EJETE<J®1KE
ti 228514
MAREC 1981 — ŠT. 5
GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA
LETO XXII.
PETLETNO SREDNJEROČNO OBDOBJE,
KI JE ZA NAMI, BO V 95-LETNI ZGODOVINI PREDILNICE OZNAČENO KOT OBDOBJE VELIKIH INVESTICIJSKIH VLAGANJ
Delavci Predilnice Litija so na zboru dne 25. 6. 1975 sprejeli srednjeročni razvojni program podjetja, s katerim je bilo predvideno:
1.	Ukinitev nočnega dela žena ter prehod na dvoizmensko obratovanje celotnega podjetja.
2.	Odprava posameznih ozkih grl v proizvodnji.
3.	Povečanje proizvodnje preje od 6.450 ton na 8.456 ton.
4.	Celotni dohodek bi se povečal od 412 milij. na 524 milij. ter dohodek in čisti dohodek za 27%.
5.	Za realizacijo programa bi bilo potrebnih 466 milij. investicijskih finančnih sredstev.
Tako zastavljeni program in v tolikšnem obsegu potrebna investicijska sredstva sam kolektiv ni zmogel,od širše družbenopolitične skupnosti, kakor tudi od bank pa zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v Jugoslaviji in v svetu ni bilo pričakovati finančne pomoči. Bilo je nujno, da smo investicijski program spremenili in ga postavili v takšne okvire, da smo bili z lastnimi finančnimi sredstvi in delno s komercialnimi krediti v stanju realizirati zastavljene programske naloge, ki so v svoji vsebini pomenile:
1.	Ukinitev štiriizmenskega dela v predpredilnici in čistilnici in prehod na triizmensko delo. Z izvedbo te naloge se dopolnijo strojne kapacitete v predpredilnici.
2.	Modernizacija melanžir-nice z novogradnjo in novo moderno strojno opremo.
31212 it)
13387 a vij
3.	Odprava ozkih grl v posameznih fazah proizvodnje in zamenjava iztrošene strojne opreme v predpredilnici in predilnici.
4.	Tehnološka vzpostavitev proizvodnih linij:
a) za proizvodnjo česane bombažne preje;
h) za kardirano bombažno prejo;
c)	za predenje bombaža na brezvretenskih predilnih strojih OE;
d)	za predenje sintetike na brezvretenskih predilnih strojih OE;
e)	postavitev novih in prestavitev starih proizvodnih linij za predenje sintetike;
f)	modernizacija in razširitev efektne sukalnice.
S tako zastavljenim globalnim investicijskim programom bi dosegli:
svlm drugaricama u vasoj cenjenoj fabricl čestitamo ,,8 mar-t, praznik zena
kruslk valjevo ro tekstilne maslne akclona konferenci ja sindikata
Iz tovarne Krušik so našim ženam poslali gornji telegram, s katerim jim čestitajo za praznik žena — 8. marec.
1.	Proizvodnjo preje: bombažne kardirane preje 3.596 ton, bombažne česane preje 706 ton, sintetične preje in predpreje 4.348 ton. Skupaj 8.650 ton.
2.	Delovna sila se kljub povečanju proizvodnje za 34 % ne povečuje in bi se s tem dvignila produktivnost za 35 %.
3.	Celotni prihodek se poveča za 27 %.
4.	Akumulacija podjetja se poveča od 7,7 % na 12,8 %.
PROGRAMIRANA
FINANČNA
SREDSTVA ZA
REALIZACIJO
INVESTICIJSKEGA
PROGRAMA
Osnovna sredstva: v 000 din,
gradbeno obrtniška dela 11.760 din, strojna oprema 114.445 din, ostala oprema 24.939 din. Skupaj 151.144 din.
Viri financiranja: v 000 din, lastna sredstva 73.398 din. krediti 77.546 din. Skupaj 151.144 din.
REALIZACIJA
PROGRAMA
čeprav smo prvotni program morali spremeniti in investicijski znesek znižati od 466 milij. na 151 milij., zaradi že omenjenih gospodarskih težav, pa kljub temu pomeni razvojni program enega največjih v 95-letni zgodovini Predilnice.
Izvajanje investicijskih del glede na terminirane plane ni moglo potekati tako, kot smo planirali. Nastale so težave z uvozom opreme glede na velike restrikcije z deviznimi sredstvi in deficitom v devizno plačilni bilanci Slovenije. Lahko pa ugotovimo, da smo kljub objektivnim težavam, ki so nastajale z uvozom opreme iz konvertibilnega področja, t.j. iz Zahodne Nemčije, in težavam, ki so nastajale pri mon-(Nadaljevanje na 2. strani)
Na rob 8. marcu
8. marec je za nami. Za nekatere lep, za druge manj. Tudi tokrat je minil v znamenju rož, daril in lepih želja. Človek je kar ganjen nad vso pozornostjo svojih bližnjih, še posebno otrok.
