljema.
Kar pomnim, se je oče samo enkrat začudil: tistega p0^ dneva sem brez ugovarjanja smehljajoč se skracal &oi<Lf nalogo, nacepil nekaj drv in vprašal, kaj naj še delam. ® $ zaeudeno pogledal, rekel, da sem priden in da si lahko m odpočijem, nato pa mu bom pomagal pri popravilu <>IlUl1"^
Kot vzmet sem poskočil, se v hipu obrnil, pa se zar proti kinu, kjer so prikazovali krasen akcijski film. j llnstjan Šolar, 6. c r. OŠ Josipa Plemlj« ,}
MOJA MAMICA
Mami dela v Iskri. Za pusta je spekla krofe. Včasih skuha kosilo. Po kosilu pomije posudo Ko
/ (O3 ^\
ima čas, se z mano smU^M teden zlika veliko perila-šiva in bere knjige.
Dejan Jane, 1. r.
Oš Podiju belj
11
Prikupno risbico je narisal Jure Mavri v podi nju, učenec I. i. osnovne sole Janka in Stanka
čur.
gTEK. 27. MARCA 1987
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
7. STRAN (§®IM1S[q5J©IE2GLAS
IV SPORED
SOBOTA
28. marca
8.00 Poročila
8.05 Radovedni taček, 4. del
»Kuhalnica« 8.25 Pamet je boljša kot žamet 8.30 J. Ribičič: Nana, mala
opica, 4. del
»Nepričakovan obisk« 8-45 Makedonske ljudske 910 Periskop
10.15 Naša pesem, 7. oddaja
10.45 Mir in razorožitev — teže kot se zdi (Kanada), dokumentarna serija OZN
11-15 Ljudje in zemlja, ponovitev
15.50 Poročila
15.55 Strašilo, sovjetski film 17.55 Zdravilne vode: Terme Topolšica
18.25 Da ne bi bolelo ]8.45 Risanka
18.55 Propagandna oddaja 19-00 Danes: Knjiga
19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19-50 Zrcalo tedna
20.10 Propagandna oddaja «0.20 Košnikova gostilna *1-40 Propagandna oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 Avtobusna postaja, ameriški film
■__Oddajniki II. TV mreže: '
|2.40 Jugoslavija, dober dan 13.10 B rezrepi Pele, švedski
mladinski film 14.30 »Plavi čuperak«, otroška
predstava 15-10 Otroški planet — pot v 21. . stoletje
J5.30 Propagandna oddaja
'5.35 Dallas, ameriška
. nadaljevanka
16 15 PJ v rokometu (ž) — Bane
Sekulić: Radnički ali .     Voždovac : Titeks 17-30 Plavalni miting, prenos 19.30 TV dnevnik ^•00 Košarka -2 kolo . končnice *]-30 Športna sobota * 50 Poročila
jI 55 Feljton: Čedo Vuković *2-25 Večerna glasbena scena ^J[V Zagreb I. program:
9.00 TV v šoli
0-30 Poročila
!j-l0 Izbor iz programa plus ]J-35 Prisluhnimo tišini 5-20 Poročila 5 25 TV koledar 5 35 Narodna glasba 5-05 Sedem TV dni ,6-50 Zlom, zadnji del TV . nadaljevanke '8.30 T. O., dokumentarna . oddaja '3.30 TV dnevnik in pred »- univerziado *°-15 Boljše življenje, j      humoristična serija *1 05 Oprosti, če je premalo, j.     italijanski film :«-35 Dnevnik «■55 Nočni program — San j.    Remo, posnetek festivala PW Orlovsko gnezdo, ameriški film
Nedelja
29. marca
10rŽ £oročila
Živ žav: Indijanske
legende. Risanke
Lutke in lutki
Fračji dol, ponovitev 7
dela ameriške mladinske
nanizanke
Piknik v Rogaški Slatini, 2. oddaja
Propagandna oddaja Ljudje in zemlja Poročila
jO-55 H.00
1V25
00 2.3o
10 M
alu, 9. del brazilske
Urc nadaljovanke
m .oročila
,uu Poznate Jugoslavijo?
J° Prisluhnimo tišini, oddaja
1^ . za slušno prizadete
Ig .0 Prekleti, francoski film
5 Risanka
18.55 19.00
19.26 19.30 19.55 20.05
21.05 2.1.10
22.05 22.50
Propagandna oddaja Danes: Kino, Turistični nagelj — neža Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M. Krleža — Štivičič: Potovanje v Vučjak, 9. del nadaljevanke TV Zagreb Propagandna oddaja Televizija zvezd, aktualno dokumentarna oddaja Športni preged Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 9.00
12.00
14.50 15.05 15.50
16.25 17.00
17.30 19.30 20.00
20.25
21.25 21.45
22.35
23.35
Poročila
Pod zastavo, oddaja za JLA in Jaguarjev skok, jugoslovanski film Dokumentarna glasbena oddaja Test
Izviri, dokumentarna serija Boks — Vojvodina: Radnički
Boks — Željezničar:Rijeka PJ v krosu, reportaža iz Svetozareva Plavalni miting TV dnevnik Zasledovalci, poljudnoznanstveni film Reportaža z nogometne tekme — CZ—Hajduk r>9pr."t8?9 z ROoofrišino tekme — Dinamo:Partizan Včeraj danes, jutri Fannv in Aleksander, I. del švedske nadaljevanke Svetovni izziv, kanadsko—francoska serija — I. del TV galerija
TV Zagreb I. program
10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Krištof Kolumb, TV
nadaljevanka 15.00 Poznate Jugoslavijo?—
kviz
16.30 Glasbena oddaja 17.20 Trgovina za vogalom,
ameriški film 18.55 Potovanje dr. Dolittla,
risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretje obdobje,
nadaljevanka TV Skopje 21.00 Zabavna oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Športni pregled 22.50 Ljubezen na potovanju,
reportaža 23.10 Poročila
PONEDELJEK
30. marca
10.00 Zrcalo tedna
10.20 Deset, ameriški film
16 55 TV mozaik — ponovitev 17.15 Poročila
17.20 Radovedni taček, 5.
oddaja »Balon«, otroška
nanizanka 17.35 Pamet je boljša kot žamet
17 40 Makedonske ljudske,
otroška oddaja TV Skopje 18.15 Republiška revija MPZ
Zagorje, 9 oddaja 18.45 Risanka
18 55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik
19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik
19 55 Propagandna oddaja
20 05 P. Scott Dragulj v kroni,
14  - zadnji del angleške
nadaljevanke 2100 Propagandna oddaja 2100 Aktualno: Trgovci brez
novcev
2145 Človek in glasba: Liszt v
VVeimarju 22 40 TV dnevnik 22 55 Retrospektiva
jugoslovanske televizije,
servisna postaja: Ni malih
bogov, 1. oddaja
Oddajniki II. TV mreže
15 45 Test
16 00 Dober dan, šport
17 10 TV dnevnik
^ost, ki ne vodi nikamor jo avanturistični film, ameri novozelandska koprodukcija Prijeten izlet v naravo se striun fantičem sprevže v nočno moro Na ozemlju skriv •tnih lovcev morajo pokazati vse svoje sposobnosti, da "Ve V filmu si slede eksotični posnetki in divje akcije
.^ooniea je ameriiki avanturistični film. Skupina fantov in P*'*t išče zaklad gusarskega kapitana Enookega Vilija. Na 1% Pec'ne m skozi podzemne hodnike doživljajo številne r»?vkrnb 'n skornida smrtonosne avanture Otroci po številnih
lDurljivih dogodkih na koncu le uspejo.
^ ^'vijanje je lepo je domači film režiserja Bora Draskovi sodobna ljubezenska zgodba je postavljana v neobiča %a ,n°stor in kontekst. Lokalni vlak sa ustavi ob nepredpi i(t Času na nepredpisanem kraju. Različni potniki zdaj 4a 1° načina, kako bi prišli tja, kamor ao aa namanili. Vaa l^j »<«/,v«, v kava rnici ob progi muzikantja, kmetje, inte-^*fM(t'C'' nma'i8ri'' delavci iz masta, mladi, stari, mešanica
t%u    'n nasilje, humor   V kavarni, prepolni glasbe, se ka 1'h ?rav' človeški značaji. Kavarna postaja — svet. V glav ko|u'09ah igrajo Rade šorbediija. Sonja Savic. Dragan Ni Pavla Vujisic. Bata živojinovit. Ljubita Samardžič in
•rjav, idej, /vrste aa spori, nenadna situacija, kot so
17.30 Songi iz avtobusa, otroška oddaja
17.45 Igrarije, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor
19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.30 Mali koncert: Kvartet
trombonov L'art Musical 20.45 Premor 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Unor, draga moja,
ameriški film 22.45 Spoznanja
TV Zagreb I. program
8.25 8.30
8.45 9.00
Poročila
Songi iz avtobusa, otroška oddaja
Igrarije, otroška oddaja TV v šoli: Iz sveta malih živali, Josip Račić, Za učitelje, Kaj je film Poročila TV v šoli Poročila
Prezrli ste, poglejte! Dober dan, šport Kronika Bjelovara in Varaždina
Songi iz avtobusa, otroška oddaja
Igrarije, otroška oddaja Letopis, izobraževalna oddaja Risanka
Številke in črke — kviz TV koledar TV dnevnik
10.30 10.35 12.30 14.40 16.00 17.10
17.30
17.45 18.00
18.30 18.40 19.00 19.30
2G.GG f\3K.o ZaGaVSt; 9;
Martina, drama 21.05 Mejaši 21.50 TV dnevnik 22.10 Ročk — Odeon 23.10 Poročila
TOREK
22.10 Propagandna oddaja 22.20 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
16.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00
21.10 21.20 22.10
22.35
Plav off v košarki Angleščina IV Francoščina III Videogodba TV dnevnik
Ko se korenin zavemo: Velika zmaga, 9. epizoda dokumentarne serije yčeraj, danes, jutri Žrebanje lota in premor Disko folk
Kako je z vašim očetom, humoristična serija Male verske skupnosti v Jugoslaviji, dokumentarna oddaja
SREDA
31. marca
10.00
11.00 11.05 11.35 16.20
17.25 17.30
17 45
18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05
Šolska TV — vesolje:
Življenje zvezd
Jezikovni ustinki
Tuji jeziki: Angleščina IV
Francoščina III
TV mozaik — šolska TV
ponovitev
Poročila
Miti in leyende — Iz nove zaveze: Svetopisemske prilike, 2. del Tedenski zabavnik, mladinska oddaja TV Sarajevo Risanka
Propagandna oddaja Danes:Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja B. Kreft: Velika puntarija, uprizoritev slovenskega ljudskega gledališča »Samorastniki« iz Šentprimoža v Podjuni
10.00 Integrali
10.40 B. Kreft: Velika Puntarija,
ponovitev 16.45 TV mozaik — ponovitev
17.25 Poročila
17.30 L. Suhodolčan: Primožev dnevnik, 5. del otroške nanizanke
18.15 Skrivnosti morja, 8. del dokumentarne serije
18.45 Risanka
18.55 Propagandna oddaja
19.00 Danes: Obzornik
19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna — Ciklus
k   3L*i^ kcc Q ^''r*~ic
Enakonočje 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Portret: Vlado Kozak 22.10 TV dnevnik 22.25 Videogodba — ponovitev
Oddajniki II. TV mreže
17.00 Test
17.15 TV dnevnik
17.35 Denijevo jajce, avstralska
drama za otroke 18.00 Visoko šolstvo,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 21.55 Umetniški večer: 230 let T.
Brezovačkega TV Zagreb I. program:
8.25 Poročila
8.30 Denijevo jajce, avstralska drama za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 13.45 Prezrli ste, poglejte! 15.00 TVvšoli
16.00 Dober dan, informativno — mozaična oddaja
17.30
18.00
18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 21.35
23.05 23.25
23.55
Denijevo jajce, otroška oddaja
Visoko šolstvo, izobraževalna oddaja Risanka
Številke in črke—kviz
TV koledar
Risanka
TV dnevnik
Športna sreda
Film: Nedolžni svetniki,
španski film
TV dnevnik
Videogodba,
zabavno—glasbena
oddaja
Poročila
ČETRTEK
2. aprila
10.00 Šolska TV — Kaj je film: Filmska montaža — Slovenski kratki film: PiKnik v nedeljo
11.00 Tudi konje ustrelijo, mar ne?, ameriški film
16.35 Šolska TV — ponovitev
17.35 Poročila
17.40 ZBIS - E. Peroci: Očala tete Bajavaje, otroška oddaja
17.55 Bilo je ...Hans Christian Andersen
18.25 Zelena straža 18.45 Risanka
18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik
19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik
21.15 G. Torrente Ballester: Sonce in sence, 7. ds! španske nadaljevanke
22.10 Tv dnevnik
22.30 Mir in razorožitev: Urnik malega planeta (Egipt), 17 del dokumentarne serije OZN
Oddajniki II. TV mreže:
16.50 portret: Vlado Kozak
17.25 Poročila
17.30 Makedonske ljudske,
otroška oddaja TV Skopje 17.50 Fračji dol, 8. del ameriške
mladinske nanizanke 18.15 Ustvarjamo gospodarstvo
— ponudba in
povpraševanje : dve strani
tržne tehtnice 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik
19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja 20.05 E. Govvans: Srce gorate
dežele, I. del
novozelandske
nadaljevanke 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Po sledovih Slovencev v
svetu VI.: Dežela
neskončnih možnosti, IV.
del, dokumentarna serija 21.45 Rezerviran čas 22.15 Propagandna oddaja 22.20 TV dnevnik 22.35 Zgodnja zmrzal, ameriški
film
Oddajniki II. TV mreže
16.55 Test
17.10 TV Dnevnik
17.30 Šaram — Baram, otroška
oddaja TV Skopje 18.00 Na pragu izginulih
civilizacij, izobraževalna
oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke
19.00 Domači ansambli: Ansambel Marela
19.30 TV dnevnik
20.00 Iz koncertnih dvoran — Koncert Sinfoničnega orkestra RTV Ljubljana
21.50 Čajkovski in ljubitelji glasbe, angleški film TV Zagreb I. program:
8.20 Poročila
8.25 Šaram — baram, otroška oddaja TV Skopje
8.55 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 13.40 Prezrli ste, poglejte! 15.00 TVvšoli
16.00 Dober dan, informativno — mozaična oddaja
17.10 Kronika Reke
17.30 Šaram baram, otroška oddaja TV Skopje
18.00
Na pragu izginulih civilizacij,
izobraževalna oddaja
18.30 Risanka
18.40 Številke in črke—kviz
19.00 TV koledar
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Hobotnica, 4. del
nadaljevanke 21.00 Ikarov let — kviz 22.00 TV dnevnik 22.20 Po deseti, kulturni
magazin 23.50 Mali koncert 00.15 Poročila 00.10 BIS — nočni program
16.55 Test
17.10 TV dnevnik
17.30 Smogovci, otroška oddaja
18.00 In tudi letos,
izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz
19.00 TV koledar
19.1 C Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Premor
20.55 Poročila
21.05 Dokumentarni večer
22.35 Odprta knjiga
PETEK
3. aprila
10.00 Tednik
11.00 Portret: Vlado Kozak 11.35 G. Torrente Ballester:
Sonce in sence: ponovitev
4. dela španske
nadaljevanke 15.50 Tednik
radio žiri
Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na
UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz
_Nedelja, 29. marca
9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz
zgodovine naših krajev 10.00 Varnostno — politična ocena (v živo) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo —
Kako so praznovali v KS Sveti Duh. 12.10 Čestitke in pozdravi
_Torek, 31. marca
16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Kdaj bo
v Škofji Loki veterinarska ambulanta? 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Festival otroške
popevke »Blejski srček« — Kako se pripravljamo v
Žireh na skupno toplarno? 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice
Četrtek, 2. aprila
16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Ali poznamo delo družbenega pravobranilstva v občini?
17.00 Minute za šport in rekreacijo — Kako dolga je pot do ozdravitve bolezni alkohola?
18.00 Novice in dogodki — Zakajčkova mini šola
RADIO
PETEK, 27 marca
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Glasbena matineja - 9 35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11 05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kme tijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.00 Da nes do 13.00 -ih - Iz naših kra jev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 1330 Od melodije do melodije - 14.30 Človek in zdravje - 14 40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17 00 — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18 15 Gremo v kino
- 19.45 Pojemo in godemo -20 00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih
- 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22 30-24 00 Iz glasbene skrinje
- 00.05-4 30 Nočni program -glasba
SOBOTA, 28. marca Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20.00 -23 00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05 5 00 Nočni program -glasba
NEDELJA, 29. marca
Prvi program
5.00-8 00 Jutranji program -8.07 Veseli tobogan - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedelj ska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce — 14.15 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -
15 00 Nedeljska reportaža -16.05 Humoreska tega tedna -
16 30 Pogovor s poslušalci -
17.05 Priljubljene operne melodije — 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna -23.00-4.30 Nočni program — glasba
PONEDELJEK, 30. marca
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki revijski orkestri -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Daries do 13.00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž — 14 30 — 15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nok turno - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 31. marca
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -11.05 Ah poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 — ih - 18.00 Sotočja -19.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe
- 00.05 -4.30 Nočni program
- glasba
SREDA, 1. aprila
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali po-
znate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program -glasba
ČETRTEK, 2. aprila
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce
- 9 05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10 —15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov
- 22.30 Večerna podoknica -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba
um
KRANJ CENTER
27. marca: amer. jugosl. risani film ČUDEŽNI GOZD ob 16 uri, amer. detektivka 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 18. in 20 uri, 28. marca: amer. jugosl. risani film ČUDEŽNI GOZD ob 16. uri, amer detektivka 8 MILIJO NOV NAČINOV SMRTI ob 18 in 20 uri, premiera kanad akcij fil ma BOKSAR ob 22 uri, 29. marca: amer. jugosl. risani film ČUDEŽNI GOZD ob 10. in 15. uri, amer pust film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 17 in 19 uri, premiera amer novozel pust. filma MOST, KI NE VODI NIKA MOR ob 21. uri, 30. in 31. marca: amer pust film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 16, 18 in 20 uri, 1. aprila: amer. akcij film TERMINATOR ob 16, 18 m 20 uri, 2. aprila: amer drama MA SKA ob 18. in 1« uri, angl. znan.fant film BRAZILIJA ob 20 uri
KRANJ STORŽIĆ__
27. marca: amer srhljivka PE TEK 13 II del ob 16., 18. in 20. uri. 28. marca: amer voh film MATA HARI ob 16.. 18 in 20 uri. 29. marca: franc akcij film SPE CIALISfA ob 14 uri, nem. erot film JOY - RADOST ŽIVUE NJA ob 16 in 18 uri, premiera jug filmn ŽIVLJENJE JE LEPO ob 20 uri, 30. in 31. marca: |u gosi. film ŽIVLJENJE JE LEPO ob 16, 18 in 20 uri, 1. aprila:
amer. west. film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 16., 18. in 20. uri, 2. aprila: nem. erot. film JOY — RADOST ŽIVLJENJA ob 16., 18. in 20. uri
_KAMNIK DOM_
28. marca: amer. film GOONIJI Ob 18., 18. in 20. uri, premiera amer. filma IDIOTSKA NOČ ob 22. uri, 29. marca: amer. film GOONIJI ob 15. in 17 uri, amer. voh. film MATA HARI ob 19. uri, premiera kanad akcij, filma BOKSAR ob 21 uri, 30. marca: angl. znan. film BRAZILIJA ob 17.30 in 20 uri, 31. marca: amer. detak. film 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 18. in 20. uri, 1. in 2. aprila: amer. pust. film OGNJEVITI FANTJE ob 18. in 20.
TRŽIČ
DUPLICA
28. marca: franc komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 16 uri, amer drama MASKA ob 18 m 20. uri, premiera amer novozeland filma MOST, KI NE VODI NIKAMOR ob 22. uri. 29. marca: franc komedija MAŠČE VANJE PERNATE KAČE ob 15 in 17. uri, amer drama MASKA ob 19. uri, 30. marca: amer detekt film 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 18 in 20 uri, 31. marca: amer akcij film TERMINA TOR ob 18 uri, angl znans fant film BRAZILIJA ob 20 uri, 1. aprila: jugosl film ŽIVLJENJE JE LEPO 00 18. n 20 uri, 2. apri la: amer jugosl risani film CU DEŽNI GOZD ob 18 uri, amer akcij film TERMINATOR ob 20 uri
28. marca: amer. srhljivka PETEK 13. II del ob 18. uri, nem. erot. film JOY - RADOST ŽIVLJENJA ob 20 uri, 29. marca: amer. krim. film MLADI BOJEV NIKI ob 15 uri, amer. detekt. film 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 17. in 19. uri, 1. aprila: amer. jugosl. risani film ČUDEŽNI GOZD ob 18., amer film IDI OTSKA NOČ ob 20 uri, 2. aprila: franc. akcij, film SPECIALISTA ob 20 uri
CERKLJE
28. marca: amer pust film OGNJEVITI FANTJE ob 20 uri,
29. marca: amer. pust. film DIVJI OTOK ob 17. uri, amer. fant film NEKONTROLIRANA MOČ ob 19. uri
. JESENICE ŽELEZARA
27. marca: amer film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 16. in 18. uri, premiera sovj. vojnega filma ŽERJAVI LETE ob 20. uri,
28. marca: amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 16 in 18 uri, premiera kanad ko medije NE KUKAJ SKOZI TUJA OKNA ob 20. uri, 29. marca: amer. risani film LARIFARI ZAJČEK ob 10 uri, amer akcij film TERMINATOR ob 16. uri, kan komedija NE KUKAJ SKOZI TUJA OKNA ob 18. m 20. uri, 30. marca kanad. komedija NE KU KAJ SKOZI TUJA OKNA ob 16., 18. in 20. uri, 31. marca in 1. aprila: amer drama MASKA ob 16. in 18. uri, 2. aprila: amer. film GOONIJI ob 16., 18 in 20. uri
JESENICE PLAVŽ
28. marca: amer. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 18. in 20. uri, 29. marca: sovjetski film CIGANI LETIJO V NEBO ob 16. uri, nem. erot. film NAJSTNICA ob 18. in 20. uri, 30. marca: nem. erot. film JOY — RADOST ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA
27. marca: franc. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 18. uri, 31. marca: kanad film BOKSAR ob 19. uri
RADOVUICA ___
27. marca: jugosl film PROSTOVOLJCI ob 20 uri, 28. marca: jugosl film PROSTOVOLJCI ob 18. uri, amer. pust. film REMO, NEOBOROŽEN IN NEVAREN ob 20 uri, 29. marca: amer. film RE MO, NEOBOROŽEN IN NEVAREN ob 18. uri, amer film OGENJ Z OGNJEM ob 20 uri, 30. marca: amer pust. film REMO, NEOBOROŽEN IN NEVAREN ob 20. uri, 31. marca: amer. film OGENJ Z OGNJEM ob 20. uri, 1. aprila: amer. film OSTRINA BRITVE ob 20. uri, 2. aprila: amer erot. film MLADA LADY CHATERLY ob 20. uri
BLED
27. marca: amer. film DIPLOMI-RANEC ob 20. uri, 28. marca: franc. film SVENOVA LJUBEZEN ob 18. uri, amer. film LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20. uri, 29. marca: 7amer. film LET NAD KUKAVIČJIM
GNEZDOM ob 18. uri, amer. film DIPLOMIRANEC ob 20. uri, 30. marca: jugosl. film PROSTOVOLJCI ob 20. uri, 31. marca in 2. aprila: amer. pust. film REMO, NEOBOROŽEN IN NEVAREN bo 20. uri, 1. aprila: amer. film OGENJ Z OGNJEM ob 20. uri
BOHINJ
28. marca: amer. film DIPLOMI RANEC ob 20. uri, 29. marca: franc. film SVENOVA UUBZEN ob 18. in 20. uri 2. aprila: amer. film OGENJ Z OGNJEM ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
27. marca: amer. film VESOLJSKI BRODOLOMCI ob 18. in 20. uri, 28. in 29. marca: amer. film MOJA AFRIKA ob 17. in 20. uri, 31. marca in 1. aprila: franc. krim. film PASJA VROČINA ob 18. in 20. uri, 2. aprila: amer. de tek. film 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 20. uri
ŽELEZNIKI
27. marca: amer. drama MOJA AFRIKA ob 17. in 20. uri, 28. marca: slov. drama DOKTOR ob 17. in 20. uri, 29. marca: amer. film POBESNELI MAX III ob 20. uri
POUANE
27. marca: slov. drama DOKTOR ob 19. uri, 29. marca: avstr. akcij, film POBESNELI MAX III ob 17. uri, 31. marca: amer. film 8 MILIJONOV NAČINOV SMRTI ob 19. uri
ŽIRI
28. marca: ital. spektakel HER CULES ob 20 uri
(S@3I^SicJJ©EnGLAS 8. STRAN.
