Emanuel Kolman:
Jezus na križu.
Jožko hodi ob Savi, ki poje preko skal, šumi, hiti dalje skozi gozdoive, nuifmo logov, mimo lok, mimo polj in tra.vnikov, mest in vasi v daljne tuje kraje.
Kako lepa je tukaj pomlad, ko se vračajo topli dnevi in se v jutranje zarje ogrinjajo visoki hribd, stnme gore 'in ee po pobočjih planin ntrinja rameni svit zgodnjega sonca. Iznad dolin se d^igne lahka megla in zamre v
121
sinjini; in svetli žarki se razlijejo preko polj in zelenih travnikov, preko gajev, trepetajo preko gozdov in še daleč v daljave, kaanor vodijo bele ceste. Pomlad! Pomlad! Kako je že blizu. Ni več tcnimih, čmih oblakov, ki so -vedno tako nizko, negibno vriseli nad polji. Ne, zdaj je nebo modro, čisto; le kdaj pa kdaj prižene veter od kod vesele bele oblaoke in jih vodi proti 6trmiin goram, koder zabaja sonce, takrait zažare, takrat so polni prečudne svetlobe... A zdaj je sonce še visoko na nebu. In ko bo tonilo, tedaj se bo Jožko vrnil.
Loči se od reke, gre preko travnikov v gozd, kjer je tilio in mirno. Jožko hodi po gozdnem mahu ko po mehkih blazinah in mu je dabro in sladko. Kako ne, ko debli v gozdu kakor nikjer od vsepovsod tolažljivo in blago in mu polni mlado srce ta vonj in Jožko z vso nežnostjo gladi z drobno roko hrapava debla košatih dreves, gladi ljubke smrečice in se pogovarja z njimi. V gozdu je nuraono. Le vcasih se prismehlja skozi temne veje sončni žarek, a takoj zbeži, ni mu všeč mraona samota. A ni dolgočasno v gozdu. O ne! Ci-ci, se oglaša siničica z vej, prepeva kos, ku-ku odmeva v pomladne tLšine. Ku-ku, da, skoro se vme kukavica ... Ah, v gozdu je polno življenja! Včasih
pa je tiho, čisto tiho__Kdo ve, zakaj! Takrat šumi le veter v vrhovih, a še
voter rahlo, kotmaj slišno. Taikrat se Jožku zdi, da spi nekdo tam pod temno smreko, ki sklanja veje prav do zemlje, spi, spi ... inorda je gozdni mož... Takrat obide Jožka strab in beži domov... Pa se spet vraiča, ker v gozdu je lepo, nikjer tako kakor v gozdu.
Jožko je že na planem, na zeleni ravnici, koder se vleče pot v vas.
Naj gre domov? Morda je že pozno; mati čaika nanj in premišljuje, kod bodi. Tiho 6e odioči proti domu.
A sonce še sveti; pa morda da kmalu zaide.
Tam križa pot bela cesta; gozd je že daleč za njim. Od tod se odpira pogledu ravnina tihe Gorenjske z visokim Stolom, nad njim se blesti modro nebo in rahel sij zarje že ogirinja dolge Karavanke z mehkiin plaščem cu-dovitib barv. Saj res, sonce tone. Čez vse nebo se je razlil val plameneče svetlobe in vsi travniki, vsa širna polja rdijo v rdeoih poljubih zadnjib sončnih žarkov.
Ob križpotju Jožko obstane. Tu stoji lesen križ, trhel, že star, iuTnjem visi razpet božji Sin, pa že tako bel in svetel, kot da je 'bil pribiit šele ne-da/vno. Trudno poveša glavo, oči so mu mrtve, ustnice grenko zaprte. Lica mu boža zdaj večerna zarja. Jožko oeirrmi ... Kaj ni preko teh lic spolzela zdaij kaplja rdeče ikrvi? Jožko stnni, strmi. da — kaplja z& kapljo vroČe krvi teoe preko Jezusovih žalo9tnih solznih lic, namaka tla pod križein; Jožko onerai: kamor kane kaplja, vzcveti rdeč cvet. Polno je že cvetor; in Jožko se pripogiba nad njimi in plaka in solze mu lijejo iz oči na cvetove in cvet za cvetom vene in ko zadnji cvet usabne, dvigne tožni obraz k Jezusu; kako ves drugačen je zdaj Jezusov obraz! Mehak nasmeh mu leži na ustnicah. in njegove oči dobTotno pozdravljajo. Jožko zre vanj iim sliši, ko mu pravi topli, blagi glas: »Hvala ti, moj dragi!«
Pcrtein se zgane njegova roka in se približa JožJcovemu obrazu. Mehko, voljno mu otira solze z lic.
»Ne jokaj več, otrok moj!«
A Jožkov pogled je ves solzan. »Moj Jezus!«
»Da, tvoj Jezus sem. Utolažil si mojo žalost, ker tvoja duša je čista, kot je čisto nebo v jasnih nočeh. Me boš razumel, du-agi? Glej, moja gorka kri, moje solze cveto široan sveta, kot rdečd cvetovi zagore v večemih zarjah. In kdor ljubi zlo, dragi, jih lepta z nogami, jih mori z brezčutnim srcem. Ni mu mar zanje. Ni mu mar, o koliika je moja žalost! A ne jokaj več, glej, zdaj je moje veselje veliko. Ni Še dolgo, ko je šel tu mimo Thož, ne mlad ne
122
star. Ni se odkril, ni se pakrižal, dragi, izustil je kletev, grdo kletev. In je šel dalje ... Mene pa je ranila kletev v dno srca ... huda je bila moja bol... decek, in ti sd me utolažil... ob tvojih solzah mi je oveoela žalost... in 6i se čudil... vsak cvet, ki je usahnil, mi je felaždl bolečino... ker vsak cvet je vzklil iz mojih solz, iz moje srčne krvi. Hvala ti, dragi moj!«
In. Jezus se nagne do njegovega čela in dahme namj poljub; nato se vzravna, v očeh mu ugasne čudni dobri lesk, ki se je tako živo utrinjal iz ujih, ko je govoril.
In je vse tiho. Le veter veje od gora. Kot iz sanj se vzdrami Jožko... in kot da ga epremlja lep spomin, hodi tiho proti domu.
In že se prižigaio zvezde, v Tečeme vrtove stopa noč.