Ni namen tega pisanja obravnavati enakopravnosti med žensko in moškim, niti ne razpravljati o tem, da je to dan, ko si moški potolaži vest s šopkom rož.
K pisanju me je vzpodbudila zadnja šjevilka našega glasila z nekaterimi res lepimi mislimi naših otrok o mami.
Nehote sem pomislila na vse tiste neizgovorjene želje teh otrok, ki so jih vpletli v preprost šop rož: »Mami, boš imela danes več časa zame?«
Težko je materi-de-lavki poleg vseh gospodinjskih del in službe najti še prosti čas za otroka, za njegove probleme, pa tudi razvedrilo. Toda otrok to pričakuje, potreben je naše zaščite in razumevanja; v zameno nam more nuditi le svojo otroško ljubezen — preprosto in iskreno.
Čez leto dni bo spet naš praznik. Potrudimo se, poskušajmo si pridobiti zaupanje in ljubezen naših otrok, praznovanje’ bo veliko lepše, to pa odtehta vsako kuverto. Denar zapraviš, zaupanje otrok ostane. To pa je, mislim, tudi najlepše darilo za vsako mamico. Mar ne? Premislite!
Marija Zore
PETLETNO SREDNJEROČNO OBDOBJE, KIJE ZA NAMI BO V 95-LETNI ZGODOVINI PREDILNICE OZNAČENO KOT OBDOBJE VELIKIH INVESTICIJSKIH VLAGANJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
taži strojev z istočasno dcmon-tažo in prestavitvami, celotno investicijo, ki je bila zelo zahtevna, v dokaj kratkem roku zaključili in našli tudi vse rešitve deviznih in dinarskih plačil. Pomembno je tudi to, da se je predračunska vrednost investicije povečala le za 8,3 % zaradi spremembe kurza DM, kar je minimalen porast glede na občutna inflacijska gibanja.
V času trajanja investicijskih del v letu 1978', 1979 in 1980 so le-ta negativno delovala na normalni potek proizvodnje, zato tudi v teh letih nismo dosegli planiranih količin preje. O problematiki izvajanja investicijskega programa smo samoupravne organe in ves kolektiv tudi redno obveščali.
Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo celotni investicijski program realizirali, razen še nekaterih klimatskih naprav.
Na vseh linijah v bombažu in sintetiki se dosegajo predvideni proizvodni učinki in v kolikor bomo v letu 1981 glede na težavne razmere in oskrbo z osnovnimi surovinami proiz-
vajali odgovarjajoči asortiman z odgovarjajočo povprečno številko preje — predvsem nižje številke, lahko pričakujemo letno proizvodnjo že blizu 8.000 ton — to pa bi tudi pomenilo, da bomo tudi celotni prihodek dosegli nad planiranim in ga dosegli že preko 100 starih milijard, s tem pa tudi dohodek in čisti dohodek, kar bi nam tudi omogočilo hitrejši dvig osebnih dohodkov.
Občutne rezultate investicijskih vlaganj v preteklem srednjeročnem obdobju bomo dosegli prav v letošnjem letu, in to v znatnem povečanju obsegu proizvodnje in produktivnosti dela. Zato tudi osnovne naloge in cilji, ki so opredeljeni v novem srednjeročnem planu, so:
—	utrditev organizacije dela v vseh sektorjih;
—	optimalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet;
—	kvalitetno in pravočasno vzdrževanje strojnih naprav;
—	zmanjšanje vseh vrst stroškov;
—	povečanje produktivnosti dela;
—	utrditev discipline in odgovornosti do dela;
—	povečanje dohodka in čistega dohodka in s tem skladno z družbenimi merili povečanje osebnih dohodkov;
—	povečanje akumulativ-nosti in s tem omogočiti čim-hitrejši nadaljnji razvoj in modernizacijo proizvodnje.
Prepričan sem, da bomo vse naloge zmogli in s polnim angažiranjem vseh delavcev, strokovnjakov, samoupravnih orga-
nov in družbenopolitičnih organizacij, postopno odpravili še napake in slabosti, ki so še prisotne v tem trenutku.
95-LETNICO
PRAZNUJMO
V ZNAMENJU
VELIKIH
GOSPODARSKIH
DOSEŽKOV!