REPORTAŽA
PETEK, 27. MARCAJJ?! i
V Planiki v oddelku za brizganje podplatov prekinili delo
Delavski svet je odločil: brez zastojev v proizvodnji
Kranj, 25. marca (do 12. ure) — V sredo opoldne 20 zaposlenih v dopoldanski izmeni oddelka za brizganje podplatov, ki so prekinili delo v ponedeljek ob 13. uri, še ni začelo delati. V vseh treh izmenah štrajka 60 delavcev. Zaradi pomembnosti tega oddelka v Planikinem proizvodnem procesu pa je bilo v sredo opoldne brez pravega dela že okrog 300 ljudi. Delavski svet je v torek sklenil, da je treba začeti delati in da je treba do danes, 27. marca, dati delavcem odgovor, vendar sklepa najvišjega organa samoupravljanja v Planiki stavkajoči ne spoštujejo. Vzrok za prekinitev dela oziroma za štrajk naj bi bili nizki osebni dohodki in zaostrovanje norm pri času izdelave. Nekatere norme naj bi povišali za 20 sekund.
Kronologija dogodka v Planiki, v tozdu Tovarna obutve Kranj, v delovni enoti športna montaža in njenem oddelku za brizganje podplatov, v katerem delajo na tri izmene, v vsaki pa je po 20 delavcev iz različnih krajev Jugoslavije, nam je v sredo dopoldne opisal vodja tozda Stane Pirnat, te dni zanesljivo najbolj iskana oseba v Planiki, saj je najbolj pristojen za posredovanje informacij.
»Delo je ustavila dopoldanska izmena v ponedeljek ob 13. uri. Njej je sledila popoldanska in nato vse naslednje. V vsaki izmeni je po 20 delavcev, kar pomeni, da je v prekinitev dela vključenih 60 delavcev. Danes (sreda) štrajk še traja. Delavci so te dni sicer nekajkrat pognali stroje, vendar so jih spet ustavili. Odšli so v garderobo, pa se vračali k strojem, vendar delati niso začeli. Vzrok za prekinitev dela naj bi bili nizki osebni dohodki. Povprečni mesečni osebni dohodek v tem oddelku je 166 tisoč dinarjev, najvišji pa 220.000 dinarjev. Hudo kri je povzročila tudi odločitev, da 1. aprila povečamo nekatere normative pri posameznih avtomatskih strojih. Nekateri sedanji normativi so tudi socialno obarvani in je bil določen enak čas izdelave, pa naj je šlo za enostavno ali za zahtevnejše delo. Normative smo hoteli diferencirati, vendar ne več kot za 20 sekund. Delavci s tem ne soglašajo. Odšli so v garderobo in prekinili delo. V torek se je sestal delavski svet in sklenil, da morajo stavkajoči na delo, obenem pa je odločil, da je treba do 27. marca (do danes) razjasniti zadevo po vseh plateh in dati delavcem odgovor. Čeprav je to sklenil delavski svet, se stavkajoči do danes (sreda ob 12. uri) niso vrnili za stroje, k normalnemu delu. Zaradi zastoja v tej delovni enoti je brez pravega dela že okrog 300 ljudi. Ta enota je namreč v proizvodnji tozda izredno pomembna. Gre za izdelovanje podplatov za športno in otroško obutev Adidas in Salamander, to je na dan od osem do devet tisoč parov, vsa Planika pa jih na dan naredi 18 tisoč. Drugi deli Planike sedaj delajo normalno: stavka je le v tem oddelku,« je povedal Stane Pirnat.
Kupci vedno zahtevnejši
V primeru te prekinitve dela je treba opozoriti tudi na druge probleme, ki so neposredno ali posredno povezani s stavko. Do 7. aprila mora Planika dobaviti firmi Salamander v Zvezno republiko Nemčijo 23 tisoč parov otroške obutve. Kakršenkoli zastoj vedno bolj ogroža uresničitev tega roka, vedno bolj pa bi bilo v primeru nespoštovanja dogovora na nitki tudi poslovno sodelovanje Planike s to firmo. Tudi Adidas je vedno bolj nepopustljiv. Terja vedno višjo kako vost in točno izpolnjevanje rokov, obenem pa pritiska Še na nadaljnje zniževanje cen. Bla go iz Planike in od kooperantov, ki jih ima v Sloveniji in tudi v drugih delih Jugoslavije, ni vedno najbolj kakovostno. Ob tem je grozeča ugotovitev,
da so v marsikaterem delu sveta, tudi na Daljnjem Vzhodu, izdelke voljni in sposobni izdelati nič manj kakovostno in do dogovorjenega roka. Še posebej za Planiko pa je pomembno, da je tovarna uveljavljen izvoznik, da ima svoje ime v svetovni trgovini, da ima ugled, priborjen v dolgih letih trdega dela. Vse skupaj pa se lahko izredno hitro sesuje, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je ugled Jugoslavije v poslovnem svetu vedno bolj omajan.
Prezreti ne gre številk o neposredni škodi zaradi izpada proizvodnje. V Planiki so izračunali, da je bo do srede do 14. ure za skoraj 11 starih milijard dinarjev, da bo šlo za izpad proizvodnje 20.160 parov športne obutve, ves tozd Tovarna obutve pa potrebuje na mesec za plače 13 starih milijard dinarjev.
»Ko se bodo razmere v tozdu uredile, bo treba izdelati sanacijski program, kako izgubljeno nadoknaditi. Moramo se zavedati, da je sedaj vrhunec sezone za prodajo športne obutve,« dodaja Stane Pirnat.
Sklep delavskega sveta je treba spoštovati
Delavski svet se v torek sicer ni opredelil, ali je stavka upravičena ali ne. Sklenil je samo, da se morajo stavkajoči vrniti na delo. V razpravah, ki smo jim sledili v sredo, je bil omenjen tudi novembrski uspeh referenduma o nekaterih spremembah v sistemu nagrajevanja, predvsem najodgovornejših delavcev in strokovnjakov v podjetju. Gre za boljše nagrajevanje, vendar je za
V sredo ob 15. uri
STAVKAJOČI PONOVNO ZA STROJI
V sredo opoldne so se v Planiki sestala vodstva družbe nopolitičnih organizacij in ocenjevala nastali položaj ter možnosti za rešitve zapleta. Pogovarjali so se tudi z delavci, ki so prekinili delo, in se dogovorili, na kakšen način bodo ra-šili probleme. Okrog 15. ure so se delavci vrnili na delo in /a čela se je normalna proizvodnja. Prekinitev dela je trajala več kot 48 ur.
Na osnovi določil zakona o združenem delu so se dogovorili za ustanovitev posebnega odbora, v katerem so predstavniki izvršnega odbora sindikata, predstavniki vodstva tovarne in kranjske družbenopolitične skupnosti. Dogovorjeno je, da bo odbor čim hitreje preučil vse zahteve in dal delavcem odgovore, tudi glede norm, ki sedaj ostanejo enake, in odnosov nasploh.
Na vprašanje, kaj je bilo sploh bistvo prekinitve dela v Planiki, predstavniki delovne organizacije in to/da odgovar-jajao, da prenizki osebni dohodki, s katerimi se ne da normalno živeti,in predlog višjih norm. Težke so tudi posledice interventnih zakonov zveznega izvršnega sveta glede omejevanja rasti osebnih dohodkov, ki počez udarjajo tako dobre kot slabe gospodarje. Planika je vedno dobro gospodarila, «le lila toliko, kolikor ji je dovoljeval dohodek, pa je zaradi tega sedaj med tepenimi.
Delo poteka sedaj normalno, saj so obveznosti tovarne velike. Izdelan bo sanacijski program za omilitev škode zaradi prekintve dela. V tem sanacijskem programu pa bo upoštevano vse, tudi problem kakovosti izdelkov in polizdelkov, ki jih za Planiko delajo tudi v nekaterih drugih tovarnah po Sloveniji in Jugoslaviji, pa njihova kakovost ni vedno dobra, pa tudi z dobavnimi roki so problemi, do norm, pluč in podobno. Zaradi vsega tega pa trpi ugled Planike.
zdaj težko reči, ali je tudi to vzrok za prekinitev dela ali ni. Bistvo razprav, ki so bile v sredo v tovarni, v kranjski občinski skupščini in v družbenopolitičnih organizacijah, je, da je treba sklep delavskega sveta spoštovati, da pa je treba oceniti vsako od zahtev in pripomb stavkajočih. Razumeti je tudi treba zahtevo po višjih plačah, saj je cilj nekaterih delavcev, v kratkem času zaslužiti čim več, v nekaj mesecih, kvečjemu v pol leta. Res pa je tudi, da planiška norma za delo na stroju za vlivanje podplatov ni najostrejša.
Razplet dogajanja v Planiki je pomemben tudi za ravnanje
v drugih kolektivih, kjer tudi lahko nastanejo takšni problemi. Prav tako je treba pritrditi predsedniku kranjske občinske skupščine Ivanu Torkarju, ki je dejal, da je treba dati delavcem odgovore na vsa vprašanja, da pa se ne smemo igrati z imenom, kot je Planika. Kako bomo sploh napredovali, če bomo puščali v težavah tako dobre tovarne, kot je Planika že vsa leta. S slabimi tovarnami si lahko bore malo pomagamo. Vodstvu Planike je zato treba dati vso podporo. Mato Gostiša, kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja , pa opozarja, da moramo v naši zakonodaji čim prej rešiti problem štrajka, kakšna je odgovornost, če zahteve niso upravičene, kakšni so lahko sploh postopki, kako delavce plačati, ko štrajkajo itd. Spremenjen zakon o združenem delu mora biti v tem pogledu jasnejši.
Stališče delavskega sveta podpirajo tudi kranjske in medobčinske družbenopolitične organizacije. Po njihovi oceni je položaj resen, vendar je treba delati, ob tem pa reševati vse sporne zadeve.
.1. Košnjok
Štipendije za posebno nadarjene učence
KRATKA POT NADARJENOSTI
K PRIDNOSTI
Pri(
Škofja Loka, 25. marca — V tem šolskem letu je prvih 130 gorenjskih srednje8** x ^ prejelo tako imenovane štipendije za posebno nadarjene učence, srednji družboslovno-jezikovni šoli je teh štipendij 21. Psihologinja Lidija Mj^H pa tudi nekateri učenci dvomijo zlasti v pravilnost meril za pridobitev te vrst jqVs
pendij iz združenih sredstev
Socialni položaj družine predlagala pri tem sicer nima nobene vloge, zato pa je toliko bolj stroga trojica meril. Po besedah Lidije Magolič mora imeti učenec odlično ali vsaj prav dobro zadnje spričevalo- visoks te^tnp ^oscžks sposobnosti (testi so že v sedmem razredu osnovne šole) in vidne rezultate na uglednih tekmovanjih v zunaj šolskih dejavnostih. S tem v zvezi se pojavlja problem, ker na nekaterih predmetnih področjih, na katerih so posamezni učenci lahko zelo nadarjeni in uspešni, sploh ni tekmovanj oziroma jih ni na vseh razrednih stopnjah. Primer: tekmovanje srednješolcev v tujih jezikih je bilo konec prejšnjega tedna za učence tretjih letnikov, za četrte letnike ga ne bo.
Izmed dvajsetine najbolj nadarjenih učencev loške »gimnazije« smo povabili k besedi tri sogovornice ter jih vprašali to in ono o štipendijah.
Karmen Klavžar, četrti letnik, doma iz Stražišča: »Moja zadnja štipendija za prav dober uspeh v tretjem letniku je znašala 23.750 dinarjev.  Za  štipendijo  me je
šola, najbrž na osnovi uspeha z lanskega tekmovanja za Cankarjevo nagrado v znanju iz materinščine, ko sem bila četrta v Sloveniji. Letos bom spet sodelovala. V soboto bo občinsko tekmovanje. Zadovoljne1, sem, ker imam štipendijo. Ta štipendija je ena od zelo redkih možnosti, da učenci v šolah, za katere ni kadrovskih štipendij, socialna merila za pridobitev štipendije iz združenih sredstev pa so prestroga, sploh pridejo do štipendije. Malo pa dvomim v merila; ni nujno, da je odličen ali prav dober učenec tudi nadarjen. Večkrat hodijo z ocenami bolj skozi ,repro-duktivci' kot zares nadarjeni, ki v svoji nadarjenosti lahko celo negativno odstopajo. Zato imam občutek, da je ta štipendija bolj za pridne in ne toliko za nadarjene.«
Mateja Mrak, četrti letnik, doma v Podlubniku: »V tretjem letniku sem bila odlična. Zadnji mesec sem dobila približno 26.000 dinarjev štipendije. Razlika v višini štipendije je glede na učni uspeh in stroške vožnje v šolo oziroma domskega bivanja. Upam, da bom štipendijo ob-
držala tudi kot študen" Tudi jaz mislim,da so ntfjjek za to štipendijo pisana .Jjpli za pridne kot za nadaflf h\ učence. Tekmujem v jezjj *a t Lani sem bila v franco^ ftiaj 17. v Sloveniji, leto prej*. Je$,
£lpŠČir,i   97   TpkrmiiPII! " fen
na evropskem Alliance
tekmo^ Francaise
BESEJ*
Rateče, 26. marca - Olg« teških narodnih noš. Spo'
Davnega leta 1937 je • občini Rateče - Planica oddajalcev zasebnih sob, poletni in zimski sezoni i žili več kot 30 tisoč pren Turizem je bil v polnem r^Kiw tu, gostje so v to lepo viso^ ^ ■ sko vasico, ki je živela o° \,
ma, prihajali od vsepovs0^« b
Danes o turizmu spl°h.^fot z remo več govoriti. V Ra^niJ$U$tj
»a tudi ffij
ne oddajajo več sob. a Kompoševih, ki so ysa
nadaljevali družinsko ^. »J^
so s srcem ostali zv'e!?gicf ko Kmetijo imajo ter »^j
Kaj dela akademski slikar Jože Trobec?
VUCKO,PLANSAR 1% PLANIŠKA fM, CAPLJA
Kranj, 26. marca — Akademskemu slikarju Jožetu Trobcu iz Kranja dela ne manjka, saj ''".jf^1
HO spoštuje in upošteva le kvaliteto in strokovnost. Vsejugoslovanski spominek mora biti takšen, da bodo ob njem tujci rekli: »To je tisto, kar bom vzel s seboj«
lepo, duhovito in        '*'fc vendar bi jugoslovanski^,« minek vendarle mora' j^« vati nekaj več. Ce ^Pftm kravji zvonec, potem »' J«
.loze Trobec iz Kranja je akademski slikar v svobodnem poklicu, veliko bolj znan po imenitnih Ilustracijah m grafičnem oblikovanju kot po slikah, ki jih občasno — ob prostem c asu — vendarle tudi namenja po/.ornost. Le kdo se ne spominja simpatičnega Jožeto-vega Vučka, maskote olimpijskih iger iz Sarajeva, kogu ne navdušuje Čenča v Nedeljskem dnevniku ali »malarije« na humoristični Tofovi strani, je pa tudi sooblikovalec odličnih pluniških čap< Ij isi Ine ga znaka Planice. Pa še mnogo več.
»Prav presenečen sem bil,« pravi Jože Trobec, »ker je bil
•arajavskl In olimpijski Vučko
deležen tolikšne pozornosti. !*»e danes ga videvam tudi po svetu, kadar že ohiščem kakšen sejem grafičnega oblikovanja. Ko sem se pred novim letom mudil na sejmu v Zvezni republiki Nemčiji — na ogled so bila novoletna darila — je bilo kaj videti. Grafično oblikovanje \ svetu, vsaj za nas, skokovito napreduje, imperativ slehernega uveljavljanja pa je trdna in neizprosna poslovnost. Ni» vse sejme moraš priti temeljito pripravljen, sicer na njih nimaš cesa iskali. Dogovore je treba spoštovati, prevladuje kvaliteta, izdelki so iz najboljših materialov, po ■nemima je reklama, stalna propaganda. Ce se spomniš domačih razmer, moraš biti razočaran, saj ni na voljo niti dobrega materiala ne barv.
V zadnjem času sem bil naj bolj zaposlen z maskoto Plani
li imeti nekaj <akc^|el:j ji ali domači turist n" .,_ t
ral tuji
je tisto,
kar bom
kuP'
bom nesel za spomin °,
ali
/a
Jože Trobec, akademski slikar
ce, ki sva jo izdelala skupaj s si (delavcem; vendar je masko ta planiske i aplje šole zame tek. Prizadevala si bova, da JO bova se izpopolnila, da bo po stala res pluniški simbol.
RadlM sodelujem pri oblikovanju naslovnice in strani Nedeljskega dnevnika, sodeloval pa sem tudi na natečaju Gorenjske turistične zvezi- za tu risliciii spominek (.orenjske Zamislil sem si plaitšarja in dokaj »becno« podimo kravice cike, ki so ju »lani /irije spre jeli. Nasploh smo pri spominkih v Jugoslaviji dokaj skromni, preskromni. Kot član komisije za vsejugoslovanski natečaj /;. i z v i iiii jugoslovanski spominek v Sarajevu opažam, da je med ljudmi sicer zelo veliko idej in predlogov, a jih večinoma omejujejo na 'okalne značilnosti Iz Slovenije piiba jajo kozolci, od drugje pipe, celo moška voda v kozarcu
znancu.   Kaj P1 vsejugoslovanski nek? Mislim, da nekaj Vučka, kuj natančn«. . ' I veni Vsekakor mora b»»J eno, izvirno, su se spn'J1'^ in mora imeti vsejug0' ski značaj.
Velikokrat  tudi «»I)U, hflJL' imamo  premalo  PoS 0o^lJ:«j kulturni  izgled  naših ^fftajj ' nih in drugih prostorov. .JHjJj
»anji vide/, za to, da sl>' #1'-1>'' — . —i----j„uo  nek' "A$\!;
mu neka podoba, n1' ^fi Malo je delovnih orgj-ki za to intenzivno sk'
volj jim je le /.nuk.P«^j4{b^ vili. /daj dekun ^'louo^.r^u'
eno p( uli itn i Kian.p—    ^ i* •
upam, da mi bo usp1, v,stH,,^j(", kot sem si zamislil Ui
dje. Takoj te opazi. W( j izgled.
skrb.,-      ,   i  ,>d '
posedati, denimo, v     ^ , L'H(), " <ISr>l
1 'odpeči, kjer so se
trudili za kulturni
. /j« .n"
bi«
jim zatorej ne gre
-bodo od gostu ",,k  VV ftll
. k tem kaj malo Pr,^l**K
Jožetu
manjka, saj v njeg^,, h b\j nI opazna le iH i K vedno znova daje U VJ k.' v temveč tudi sp.e<n<* viAV enega   oblikovah" lj r'i |
spoštuje in razdaja ost in kvaliteto
%14
K.
S
fi MARCA 1987
ZANIMIVOSTI
9. STRAN (1®3SI1I^©IEEGLAS
J 1
to soboto. Rada tekmuje01; če ne drugega, vidim, *i zmorem«.
Simona Križaj, četrti le-J1*. doma iz Nakla: »Me-da bo treba merila za JJdobitev štipendije za po-*bno nadarjene učence še jTlati. Štipendija je dobro-°sla pomoč družinskemu
)Vhl°r^unu- Če Pa naJ bi šti" lo8fJndist   resnično razvijal gof| J°jo nadarjenost s pomočjo g$irStipendije, veliko bral, po-Jal se učil, je seveda zda-<*5 Prenizka; dovolj je le za Alv     in  kakšn0 knjigo. VJoV uJem v jezikih. V naši -S0 obvezni trije jeziki. irL ret3i jezik je samo dve uri
'S H ^den- kar se mi zdi pre" °J Jf0- Tudi urnik je zelo po-'^J^čen. Glede na to, da 'a ^0 jszlko^ovci y r?.?redu jfl Naj z družboslovci, ima-različne predmete, v na-
šem primeru jezike, šele zadnje ure. Tako smo pred temi urami po nepotrebnem prosti, sedmo ali osmo uro, ko naj bi se čim bolj aktivno učili, pa smo že utrujeni. Se-stavljalec urnika pač gleda na zasedenost učiteljev in učilnic. Sliši se, da se bodo jezikoslovci ločili od družboslovcev in potem bo najbrž bolje.«
Glede meril smo vprašali tudi Franca Belčiča iz strokovne službe občinskih Skupnosti iss zanosi ovaiije Gorenjske. Dejal je, da skupnost izdela po renubliških
podatkih iz testov nadarjenosti učencev v sedmem razredu osnovne šole osnovni spisek predlaganih za štipendijo, ki ga nato pošlje v šole. Tu ga dopolnijo s podatki o učnem uspehu in zunaj-šolskih dejavnostih oziroma s predlogi po svoji presoji. Zato končni spisek v večji meri krojijo šole kot testi. Samo 60 odstotkov letošnjih štipedij je bilo podeljenih po osnovnem spisku, drugih 40 odstotkov so dale šole. Res
trn***
težko in tvegano meriti.
H. Jelovčan
MORMA BIT,
m SRCA
^dno gostoljubno sprejema goste. V skrinji hrani kar deset ra-"»le življenje v Ratečah
'^"Prostorne in gostoljub-
iv iVe<Wbi^e sredi vasi in še \ Priha- Se k nJim vračajo stari in l- vS°Knovi gosti.
"° odn 0rnP°ševe hiše so ved-ige^rta> gospodinja Olga Ra-jTeva pa je prijazna z vse-
Ikai ^eliJo v Ratečah prenočiti bid 'đobrega pojesti. Pravi, da t že ristov sPloh ne mogla. ustiti°d mladm noS ne more
o^»n"""u svojega konjička; Olga i%Jamreč edina Ratečanka, ki )lg*K.n° in zvesto piše kroniko
r1w Vasi in hrani stare kmecke ;ti!# v ete- v™ hiša jih je polna,
A\ j^.rmj in kar desetih narod-
kJe?te' v Ratečah ni hiše, kjer y\  1 »meli v skrinji vsaj ene ra-
n^Tonejc iz Lesc:
teške narodne noše. Domačini jih zvesto čuvajo, ker je rateška narodna noša nekaj posebnega. Drugačna je celo od tiste, ki jo imajo v bližnjem Podkorenu. Dve imamo, zimsko in poletno. Zimska ima »šlabanko«, letna pa »opšetlne«. Popravljati ali šivati pa jih zna le še Neža Cu-znarjeva.
Ko sem bila mlada, sem sama tudi predla in trla, zdaj ne več. Znali smo tudi plesti posebne rateške copate, žoke jim pravimo, ki imajo podlaplat iz domače svinjine. Običaji so bili nekdaj v Ratečah res lepi in žal nam je, da imajo mladi zanje
premalo posluha.
Moja kronika, ki jo redno pišem, je zelo stara — opišem pač
vse, kar se je v letu dni v Ratečah zgodilo. In verjemite mi, življenje v naši vasi se korenito spreminja. Nekdaj so še kopali led v Ratečah in ga pošiljali pivovarni Union, sejali so rž in ječmen, sprejemali goste, predvsem Cehe, po neki Čehinji so tudi meni dali ime , danes so vsi po službah in še krompirja ne bomo sadili, saj ga je napadla bolezen...
A kadar le zmorem, sedem za mizo in pišem, da se ne bi pozabilo. Tudi pesmi, med njimi staro rateško: besel morma bit', be-sel' ga srca, srna z luštnega kraja — iz Rateč doma!«    ry Sedej
verigo in Gasilstvo ni Skoda Časa
bilo
A
-vi
4i tm^ ' ^4. marca — »Vse popoldne bi vam lahko pripovedoval o Verigi in gasil-vi$T*V^e SnieJe 82-letni Jože Toncjc iz Lesc, možak, ki je šestdeset let preživel med 'ft-^T'1 Verige, bil tridesetkrat udarnik, 42 let poveljnik gasilskega društva, dobi-V^'tovih in številnih gasilskih priznanj.
Izklesulo ga je skromno delo in trdo življenje. Ho dil  so jo v devetčlanski družini, v kateri niso poznali izobilja Z dvanajst I mi leti je šel delal opeko na Vie   Pred petinšestde setimi leti je začel v Ven gi, pred petimi leti je končal. Sest desetletij dela — štirideset let je bil elek trovarilee, dvajset let |t vrtnaril in skrbel za red j^ii ^VUrn'ške ograje  V štirih desetletjih je .d*m^il m'1.1' v'ake verig Vesten m dobar dali j        'žt"j|  " '1 Pilotke, ki so mu ga določili dru-ifli* jRl'*tv<V tn'n 't>,m 111 S(>dinih mesecih /a b'J0<JKfitnicJ(> "(l '""ilk,,,a v 1 jubljani dobil tri ted
i^d- ()niu,ii, vendar je vozovnico in vse i'»K flllS' i'")'' s<H','|avcu, Lil naprej
:o^a v On. ImI" 1   'n" u,,°'ko    hl 1)11    /<i ,n
K' J \^      |h 'I'okrat je dopust pri \ ose 11 boleh m
\t^°i V %r-'*V>     ' ' v V,'n)',i i/hiuhnil po/ar, je >   V1 S()'<V"'''1 "»»'noval dvanajst delavcev
.tii^kV,, ' '-hrie ., /.ivi, poleg, Tonejea še \nton ,        ' A'iton Kerin in Pavel Magdič), ki so
ta-
(od
'Jtle
i '■''VE^letr* gasilskega društva, ki letos |
ni''0!]« °nJ!ri1 las"m pazili na kritične točke, kjer l)'1' l C^'i S'1' ,),,/,n • P''»'den pa 10 misli dom ,jtl ^jl k j °ljr V,S° "''''''ile Skupn
fc,;v,, vl'"<-o Jože je bil 42 let poveljnik gusil-,.e'iko povedati, kako je zbiral denar za rno prepričeval direktorji* Verige in so ^AVj^ijf." '' ,!| I 1 'd, pregledoval aparate, prena ' *^*lft^a -sodelavce in na mladino
t ^jRi!v s"' PriP(,voduje, kak., jim je < »lipova pi
' vJ^tJ?°b<' t* i i > ■ il en.....        iru pri Vidim <
,,-Ak J>i 2?tt«*ilu i * • i i I ■ i ■ na k iterem so /.gradili *^4K»i v,        i)rugi I ''i"1 wadl
11 1      |e sel na tadoVlji ^O, do župana, do direktorja Vodovoda
in v kratkem času je bil bunkei \t >(ie. »U' bo potreba, ga boste morali sprazniti,« so mu naročili na radovljiški komandi. »Dajem častno! V treh urah!« je pribil Tonejčev Jože, znan tudi po tem, da denarnih nagrad, ki si jih je prislužil z delom, ni nikoli vzel zase, temveč jih je ra/.dal ali namenil za dobrobit gasilstva. Z direktorji je bil zadovoljen, vsi so imeli posluh tudi za gasilsko društvo. Gole, Marinko, Noč.., prav tako tudi direktorji sosednjih podjetij: Miloš Šter, Vera Perčeva, Pin-tar...
»Leta Ut.r)l smo bili gorenjski prvaki in smo šli naslednje leto za dva dni na republiško tekmovanje v Krško,« se spominja Jože. »Dosegli smo peto mesto in dobili plaketo. No, takrat pri nas še nismo bili tako bogati, da bi delili pokale! Vsi smo bili zelo zadovoljni. Pušnik je poskrbel za večerjo/ Kupi je peha: jaji . m sposodil ponev, dobil še nekaj masti, tako da je bilo vsega dovolj Še stekleni co vina, potem pa na skedenj spat.«
Jože Toneje še danes uživa med gasilci ugled po svoji odločnosti in korujžnosti. Ko se je v začetku sedemdesetih let mudil na razstavi gasilske opreme v Ljubljani, je, ne da bi vprašal direktorja ali gasilce, kupil od predstavnika Pastorja iz Zagreba reklamno in nekoliko cenejšo cisterno na prah in podpisal pogodbo, da bo denar nakazal v treh dneh. »Tisto noč sem slabo spal in sem le tuh-tal, kuj sem storil. Zjutraj ob pol sedmih sem že bil v Murki pri direktorju Sa'iu. Koliko si dul za cisterno, me je vprašal. Dva milijona osemsto, sem odvrnil milijon več, kot je res stala. Milijon sem dobil in nato še po štiristo tisoč v Žitu in Gorenjki. Ko sem sel v tovarno, mi je vratar že od daleč ma bul, nuj grom k direktorju. Ni me bilo struh, cisterna je bile že plačana.«
Se je pripovedoval o gasilstvu o tem, kako so udurni.ško gradili vodovod za jeseniško bolnico, obnavljali porušeno Rudovno, na roke kopali za požarni bazen, velik 240 kubikov. gradili gasilski stolp Vsega se /.ivo spominja, kot bi se zgodilo la ni m ne pred dvajsetimi, tridesetimi m več leti.
C. Zaplotnik
ZGODOVINA SE PONAVLJA
V soboto, 7. marca, smo si na ljubljanski televiziji lahko ogledali — in seveda poslušali — tekmovanje popevk, ki so jih zbirali RTV centri po posameznih republikah. In cilj ter hkrati nagrada tekmovanja? Sodelovanje na velikem evro-vizijskem tekmovanju, ki bo maja v Belgiji.
Že nekdaj so ljudje ugotavljali, da mora biti na vsakem tekmovanju nekaj izrazito slabih tekmovalcev, da lahko toliko bolj cenimo zmagovalca. Dejstvo pa je, da človek ob letošnjem izboru popevk ne more izločiti le nekaj izrazito slabih popevk, temveč povprečje na prav žalostno nizki ravni. Izmed vseh skladb — bilo jih je štiriindvajset — ne bi mogli za nobeno reči, da je bila izvedena na zadovoljivi ravni. Za večino nastopov velja, da niso bili ustrezni ne služno ne vizu-elno. Sicer bistvo popevkar-skega tekmovanja res ni v gledanju, vendar je bila kvaliteta popevk tako slaba, da so se gledalci pred TV ekranom (vsaj večina) zatekli k opazovanju predstave in nastopajočih.
Ob tem pa smo se nehote spraševali, ali je pustno rajanje res že za nami ali pa si morda ogledujemo karnevalski mimohod maškar, ki želijo zdolgočaseno publiko spodbuditi k sodelovanju — a očitno brez uspeha.
Ne vem sicer, po kakšnem kriteriju so RTV centri izbirali skladbe za tekmovanje v Beogradu, vendar jim izbor ni ravno v ponos. Mar v vsej Jugoslaviji nismo sposobni pripraviti nekaj skladb, ki bi bile vsaj približno konkurentne drugim predstavnicam držav v Belgiji? Če se že na številnih drugih področjih ne moremo izkazati ali točneje — se izpostaviti pozitivno, bi to lahko storili vsaj na glasbenem. Saj dobro vemo, da pri nas ne manjka tudi resnično dobrih pevcev in ansamblov.
Na tekmovanju so zmagali Novi fosili. Nič čudnega, saj so se na nastop pripravili na internacionalen način. S skladbo »Ja sam za ples« so nakazali tipičen komercialen nastop in znanje angleškega jezika (Do you want to dance? Oh, yeah...). Mogoče bo slab izbor in nastop tekmovalcev poduk za prihodnje leto. To smo sicer pričakovali že letos glede na lanske rezultate! Morali bi se zgledovati po Japoncih, ki pravijo: malo se naučimo iz zmage, mnogo iz poraza...
Toda očitno smo vse preveč željni »znanja«, da bi se izogibali porazom.
Diana Teban
PROTESTI IN OBSODBA PROTISOCIALI-STlCNIH POJAVOV
Splošni obsodbi pisanja v Novi reviji št. 57 so se z opravičenim ogorčenjem pridružili tudi udeleženci NOB iz radovljiške občine. O tem so razpravljali na marčevski seji predsedstva ZZB NOV občine Radovljica, ko so na zahteve iz krajevnih organizacij Zli NOV oblikovali povzetek skupnih stališč v zvezi z omenjenimi sovraŽJiimi zapisi. V razpravi so poudarili, da borci in aktivisti NOB ne morejo razumeti, da v naši samoupravni socialistični družbi dovolimo tako podle napade na najdragocenejše pridobitve NOB in revo lucije, prezir do vsega, kar smo z ogromnimi žrtvami priborili, m    popolno razvrednotenje
vseh naporov naših delovnih ljudi in občanov v socialistični izgradnji. Opozorili so, da omenjeni članki niso golo naključje, pač pa preračunana gonja, ki jo razni samozvani ideologi desnice uprizarjajo že dalj časa in v različnih taktikah, sklicujoč se na demokracijo, svobodo tiska in mnenja, in na pluralizem, ki da je z našo ustavo zajamčena, četudi jim ta ustava ni všeč in bi jo pri priči ukinili.
Tesanje Nove revije je v tesni zvezi tudi z drugimi, v zadnjem času vse pogostejšimi provokacijami in pojavi proti-socialističnih sil, ki družno ro-varijo in vnašajo zmedo, zlorabljajoč težke gospodarske razmere pri tem kaže posebej izpostaviti poskus podtaknitve plakata za dan mladosti iz nacističnega obdobja i: zmešnjavo okoli prireditev ob odhodu zvezne štafete mladosti iz Slovenije.
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je v celoti podprlo stališče RO ZZB NOV Slovenije in izjavo njegovega predsednika Boga Gorja-na na seji predsedstva RK SZDL Slovenije o pisanju Nove revije št. 57 in drugih sovražnih pojavov v naši družbi. O tem je radovljiška organizacija ZZB NOV obvestila s protestnim pismom RO ZZB NOV Slovenije in občinske DPO v Radovljici.
O vsebini in političnem ozadju pisanja Nove revije ter o odmevih na terenu je razpravljalo na 43. seji, 9. marca, tudi predsedstvo OK SZDL Radovljica, ki je izrazilo popolno soglasje s stališči borčevske organizacije. Med drugim je postavilo zahtevo po odločnejših in učinkovitejših ukrepih zoper takšno početje avtorjev inkriminiranih člankov. V pismu s protesti vseh frontnih delov SZDL radovljiške občine zahteva predsedstvo od RK SZDL Slovenije, da stori potrebne korake za razrešitev celotnega uredniškega odbora Nove revije.
JR
OBRTNIKI Z GORENJSKE ZA JESENIŠKO BOLNICO
Radio Triglav Jesenice je 23. februarja objavil, da so obrtniki z Gorenjske zbrali prek deset milijonov novih dinarjev za potrebe nove medicinske aparature jeseniške bolnice. Lepa gesta, ni kaj, seveda pa bodo ti obrtniki za hirmano a k c i jo deležni določenega popusta pri davčni obremenitvi; kljub temu je dejanje pohvale in posnemanja vredno.
Jeseniški radio je tudi objavil, da so v tem kraju začeli akcijo, naj bi. denar, namenjen proslavam ob dnevu žena, šel v pomoč jeseniški bolnici. Toda ta akcija, vsaj po mojem mnenju, ni najboljša. Kar nas je dobrih mož želimo svojim dobrim ženam vsaj enkrat v letu sproščenost in dobro voljo, le malo bolj skromno naj bi ga slavile.
Je pa mnogo drugih virov za pridobitev denarja za pomoč jeseniški bolnici, če je že celotno zdravstvo na psu. Samo poglejmo, koliko denarja gre dobesedno v nič za zelo drage vence pri pokojnikih! Od teh vencev pokojnik nima popolnoma nič, so le medli odsev, kako so pokojnika imeli radi, (ako jim le ta kaj zapusti) in kako se ga dediči spoštovali?! In ti venci gredo čez dan ali dva na smetišče. Dovolj je le en lep družinski venec in nihče se zaradi tega ne bo zgražal, kdor pošteno misli. Namesto venca pa naj bi darovalci dali svojcem pokojnika kak-
šen stotak, saj vsi vemo, kako drage so danes pogrebne usluge in jih tudi sam vsak m more plačati, ali pa bi denar namenili v dobrodelne namene. Jeseniški radio skoraj vsak dan objavlja imena urmlih na jeseniškem in na radovljiškem območju, in pri mnogih osmrtnicah je poudarek, da svojci vence hvaležno odklanjajo v korist bolnice Jesenice, ali v druge dobrodelne namene. Jeseniški Železar pa vsak mesec tudi imensko objavlja te darovalce. To je lepo in prav in čas bi že bil, da bi ljudje današnje civilizacije sami to spoznali. Z uredbami in zakoni se zaenkrat tega še ne da urejati.
Ali pa poglejmo še drug primer! Imamo kup reprezentanc, ki hodijo v tujino na razna tekmovanja. Pa ne hodijo samo tekmovalci; tu so še trenerji, vodje ekip in zdravnik, kar je za take stvari razumljivo in nujno. Ni pa nujno, da potuje z njimi še cel kup raznih funkcionarjev, ki na prizoriščih tekmovanj nimajo nič opraviti. In tu ne gre za dinarske vsote, ker naš dinar na tujem ni kaj dosti želen in spoštovan, posebno ne na bogatem zahodnem svetu, pač pa so tu nemajhne devizne vsote?! In še in še bi lahko našteval, koliko denarja se porabi prav pri nas doma po nepotrebnem. A o tem rajši molčim, ker bi lahko zaradi tega imel še kakšne nevšečnosti, naši ljudje pa naj o tem sami razmislijo, saj so taki pojavi že javna tajnost.
Jože Ambrožič
RAZMIŠLJANJE O TURIZMU IN BOHINJU
Bohinj je lep kraj, toda krajani ugotavljamo, da so v njegovem razvoju velike pomanjkljivosti. Za napredek kraja je pomembno, da se gospodarsko razvija. A vemo, da lahko razvijamo le turizem. S tem bi ohranili naravno, čisto in mirno okolje.
Ugotavljamo pa, da v turizmu ni vse v najlepšem redu. Ključni vzroki so v raztreseno-sti in nepovezanosti vseh turističnih dejavnikov ob že tako skromni turistični ponudbi. V občinskih smernicah je predlog, po katerem naj bi se vsi turistični dejavniki povezali v eno podjetje.
Zaradi tega smo z leti začeli izgubljati domače turistične delavce, ki pa že prenašajo misli na mlajše generacije, češ da se v turizmu ne izplača delati.
Veliko mladih veseli delo v turizmu, a vendar se raje odlo čajo za službo zunaj domačega kraja in zunaj panoge.
V zadnjem času pa lahko opazimo, da se v Bohinju res nekaj dogaja: kulturne in zabavne prireditve, tribune, javne razprave, razstave, koncerti, tekmovanja... in še bi lahko našteval.
Skratka, osnovnošolci, mladina, organizacije, torej vsi krajani, so pripravljeni izboljšati položaj.
Mladi se moramo prvi zavedati, da bomo nekoč tudi mi imeli družine, za katerih prihodnost moramo poskrbeti že sedaj. To pa tako, da bodočim generacijam omogočimo zaposlovanje v domačem kraju. Zato ne zastanimo sedaj, kajti Tito je rekel: na mladini je bodočnost.
Bojan Turunčič
PREJELI SMO
TJTaWA
792^31
mtimSS<m®lGiLAS 10. STRAN
RAZVEDRILO
PETEK, 27. MARCA 1987
SV. DUH ŠE NIMA PREDSEDNIKA
V krajevni skupnosti Sv. Duh ne morejo in ne morejo dobiti predsednika sveta krajevne skupnosti. Nihče noče...
Predlagamo, da ga poiščejo v Termiki. Nihče namreč noče biti predsednik zato, ker bo prihajal v stalne konflikte s Termiko, če pa bo izhajal iz delovnega kolektiva, ne bo nobenih problemov več. Tipke kar frčijo
Ko so v Tržiču razglabljali,  zakaj temeljno sodišče v Kranju resi premalo
zadev, je od nekod priletel predlog,da naj bi za'efikasnej&e' sodniško delo uvedli računalnike.
A ko je predstavnik sodišča zatarnal:
Kakšni računalniki,  ljudje moji!  Ob tem finančnem stanju bi bili presrečni, če bi  lahkjo kupili vsaj nekaj pisalnih strojev.  Ti so že tako obrabljeni, da tipke kar frčijo stran...'
GORENJSKI JODLARJI, ŽRTVUJTE ZA AGROPOP
Ansambel Marela računa za eno uro igranja
- » **arih smer računa za eno
Ansambel ODver"£ mark _ lahko proti-uro igrama ^..V^^X^ tečaju... vrednost v dinar ih in' P°Jeaannsambe| Agropop, rt« na pokličete veleansarn m*^* ^ AQQ
vam "povedo, da hočejo z' -„mčkih mark!U
Če ste danes brez premoga in če vam sosed, bližnji znanec ali celo sorodnik odstopi vrstni red na čakalni listi za premog, vam bodo v Kurivu takole dejali:
»Lahko. Vendar boste premog na lastne stroške sami odpeljali.«
Ko si upokojenci belijo glave, zakaj sami (mnogi ne rnorejC in ne Znajo »žrihtaii* prevOZd na čfi, dva, tri), je pojasnilo Kuriva nedvoumno: če bi to dopuščali, bi bile same špekulacije in mahinacije.
Mi pa mislimo: nobenih špekulacij OB TEH CENAH premoga ne bi bilo, le pri Kurivu enostavno NOČEJO biti kaj posebno uslužni. A saj jim v teh razmerah ni treba biti, ko zaenkrat kupci pred njim še klečeplazimo za premog...
. —4 fjttj
Vdin y^>~---
nemških mark!.. čte jn jin pr0-
če Agropopovce ^ vseeno ^
site, če bi jim Samo devize! ^rn^ren^
Ansambel Jevšek te Britofa pri Kranju_
PLOŠČA IN KASETA ZA 15-LETNICO
STRGANE STRUNE
a®
Decembra lani je ansambel Jevšek v studiju Akademik v Ljubljani posnel štiri nove skladbe. Vodja ansambla Rudi Jevšek je o tem povedal: »Razen mali plošči pred leti posnetkom nismo namenjali posebne pozornosti, vendar pa leta tečejo in človek želi pustiti nekaj tudi za seboj. Drugo spoznanje pa je, da mora ansambel imeti posnetke, to je nekakšen pogoj za delo. Ansambel spozna širša javnost tudi s predvajanih posnetkov v oddajah radijskih postaj. V Akademiku smo posneli štiri skladbe: Mladostni spomini (z novim besedilom). Veselo na delo, Na Joštu in Na Vršiču.«
Skladbe piše predvsem Rudi Jevšek, nekatere je napisal harmonikar iz preteklega sestava Peter Košnjek, v ansamblu pa komponira še sedanji harmonikar Darko Pire; nekaj skladb pa je nastalo skupai v ansamblu. Javno so bile nove melodije že predvajane v Četrtkovem večeru radia Ljubljana in se že vrtijo v programih ljubljanskega radia in lokalnih radijskih postaj. »Pripravljeno imamo gradivo še za šest skladb, ki jih nameravamo posneti marca in aprila, cilj in želja pa nam je, do jeseni izdati ploščo in kaseto, ki bi zaokrožila delo ob prihajajočem 15-letnem jubileju,« je dejal Rudi Jevšek.
D. Papler
Male, manj znane gorenjske vasi
Kar veselo je bilo pretekli teden na Gorenjskem. V Bohinju je rajal Martin Krpan. Njihov vodja Vlado Kreslin
nam je povedal nekaj zanimivih reči, ki jih bomo zapisali prihodnjič.