Jože Mirtič
Odpis drobnega inventarja
Izvršni odbor je na seji 9. 3. 1981 izvolil komisijo za odpis drobnega inventarja. Člani komisije so:
Cenkar Brane (predsednik), Fornazarič Vinko (podpredsednik), Premk Nada, (tajnica), Remec Sonja (namestnik tajnice), Savšek Mato (član), Juvan Matjan, ml. (član).
Prvič se bo sestala v ponedeljek in torek
—	30., 31. marca. Pregledali bodo drobni inventar, ki ga boste predlagali za odpis. Komisija bo v teh dneh delovala od 12. do 14. ure v skladišču drobnega inventarja (pri Matiji Savšku
—	int. tel. št. 41). Tja prinesite ves drobni inventar, ki bi ga radi odpisali.
Pred 3. kongresom samoupravljalcev
____Trije kongresi samoupravljalcev — tri etape samoupravnega razvoja
Prvi kongres -	Boj na dveh črtah
kongres delavskih svetov
Prvi kongres samoupravljal cev, imenoval sc je kongres delavskih svetov, je bil od 25. do 27. junija leta 1957, v Beogradu. Na njem je sodelovalo 1.745 delegatov, od tega 152 žena. Vsi so bili člani delavskih svetov. Na tem kongresu je bilo navzočih tudi 62 tujih delegatov iz 21 držav. Razpravljal je približno vsak četrti delegat.
Na tem, prvem kongresu samoupravljalcev je Djuro Salaj, tedanji predsednik centralnega sveta zveze sindikatov v svojem govoru pouda-
PREDILNICA LITIJA
1886-1981
ril: »Moč neke družbene ureditve je odvisna tudi od tega, na katere in na kako številne družbene moči sc naslanja.« Z drugimi besedami bi rekli: »Napredek socializma je odvisen tudi od tega, v kolikšni meri je materialni, moralni, ustvarjalni in družbeni interes vsakega posameznika gibljiva moč v pogojih družbene lastnine.« S tem je Salaj že takrat nakazal, to kar je danes potrjeno kot neizpodbitna zakonitost in resnica. Z odločanjem v kolektivu se posameznik neprestano povezuje tudi še z družbeno ureditvijo, ki omogoča, da s samoupravljanjem uresničuje najvišjo stopnjo svobode, ki jo pojmujemo kot svobodo do dela in svobodo osebnosti.
Kot je bilo pričakovati, je samoupravljanje, s svojimi prvimi mladeniškimi koraki naletelo na mnoge ovire. Za večino sveta je bil to le »jugoslovanski eksperiment«. O tem je bilo na kongresu veliko govora. Rečeno je bilo, da so sc jugoslovanske družbene sile in samoupravljanje znašle pred dvojnim sovražnikom. Eno so ostanki pohojenega kapitalističnega sistema, drugo pa je birokracija kot samostojna sila državnega aparata ki se je ločil od družbe. Samoupravljanje pa se ni spoprijemalo s temi sovražniki le v tistih časih, ampak je bitka na dveh črtah trajala ves čas, le da kasneje ni bilo več tarča odkrtih napadov. Bili so mnogi podtalni in zahrbtni poizkusi zavreti razvoj našega samouprav-
ljanja. V resoluciji prvega kongresa samoupravljalcev je napisano: »Tako kot birokracija, je sovražnik interesov delavskega razreda in samoupravljanja tudi vsak egoistični individualizem, ki nasprotuje koristim delavskega razreda.«
Na podlagi sedemletnih izkušenj, je ta kongres nedvomno potrdil , da se je z ustanavljanjem delavskih svetov pričela odločna pot k demokratizaciji. Spoznali so tudi, da predstavljajo delavski sveti najobširnejšo šolo socialistične zavesti jugoslovanskega delavskega razreda, in da se zavest delovnih množic ne bi mogla več pomiriti s kakršnimkoli drugim sistemom.
Nada Djermanovič — Tanjug se nadaljuje
Odgovor na vprašanja SDS
KOLIKŠNA JE PRI NAS REŽIJA?
Število režijskih delavcev nasproti proizvodnim delavcem — neposrednim proizvajalcem, delavcem, ki so direktno vključeni v proizvodni proces, tako v širši družbeni skupnosti, kot v podjetjih, tovarnah opredeljuje stopnja razvitosti družbe, gledano z zornega kota celotne družbe, prvotno pa tudi od organiziranosti, velikosti in produkcijskih sistemov v vsakem kolektivu posebej.
V odgovoru se bom zadržal le na naših razmerah in odnosih, čeprav smatram, da je v tem trenutku problem prevelike družbene režije v naši širši družbeni skupnosti močno prisoten.