O koncertu Ekatarine Velike bo več govora na 5., kulturni strani našega časopisa. Po končanem koncertu med tonskim mojstrom Pajo in basistom Bojanom: »Bili ste izvrstni! Hvala, enako!«
Maja bo na vrtu grada NAGRADA: Kieselstein III. teden mladih Kranja. Pripravlja se več koncertov, gledaliških predstav, filma... Vse seveda na prostem.
Od prispele pošte naj omenimo posebno zanimivo pismo naše bralke Nine iz Kranja. Njena želja je, dobiti čim več informacij o Bojanu Rakovcu. Željo bomo izpolnili prihodnji teden!
Od prispelih odgovorov na zadnje nagradno Napre-jevo vprašanje smo izžrebali: Majdo Čebašek, Šenčur, Darjo Barle, Kranj in Petra Štirna z Zgornjega Jezerskega. Naprej pride po pošti! Čestitamo!
31. marca bo v Munche-nu koncert velikega Santa ne. Tisti, ki želite dobiti več informacij, stopite do najbližje poslovalnice Kompasa.
Veliko ploščo bo prejel tisti, ki bo do 5. aprila 1987 poslal na naš naslov (Gorenjski glas, M. Pijade 1, 64000 Kranj, »za strgane strune« ) pravilni odgovor na vprašanje:
Kako se piše pevec in obenem vodja skupine Pan-krti?
Gorenjci! Pripovedujmo si šale na la' sten račun, na račun naše varčnosti!
Vse objavljene šale o Gorenjcih nagrajujemo. Da se ne boste ob večerih naveličano pretegovali in vzdihovali, češ le kdaj sem bil zadnjič v kinu, primite za pero in napišite dober vic. Poslali vam bomo vstopnico za kinopredstavo v kinematografih Kinopodjetja Kranj.
NAJ VIC O GORENJCIH
• Gorenjski skopuh
Janez je bil bogat kmet in velik skopuh. Ko se je bogato oženil, je varčeval tudi ob ženi. Zvečer jo je le malo pogladil in zamr-mral:
»O, njivica neokopaha!« in — zaspal.
Nevesta je to nekaj časa prenašala, peto noč, ko je Janez spet mrmral: »O, njivica moja neokopana,« pa mu je zabrusila:
»Janez, če njivice ne boš okopal, jo bom dala pa v zadrugo.«
Peter Komovec, Kranj
• Gorenjska koza
Lojze gleda sosedovo kozo, kako je suha, in vpraša:
»Jaka, kako to, da imaš tako suho kozo? Ali ji ne daš nič jesti?«
»Oja,« pravi Jaka, »dam, dam. Skoraj vsak dan...«
Silva Leskovec, Naklo
•Vžigalica  pa v
nič
Doma v kuhinji imamo plinski štedilnik na električni vžig. Mama hoče pogreti mleko, a ni toka. Potem mora prižgati z vžigalico, a takoj nato spet pride električni tok.
Tedaj mama zavzdihne: »O madonca, Gašper, pa so me spravT ob eno ma-šinco!«
Gašper Smole, učenec iz Lesc
• Kako so nastali Škoti?
Gorenjci so šli na Škotsko na izlet.
Ko so bili tam, se jim je zdelo škoda, da bi plačali vožnjo nazaj na Gorenjsko.
In so kar na Škotskem ostali...
Peter Slivnik, Jesenice
REZERVNO KOLO
BMW750i
' BMW je te dni predstavil svoj vrhunski model 750 i Glavna novost skoraj 5 m dolgega vozila je nov dva-najstcilindrični motor in izredno bogata serijska oprema. Na|večja hitrost vozila je več kot 250 km/h, v ZRN pa stane glede na opremo od 98. do 130. tisoč mark.
ALFA 164
Na tradicionalnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu bo italijanska tovarna Alfa romeo predstavila svoj najnovejši model alfa 164. To bo visokozmogljiv* športna limuzina višjega razreda, poganjal jo bo šestei-lindrični trilitrski motor, največja hitrost pa bo okoli 240 km/h.
Dražji golf i
Tudi v sarajevskem TAS-J so podražili svoja vozila, ij1 to v povprečju za 21,62 Ofl stotka. Tako je zdaj tovarn'; ška cena golfa s tremi vrat' in bencinskim motorje'" 4.445.000 din, z dizelski"1 motorjem pa 5.100.000 din Golf dizel s petimi vrati sta' ne 5.366.t)00 din, jetta P* 5.878.000 din.
VETRNO
Piše: H. Jelovčan
Zadnjič smo se sprehodili po Zgornjem Vetrnem, danes pa si oglejmo, kako žive Spodnji Vetr-jani. Med redko posejanimi sta-rirr.i domačijami na južnem pobočju Kriške gore že vznikajo tudi nove, kar daje upanje, da se bo umiranje vasi ustavilo in po-
Matjažkovi pri kosilu
časi zaokrenilo. Prisojna lega kakšen kilometer navkreber od Seničnega mimo lepega rastočega niza hiš postaja ob sodobnih povezavah idealna.
Kmetij Je na Spodnjem Vetrnem malo in še te niso posebno velike in bogate. Njive so redke,
prevladujejo travniki za krmo živine, sadovnjaki in gozd. Ob lepem vremenu se iz vasi vidi v Ljubljansko kotlino in blejski kot.
Rri koritu za napajanje
Prvi, ki smo ga srečali v vasi, je bil Jakob Muli, ki se je z vnukinjo Klavdijo sukal okrog korita za napajanje živine. K njemu še vsak dan vodi žival pit bistro studenčnico. Z vodovodom imajo v vasi precej križev. Ze par let čakajo na vodo iz skupnega vodovoda. Dokler je ne bo, ima pač glavno vlogo lastna iznajdlji vost. Jakob Mali jo je v kuhinjo sam napeljal i/, studenca ob hiši. Precej na slabšem je Marija Ma li, ki živi nekaj sto metrov po poti višje v hribu. V kuhinji bojler in pipa žejna čakata na vodo, ki noče in noče priteci. Ženska zunaj zajema studenčnico.
Jakob Mali, ki ima nekaj kmetije, se postavi, da ima v hlevu še iskra konja, edini naokrog, ki ga zna tudi še porabiti za delo v gozdu ali na polju. Sušilnica za sadje, ki jd je postavil 1952. leta, še stoji. V njej so včasih veliko sušili, zdaj pa iz sadja večinoma kuhajo žganje.
Mlada Matjažkova družina 1
Da ne borno obiskovali >4 vaške staroste, poiščimo še ^ de, smo Si dejali IV Matjjl smo jih našli. Mlada zako Anico in Branka ValjavčeVft Ti slin otroke  Luka, Načet.i ;
dreja in Marijo. Marij« i' jjjjj bodo na torti prižgali prvo S ^
lajša v družini in vasi; apr>
ko. Branko je zaposlen pn u^ nem gospodarstvu v Tržiču, ca je ostala doma. ■jJ|i' Domačijo, h kateri sodi pr jjj žno pet hektarov travi.>k°„
Andrej Pavlin, Ještinov ata
Žaba za ženina
Med ženskami na Spodnjem Vetrnem nosi zastavo Mariju Mali, ki jih imu 82. Njena hči je stara 80 let, njena hči 40, njen sin pa jih imu nekuj čez 20. Zanimiv generacijski ritem!
K Andreju Pavlinu, Ještinove-mu atu, morate zaviti, so pripo-roč Ti. Star Šuštar vam bo vedel veliko povedati o šuštarskih na vadah, delu, življenju. Po dva paru trpežnih usnjenih, šivanih m /bitih čevljev ;e včasih tiare
Jakob Mali z vnukinjo Klavdi
jo_
dil v enem dnevu, se spominja. Delo se je pogosto potegnilo v noč, ob petrolejki. Štiri, pet let je bil sam svoj, sicer je delal pri drugih mojstrih v Križah in S<»-benjah, nazadnje v tovarni Peko. V Sobenjah so včasih imeli »lepo« navado Kadar je bila oh-cet, so fantje ženinu nesli žabo prodat. V Sebenjah je bilo veliko žab. Zanjo so dobili nekaj »ti in Kelta«, ki so ga vesel., zupili, že nm pa je morul do naslednje oh-ceti v vusi paziti na žabo...
pet hektarov travn-K"^! ravno toliko gozdov, sta & V prevzela po Aničinem str' Je stari hiši se ni dalo živeti. P Zuto sta pred štirimi I* .
ta.
čela graditi novo. Po •n*Jii so se že vselili, najprej v g* . ko so za silo uredili prit',c*j0i se preselili. Zdaj je njih0^, lep, domač, poln življenja-škegu vrišču. . j5
Branko Vuljuvec pruV. 0 ^ pomišlju, du bi samo k»,,e0|-l Je premalo. Kmetijo P0* ** obnavlja, posodablja. 'J^h* nov hlev in potem bo ir^?*ln rih krav gotovo številčneJ* ^| vne zemlje tod ni, vsa je v.j< na srečo se jo vsaj da s str delati
5IEK, 27. MARCA 1987
RAZVEDRILO
11. STRAN @@IS®SSJJ©ISHGJLAS
I NOVA NAGRADNA IGRA
KOLIKO MERI IDRIJSKI SALON
I ARK?
I
I
AJVK .
SALON POHIŠTVA
Leta 1769 so v Idriji zgradili za tiste čase prav mogočno stavbo rudniškega magazina, v katerem so shranjevali predvsem žito in hrano, s katero so plačevali rudarje. V ogromni obokani veži z izhodom na obe strani so 140 let rudarji podsta-vljali pod »štulo« vreče, v katerih so jim odmerjali njihov delež 2'ta. Tako je bilo do leta 1909. Po vojni so se preselili v stavbo I knjižnice, galerijo in mladinski klub. Tretjega julija pa so prizadevni delavci Lesne industrije Idrija stavbo prenovili in v pritličju, pod mogočnimi oboki, uredili enega najlepših prodajnih salonov pohištva pri nas.
Danes salon, ki se ponaša z imenom ARK, ponuja poleg resnično velike izbire idrijskega pohištva še kristal iz Rogaške Slatine, konsignacijski avdio in video program ljubljanskega Contala, znamenite idrijske čipke, oblazinjeno pohištvo novogo-nškega Mebla, izdelke kamniške Idrije. Salon ARK stoji tu zaradi vas. Ko boste stali pred njim, vstopite in se prepričajte: ~~ kar je razstavljeno, si lahko podrobno ogledate, mirno vprašate, kar potrebujete, in kar vam je všeč, lahko kupite. Salon je °dprt vsak delavnik od 8. do 19. ure, vsako soboto od 8. do 18. Ure in vsako nedeljo od 9. do 15. ure. Telefon: 065/71-855.
Zdaj pa k naši nagradni igri:
Izrežite znak salona ARK, ga nalepite na do-1 Pisnico in napišite, KOLIKO KVADRATNIH metrov j MERI IDRIJSKI salon ARK!
Kdor bo uganil, dobi ODLIČNI PREDALNIK to-"to 333, vreden več kot 33.333 dinarjev.
Odgovore pošljite na uredništvo Glasa, Mošej ^■jadeja 1, 64000 Kranj, do srede, 1. aprila.
STARA NAGRADNA IGRA
V zdravilišče gre France Prešeren
V naši »stari« nagradni igrici s sličico smo vas spraševali, katero naše zdravilišče s slike ponuja zanimiv program Zdravje-lepota.
Dobili smo več kot štiristo odgovorov, med njimi veliko nepravilnih. Na sličici je bilo naše znano in priznano zdravilišče Radenci.
Izžrebali smo srečnega nagrajenca. Zdravilišče Radenci bo pisno povabilo na dvodnevni obisk (za dve osebi) FRANCA PREŠERNA z Ljubljanske 7, 64240 Radovljica. Čestitamo! Kot čestitamo tudi Berti Pogačnik iz Šercerjeve 6 v Radovljici in Francki Krek-Grohar iz Vin-carij 16 v Škofji Loki, ki bosta prejeli dve lepi Glasovi majici.
I I I I
I
■
I I I I I I
• Prestiž je prestiž
V zalivskih državah, četudi tam padajo cene nafte, med šejki še ni revščine. Zdaj tekmujejo v tem, kdo bo imel najlepšo vizitko. Za trenutnega zmagovalca velja Sulman bin Mihamed al Halifa iz Abu Dabija. Vsaka njegova vizitka stane najmanj 500 dolarjev. Prevlečena je z briljantnim prahom in že od daleč zbuja pozornost zaradi imenitnega bleska.
• Milijon dolarjev za dan reklame
Marlon Brando, slavni igralec, bo posnel prvo televizijsko reklamo v svojem življenju. Za milijon dolarjev na dan bo snemal reklamni spot za niz-kokalorično pivo. Izbrali so ga zato, ker je močno shujšal in ker je zato za tako reklamo zelo primeren: ljudje bodo namreč čutili, pravijo, da lahko pijejo pivo in ostanejo vitki!
Cforenjški
1. april — dan mladinskih brigad
1. aprila 1946 so odšle na delo prve mladinske delovne brigade, tedaj so začeli graditi progo Brčko-Banoviči. Lani je v počastitev tega dneva sodelovalo pri raznih delovnih akcijah v kranjskem okraju okoli 3.000 mladink in mladincev. Letos bo mladina gledala razne filme o brigad-nem življenju, poslušala predavanja, se razgovarjala, najlepše pa bodo počastili 11. obletnico odhoda prve brigade na delo s tem, da se bo mladina prijavljala za delovne akcije v letošnjem letu.
1. aprila bo odšla z Gorenjske tudi prva mladinska delovna brigada vaške mladine, ki bo urejala otok Ste-njak. Do zdaj se je prijavilo za mladinske delovne brigade v kranjskem okraju že nad 3?0 mladincev in mladink.
Gorenjski glas, 1957
'9'adna križanka Naša Klavdija je izžrebala
unje reševalce nagradne u*anke: 1. nagrada Helena 5JJJ«, Jama 19, 64211 avčiče; 2. nagrada Anica
tyH}nik' Cesta »"evolucije 8, i «'0 Jesenice; 3. nagrada •a Kern, ptt Cerklje, 64207 *rk|je.
0  v *a današnjo skandinavsko
tJ?r.adno križanko na   Psujemo tri nagrade:
-4 fagrada: 3.000 dinarjev va l|| a9rada: 2.000 dinarjev ,a.    naprada: 1.500 dinarjev
& ar 40
Rešitve pošljite do srede, 1. aprila, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj.
Vreme iz pratike
A4AAAAAA
Lunine spremembe: v nedeljo, 29. marca, bo ob 13,46 MLAJ, v ponedeljek, 6. aprila, ob 8,49 PRVI KRAJEC
Ker se luna spremeni popoldne, Herschlov vremenski ključ, ki se ravna po Luninih spremembah, napoveduje slabo vreme. Začetek aprila naj ne bi bil lep, bo pa zato dan že znatno daljši in bo trajal skoraj 13. ur.
101 Iv?
Z Alpetourom v klasično Grčijo
Turistična agencija Alpetour vas 23. aprila vabi za štiri dni v Grčijo, kjer boste lahko obiskali najpomembnejša središča klasične Grčije: Atene, Delfe, Argolido, Solun... poleg tega pa si boste lahko ogledali nekaj izrednih spomenikov srednjeveške kulture, ki je ohranjena zlasti v neštetih samostanih po vsej Grčiji.
Potovanje se bo začelo na letališču Brnik, od koder boste poleteli v Skopje, kjer se boste vkrcali v avtobus. Skozi Titov Veles in Gevgelijo boste potovali proti Solunu, kjer se bodo začeli ogledi.
Izlet stane 115.000 dinarjev na osebo, ob prijavi pa je treba plačati akontacijo v višini 40.000 dinarjev. *
Dahnili so da:
V Kranju: Vida Gerkman in Franc Snedec s Srednje Bele; Lijana Grašič in Franci Mrak z Mlake; Branka Dovžan in Jožef Artnak iz Šentjurja pri Celju.
V Škofji Loki: Jana Bertoncelj in Janez Lušina iz Dražgoš.
NAGRADNA KRIŽANKA M MERKUR kranj
3-U in odmirat1 etf <irn din-str pa
3
/j
ril» sv
! \0$
0*
f
d*.
8torL
\.*3
PREDNOSTI TEKOČEGA RAČUNA
Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan, ki ima redne prejemke (osebni doho dek, pokojnina, drugi viri) ali če stalno poslovno sodeluje z banko.
Morda bi bilo še najenostavneje opisati pred nosti tekočega računa, tako da ga primerjamo s hranilno knjižico. Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpolaga s svojim denar jem, tudi če je na poti ali morda bolan. Imetnik te kočega računa potrebuje gotovino le za drobne iz datke, večino drugih obveznosti pa lahko poravna s čeki ali drugimi oblikami negotovinskih nakazil. Tako lahko za plačevanje rednih obveznosti, kot so naročnine, plačila komunalnih storitev, obročna odplačila in drugo, pooblasti banko. Banka sprem Ija spremembe stanja sredstev na tekočem računu in o le   teh redno obvešča imetnika.
Do trenutka, ko imetnik izda ček ali ko banka po pooblastilu imetnika poravna določeno obvez nost, je denar na tekočem računu obrestovan. Za to in zaradi postopne porabe sredstev so obresti na tekočem računu lahko ob koncu leta še enkrat tolikšne, kot pri enakih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici.
Pri tem pa s čeki razpolagate vedno z vsem svojim denarjem. Pravilo, da se najboljša prilož nost za nakup ponudi tedaj, ko s seboj nimamo denarja, za imetnika tekočega računa ne velja, vendar le pod pogojem, da je na tekočem računu dovolj denarja Izjemoma pa lahko imetnik tekoče 98 računa z dovoljenjem banke razpolaga tudi z denarjem, ki ga na tekočem računu ni.
Možnost prekoračitve kritja na tekočem računu občani bolj poznajo po bančnem izrazn »limit«. Gre za kratkoročno posojilo, ki je namenjeno za Pokritje trenutnega primanjklajaj ob nepredvide n'h izdatkih ali v času večjih sezonskih nakupov.
Banka odobrava prekoračitev do višine 40.000,    din za dobo teat meaecev. Za pre
Koračitev lahko zaprosi imetnik, ki posluje s teko C|rn računom najmanj šest mesecev in ki v tem ča 8lJ ni izdal čeka brez kritja. Ponovno prekoračitev *radstev pa se lahko odobri po poteku treh mese c8v od dneva pokritja dovoljenega negativnega
Stani.i
(10
•ojl J
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 27. MARCA]!
Jeseniškim kegljačem dve kolajni
Na letošnjem, 37. evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu, ki je bilo v Zahodnem Berlinu v ZRN, je naša reprezentanca spet prijetno presenetila. Domov se je vrnila z dvema kolajnama in s tem dokazala, da se lahko kosa z najboljšimi velesilami v kegljanju na ledu v Evropi, kot so Zvezna republika Nemčija, Avstrija in Italija.
Največji uspeh so naši kegljači dosegli med posamezniki v bližanju in zbijanju. Odlikoval se je Franci Kralj, ki je osvojil drugo mesto in tako postal vicešampion Evrope. Najboljši so bili domačini. Franci Kralj pa jim je preprečil popolno zmagoslavje, da bi osvojili vse tri kolajne. Dobro sta nastopila tudi Rudi Sa-pek, ki je osvojil 10. mesto.in Franc Čanipu ki je zasedel 15. mesto. Vsi trije tekmovalci so v tej disciplini dosegli tudi lep ekipni uspeh: bronasto kolajno.
V moštvenem delu so ponovno slavili domačini, saj sta ekipi ZRN osvojili zlato in srebrno kolajno. Naši ekipi v močni in izenačeni konkurenci nista mogli pričakovati veliko. Prva ekipa v postavi Milan Radanič, Franc Kralj, Franc Čampa, Alojz Babnik in Lado Sodja je zasedla 10. mesto, druga ekipa v postavi Ante Bazo, Stane Mlekuš, Marko Maričič, Jože Kosar in Ivan Piber pa je zasedla 12. mesto.
Letos je tretjič na evropskem prvenstvu nastopila tudi ekipa mladincev, ki predvsem zaradi neizkušenosti še ne more upati na boljše uvrstitve. Razveseljivo pa je, da je letos že premagala nekatere ekipe in ni več povsem v ozadju.
Med posamezniki v bližanju in zbijanju je Janez Mohorč zasedel 18., Radenko Malinkovič 20. in Rudi Sapek 23. mesto. Ekipno v tej disciplini so naši mladinci zasedli 5. mesto. V moštvenem delu prvenstva je ekipa mladincev v postavi Janez Mohorč, Želj-ko Ristič, Radenko Malinkovič, Miladin Sakič in Rudi Sapek osvojila 9. mesto.
Po velikem uspehu na 37. evropskem prvenstvu v Zahodnem Berlinu čakajo kegljače na ledu letos še pomembni nastopi. Že maja bo v Kranjski gori evropsko prvenstvo posameznikov v bližanju in zbijanju na asfaltu, novembra pa bo v Italiji svetovno prvenstvo v kegljanju na ledu.
J. Rabič
Šahovski festival na Bledu z rekordno udeležbo
Dva slepa, šahistki med moškimi in Avstrijci z ženami
Bled, 25. marca — Osmi šahovski festival na Bledu — začel se je prejšnji petek, končal pa se bo v nedeljo — se lahko pohvali z doslej najštevilčenjšo udeležbo. Sodeluje 178 šahistov in ša-histk iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije in iz Zvezne republike Nemččije; od teh 123 na moškem turnirju, 35 na ženskem in 20 na veteranskem. Nastopajo štirje velemojstri — Djurič, Puc, Janoševič in Raičevič, devet mednarodnih mojstrov, enajst mojstrov FIDE — in tako dalje. Udeležba bi bila še številčnejša, če v petek ne bi bilo snežilo in bi bili romunski šahisti pravočasno dobili vizume za Jugoslavijo.
Dve šahistki, Jakus Katalin z Madžarske in Jessica Harm-sen z Nizozemske, igrata na moškem turnirju, in sicer zato, ker je kakovostnejši od ženskega in je več možnosti za igranje z močnimi nasprotniki. Za šahovnicami smo opazili tudi dva slepa šahista: mojstra FIDE Dragoljuba Baretiča iz Novega Sada in pr-vokategornika Emila Murija iz šahovske sekcije Tomo Zupan v Kranju. Prvega spremlja žena, drugega prijatelj Branko Hribar, ki tudi igra na turnirju. Igrati slep pomeni — igrati na pamet. Na moškem turnirju nastopa tudi osem šahistov iz sosednje Avstrije, ki so vsi po vrsti pripeljali na Bled tudi žene. Zakaj omenjamo to? Zato, ker je to še en dokaz, da ima od šahovskega festivala korist tudi blejski turizem, ki je na osnovi sporazuma s Šahovsko zvezo Slovenije (skupaj z drugimi delovnimi organizacijami) zagotovil del sredstev za organizacijo festivala.
Zakaj je nagradni sklad na moškem turnirju štirikrat bogatejši kot na ženskem, smo vprašali direktorja festivala Valterja Šinkovca iz Radovljice. »Moški turnir je najpomembnejši del festivala, je veliko množičnejši in tudi kakovostnejši od ženskega, saj je med 123 šahisti kar 46 igralcev z ratin-gom. Ženske tudi sicer igrajo šah manj kot moški, manj je ženskih turnirjev in nižje so kajpak tudi nagrade.«
Zvezni sodnik Drago Šiftar iz Radovljice, ki sodi na ženskem turnirju, je dejal, da so na festivalu zelo dobre igralne razmere, saj je Festivalna dvorana dovolj zračna, prostorna in osvetljena. Sodnik mora skrbeti, da se igra po pravilih in da se slabši šahisti ne posvetujejo pri boljših, ženske pri moških . . .
C. Zaplotnik
Rokometašice Dupelj Kranja merijo na II. zvezno ligo
Novinke v ligi, vendar jesenske prvakinje
Kranj, 24. marca — Ko so se rokometašice Rokometnega kluba Kranj lani uvrstile v prvo slovensko žensko rokometno ligo, kjer nastopajo pod imenom Duplje Kranj, jim večina ni obetala visoke uvrstitve. Vendar so presenetile in tudi po dveh spomladanskih kolih še naprej vodijo na lestvici.
»V kranjski občini se je zadnjih deset let v ženskem rokometu kakovostno delalo v Preddvoru in Dupljah. Ko so začeli veljati portoroški sklepi, je bilo dogovorjeno, da je središče ženskega rokometa Preddvor, vendar se je z leti kakovost redno bolj selila v Duplje,« pravi predstavnik Rokometnega kluba Kranj Peter Gradišar, doma iz Dupelj. »Dogovorili smo se, da bosta oba kluba v selekcijah nastopala za Rokometni klub Kranj. Rezultati odločitve so pozitivni. Ženska ekipa vodi v enotni prvi slovenski rokometni ligi. Rezultat združevanja moči je tudi 4. mesto druge ženske ekipe Kranja v II. republiški ženski ligi, mladinke Kranja so tretje v Sloveniji, pionirke so slovenske prvakinje, uspešno pa nastopamo v slovenski ligi, skupina center. Cilj prve ženske ekipe je uvrstitev v II. zvezno žensko rokometno ligo. Še vedno nas tarejo finančne težave. ZTKO pokrije le 40 odstotkov stroškov, igralke si same kupujejo copate in drugo opremo. Če bi ekipa zmagala in se uvrstila naprej, bi bilo tudi lažje dobiti pokrovitelja. Problem je tudi strokovni kader. Trener Kavčič je preobremenjen z delom v šoli in s treniranjem prve ekipe. Smo edina ekipa brez poklicnega trenerja in o tem bomo morali razmišljati. Slabe so tudi vadbene razmere. Le enkrat na teden lahko vadimo v vsej dvorani, sicer pa jo imamo na voljo le tretjino ali pa moramo v telovadnico Prešernove osnovne šole.«
Trenerju Andreju Kav- • čiču in dekletom kljub temu ne zmanjka volje.
»Zadnjo tekmo z Olim-pijo smo dobili s solidno igro v obrambi. Odločilne tekme za prvaka pa šele pridejo. Liga ni izenačena in moštva s spodnjega dela ne vplivajo bistveno na rezultat. Z nevarnim Novim mestom igramo doma, z Itasom in Iskro pa v
gosteh. Te tekme bodo odločilne za prvo mesto. Sem optimist. V občini bomo morali dobiti poklicnega trenerja za ženski rokomet. Amatersko ne gre več. Disciplina v moštvu ni problem, delavnost je velika. Dekleta se trudijo. Naša igra temelji na močni obrambi. Imamo najboljšo obrambo v ligi,« pripoveduje trener.
Leonida    Kastelic iz Kranja je kapetanka ekipe: »Dosti dolgo je trajalo, da smo se uvrstile v prvo slovensko ligo, sedaj pa kar solidno igramo. Treniramo štirikrat na teden, ob sobotah in nedeljah pa so tekme. Naš cilj je zmaga v ligi in uvrstitev v II. zvezno ligo, za kar pa bodo kvalifikacije skupaj s prvakinjami Hrvaške. Lani je imelo Novo mesto smolo. Upam, da bomo imele me več sreče. Imamo tudi odličnega trenerja.«
Meta Gradišar iz Dupelj je zunanja igralka. »Prvega mesta jeseni nismo pričakovale. Računale smo na uvrstitev do 3. mesta, zato smo bile še bolj presenečene. Možnosti za končno zmago imamo in upam, da jo bomo znale izkoristiti.«
Za ekipo Duplje Kranj igrajo vratarke Jolanda Lenič, Irena Jakupovič in Vesna Sonc, linijske igralke Jelka Čeferin, Alenka Orehar, Simona Kolar, Niseva Bajrovič, Bernarda Pleša,. Damjana Martinovič in Romana Jeruc ter zunanje igralke Leonida Kastelic, Meta Gradišar, Ana Žontar, Jolanda Ovsenek in Romana Jurajev čič. Povprečna starost »moštva« je nekaj nad 2C let.
J. Košnjek Foto: F. Perdan
Supermaraton, ljubezen Dušana Mravljeta
Tudi tokrat dokazuje 34-letni Dužan Mravlje iz Stražišča, da je zanj klasični maraton, tek na 42 kilome . trov, prekratek! Včeraj, v četrtek, 28. mana, |e začel v Avstraliji teči ultra maraton. V dobrih šestih dnevih namer.i\ a preteči 1 <»*>«» kilometrov od Svdneva do Melbourna. Tokratni peti najdaljši tek na svetu je zanj še poseben izziv. Lani 8. maja je s prednostjo 17 ur pred drugouvrščenim tekačem prvi pritekel, po ti dneh. 12 urah in :t(t sekundah, v cilj ultrama i alona
Za sedanji razcvet supermarato-nov, ki so tudi tržno zanimivi za milome pokrovitelje in organizatorje, so »krivi« Otočani.
Ze v 17. stoletju so Angleži za sta ve prirejali teke na velike razdalje. Ze leta 1773 so pretekli tekači 647-ki-lometrsko pot od Londona do Vorka v 5 dneh in 18 urah. Pred štirimi leti so trije Angleži v (Irčiji poskusili dokazati, da je resnično izročilo zgodovinarja Merodota: kurir Pheipides rud bi 500 let pred našim štetjem v enem dnevu pretekel pot i/. Aten do Sparte, da hi bil zaradi perzijske urožnje z vojno poklical na pomoč Spartance.
Vsi supei maratonci, ki kaj veljajo, Mi se žc trikrat zapored srečali v Atenah na 2">0 kilometrskem Spartath Ionu«. Dušan Mravlje, diplomirani inženir strojništva, vodja proizvodnje tesnil v medvoškem Domtu, |e bil trikrat zapored drugi na teh tekih. Med profesionalci, vceina ph je i rs profesionalcev, je Kranjčan povzročil kar precej zmede. Toda zaen krat niti najmanj ne premišljuje, da bi zamenjal poklic!
»Tečem zaradi veselja. Na srečo nisem postal suženj teka, saj živim pov sem običajno I lomači su se n.i vadili na ta ritem, pn tekih na daljše razdalje me spremlja tudi /ena Zdravka, ki me najbolj pozna. Tudi tokrat bo v Avstraliji v sprei djevahu » kipi Brez ekipe taki teki sploh niso
uresničljivi. Ljudje, ki me bodo spremljali v dveh bivalnih vozilih, morajo skrbeti zame. Moja naloga ]<• samo tek, vse drugo prepuščam njim, od hrane do masaže med kratkimi počitki,- nam je pripovedoval Mravlje, 183 cm visok superatlet.
Za tek ga je navdušil Kranjčan Franjo Kavčič pred devetimi leti. Kmalu ^a je povabil, da bi skupaj tekla na stokilometrskem teku v švicarskem mestu Ihel. Sprejel |e i/ziv . čeprav še nikoli in zdržema tekel več kot 28 kilometrov. V manj kot desetih urah je pretekel stokilometi sko pot. Vendar je nekaj dni i razboleli mi sjdepi in »olesenelimi- nogami komaj hodil.
To je bil povod, da je začel leči vsak dan. Od doma v breg proti Će puljam, .loštu, Mohorju, Škofji Loki in Crngrobu. Ob telesni vzdržljivosti je rasla tudi psihična. Prav slednja je bila že nekajkrat odločilna /.a uspehe tekača samotarja.
»Še nikoli se nisem tako težko pri pravljal na tako pomembno tekmo. Ce pa sem hotel imeti kilometre v »ROgah«, sem moral teči tudi pri minus 2(1 stopinjah Celzija in sem vsak teden pretekel tudi do 2IH» kilome trov, običajno po 28 kilometrov vsak dan na moji stalni -relaciji« Kljub temu da se iz evropske zime selim v avstralsko poletje, me tek ne skrbi. Neobremenjen  bom  tekel. Realno vem, da sodim v vrh ultramaraton cev in da se lahko, če ne bo poškodb, uvrstim od drugega do četrtega me sta. Prvo je zagotovo že rezervirano za vsega spoštovanja vrednega nas protnika (irka Janisa Curosa. Preti enim letom se je preselil v Avstrali jo, kjer čaka tudi njihovo državljan stvo in tam že dva meseca intenzi v no trenira. .Ja/. na imenujem tekat stoletja. Čudim se njegovi vzdržljivo sti  Skoraj brez počitka zmore sest dnevni tek in to je pred dvema leto ma z zrnato dokazal prav na tem avstralskem ultramaratonu,« nadaljuje Si ra/isan
Pri Donita so imeli in imajo /,m Se veliko razumevanja. Omogočijo mu plačane dopuste in mu tudi fi nančno pomagajo, da se lahko udele ži maratonov   Le os ima s stroški manj težav. Kot lanskemu zmagoval -ni so organizatorji poslali letalski vozovnici   Denar za  bivanje v Av straliji in za plačilo spremljevalne ekipe so mu dali še v Slovenijale.su, kranjski Savi in (Jorenjskem sejmu. Mravlje je pred odhodom podpisal tudi pogodbo /. Klanom   Ze na tem UMill kilometrskem teku bo tekel v copatah Kronos in preskušal njihovo zdržlpv i ist
• Pel parov jih bom vzel. I/, lanskih izkušenj veni, da se -(upalo  >d vsa kodnev nega,  tudi  <l<>   Kili kilometr
skega teka v šestih dnevih kar malo podaljša. Sedaj imam številko copat 44,."), v cilju pa bodo stopala godna že za številko 4(5! Verjetno bo, tako kot lani, po prvih štirih dnevih že nastala selekcija med več kot 20 prljavije nimi tekači. Odločil sem se, da bom v prvih teh dneh tekel povsem svoj ritem z več počitka. In če ne bo poškodb, bom tekel kot znam, da bi čim več maratoncem pokazal hrbet. Še vedno sem trdno prepričan, da gajžlja vedno na koncu poči«, daje prispodobo športnik.
Dušan Mravlje, ki med takimi teki zlahka menjava ritem, je prepričan, da se bo tudi peti ultramaralini do bro končal zanj, čeprav ne računa na zmago, temveč želi le premagati to razdaljo. Za primerjavo povejmo, da je od Ljubljane do Pariza tisoč kilometrov: toliko in še lil) kilometrov tečejo te dni ultramaratonu
Ko se bo vrnil iz Avstralije, se bo najprej odpočil. Letos ima povabila za 100-kilometrska teka v Fircn/.ah in v Milanu. Prvo svetovno prvenstvu na 100 kilometrov je v Heleni Mikajo na teki 24 ur (ionarsa, 24 ur Osla, 48 ur Chicaga, 254 km teka na Sardiniji. Odvisno od počutja pa naj bi jeseni še enkrat letel v Avstralijo. V mestu Colac pripravljajo šestdne vni tek na stadionu. Vendar se za ta ke supermaratone ne navdušuje pre več.
Zdaj še nihče ne ve, če bodo Stra žišani, tako kot lani, /.upregli konja v kočijo in sli po vaščana kar na leta I išče. Tudi če tokrat ne bo zmagovalec (na tem teku ni še nihče zmagal dvakrat), si Dušan Mravlje tak prevoz zagotovo zasluži.
BVsedilo in fotografiji
Muko Kunšič
Smučarski skoki /a pokal Kranja
Smučarski skakal ni klub Iskra Delta Triglav Kranj prireja jutri, 28. marca, ob 10. uri na 12-mottski skakalnici na Gorenji Savi tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kranja za mlajše pionirje C, ob pol dva najstth pa na 22 metrski skn kalnici v Mesnici enako tek movanje /.a mlajše pionirje A m H Prijave hod., sprejemali pol ure pred pričet kom tek movanpi Informacije daje .lože   Simčič,   telefon (0H4)
26-295.
Od tekme do tekme
Najboljši karateisti Ejl
- Karate klub Kranj prvič  gostitelj sloveli članskega prvenstva v lutni kategoriji v karata1 v katah. Tekmovalo je «j nov iz 13 karate klubov^JL solutni kategoriji Je ^ valo   18 karateistov uspešnejši pa so bili | valci Emone, ki so vse štiri kolajne. Z*08 Borut Mauhler, (Kranj) in Krcič (Gum® sta bila izločena v prv^ lu. V katah posamično J i novno zmagal Videnše t še). Od Gorenjcev je bjJJI spešnejši  Nadižar ('Ml Nastopili so še Petr0^il cič in Kulenovič. Pri cla^J je svoj drugi naslov ojj|i Kranjčanka Metoda *• čan, ki od letos dalje na za Črnuče. Tanja Gr« (Kranj) pa je osvojil3 . sto kolajno. V katah ej so bile med člani Kranj je bil drugi. Mej skami pa je Kranj z® Kranjčani so bili v sK« seštevku   kolajn tre^ Emono in Rušami. (I- ™ kar) 0
Dober nastop Kra""
- Na republiškem čUfl prvenstvu po težnost"^ tegorijah je v lahki kfl ji Kulenovič (Gumar) tretje mesto, enako pa je v polsrednji ka I osvojil Petrovski (Kra^ nja Gregorec (Kranj) J v lahki kategoriji drU^f da Hanžič (Kranj) pH v težki kategoriji tre^ Prašnikar)
Sedaj vodi KranjsKf
- V gorenjski keglj8* so odigrali 14. kolo. V je Kranjska gora pr« Simona Jenka s •>« . Ljubelj je premagal B q va Elana in Jesenice sa.   Vodstvo   je P,* Kranjska gora z 20 kolikor jih ima tudi "1 Jenko,  vendar i""1*^ več. Sava ima 18 toC*j nik  14,  Ljubelj   1° j( 15. kolu igrajo Elan ce, Bled : Sava, Sinio*1 1 : Ljubelj in Kranjska n Lubnik.   Gradiš je (T. Bolka)
Vabila, obveS<| prireditve
Rokometni spored.1
kolu moške republi".— metne lige igra Pe^UI 16.30 na Planini v o* tekmo s potouvršče1^
na lestvici STT
Rud*'
bovelj. V 14. kolu že«»L publiško rokometne J igra Alples jutri ob ^ dvorani na Podnu Branikom, ekipa Kranj pa igra z Ve to
Jeseniško sintlik*'^! V* venstvo v sankanju f
/.i šport ni rekreaciJ°J 1^. črnskem svetu /ve/»' J' % , tov Jesenice bo Pr'r ^
28. marci, ob 10. Ui>' , v skih jamah občin«1*^ ^ kalno prvi nstv o v v'|t.:-Tekmovalci bodo ra*g f dve kategoriji: do J J nad 35 let. Prijave ^ še danes občinski sindikatov Jeseni4*' va 8<>. VA
Kompasov tek »•* t>l ?• <aže, da je vsakolt'1'^ ». tovosti glede teka l| Krike do Ki lavceve    I \,-
} A i tfi \
agencijo Kompas 'IVI £ Kon
slej Smučarski K"^(),iC 1/ ka i/. Ljubljane. ^ / \\ tek na Vršič bo v J \\
29. marca, ob 10. ufV \ telom Krika. Prog«.
nec. Prireditev la pokrovitelja,
K) kilometrov in HDD metrov   v isiD^/ Pri j ive bodo spre.1*' ^ osmo in pol dt-se2*^lj bMi.dn.n   Kuka   ' ,.vi*
hotelom Krika n'J,x|. rezultatov bo Prl r,|)0f|
koci. Startoma >-
ilabo VI0§
jev. Če bo
prireditev '>   ll" ^ bodo udeleženci P
Kramarjev JJJS lavorniku    Si«"1 n'JJ Lom*    prireja    v. ; '"i marca ob 11 t\ ni Javornik ^rt'1'',! marjev  smuk   s  ,     J i
odrasle ,e ;,, f £
2U0 (Ima. ,.- ' 1 ' , C na   na lov   >;l""' ,|, ^ K
Lom. Ii-L!«ID. I K
.   p(, leh-fon-J- j80r \:,
ne/. Meglic) ali | Kralj)
181» 27. MARCA 1987
OBVESTILA, OGLASI
,13. STRAN (^M1]»5E3
/ al
tek ostf aga Dui' nar1 /ec1 oJe ek
sKi. •latf
pc^
nas: ■rel; iN
led zdi kuf ■eti P1
mi*
toil ta» .)d ;vr attj aa'
I)«
Jg»
Bij
ret|;
j«!
•en1, .200 B
je
Pie
to',;
li
i ;
&
»a
0.
. I
Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat...
imajo        J, potovatni. »SosJmpom^^
Pos,aU na srečamo na sejmu WP5 J    1987 na
^Snasboste^nasem
^cm?i vam bomo i vsemi Pomagabvamr .)nboste infoTmaajamiA««]
želeli '
iii" i
jO J C*1
•S
Če se ne srečamo na sejmu, se lahko oglasite v naših poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Kopru, Portorožu, Bohinjski Bistrici, Pulju, Murski Soboti in Rogaški Slatini. Pričakujemo vas!
železniško gospodarstvo ljubljana
ffef, pojditeznami!
s*
Jwtuto
MERCATOR — KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2
©renjske TOZI) KMKTI.JSTVO KKAN.I, Begunjska <•. r» v skla-
ti in sklepom l)S TOZI) Kmetijstvo / <lne 25. 2. 1987 ta/.pi "o dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
nvent. št. naziv
Izklicna
cena din
i«1.
rij i "ll
i
Si
1
l«>t'
s
"MI2HC.H
»00444« »004447 «•08511 1003512 1004470 1(KM2«> 1007982
l,»»»:t47» [•07006 £•3328 <M>7(h;:, «X)51(m,
£•4456 ■••426]
[••3406 [006100 «H»5:tH7
•07501 <*>752o
<*>KOKo l0022lJ-> 1,XK5255 !(**i7<i:t 00H5H2 HM15K
o«r,72v
;H»7H!M «<>ni
vakuum ćri)alka 35 20.(MK>
črpalka za cisterno gnojevke I .Mi (10(1
samonakladalua prikolica Sil* 350.000
samoiiakladalna prikolica Sil* 350.000
ventilator grafa 100.000
ventilator grelec 100.000
ventilator klima 100.000
i.aii. ka Maaaj Farfuaoo 400.000
traktor Torpedo 7500 AS z nakladah cm
i n desko za sneg 4.000.000
Stayar 870 i.hoo.ooo
obračalnik some 100.000
tehtni« a mostna 157 400.000
plug Katar I bra/dni 100.(MMI
sejalnica IMT 23 redna 100.000
nakladalka SIP karavan -100.000
cisterna za gnojevko 3.000 I «00.000
transportni trak 120.000
sejalnica koruze OIT 1 redna '(Ml (MMI
traktorska kabina Deulz 200.000
kombi Zastava K H »77-08 500.000
ti oslice gnoja Ljutomer 400.000
sejalnica O I,t gama 150.000
balirka za seno Forschril 400.000
verižni trans|M>i (• r H0.000
plug orač 4-bra/dni i (Mi.t mm.
plug Katar 1 bra/dni MMI (MMI
kosilnica grebenska I IMT .(»(MMI
kombajn silazni ivi I \ t 200.000
mlin kladiv... 50.000
škropilni, it ..(Ml I 100.000
škropilnica 500 1 100.000
grabe/i sklopni za traktor 20.000 komplet hidravlike /a traktor
Klal Store lire/črpalke                Ikoni IIMUHHI
kombi Zastava 435 Kit 125-082 100.000
1 0bw?     /a l>''<»dajo osnovnih sredstev bo v SOHOTO, 4. aprila ^ria   ' 1,11 v skladišču krompirja \ Šenčurju. Hunl!'('S,va podajamo v stanju, v kaki '.nem so po načelu   v ide Varščino v višini 1(1 odstotkov od izklicne cene je tre
en..
»m javne dražbe ("'e je za osnovno sredstvo i davek, je kupe«dolžan plačati tudi pristojni
V>is,,,  """i 1..... 1
V"k.   1        i.....netni
\, *<l ,
*t«Sr!!<,V 111,1 Sl'«'dstev )e možen pred pričetkom pivne dražbe na ■^^fiiil''^Vform,,t IJ<' <lomt*' v 1 ( )/A ' Kmetijstvo Kranj, Begunjska
podjetje za vzdrževanje avtocest
AVTOCESTA ljubljana po. titova 64
Po sklepu komisijo za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge
I. za potrebe cestninske postaje TOMOVO (pri Vodicah) 1. POB1RALKC CKSTNINE
(več delavcev)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidat; izpolnjevati še naslednje pogoje:
srednja strokovna izobrazba ali KV izobrazba, najmanj dve leti delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok
Delo je izmensko s trimesečnim poizkusnim delom. S stano vanjem podjetje ne razpolaga.
Vloge z dokazili pošljite na naslov: Podjetje za vzdrževanje avtocest Ljubljana, Titova 64, Kadrovska služba, v 8 dneh po objavi.
11-252 al. 004/21 flU
i= zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o. OBVKSCA
vse lastnike in zavarovance stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki od 26. do 28. marca 1987 pregledovali zavarovalne police v naslednjih vaseh:
ZabniCA, Sutaa, Sp. Bitnje, Sr. Bitnje, Zg. Bitnje, Planica in Lavtarski vrh.
Cenilci ob cenitvah škod tudi na vašem območju ugotavljajo prenizko zavarovanost vašega premoženja. Tudi visoka letna stopnja inflacije je vzrok za slabšanje dejanske zavarovanosti Zato prosimo vse zavarovance, da pripravite police in sodelujete z zastopniki, da bi zavarovali svoje premoženje za de jansko vrednost. To pa bo predvsem v vašo5 korist, saj boste ob škodi prejeli odškodnino v višini dejanske škode. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo!