Število režijskih delavcev v naši tovarni je določeno glede na sistematizacijo oziroma opredeljenimi nalogami v upravi, proizvodnji in vzdrževanju.
Pod upravo spadajo sektorji: splošno kadrovski s 30 zaposlenimi, komercialni s 43, finančni sektor z 32, obrat družbene prehrane z 21 zaposlenimi, sektor vzdrževanja 136, proizvodni sektor-vodstvo 17, ostala režija v proizvodnji pa 179 delavcev.
Skupno režije:
v upravi	126 delavcev
vzdrževanje	136	delavcev
proizvodnja	196	delavcev
Skupaj	458	delavcev
Režijski delavci v proizvodnji:
Mešalnica	1 Rezerva predilnice	20
Čistilnica odpadkov	3 Sukalnica	33
Predpredilnica	24 Efektna sukalnica	7
Predilnica I.	8 Zbiralnica cevk	39
Predilnica II.	16 Rezerva sukalnice	12
Predilnica sint.	16 Skupaj	179
Klasifikacija režijskih delavcev je zelo ostra, vendar gre le za prikaz in razmerje delavcev, ki delajo za strojem in vseh ostalih, ki fizično in umsko opravljajo svoje delo.
Ob teh podatkih bi bilo nesmiselno delati oceno, katerih delavcev je preveč, kajti zato je potrebna podrobna analiza, katera se pripravlja in bo pomenila osnovno vodilo za nadaljno politiko zaposlovanja, oziroma ukrepov za dvig produktivnosti režijskih in proizvodnih delavcev.
Ukrep, da ne sprejemamo nove delovne sile, razen v izjemnih nujnih primerih že pomeni prvi korak k povečani produktivnosti dela vseh delavcev, s tem pa tudi zmanjševanje delovne sile v režiji in proizvodnji.	Jože Mirtič
Reševanje stanovanjskih problemov mladih družin
Ob koncu letošnjega leta bo minilo 7 let, odkar smo v naši delovni organizaciji podpisali prve jamstvene pogodbe za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja »mlade družine«. V letu 1981 bomo morali pomagati rešiti stanovanjski problem dveh naših delavcev, v letu 1982 pa kar sedmim našim delavcem, ki so pridobili stanovanje pri samoupravni stanovanjski skupnosti
v kategoriji »mlada družina«, v letu 1983 enemu našemu delavcu, v letu 1985 bomo pomagali rešiti stanovanjski problem dvema »mladima družinama« in v letu 1986 trem. Torej je v tem srednjeročnem obdobju obveznost delovne organizacije do »mladih družin« precejšnja. Zato smo sklicali skupni sestanek z »mladimi družinami«, na katerem smo se dogovorili o višini varčevanja in o konkretnih nalogah pri reševanju stanovanjskih vprašanj »mladih družin«.
Sestanek z mladimi družinami.
Vsi vemo, da so življenjski stroški iz meseca v mesec višji, vemo pa tudi, da je realni osebni dohodek nižji kot v preteklih letih.
V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj Predilnice Litija določa, da so dolžni prosilci, ki so pridobili stanovanje pri stanovanjski skupnosti po kategoriji »mlada družina«, prispevati finančno soudeležbo ob pridobitvi stanovanja od stanodajalca, kateri se je obvezal skupno z »mlado družino« rešiti stanovanjsko vprašanje.
Ti prosilci morajo ves čas (t. j. 7 let) namensko varčevati pri LB, na podlagi določil samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov pa pred vselitvijo prispevati finančno soudeležbo v višini obvezno privarčevanega zneska in kredita pridobljenega na privarčevani znesek pri poslovni banki. Vsa ta sredstva morajo nakazati na stanovanjski sklad stanodajalca. Prosilec »mlada družina« prevzame odplačilo kredita pri poslovni banki. Vplačana finančna soudeležba »mlade družine« je posojilo stanodajalcu za čas. dokler »mlada družina«, po sklenjeni pogodbi z banko, ne odplača posojila.
Stanodajalec ob vrnitvi vplačane finančne soudeležbe plača tudi pripadajoče 2% obresti.
Ker se je naša delovna organizacija obvezala, da bo pomagala rešiti stanovanjsko vprašanje »mladih družin«, zato je v interesu delovne organiza-
cije, da »mlade družine«, redno namensko varčujejo in znesek varčevanja tudi vsako leto sproti povišujejo v skladu s povišanjem OD.
Člani odbora za stanovanjska vprašanja so sklenili, da bodo morale »mlade družine«, ki imajo 4 družinske člane mesečno varčevati 15% od skupnega dohodka članov gospodinjstva, »mlade družine«, ki imajo 3 družinske člane pa 18% od skupnega dohodka članov gospodinjstva.