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST
KRANJ
interexport TOZD INEX
LJUBLJANA
■ ■klETlf POTOVALNA AGENCIJA
Ljubljana, Titova 25 tel. 312-995, 327-947
TURISTIČNA POTOVANJA
(zaključene skupine izbirajo odhode po želji)
- DUNAJ - BRATISLAVA, avtobus, 3 dni odhod 24.4.
- ITALIJA - ŠVICA - LIECHTENSTEIN - AVSTRIJA, avtobus, 4 dni, odhod 30.4.
- NEPOZABNE ATENE, posebno letalo, odhod 23.4. in 25.4.
- GRČIJA- RAZLIČNE VARIANTE, letalo, vlak, ladja, odhod 24., 26. in 27. aprila
- RIMINI-SAN MARINO in še PADOVA-BOLOGNA-avtobus, odhodi 4. in 18. aprila, 1., 9., 16. in 30. maja
- BUDIMPEŠTA, avtobus, 2- in 2 in 1/2 ter 3-dnevne variante, odhod 24.4.
- PADOVA-VERONA-SIRMIONE, avtobus, 2 dni, odhodi: 11., 25. in 30.aprila
- PRAGA, avtobus, odhodi v aprilu in maju
- BRATISLAVA, 2 dni, avtobus, odhodi za skupine po želji
- MADRID — ANDALUZIJA —GIBRALTAR, letalo/avtobus, 8 dni, odhod 22.4.
- OTOK ELBA, avtobus, 5 dni, odhoda 25.4. in 1.5.
- TUNIZIJA-POSEBNO LETALO, 3-, 4- in8-dnevne variante, polni penzioni, odhodi: 9., 12. in 15. aprila, poleg tega skozi celo leto odhod vsak petek na tradicionalne
8 —dnevne počitnice
- AŽURNA OBALA, avtobus, 4 dni, odhod 30.4.
- AVSTRIJA- NEMČIJA- ŠVICA, avtobus, 4 dni, odhod 30.4.
- OHRID - POSEBNO LETALO, 2 dni, dohodi: 21., 23., 28. in 30. maja. Poseben aranžma 25. maja (en dan več za 10.000 ceneje). V vseh terminih vključen celodnevni izlet Galičica — Prespansko jezero - Bitola - Heraclea - Kruševo.
STROKOVNA POTOVANJA
- MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM - NOVI SAD, avtobus, 3 dni, odhoda 15. in 22. maja — kolektivi po želji
- GRAFIVAK AMSTERDAM, medn. grafični sejem, letalo, 4 dni, odhod 7.4.
- C0SM0PR0F BOLOGNA, razstava kozmetike, parfumerije in frizerstva, avtobus, odhod 25.4.
- FARBE 87—KOLN, mednarodna strokovna razstava barv, oblikovanje in uporaba, letalo, 4 dni, odhcd 25.3.
- HANNOVER, NAJVEČJI INDUSTRIJSKI STROKOVNI SEJEM V EVROPI, letalo, 3 dni, odhod 1. in 2. aprila
- MODE VVOCHE MUNCHEN, mednarodni sejem mode, avtobus, 3 dni, odhod 30.3.
—SICOB PARIZ, mednarodni salon informatike, telematike, komunikacij in organizacije pisarniškega poslovanja, letalo, 4 dni, odhod 6.4.
- IFAT MUNCHEN, mednarodni strokovni sejem in simpozij komunale, avtobus, 3 in 4 dni, odhoda 19. in 21.5.
- MILC PARMA, 9. MEDNARODNI SEJEM MLEKARSKIH STROJEV IN OPREME ZA MLEKARNE IN SIRARNE, avtobus, 3 dni, odhod 9.4.
- CONCURS LEPINE PARIZ, mednarodni sejem inovacij, letalo, 4 dni, odhod 6.5.87
- INNOFINANCE GENEVA, razstava za pospeševanje in financiranje inovacij, mednarodni sejem inovacij in nove tehnike, letalo, 4 dni, odhod 7.4.87
- SPCI 87 STOCKHOLM, Mednarodni strokovni sejem papirja, kartona, iveric in oplemenitene industrije, letalo, 4 dni, odhod 7.4.87
- INTERPACK DUSSELDORF, Mednarodni sejem embaliranja — stroji, sredstva in oprema, letalo, 4 dni, odhod 13. in 18.5.87
- INTERZUM KOLN, mednarodni sejem izdelave pohištva, notranje opreme in prostorske ureditve — stroji za izdelovanje oblazinjenega pohištva, letalo 4 dni, 21.5.87
- SEJEM KNJIGE VARŠAVA, letalo, 8 dni, odhod 18.5.
- DACH + WAND FRANKFURT, mednarodni sejem tesnilne tehnike, letalo, 4 dni, odhod 28.5.
- TECHTEXTIL FRANKFURT, mednarodni sejem tehničnega tekstila, letalo, 4 dni, odhod 28.5.
ZA KOLEKTIVE, ŠOLSKE SKUPINE IN SKUPINE S STROKOVNIM PROGRAMOM pripravljamo po naročilu željene aranžmaje po ugodnih cenah.
PRODAJAMO domače in mednarodne letalske vozovnice!
FREIZEIT 1 9 R 7
2.-5.APRILA
SEMENJ ZA KONZUMNO BLAGO H0BBY, DOPUST, POTOVANJA, OBLIKOVANJE AKTIVNIH POČITNIC, TEKMOVANJA, INTERNACIONALNA UDELEŽBA TER POČITNICE IN MODE
AAESSE5TADT
KLAGENFU RT
JEUGLAS 14. STRAN.
MALI OGLASI. OGLASI, OBVESTILA
PETEK. 27. MARCAjj?]
DEŽURNI VETERINARJI
od 27. marca do 3. aprila 1987
za občini Kranj in Tržič
od 6. do 22. ure Živinorejsko — veterinarski zavod Gorenjske tel. 22 - 781 ali 25-779, od 22. do 7. ure po tel.43-150
za občino Škofja Loka
Marko Oblak, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
Franc Pavlic, Bled, Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
Naročila za dopoldanske obiske sporočite najkasneje do 8. ure zjutraj.
miu 00 LASI
fei.: 27-960 ceama I LAM
vozila
Prodam Z 750. Miro Kališnik, Podlju-?elj 87_3527
Prodam Z 101, letnik 1974, in GTL 55, 'etnik 1980. Tel: 61-093_3528
Ugodno prodam TAM 6000 s cerado, leto izdelave 1972, nove gume, nova akumulatorja, na novo registriran, cena 190 SM. Možna zamenjava za osebni avto. Avtoprevozništvo Čehič, Janežičeva 3, Tržič, tel.: 51-187 3529
Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Tel.: 064/82-291_ 3530
Z 101 lux, december 1977, garažiran, prevoženih 83.000 km, prodam za 85 CM. Breznik, Podlubnik 65, Šk. Loka __3531
Prodam osebni avto LADA 1200 ca ravan, letnik 1983. Tel: 40-565 3532
Prodam GOLF, letnik 1977. Lušina, Gradnikova 11, Kranj_3533
Prodam TOMOS 14 M, letnik 1984. Mače 14, tel.: 45-349 od 17.-19. ure. _3498
VVARTBURG turist, letnik 1977, pro dam Tel : 26-809, popoldan_3534
Prodam dobro ohranjen APN 6 Srednja vas 7/a, Šenčur_3535
Prodam Z 101, letnik 1982. Tel.: 34-957_3536
Prodam FORD escord, letnik 1978 Jože Grašič, Gorice 54, Golr ;k 3537
Prodam Z 101 L, letnik 1978, zelo dobro ohranjena, registrirana do februar ia 1988. Ljubljanska c. 36, Kranj, tel.: 27 931_3538
Ugodno prodam Z 101 de lux, letnik 1976, obnovljen, registriran do 8 okto bra 1987 Darko Leper, Proletarska 6, Tržič 3539
Prodam dobro ohranjeno OPEL MANTO, letnik 1972, registrirano do oktobra 1987, cena 90 SM. Slavko To-mič, Ravne 18, Tržič_3540
Prodam JUGO 55, letnik 1985. Tel.: 51-736_3541
Prodam JUGO 45/A, letnik 1986. Tel.: 064/82-339_3542
Prodam 125 P, letnik 1977. Tel.: 64-318__3543
Z 750 LC, letnik 1980, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 61-893 popoldan_3544
Prodam Z 101, letnik 1974. Brane Ča-:er, Valjavčeva 3, Kranj, tel.: 27-654 _3545
Prodam Z 101 GTL 55, letnik september 1984. Vili Kumše, Mlaka pri Kranju, Pot na Zelenec 2, tel.: 24-780 _3546
Prodam karambolirano Z 126 P, le-tnik 1979. Tel.: 74-816_3547
Prodam VW 1974. Bavdkova11, Stražišče _3548
Prodam Z 101 confort, letnik 1979. Jure Markezič, Kebetova 20, ogled po-poldan_3549
Poceni prodam SIMCO 1100, prvič registrirana 1976. Tel: 21-104 3550
Prodam Z 850 FIČKO, letnik julij 1984. Cvek, Virmaše 50, Šk. Loka, ogled popoldan_3551
Prodam Z 101, letnik 1979. Velesov-ska 2, Šenčur_3552
Prodam vvartburg caravan, letnik 1981, ter Z 750, potrebnega manjšega popravila. Štefan Mladenov, Cesta v Rovte 16, Jesenice _3553
Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1971, registrirano do septembra 1987. Tel: 064/82-302_3554
Z 101, letnik 1974, neregistrirano, ugodno prodam za rezervne dele, celo ali po delih (počen koš). Papler, Golnik 55 (bloki)_3555
Prodam HONDO CX 500, letnik 1983. Božo Dajič, Golnik 46_3556
Prodam osebni avto FIAT 125 P, letnik 1980. Đuro Hrkalič, Vrečkova 7, Kranj, tel.: 34 409_3557
Prodam avto D AS, letnik 1973, še registriran, potreben manjšega popra-vila. Tel.: 22-185_3558
Prodam rezervne dele za Z 750 in ŠKODO. Tel 69-729_3559
Prodam MOTOR tomos cross unior 90 ctm. Stane Papler, Mlaka 3, Begunje__3560
Prodam GOLF GL, letnik december 1980, prevoženih 47.000 km, garažiran. Borut Fras, Župančičeva 5, Kranj, tel.: 21-340_356 i
Prodam garažirano Z 101 confort, letnik 1982. Menegalija, Zg. Duplje 83 _3562
Prodam Z101, letnik 1979. Tel.: 34-552, po 15. uri_3563
APN 6, dodatno urejen, star 20 mesecev, kot nov, prodam. Andrejevič,
Kejžarjeva 25, Jesenice_3564
Prodam FIAT 126 P, letnik 81 Sp. Besnica 5/a_3565
Z 128, letnik 1986, prodam. Tel.:
80 283, od 17. do 20. ure_3566
Prodam FORD GRANADO, odlično ohranjeno, letnik 1978. Tel.: 064/37-409
3567
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, s strešnim oknom, za 340 SM. Konjič, Ste marie aux Mineš 24, Tržič 3568
Prodam R4TLS, letnik 1980, tehnično registriran. Stane Štalec, Prešer nova 2, Radovljica, tel.: 75-124 3569
Z 750, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 064/74-567, od 16. ure dalje_3570
125 P, letnik 1979, registriran do februarja 1988, prodam. Tel.: 47-456 _3571
Prodam Z 101, letnik 1975, garažirano, dobro ohranjeno. Ogled petek, sobota in nedelja popoldan. Trg Rivoli 7, Kranj, stanovanje 13, Planina III 3572
Prodam Z 126 P, letnik 1977, registriran celo leto. Toporiš, Srednja vas pri Goricah 2_ 3573
Prodam GOLF diesel, letnik december 1984, štiri vrata in garažna VRATA. Tel.: 78-246_3574
Prodam   OPEL   ASCONO   1,6 S, 75.000 km. Pot v Bitnje 55, Stražišče _3575
Prodam R 4 po delih ali celega, vsak dan popoldan. Friderik Maier, Brezje 15/a_ 3576
Prodam zadnji ODBIJAČ in notranje BLATNIKE za Z 101 GTL. Tel.: 22-761 _3577
Prodam avto Z 101 GTL, letnik 1984. Ašanin, Likozarjeva 27, tel.: 39-197, Kranj_3578
Prodam Z 101, letnik 1973 za 30 SM. Mlakar, C. na Klanec 63, Kranj 3579
Prodam Z 101, letnik 1979, prvi last-nik. Tel.: 22 895_3580
Prodam avto KOMBI Z 850 K furgon, letnik 79, cena po dogovoru. UI. Hero-ja Verdnika 74, Jesenice_3581
Prodam R 4 po delih. Nejc Ajdovec, Pipanova 24, Šenčur_3582
Prodam FORD ESCORD. Tel.: 50-356_3583
Prodam Z 101 M, letnik december 1980, prevoženih 42.000 km. Koder, Bohinjska Bela 131 _3584
Prodam VW hrošč, letnik 1974. Mile Knežević, Preddvor 68/c_3585
Z 750, letnik 1974, vozno, registrirano do maja 1987, potrebno kleparske obnove, prodam za 30 SM. Tel.: 28-309 __3586
Levi in desni BLATNIK za Z 750, pro dam za 3,5 SM. Tel.. 28-309 3587
Prodam TOMOS avtomatik 3 MS. Bajželj, Britof 86_3588
Ugodno prodam ASCONO 16 S au-tomatic z vlečno kljuko, prva registracija 1976, registriran do septembra. Poljanec, Selo 29/2, Bled_3589
Prodam ponv KOLO maxi, motorno KOLO avtomatic 3 in pasjo UTO »bru-narico«. Perko, Na Logu 8, Tržič 3590
Prodam Z 101, letnik 80. Vukelič. S. Rozmana 4, Kranj_3591
Prodam Z 850, letnik 1985, prevoženih 13.000 km. Voglje49, tel 49-105 _3592
Prodam avto 126 K, letnik 84, 34 000 km. Tel.: 62-368._
GOLF, bencin, dobro ohranjen, pro dam za 3.3 M Telefon 064/47 083 37G7
Prodam Z 101. letnik 81, cena 160 SM Telefon 69 052 3789
Od +5° C do -20° C Od 5. oktobra do 20. aprila
SEZONA PLANINSKEGA ČAJA
Planinski
Tudi letos Planinski čaj nagrajuje. Izrežite pet znakov »Pokrovitelj YU SKI POOL«, ki jih boste našli na vsakem zavitku planinskega čaja. Nalepite jih na pokrov družinskega zavitka in pripišite svoj naslov. Pokrov z nalepljenimi znaki pošljite v Porto rož. DROGA, Marketing/EP, 66320 Portorož. S povratno pošto bo ste dobili volnen smučarski trak, ki vas bo grel vso zimo.
ĆAI SMUČARSKE SEZONE
PDRTOftOZ
fr
nama
v*
V Veleblagovnici
novo namci ŠKOFJA LOKA
• konsignacijska prodaja verižnih motornih žag znamke HOMELITE
— moške kariraste srajce od 3.029 do 3.262 din
— majice s kratkimi rokavi za vso družino po ugodni ceni HIŠA DOBREGA NAKUPA!
d)
Prodam FORD ESCORT, letnik 1981. Telefon 82 339__3790
Prodam GOLFA, letnik 1982. benci-nar Dušanovič, L. Hrovata 5_3791
Prodam JUGO 45, letnik 1982, PEČ kuppersbusch in glasbeni CENTER MC 22. Ogled na domu. Zupan, Pod-brezje 22. Duplje_3792
Prodam R 4, obnovljen za 75 SM. Telefon 21 833 petek popoldan in so-boto dopoldan_3793
Z 101, letnik 1976, prodam Janez Voje, Retnje 2, Tržič_3794
Prodam 126 P. letnik 1979 Telefon 83 679_3795
Prodam MAZDO 323, letnik 82. Ivan Uršič, Sv Duh 39/a, Šk. Loka 3796
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Luže 61. Šenčur 3797
Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik oktober 84. Telefon 21 135 dopoldan 3798
—Prodam R 4, letnik 1977 stovrh, Volča 17, Poljane
Darko Pu-3799
Prodam Z 101 confort, letnik 1981 Pavel Lavrinec, Puštal 123, Šk. Loka _3800
Prodam dobro ohranjeno, garažirano Z 101 confort, letnik 1982. Telefon 47 105 popoldan_3801
Prodam dve AVTOPRIKOLICI Ku-šar, Vešter 10, Šk Loka, telefon 62 855 ___3802
Prodam Z 750 za 60 SM in Z 101 L 1300. letnik 79. Pernuš. Gorica 1 3803
Prodam FIČKA 750 in kombi PLOŠČE. Strahinj 18__3804
Prodam Z 101 GTL, letnik december 1983 Telefon 47 223_ 3805
Prodam karambolirano Tkodo 105 L, kompletno Telefon 78 323 do poldan_____3806
MENJALNIK za Z 101, letnik 1982, prodam Telefon 24 527_3807
Prodam  Z  101,   letnik december
1977, prevoženih 69.000 km, obnovljena in prebarvana ter registrirana do februarja 1988. Vinko Zorman, Smled-niška 73, Kranj, telefon 22-608 popoldan___3808
Prodam Z 101, letnik 1978. Zdravko Aksentiev, Blejska 13, Tržič_3809
GOLF, letnik 1977, bencinski, pro dam Telefon 064/26-704_3810
Prodam LADO 1200 po delih. Tele fon 24-315___38H
126 P, star 15 mesecev, prodam za 162 SM Brane, Delavska 14, Mojstrana_3812
Prodam registrirano DIANO, letnik
1978, mašina potrebna manjšega popravila, cena 20 SM. Telefon 25-223 dopoldan_3813
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Te-lefon 064/79-537_3814
ŠKODO 110 L, letnik 1973, registrirana do 12. decembra 1987, prodam za 23 SM Jevtič, Benedičičeva 1, Jese niče_3815
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. prevoženih 20 000 km. Jože Pegam, Dolenja vas 91, Selca, telefon 064/64 154_3816
Nujno prodam OPEL KADETT, letnik 1982 m ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 25 967_3817
Pro'dam 4 rabljene GUME 135x15. Cesta talcev 65/a, Kranj_3818
Prodam srednjo veliko moško KO LO Telefon 66 574_3819
Prodam prednje in zadnje STEKLO za Z 750, ter AUDI 60 po delih in DIA NO tudi po delih ali celo Gabrijel Vr hovnik, Sv Duh 86, Škofja Loka 3820 Prodam SUZUKI RM 80, letnik 83, ne vožen na tekmovanjih. Telefon 064/21 229__
Prodam R 4, letnik 1983 Tel : 80-487
DO Elektro Gorenjska, n. sub. o. TOZU Elektro Kranj, n. sub. o. UI. Mirka Vadnova 3 64000 »'rani
OBVESTILO
Odjemalce električne energije obveščamo, da L aprilu 1987 zaradi potreb banke po prostorih preneha delovati blagajna tozda Elektro Kranj, UI. Mirka Vadnova 3 v Kranju (komunalna cona na Primskovem) in na Stari cesti 5 (finančna služba). Za reklamacije v zvezi z el. energijo se obrnite na TOZD Elektro Kranj, UI. Mirka Vadnova 3 — oddelek za prevzem in prodajo električne energije ali po telefonu 27 - 760.
TOZD Elektro Kranj
Tomšičeva 38, Kranj tel.:24-486
V prodajo vzamemo, prodajamo, posredujemo in svetujemo vse vrste izdelkov in rekvizitov, in sicer za:
ŠPORT (za tenis, za jadranje na deski, kampiranje, kolesarjenje, ribolov, alpinizem in vse druge športe — tudi sezonsko športno konfekcijo)
TEHNIKO (hi-fi naprave, glasbila, gramofone, televizije, avto-radie, kasetofone, zvočnike, računalnike itd.)
Odprto: vsak dan od 10 do 12. ure od 15. do 19. ure ob sobotah od !). do 12. ure
Pričakujemo vas!
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVIJANJA KRANJ
razpisuje dela in naloge
NAMESTNIKA DRUŽBENEGA PRAVO HRANILCA SAMOUPRAVIJANJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ
— da ima visoko strokovno izobrazbo pravne smeri,
— da pozna družbenoekonomske odnose na področju samoupravljanja in
družbene lastnine.
Izbrani kandidat bo imenovan na razpisano funkcijo za dobo štirih let.
Kundidati naj vložijo prijavo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pri Družbenem pravobranilcu samoupruvljunja Kranj, Trg revolucije št. 3 v 8 dneh od objave. O izidu izbire bodo kundidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GOLF JGL diesel, letnik decei^j* 1982, prodam. TelefonjgjOi-^
VISO klub, letnik 1982. prevotf 30.000 km, prodam. Majer, Canwrjjj
4, Radovljica___.—-j"jJJl
R 4, letnik 1980, obnovljen, P«*^ Gorenja vas 35, Reteče, šk. L°Ka'jjjj
fon 061/611-513-rrr^
Prodam FIAT 750, letnik U/^fl
nem stanju Kranj
Malovrh, SmledniSft
Ugodno prodam novo, iens\°^ KOLO,  5  prestav,  24 col. jjjj
064/25-500__——TgTJ
Prodam FORD 17 M, l|tn|k Podgoršek, Velesovska 24, Senc ^
Prodam ŠKODO, st^nTeno let<y lefon 69-024 od 14. ure dalje
živali
Prodam od 35 do 150 kg tezke,aVjt ŠIČE in rjave PISKE nesnice. ros^j, 123, Podnart, telefon 70-379___^-^
Prodam KRAVO simentalko. *' Bider, ob Hribu 3, Vodice nad U\n
no___
Prodam več TELIC, brejih 8 cev. Alojz Rozman, Peračica R telefon 79-876
Prodam KRAVO po teletu. Vis^jj
".Zg. Gorje-—Tf^>
Prodam SVINJO, brejo ^}r>$
KRAVO bohinjko, ki bo drugič
in KRAVO za zakol. Telefon
42-927
Prodam 2 TELIČKE simentalke. CA frizijca in PRAŠIČKE, težke * Krt, Kurirska 7, Kranj______-i
Prodam 5 let starega KONJA ^ ger. Mavčiče 15. telefon 40-183
M MERKUR kranJ OBVESTILO j
Cenjene kupce obveščamo, da je prodajalna gradbenega materiala
dom-naklu
odprta
NEPREKINJENO od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
rn3
Ce kupujete gradbeni . terial, obiščite prodaj? Dom —Naklo
Prodam hinj 7
KRAVO s teletom
Prodam TELICO v devetem brejosti ali menjam za klavno
Sp. Brnik 60
Prodam 2 meseca stare •Jr:'j)f nesnice. rjave barve Podljubel) j avtocesti), Knific
Prodam šest čistokrvnih, OVČARJEV  z  rodovnikom o^ff^Prj staršev. Ogled vsak dan od 1' pi prej. Mezek, Frankovo nas. 41 jI
ka_____-^L _ ,,
Prodam PRAŠIČE, težke 70 kfl j j^r
sovo 35____-<icy
Prodam 10 dni starega Bi*
mentalca Zalog 30___,
Prodam PRAŠIČA /.i zakol 0 A
Cerklje__
Prodam 2 BIKCA, po 10 dm Jamšek, Bukovica 12, Vod'gjt-^j^. PRAŠIČE od 40 do 50 kg Pf0|
1T
Lahovče 43
Prodam en teden starega Skodlar, Podbrezje______
Prodam TELETA simentalca-Kuhar, Zg Duplje 34
Prodam TELIČKO s nov staro  Joža Jagod 21, Kran)
odic, Pf*3
Zamenjam 1 teden starega f simentalca za TELIČKO frizi)k° -dam semenski KROMPIR '9C pjJJ jerla in sistemo C 26 ■" 1
telefon 47 675
Prodam OVCO z jagnetom ' hih BUTAR. Telefon 45 294__^-1
Prodam jalovo KRAVO in t£L h 7 tednov staro. Zalog 42
V aprilu, maju in juniju bom P ^ rjave JARKICE  Sprejemam n' Jurij Sianonik, Log 9, Šk
Prodam 20 - 80 kg težke
Jurij Stanonik, Log 9, Škj^jj^
Prodam eno leto staro P\e' TELICO fiizijko. Luže 16, Sejž^jjv[\" 0
Prodam teden dni starega «j simentalca Avsenek, Gorico   ' 1 ■
yJii£5---^jđ
Prodam 6 tednov staregai"
Prodam BIKCA, staroga 5 m£J E^* tavc,      \$ft^ J
17, Brezje, telefon 79-077J.
Prodam BIKCA, starega nobeli Jezerska c 43
zijca Igor Jamnik, ŽabnicajL^-^T Prodam BIKCA, staroga 5 <WM rjave pasme  Jože Pristave
55
veš spr za
■«0!!
Milj tel-
iS
Si!5,
*ovo
%odi
£?' M'-
,J°-litr:
Prodam KRAVO s teletom ^ ali TELICO. 8 mesecev brejo-' ČE,7 tednov stare Mihovec, ca 2/a Medvode        _ -^2M
"iS
Piodam   malo r;ibl|eno KOSILNICO   1350 JaneZnflC|
Lovsko Loko
brdo 2. Poljane
i TRAKT   * U y 404super, 800 delovnih ur 'e J j^-a
samonJjjH 17 i.iđli
prodam ohranjeno sa PRIKOLICO mengele 17 * '0iPJ bočnega pobiranja, in AVi ^L S, preurejen v prevozni ~—- , Inglič, Srednja vas 2, "o\ \
68 130__——-^t^
Prodam 7 let star ba/vn'^
ZOR, grunding z daljinskim njem, ekran 67 Tel : 24 jli^
s"
J
987
od*
Fra'; rne:
JI
tele 127
5*. 27,
MARCA 1987
MALI OGLASI. OBVESTILA. OSMRTNICE
.15. STRAN ©©IMSSSoIJglSnGLAS
^njene stranke obzirno, da ponovno JjreJemamo naročila J plete in žaluzije v dimenzijah in bar-
vah
in.
.% 13, 64208 Šenčur! 2_: 061/50-720
^ORo nerabljen MOTOKULTIVA-Sp 8°renje muta s priključki. Štajer, pesnica 49, Zg.  Besnica, tel.:
Ng~--______3604
aarn rezkalni STROJ. Praše 34
3605
33-133 3606
jS_r___^vniTV.Tel. %ut° Prodam TRAKTOR ZETOR ^J^km), star 4 leta ima 1300 de-*J"Ur- Kurirska pot 11, Kranj-Prim-
w_____3607
^arrToBRAČALNIK za buher ko-jjjjj "t diatonično HARMONIKO. \\ „v nedeljo dopoldan. Zg. Veter-
___1__3608
JS?? OJAČEVALEC
JVC
•ISlU ^.za 30 SM, KASETAR aivva za &0Xe', NER Pioneer za 15 SM in H6jl><J50W za 10SM. Šifkovič,
^Sr1— 3609
J* motorno ŽAGO stihi 045. ll_Podnart 3610
ZETOR 4718 s kabino
niv,14 Zalog 35, Cerklje na Go
3611
? vrtan"1 pnevmatsko KLADIVO skil '20-tjtr .Je in prebijanje betona ter T«i „kombiniran BOJLER z grel-^J_161 3612 Nlir?-2* SPECTRUM 48 K z igral-50.Tei '2 KASETOFON graetz, page
PAjK?.skoraJ novo M LATI LN ICO CL- Primožič, Lom 27, Tržič
Jffcp-_3614
<!LTei ,,barvm TV iskra azur, star 2
^^0]3 _3616
^ARrw.črn°-beli TV in akustično ' l,rovič, Tomšičeva 19, Kranj
3617
iuo_° Prodam barvni TV. Boštjan-i^_ževa 31, Kranj 3618 ^Kw\C'RKULARJA z motorjem 3 » u9odS Oritom za ža9anje drv po 01 na^06"' nuino Prodam in do-Kam-1  °m Šmartno, Jermanova 3619
Crno-beliTV. Tel: 34 840
3620
TELEVIZOR Infor-338°b°t0 od 18 do 20 ure po
3621
01 TROSILEC hlevskega gno !-^5_trska c. 24, Kranj 3622 n0/Srl7RAKTOR torpedo 45 km s
3623
Voklo 68
lenoarn samohodni OBRAČALNIK ^lOsri rI?0,or mag in motorno ŽAGO
V    111 064/42 559_3624
TRAKTOR torpedo de semenski KROMPIR igor
801_ 3625
prodam črno belo TELEVI v garanciji, novo mo-Ipina  18   Šuceva 9,
i_3626
leto star HLADILNIK R'X' IJS litrski in rabljen črno beli _yBSia 3. stan 5, Kranj 3627 \ črno beli TV gorenje, star 6 ,'lxSj rezano SKRINJO, mere ?!j^^Krivec. Visoko 91. Šen
)«frno prodam  ZASTAVO 101. F l9ftft' letnik 1980' registrirana do 08  Informacije na telefonu
^jfe*jv«lni stroj SLAVICA. Te
''Ojn' ,0varniško nov pralni ^Qrt°renle international PS 45 85,
iy_telefon 37 133
3738
^64/,' STROJ iskra, prodam. Te 3739 avov KO
~ -
SSLTm , rvni TV iskra montreal \ rPd^IP__32-609 po 17. uri 3741
*lVr,aim o8^1'"'. vrtalni STROJ, ro C 0|\*._TROJ in električno grad ^29 r R Co s Pevcem UI 4 ok
" V)
i'
irr<, k,|,;
§Up iT01'"' STROJ z vrčem. Te ^tCT-^ ______3743
,.    fvni TV. ekran 59, RADIO , * »vočniki. moč 2 > 50 Te 3744
f
L« 4. Lesce k
?^kaJR?KT5R TV 523, .kor.] V       • podhom 11. Zg Gorje
___3746
Cc';o ?°V0 TV, znamk« fischer, z ,r> računom   Tupaliče 65, 3747
Prodam pralni STROJ gorenje, nerabljen. Mira Krek, Partizanska c. 5, Šk. Loka, telefon 60-261_3753
Prodam črno-bel TELEVIZOR ler niš, Mar dve leti. Vinko Gale, Betonova 3, Kranj-Kokrica_3754
Philips barvni TV, 42 cm, nov, daljinsko vodenje, prodam. Telefon 061/448-475 _3755
M Kličite od 15 do 16 3751
OBVESTILO
Kranju ob
K**V je^* v Domu upoko S_tt t>T5nnJ nudimo 1
^iji ,t amo v n-
qomn
vsak mi'M'iii
Uprava t'iiri'V Kranj,
po.
Sp. Brnik 40
3756
Prodam pralni STROJ gorenje, ra-bljen. Telefon 25-048_3757
i-an.oprema
Prodam novo PEČ feroterm, 35.000 cal, za centralno ogrevanje in levi BLATNIK za golfa. Reteče 20, Škofja Loka_3476
Zelo poceni prodam SPALNICO. Tel.: 47-238_3668
Ugodno prodam sedežno GARNI-TURO. Tel: 45-116 _3669
HLADILNIK z zamrzovalnikom v omari, lužen hrast, nov, prodam. Nova vas 8, Radovljica_3670
Prodam KAVČ s FOTELJI in MIZICO za dnevno sobo. Tel.: 33-793_3671
Prodam dobro ohranjene kuhinjske ELEMENTE, mini hladilnik in vitrino. Prelesnik, Groharjevo nas. 4, Škofja Loka_3672
Ugodno prodam sedežno GARNI-TURO. Tel: 23-376 _3673
Prodam ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (2 plin 4 elek). Tel.: 27-993 3674
Prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elek.) za 70.000 din. Tel: 28-940, popoldan_3675
Prodam HLADILNIK z zamrzovalni-kom.Tel.. 21-606_3676
SPALNICO, malo rabljeno, in ŠTE-DILNIK (2 + 2) nov, zelo ugodno pro-dam. Tel: 33-912, popoldan 3677
Prodam 5-delnc OMARO, 2 POSTELJI in nočno OMARICO. Kranj, J. Pu-harja 3, stan. 41/6 _3678
Prodam starejše POHIŠTVO za dne-vno sobo z raztegljivim KAVČEM Bled, tel. 39-732_3679
Ugodno prodam rabljen, originalen kuppersbusch ŠTEDILNIK. Franc Podobnik, Koroška Bela, V. Svetina 21 _3680
Prodam knjižno OMARO in razte-gljiv KAVČ. Tel.. 74-569_3681
Prodam dnevno SOBO: omare, 2 fo-telja in miza. Tel : 42-428_3682
gradbeni mat.
SSl^50* lOOlitrsk
^1^0FON,k,ic.-m3o7t 3749
K^eiM      ,V '"'»»ko n/ / «,..
sSfe?0''33^ 3/,'°
KN' /n,'""' ' P umver/uin
V'H, r.'^ 80 V, nov. deklariran, s$t»i*a 35 cdvO|ni kasetar, equi
N$ta!5K*lftam rab|i«no zamrzo-,IN,J0 . 300 litrsko Telefon 3752
Prodam Tel. 41-087
betonske
ZIDAKE. 3654
Prodam 19 TRAMOV, dimenzije 22x20x900 Jakob Šter, Sp Duplje 71_3655
Prodam 2 novi OKNI kli 120x 140 z roleto Tel : 80 304, od 15 ure dalje _3656
Prodam 40 vreč fasadnega PESKA zreče in novo pomivalno KORITO Markun, Bašelj 24, tel: 45-334 3657
Po ugodni ceni prodam PUN TE Ivan Jenko, Zg Brnik 85_3658
Prodam lesen OPAŽ za zunanjo uporabo, električno grjdbeno OMARI CO, tri cevi 30 kvadrat, 20 VOGELNIKOV, višine 14 cm, vezano OKNO 80xS0, REDUKTOR za gradbeno dvi-galo Tel : 70-087_3659
Prodam strešno KRITINO tegula ca-nadeze 170 m', opečno rdeče barve Potočnik, tel : 28-647_3660
Prodam PUNTE, DESKE, DVIGALO in železna VRATA 2,5 K 2,3 Skokova 9, Stražišče_3661
Prodam 7 vratnih KRIL, 2 balkonska VRATA 140/220, gradbeno DVIGALO in sobno PEČ na olje, tel.: 28 327
razno prodam
Fantovsko KOLO, risalno DESKO reiss (48x66 cm), SMUČI rc 05 (200 cm) z okovjem look 37, PANCER-JE alpina št. 42 in smučarske HLAČE št. 46, prodam. Oman, Skokova 15/a, Stražišče Kranj, tel.: 22-216, od 14. do 17. ure_3700
Prodam zdrav semenski KROMPIR dezire in OBRAČALNIK pottinger 200. Kalan  Janko, Zgornja  Besnica 74,
tei.: 40-537__
Ugodno prodam novejšo SPALNICO in termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW. Vukovič, Staretova 20 (Čirče)
Prodam nov — nerabljen UTO-2050 (univerzalni traktorski obračalnik) 20% ceneje. Telefon 064/50-336, kličite v soboto popoldan_
Prodam otroški, športni VOZIČEK tribuna s senčnikom za 38.000 din. Sla-vica Ažman, c. Svobode 22, Bled 3701
Krmilni KROMPIR, prodam. Voglje 79 3702
Prodam FIŽOL. Poženik 11
3703
Prodam trivrstno diatonično HAR MONIKO, znamke prostor Medle, Ho temaže 9, Preddvor_3488
Pfodam OVES in KORUZO ter nov gumijasti transporter dolžine 7 m. Jo-že Jenko, Virmaše 32_3497
Prodam SENO v balah, možna do stava na dom Velesovo 24, Cerklje _3684
Prodam eno leto rabljeno 48 basno klavirsko HARMONIKO melodija Tel 26 248_3685
Prodam krmni KROMPIR in REPO ter nekaj SILAŽE Gorjup. Trboie 61 _3686
Skoraj novo etažno centralno napeljavo z radiatorji, termoakumulacijsko peč 5 KvV, PEČ na olje in otroško dir kalno KOLO na 5 prestav prodam Tel.: 36 601, popoldan_3687
Ugodno prodam pralni SI MOJ oho din, otroško POSTELJICO z jogijem, ZIBKO, plinsko PEČ iskra in 5 m' klasi čnega hrastovega PARKETA z lakom Tel. 22 007__3688
Globok otroški VOZIČEK, italijanski, PEG, malo rabljen, ugodno prodam Krničar, J. Puclja 3, Kranj_3689
Prodam manjši GUMIVOZ 8 col. ŠOTOR induplati za 4 osebe in KRA VO s teličkom, križano frizijko Franc Hribar, Križ 15, Komenda_3690
Prodam jedilni KROMPIR igor. Vas ca 6, Cerklje__3691
Zložljivo otroško POSTELJICO -stajco in dvojno nerjavečo pomivalno KORITO z omarico prodam Tel.: 21-714_3692
Piod,nn Mimonski KK< )MPIH ..r.l- m in igor Alič, Trata 16, tel 62-672 3693
,\ biir.kti SIOII ugodno prodam Tel : 74 343_ 3694
Prodam novo tračno ŽAGO za ra-zrez hlodovine Srečko Potočnik, Mnr tlnj vrh 29, Železniki_ 3695
Ugodno prodam nove SMUČI RC SLinVEZItvrolia 390 RD Tel  77 478 _ 3696
Prodam dobro ohranjene ŠKORNJE za motocross Frankovo 74, tel 61-864_3697
Prodam gradbeno DVIGALO. Janez Jugovlc, Gabrk 17, škofja Loka 3898
Prodam KROMPIR »aiki\ za teme. Staiman. Godešič 26, Škofia Loka
Prodam smrekove PLOHE 50 mm in KROMPIR za krmo. Olševek 3, Preddvor^_3704
Poceni prodam fantovski prvo obha-jilni SUKNJIČ (moder žamet). Zevni-kova 1/c, Orehek_3705
Prodam KRAVO po izbiri, TELEVIZOR in TRAKTOR deutz 75006 100 mil ceneje Jezerska c. 65 3706
Ugodno prodam RADIATORJE ter-mal, dim. 600 X 1280 — 3 kose in dim. 500x 1280 — 1 kos. Bernard, telefon 26-771_3707
Prodam SENO Tenetiše 33, Golnik _;_3697
Prodam eno leto staro .TELICO, OBRAČALNIK za seno. AVTOPRIKO-LICO in nove SAMOKOLNICE. Men-geš, Prešernova 32_3708
Prodam neškropljena JABOLKA, voščenke, za;ce,»zajklje orjake Stra hinj 65, Naklo_3709
Prodam SADIKE rdečega ribeza, vr ste redlake. Sr. Bela 6, Preddvor 3710
Prodam: nakovalo, nekaj kovaškega orodja in ogenjc na nožni pogon Staro, ognja varno 150 kg težko blagajno in železokovana vrata Šifra ŽELEZO _3711
Prodam motorno ZAGO sachs dol-mar, kombinirani ŠTEDILNIK 2x2, pletilni STROJ v okvari standard, 3 TEKAČE, PREPROGO 2,5x3 m, garde robno STENO, 2 raztegljiva ENOSEDA in BOJLER 8-litrski Bučan, Trg Rivoli 5, Planina 3, Kranj 3712
Prodam semenski KROMPIR saskija in igor. Strahinj 68_37<3
Prodam SENO in OTAVO Valjavec, Žablje 1 _ 3714
Prodam POGRAD z jogi modroci, dolžina 190 x 80. Sv. Duh 99 3715
Prodam novo AVTOPRIKOLICO Ja nez Svetina, Godešič 27 3716
Prodam  športni  VOZiČEK, dobro ohranjen (avstrijski) Telefon 51 641 __3717
Prodam otroško KOLO za starost 5 let. ogled v soboto Bukovec. M Pija de 6, Kranj_3718
Ugodno prodam skoraj nov tomos avtomatic in ZAJČNICO z devetimi kletkami Telefon 27-697 3719
Prodam KOMBINEZON jotama za motor in KOMBINEZON za surfanje oba štev. 48-50 Slavko Eržen. Dovje 114, Mojstrana_3720
Prodam globok otroški VCZIČEK. moder Ciperle. Žabnica 68 3721
Prodam nekaj družin ČEBEL s panji ter čebelnjak z 18 panji Informacije zvečer telefon 23-441_3722
Ugodno prodam otroško POSTELJI CO komplet Telefon 38 229 po 16 uri_3723
Prodam 6 m dolg transportni TRAK, primeren za nakladanje vreč ali refuze Poženik 14, Cerklje__3724
Pralni STROJ gorenje uporaben in DREVO življenje 120 cm, 3 vrhi, prodam Šolska 5. Kranj, telefon 22 797 _3725
Prodam SENO in eno leto star HLA DI L NI K gorenje, 10 odstotkov ceneje Janez Dolar, Želeška 14, Bled 3726
Prodam semenski KROMPIR igor Brezovica 3,-Kropa, telefon 79 690 _3727
Prodam gorenje CENTER, letnik ok tober 1983 za 12 SM in nov OVRATNIK iz polarne lisice za 12.5 SM Telefon služba 064/77 418 od 7 do 14 ure od ponedeljka dalje od 15 do 21 ure 3728
Prodam 14 vratnih KRIL (mahagonij) s kljukami, kot nova in dirkalno KOLO pinarello št okvirja 56 Telefon 22 391 popoldan_3729
Prodam večjo količino rabljenih, okenskih KRIL, primerno za tople gre de Franc Hribar, Golniška 32, Kokrica, telefon 23-585_3730
Prod,nn semenski KROMPIR vesn.i po 40 din in KROMPIR za krmo Be nedičič, Prezrenje 19, Podnart 3731
Ugodno prodam globok, otroški VOZIČEK tribuna Cesta na Rupo 7, Kokrica_3732
SEME ameriških buč velikank (bun deve «- teža prek 100 kg), vzgojenih na Zlatem polju v Kranju, lahko kupite na Cesti 1. maja 4, telefon 21 582 3733
Prodam STENO za tuš kabino Lo trič, Hrastje 99__3734
Prodam ročni VOZIČEK z derco Zg Bitnje 43 _3735
Domače ugodno prodam
Globočnik, Voglje 86, Šenčur 3736
Prodam 16 eolski VOZ Poženik 39
3737
kupim
Kupim rabljeno GUMO za motor BMW 19 x 400. Tel.: 40-598_3448
Kupim strešno OPEKO kikinda, model 333, novo ali rabljeno, okoli 1700 kosov. Jenko, Godešič 53, Škofja Loka_3636
Kupim zlate UHANE (stare murčke). Tel.: 064/68-500, v petek, soboto in ne-deljo ves dan_3637
Kupim rabljen TRAKTOR 35 do 50kon. moči in traktorsko PRIKOLICO kiper. Tel.: 064/74-443_3638
Kupim bukove PLOHE, 4, 5 in G cm debeline. Mizarstvo Črnologar, Boštja-nova 10, Lesce, tel.: 064/74-007 3639
Kupim KOSILNICO BCS figaro, ber-tolini ali podobno. Franc Peterman, Savska Loka 20, Kranj_3640
Kupim suh, smrekov in borov LES, debeline 5 in 8 cm. Tel.: 061/446-195 _3641
Suhe orehove PLOHE kupim. Stane Jezeršek, Zg. Bitnje 97_3642
Barvni TV, star do 6 let, kupim. Tel.: 33-912, popoldan_3643
Kupim STEKLENICE (balone) od 10 do 100 litrov. Tel: 064/70-260 3644
Kupim otroško TRIKOLO za 5 let — močno. Tel.: 65-032_3645
Kupim kostanjev LES za kole, dolži-ne 1,6 m. Tel.: 66-253_3646
Kupim MOTOR APN 4 ali 6, z večjimi okvarami, v nevoznem stanju. Tel.: 70-284_3647
Na relaciji Hrastje —Kranj ali v bližnji okolici kupim zazidljivo PARCELO v velikosti od 600 m2 dalje. Šifra: Zdo-mec — takoj__ 3648
V Kranju ali bližnji okolici kupim PARCELO ali starejšo hišo. Šifra: Devize_3651
itanovanja
Garsonjero v Kranju ali bližnji okolici vzamem v najem. Tel.: 064/231-143, zvečer_ 3232
Samski išče stanovanje. Šifra: Kranj — okolica_3317
Zamenjam starejše enoinpolsobno stanovanje (mesečna najemnina je 5500 din) z etažnim centralnim ogrevanjem v Kranju, za dvosobno s kabine-tom, Šifra: Nagrada_3437
Enosobno stanovanje menjam za večje. Tel.: 37-521_3593
Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje na Planini za tri- do štiri-sob-no. Tel.: 38-229 po 16. uri_3594
Prodam dvosobno stanovanje v Kranju, Planina II (64,32 m2). Šifra: 30 NM _3595
Mlada tričlanska družina išče enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje, novo ali starejše, v Kranju ali Šenčur-ju. Šifra. Redni plačniki_3596
Zamenjam družbeno stanovanje, 47 m2, za večje, lahko brez centralne v Radovljici. Jože Turk, Gradnikova 105, Radovljica__3597
Najamem enosobno stanovanje, novejše, v Kranju ali okolici, predplačilo eno leto. Šifra: Čimprej 3598
Etažno stanovanje v Kranju ugedno prodam Stanovanje je štirisobno z dvema balkonoma, veliko 100 m2, vse-Ijivo leta 1989. Tel 064/25 208, v ve-černih urah _3599
Iščem enopostelino SOBO s kopalnico in centralnim ogrevanjem v Kranju. Telefon 34 960, Čulibrk, T Dežma-na 10, soba 70_3832
Oddam dvosobno, delno' opremlje no stanovanje na Planini s telefonom za predplačilo. Šifra: 1 junij__3833
Mož m žena brez otrok, iščeta SO BO s souporabo kopalnice in kuhinje ali manjše stanovanje Šifra: Blažka _3834
Samska intelektualka, domačinka, zaradi vožnje v oddaljen kraj, najame enosobno stanovanje ali garsonjero v Škofji Loki, za določen čas. Šifra: Možnost predplačila_3834
Sprejmem delo na dom. Sestavljanje raznih izdelkov. Zupan, Krakova C3, Naklo_3835
ČISTILKO za 2x tedensko išče HS Šorlijeva 31. Ponudbe oddajte na gor-nji naslov 3836
poscill
Dam v najem njivo in travnik, pro dam pa traktorske dele za IMT 533. Alojz Gros, Kovor 55_3649
Staro HIŠO v okolici Bleda kupim ali zamenjam za 2/3 hiše z vhodom in telefonom 9 km vzhodno iz Ljubljane. Ši fra: Ugodna menjava_3650
GARAŽO v Š kofji Loki, Frankovo na selje, prodam ali zamenjam za Kranj Blažič, Frankovo naselje 73, Škofja Lo ka_3652
Zamenjam gradbeno parcelo z do kumentacijo za manjšo kmetijo z ne kaj zemljišča na Gorenjskem Šifra: Pomlad 3653
zaposlitve
Kupim rotacijsko KOSILNICO Tele fon 42 392 popoldan_3828
Kupim TELETA, starega do 20 dni si mentalca Telefon 064/60 734 v petek zjutraj_ 3829
Kupimo manjšo, kmečko HIŠO z ne ka| ohišnice, najraje na desnem bregu Save — med Besnico in Lancovim Si fra: Gotovina__3830
Strešno OPEKO, rabljeno, model ki kinda 272, 400 kosov, kupim Telefon 60 898 _____ 3831
OSTALO
OBVESTILA
izutLMVM iiNd rufMAViLu avtoce-rad, popravilo BALDAHINOV in ŠOTOROV - AVTOTAPETNIŠTVO Rau-ter, Rožna dolina 12, Lesce, tel.: 74-972_2205
AVTOMOBILISTI! Hitro in solidno vam vgradim radio in zvočnike v vaš avto. Informacije in naročila po tel.: 74-388_3508
Poceni popravljam TELEVIZIJE in RADIOAPARATE. Tel.: 21-267 3665
Diskoteka Super Stop Bled in Ekonomska šola Radovljica vabita v petek na PLES ekonomcev od 19. do 0.2 ure. Že s petkom pa postaneta lahko tudi ČLANI diskoteke. VABLJENI! 3666
Bodoči obrtniki, POZOR! Na območju Gorenjske odstopim, trofazno dvo-tarifno obrtniško odjemno mesto. Tel: 061/721-753 3667
POIHANITVA
Ostal sem sam, vdovec, močno srednjih let, stanujem v svoji hiši, službo imam. Želim spoznati žensko od 45 do 50 let ali 53 let za skupno življenje. Šifra: Resne ponudbe_3629
Sprejemam naročila za večja zidarska dela, notranje omete in vse vrste fasade. Tel: 064/36-161_3266
Ostro brušenje vseh vrst rezkalnih in oblih nožev ter drugega orodja. Marko Jazbec, Trojarjeva 38, Kranj-Stražišče 3267
Iščem inštruktorico za poučevanje PLESA na domu. Tel.: 41-083 3662
Nujno potrebujem varstvo za 20-mesečno deklico na relaciji Posa-vec—Tržič. Cenjene ponudbe po tel.: 70-547, popoldne od 19. do 21. ure __3663
Potrebujemo varstvo na našem ali vašem domu za 4-letnega sina in 1-let-no hčerko. Tel.: 25-145_3664
izgubljeno
Izgubil se je mlad pes, nemški ovčar, črno-sive barve, oziroma bil je vzet na cesti v Frankovem naselju 14. februarja ob 19. uri. Sliši na ime PASTIR. Prosim poštenega najditelja, da ga vrne lastniku proti nagradi. Matevž Jugovic, Frankovo naselje 127, Škofja Loka_ 2989
najdeno
Delovno obleko, izgubljeno med Na-klom in Polico, lahko dobite v Naklem, Temniška 19 3683
Osebam, ki si želijo izboljšati finan čni položaj, nudimo HONORARNO ZAPOSLITEV z ustreznimi instrukcija mi pri pobiranju naročil za najuspeš nejši program slovesnske literature.
RAZGOVOR s predstavitvijo dela bo v nedeljo, 29 MARCA 1987, ob 19 uri v poslovalnici PREŠERNOVE DRUŽBE (bivša osnovna šola) na Trsteniku pri
Kranju_3630
TAKOJ zaposlim KV ali PKV pleskar je OD po dogovoru Tel : 064/23 142,
zvečer__3280
HONORARNO zaposlim žensko za čiščenje prostorov Tel : 23 519 3631 TAKOJ zaposlim stavbenega klepar ja    ali    priučenega     OD dober
Tel: 064/41 011_3282
Hons.arno sprejmem kakršnokoli delo na dom (sestavljanje, lepljenje, elektrodeli in drugo) Frelih, UI. J Pu
harja 3, Kranj_3440
Hišni svet Gorenjskega odreda 4 Kranj išče ČISTILKO z nastopom 1 aprila Zglasite se v stanovanju št 4
ali po tel.:37-040_3632
Zaposlim KV slikopleskarja OD po
dogovoru, šifra: Pleskar_3633
Zaposlim čistilko   OD do 16 SM
Cešnjevek 10, Cerklje_3634
Zaposlimo KV kuharja Sobote in nedelje proste, OD dober Tel  21 522
3635
Sporočamo žalostno vest, da je preminil dolgoletni sodelavec
JOŽE ŠTIBILJ
PTT upokojenec
Od njega se bomo poslovili v soboto, 28. marca 1987 ob 16. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki.
Delavci TOZD za PTT promet Škofja Loka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, '      stare mame, tete in tašče
B IVANE MOČNIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Bavdku za dolgoletno skrb in zdravljenje in osebju Onkološkega inštituta B. Posebna hvala sodelavcem SGP Gradbinec — LO Kokrica, organizaciji zveze borcev Vodovodni stolp. Zahvaljujemo se pevcem in govorniku za lepo izrečene besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji prerani poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Kranj, Brisbane
V SPOMIN
Osmo leto že v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in trpljenje pozabljeno ne bo.
25. marca mineva osmo leto,
odkar si šla tja,
kjer ni trpljenja in gorja.
PEPCI HRIBAR
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate svečke.
Mož Martin in vsi njeni
Podkoren, marca 1987
Ne morem iz zemlje kot dobra semena,
da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena
in grob je med nami. . . tišina prsti
le sveča ljubezni visoko gori...
(A. Škerl)
V SPOMIN
26. marca mineva žalostno leto, odkar smo te za vedno izgubili, naš dragi mož, oče in dedek
JOŽE SREBERNJAK
z Labor pri Kranju
Delo, trud in trpljenje je bilo tvoje življenje. Kruta usoda te je mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine. V našem domu je nezapolnjena praznina, v srcih pa žalost in bolečina, ki ju čas ne bo nikoli ozdravil. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate svečke.
Z ljubeznijo se te spominjamo
Žena Albina ter hči Albina s Tatjano in Ivanom
NOVICE IN DOGODKI
Razprava o blejski cestni obvoznici se še ni polegla, že je tu...__
Nov cestni zaplet?
Radovljica, 24. marca — Predstavniki sozda Združeno cestno podjetje Slovenija, Železniškega gospodarstva Ljubljana, Projektivnega podjetja Kranj, Zavoda za urbanizem Bled in radovljiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja so na današnjem sestanku, ki sta sklicala družbeni svet za vprašanja prostorskega razvoja in varstva okolja občine Radovljica in svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL, predstavili idejne zasnove naložb, ki precej posegata v prostor radovljiške občine — drugi tir železniške proge Ljubljana-Jesenice in avtomobilsko cesto Bratstvo in enotnost.
Predstavnik železniškega gospodarstva j a povedal, da so se za drugi tir odločili zato, ker so ugotovili, da za gradnjo hitre železnice še ni možnosti, predvsem pa ne denarja. Drugi tir proge od Ljubljane do Jesenic bodo do leta 1990 zgradili le na nekaterih odsekih, med drugim tudi desetkilometrske-ga med Podnartom in Lescami, na katerem bosta tudi dva zahtevnejša objekta — 90 metrov dolg most čez Savo pri Otočah in predor pri Globokem. V radovljiški občini se sicer strinjajo z idejno zasnovo, vendar ne soglašajo s tem, da bi postajo na Globokem krat-komalo ukinili in da bi podvoz pri Murki v Lescah zgradili šele v drugi etapi, torej po letu 1990. Za postajo naj železniško gospodarstvo izdela analizo obremenitve, ki bo osnova za presojanje o tem, ali je ukinitev postajališča upravičena ali ne; podvoz pri Murki pa je nujen že zaradi tega, ker je republiški komite za promet in zveze zaprl prehod čez tire pri Žitu in ker bo prehod pri Murki zaradi posodobitve železnice
in gostejšega vlakovnega prometa še večkrat zaprt, kot je sedaj.
Burnejša od razprave o drugem tiru je bila obravnava trase avtomobilske ceste na radovljiškem območju. Za lažje razumevanje je treba poseči v preteklost. Prvotno predlagana trasa avtomobilske ceste je potekala od Črnivca mimo Spodnjega Otoka, prek griča Ledevnica severno od naselja Vrbnje in potem prek radovljiškega polja. Študija Urbanističnega inštituta Slovenije je pokazala, da bi predlagana trasta razdelila zaokroženo radovljiško polje na dvoje in da bi bilo še najbolje, če bi trasa avtomobilske ceste potekala po trasi sedanje magistrale. Po javni razpravi so zbori občinske skupščine julija 1984 sprejeli stališče, naj bi magistralno cesto ohranili, »hitro cesto« pa naj bi zgradili ob magistralni.
Od tu naprej je scenarij po-' doben tistemu za blejsko obvoznico. Čeprav se je radovljiška občina izrekla za traso, ki poteka tik ob magistralni cesti
in se je predlogu «priklonil« tudi investitor, so na torkovem sestanku nekateri glasno in jasno zahtevali, da je treba traso zaradi bližine naselij v Lescah in Radovljici pomakniti proti severu in naj se (ponovno) v javni razpravi pokaže, katera rešitev — južna (ob cesti) ali severna je boljša. Matej Bor je, na primer, dejal, da takrat, ko se je razpravljalo o cesti, člani društva za varstvo okolja niso vedeli, za kakšno močno prometno žilo gre, in zato predlogu tudi niso nasprotovali.
Bo scenarij tudi naprej podoben tistemu za blejsko obvoznico? Andrej Golčman, predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, je pripomnil, da so traso ceste predstavili v javni razpravi o družbenem planu, vendar pa je v radovljiški občini že kar navada, da je treba vsak zemljiški poseg tik pred zdajci ponovno presojati.
So mar ljudje po treh letih drugačnega mnenja?
C. Zaplotnik
Končana je akcija Podarim-dobim
Nagrad ne dobivajo le Štajerci
Kranj, 25. marca — Iz bazena s premerom sedem metrov so v nedeljo zvečer izmed več kot dva milijona razglednic Podarim-dobim izžrebali tiste, ki so nišiljateljem prinesle nagrade. Glavnih dobitkov niso dobili le Štajerci, kot radi očitamo taj akciji, temveč tudi dva Gorenjca.
Obiskali smo nekaj gorenjskih nagrajencev — predvsem tiste, ki so dobili najvišje nagrade. Ni jih bilo težko najti, saj jih njihovi sokrajani sedaj še bolje poznajo.
Najvišjo nagrado med Gorenjci je dobila Anica Golmajer iz Hotemaž. Ko smo obiskali njen dom je bila še v službi, zato smo se pogovorili kar z njeno štirinajstletno hčerko Tjašo. Povedala nam je, da nagrade, šeststo-kilske mortadele, ne bodo vzeli,
glednico z njunim imenom pokazali po televiziji, vesta, da nagrada pripada sinu. Sicer pa je nagrada, ki jo je dobil, solarni bojler, namenjena vsej < družini. »Danes sem dobil sporočilo, naj pridem ponj v Maribor. Ne vem še, kaj bom naredil z solarnim bojlerjem. Tu imamo veliko sonca, mogoče ga bomo tudi uporabljali. Kupil sem približno dvanajst razglednic, pa ne zaradi nagrade. Preveč je ljudi, ki sodelujejo v akciji, da bi lahko računal na nagrado.«
Lejla I^avtar iz Škofje I .oke, ki
bo dobila izvenkrmski motor TOMOS, je enajstletna deklica. Njena nagrada ni bila med glavnimi, zato je o njej pisalo le v ča-
Tudi Marija Horvat iz Šenčurja je bila nagrajena z izven-krmskim   motorjem. Tudi oni
da jo bodo raje zamenjali za gotovino. »Mortadelo bomo zamenjali za približno dvesto starih "milijonov, ki jih bomo porabili za nakup avtomobila. I etos smo kupili približno trinajst darilnih razglednic. Tudi lani smo že sodelovali, vendar nismo ničesar dobili. Tudi naprej bomo še sodelovali v tej akciji.«
Pri Gerčarjevih v Doslovčah pri Žirovnici sta kar dva Mirka Gerčarja,oče in sin. Ker so raz-
še nimajo čolna in bodo še tu/ mislili, kaj z motorjem. »Kupili smo osem razglednic, za vsakega družinskega člana po dve. Sedaj, ko smo dobili motor, bomo mogoče kupili tudi čoln, vendar pa hiše še nimamo do konca izdelane in denarja vodno primanjkuje.«
Vsi smo sodelovali, da bi zmagali.
In zmagali smo.
1). Gortnar Foto: G. .Šinik
sopisu. Zanjo je izvedela šele v ponedeljek v šoli. »Kupili smo približno deset darilnih razgled nic, predvsem zaradi športa,« je povedal oče Dušan. »Tudi ju/, sem včasih veliko smučal, zadnja leta pa se s smučanjem ukvurjam le rekreativno. m I ma Lidija je povedala, da še ne vedo, kaj bodo z nagrado in da bodo še premislili, ali bodo motor obdržali ali ne. Čolna nimajo in pošalili so se, da bodo motor prodah in kupili šotor, saj so raje na kopnem kot na vodi.
na
mednarodnem
sejmu gozdarstva in
kmetijstva KRANJU N
GLASOVA ANKETA
Kranjskogorski žičničarji
«i Vinrln nrlrlciUitili
UUUUl 111111
V Kranjski gori je smuka še vedno imenitna. Ponoči je še tako hladno, da sneg zmrzne, podnevi pa ne tako toplo, da smuka ne bi bila mogoča. Vendar pa je obiskovalcev že znatno manj, ker so se navdušeni smučarji že »preselili« na visokogorska smučišča Krvavca, Vogla in Kanina. Zato se bodo v Kranjski gori žičnice vrtele le še do 5. aprila.
Kranjskogorci imajo največja slovenska smučišča, na 150 hektrarih se vrti 22 žičnic in vlečnic. 38 redno zaposlenih žičničarjev, ki se jim v sezoni pridružijo še sezonski delavci, je vso zimo na snegu. Bili so tudi letos — od 15. decembra, ko se je začela letošnja zimska sezona.
Kaj o minuli sezoni in o svojem delu pravijo kranjskogorski žičničarji?
Alojz Zupan, tehnični vodja kranjskogorskih smučišč: »Sezona je bila dovolj dolga, zato je bila za nas uspešna. Res je, da je bilo nekoliko manj smučarjev kot minula leta, vendar smo kljub temu opravili do pet milijonov prevozov. Bilo je sicer manj posameznih smučarjev, veliko več pa sindikalnih, šolskih in drugih skupin, kar je razumljivo, saj se življenjski standard vedno bolj slabša. Žičničarji imamo največ problemov z razmeroma starimi žičnicami; vlečnica na Preseki, na primer, dela že 26 let in tudi na nekaterih drugih so zmogljivosti majhne. Nimamo pa toliko denarja, da bi zmogli nakup novih, saj samo teptalni stroj stane več kot 100 milijonov dinarjev.«
Janez Černe, obrat* vodja smučišča: »Sg bimo za varnost, res«* vanje in redars* službo na vseh sm«£ ščih, od Španovega J ha do Podkorena M tos ni bilo pritožb zaradi morebitne neurejn sti smučišč, bilo pa je 67 nesreč, kar je v pJJ merjavi s številom smučarjev na naših SBjjjfl ščih razmeroma malo. To niso bili le zvini ■ zlomi, temveč tudi odrgnine in druge n1311!:. poškodbe. Naša smučišča so prostrana, skd* mo predvsem za to, da ni nevarnih mest. j»r je bolj strmo, kot na primer na Vitrancu, ali fJ tako imenovanem S smučišču, uredimo slabše smučarje obvoznico.«
Jože Komac, vozn* teptalnega stroja: »1* tos smo dobili nov teP talni stroj in zdaj 1*^ ko z devetimi tepta"" mi stroji uredimo J™* smučišča ob kranjs*. gorskih žičnicah. Po en starejši teptalni str« imamo v Španovem vrhu in Mojstrani, drw so v Podkorenu in Kranjski gori. Vsak vec*jH teptalni stroji na smučiščih, tako da ZJ° .jj smučarji pridejo na urejeno smučišče. Najt*■ je bilo v Podkorenu tedaj, ko je zapadlo vel snega, saj se tam često pojavlja še led. Na s minah je težje in če je snežna odeja visoka, H tem je teptanje počasnejše in težavnejše.« ,
D. Sede]
S0(
■ovni Prav]
l S
Go
en«
Ne Sn
, čin.
>j
>< »'mi ■
S
:orak
s*
Vozni red v torek
Škofja Loka, 26. marca —
Minuli teden, v petek, smo v Gorenjskem glasu napovedali, da bomo 27. marca objavili točen vozni red za novi mestni avtobusni progi Zmi-nec—Lipica in Žabnica —Lipica, ki ju bo Alpetourov Potniški promet poskusno uvedel od 1. aprila dalje. Zaradi obilice gradiva voznega reda v današnjem Gorenjskem glasu nismo mogli objaviti Objavili ga bomo v torek, 31. marca.
Za novi progi pa naj še enkrat poudarimo, da bo Potniški promet uvedel tudi ugodne kombinirane mesečne vozovnice, stala bo 6.000 dinarje .a eno progo oziroma red no linijo in polovično ceno mesečne vozovnice v mestnem prometu, to je 3.000 dinarjev. Mesečne vozovnica v mestnem potniškem prometu pa so tudi sicer cenejše od sprotnega plačevanja v gotovini. Zdaj stane enosmerna vožnja z gotovinskim plačilom 160 dinarjev. Mesečna vozovnica za 23 delovnih dni pa velja v obe smeri 7.300 dinarjev na mesec. .
A. Ž.
NESREČE
Padel v vrelo vodo
Jesenice, 23. marca — 32 — letni Sead Seferagič z Jesenic je v jeseniški Železarni v valjarni Bluming hotel skupaj s sodelavcem Vojislavom Parežaninom, prav tako z Jesenic, zamenjati nož na velikih škarjah. Nož mu je padel na transportni trak. Pa-režanin je zato stopil do komandnega pulta, a ker tam ni bilo nikogar, je sam pognal transportni trak, s pomočjo katerega je hotel odmakniti nož izpod škarij. Seferagič pa je pri tem padel s traku in omahnil v ha zen z vodo, ki je bila segreta na 88 stopinj. Splaval je iz bazena, vendar je utrpel tako hude opekline, (di je zvečer ob pol osmih v jeseniški bolnici umrl. Delavci oddelka za zatiranje kriminali-tete UNZ Kranj bodo Vojislava 1'are/anina ovadili javnemu to žilcu.
V ovinku na levo
Visoko, 25. marca — 31 letni Bojan Štremfelj s Sela je vozil z osebnim avtomobilom od Gorenje vasi proti Škofji Loki. V desnem preglednem ovinku zunaj
naselja Visoko je nenado^ tej0 peljal v levo na nasprotni ; ^ katerem  ie Pf'fl Čadez*
ga. V trčenju se je Štren^ žje ranil, na vozilih pa Je,^ dva milijona dinarjev šk^^ ^
pas, po 25 —letni Miroslav
P
T%. ffiet
JO 'ZV(
ii
soboto, 21. marca, " j petih popoldne je iH ^afi' znano kam 53 letna JJS na Hafner iz Semp*jj ulice v Kranju. Oblečeni sivo rjav plašč in °", \t nizke gumijaste škor'O1"', I je 16« cenUmetf^j
Kdor^
soka je 168 močnejše postave. videl ali karkoli vede' JJJJ naj to sporoči najbli'J1 r ji milice.
K S
»v tu
t
K rani
Sejem in dve večji
prireditvi
Kranj, 20. marca  — Od
2(i do 30. maja bo v Kran ju
ir>. mednarodni seiem oprt
mo m sredstev civilne /a ščite. Minuli teden je izvršni odbor za pripravo sej ma ugotovil, da bo letošnja prireditev  na j kakovost ne j la doslej. Na njej bodo poleg domačih tudi tuji raz-stavljalci. Od številnih izdelkov pa si domači proiz-vujalci obetajo tudi skleni tev Izvoznih poslov.
Na to sejemsko prireditev se Kranj še posebej pri pravlja. Nu sejmu namreč pričakujejo številne stroko vne obiskovalce iz vse drža ve in tujine. V sejemskih dneh pa bosta na Gorenjskem še dve večji prireditvi: na Bledu bo mednarod no srečanje evropskih guši lee v, v Kranju pu bo nu -programu  prvenstvo   I,ju bljanskega armadnoga ob močja.
A. Ž.
Ddavd Posteje milice Kranj obravnavajo skupi'10' ^ osumljena, da je od 1084. leta dalje na območju Kranja-J vod in Kamnika storila več kaznivih dejanj tatvin »» v gfttl tatvin. Zasegli so ii precej predmetov (m-kateri so i»» -^f med drugim tildi moške jakne, ki naj bi jih odnesla il nih avtomobilov. Prosimo občane, ki bi morda p'*".! ))4lj^ predmete na fotografiji o/iroma bi si jih želeli ogleda*1' /glasijo na postaji milice v Kranju.