»Mlade družine« se sicer niso strinjale s predlagano višino zneska varčevanja, toda člani odbora so znesek znižali, kajti v začetku je bilo določenih 20% od skupnega dohodka članov gospodinjstva. Pri določitvi višine so člani upoštevali tudi število družinskih članov.
Skupni sklep pa je bil. da ho--do »mlade družine«, katerim jamstvo poteče v letu 1982 za skupno reševanje stanovanjskih problemov prispevali privarčevani znesek in kredit za privarčevani znesek, kajti privarčevanega bodo imeli manj kot delavci, katerim jamstvo poteče npr. v letu 1986. ker bodo morali vsako leto poviševati znesek varčevanja.
Delavci, ki jim poteče jamstvo v naslednjih letih pa bodo prispevali le privarčevani znesek, ki bo bistveno višji, ker bodo znesek varčevanja poviševali vsako leto v skladu z določili samoupravnega sporazuma in pogodbe, ki jo bomo sklenili z »mladimi družinami«.
Vlasta GROM
Varstvo pri delu v letu 1980
LETO	Obratu.poškodbe		Poškodbe na poti		SKUPA		Popreč. zaposl.	Na eno poškodbo izgub.dni	Poškodb 100 zap»
	Primeri	Izg.dnev	Primeri	Izg.dn.	Primeri	Izg.dn.			
1979	75	1086	11	225	84	1509	1140	15,5	7,4
1980	56	656	11	228	67	884	1112	16,6	6,0
Rezultat	- 17	- 450	0	+ 5	- 17	- 425	- 27	♦ 5,1	- 1,4
Poprečje zaposlenih v letu 762 žensk in 350 moških.
V navedenem številu je vštetih 30 mladoletnih delavcev v starosti do l 8 let. Na nočni izmeni dela 506 žensk in v letu 1980 smo znižali število žensk na nočnem delu za 45 oseb. Dela in naloge službe varstva pri delu opravljata pri nas dve osebi.
Na področju socialnega, zdravstvenega, invalidskega, pravnega in tehničnega varstva sodelujejo s službo varstva pri delu strokovne osebe v de-
1980 je 1112 delavcev, od tej
lovni organizaciji in posamc: nih sektorjev. V letu 1980 bil izvršen kratkoročni program razvoja podjetja. V predpredil-nici in čistilnici smo ukinili 4. izmeno.
Troizmensko delo je organizirano po izmenah:
1.	izmena od 5. do 13. ure
2.	izmena od 13. do 21. ure
3.	izmena od 21. do 5. ure naslednjega dne.
Noča izmena ima ob sobotah prosto, izgubljene ure pa
doprinese v 4-dnevnem razdobju na jutranji izmeni.
V letu 1980 so bile opravljene premestitve delavcev iz čistilnice k mikalnikom Hergeth, na katerih so priučevali in oh zaključku priučevanja opravili preizkus znanja iz varstva pri delu. V drugem polletju nismo sprejemali novih delavcev.
POŠKODBE NA DELU
V	LETU 1980
V	PRIMERJAVI Z LETOM 1979
Med poškodovanimi na delu je bilo v letu 1980 31 moških in 25 žensk. V splošnem se je število poškodb v posameznih oddelkih zmanjšalo, izjema je le predilnica sintetike (2 poškodbi več) in zunanji transport (1 poškodba več). Zmanjšalo se je število poškodb pri remontu (za 7 poškodb), kar je posledica konča vanja rekonstrukcije v posameznih oddelkih.
. V čistilnici so poškodbe nastajale predvsem pri odpiranju hal.
i:i Precej poškodb je bilo, katerih vzrok je voziček za pred-prejo (6 poškodb). Več poškodb je bilo zaradi padcev zabojčkov oz. snemalnih košar na noge. Nekaj poškodb (5) je bilo zaradi dotrajanega poda, bilo pa je v primerjavi s prejšnjimi leti manj poškodb (1) sne-malk oz. predic z medeninastimi kljukicami.
V	sukalnici so bile poškodbe zaradi dotikov pogonskih trakov vreten na sukalno-pre-vijalnih DD strojih oz. transportnega traku na previjalnem avtomatu in padcev navitkov.
V	letu 1980 se je poškodovalo največ snemalk (snemalke kopsov 7 poškodb, snemalke na flyerjih 4 poškodbe, snemalke v sukalnici 1 poškodba), po petkrat pa so se poškodovali vozniki viličarjev in zunanji transportni delavci in transporterji preje in predpreje. Posluževale! čistilnih in rahljal-nih agregatov so se poškodovali štirikrat, previjalke trikrat itd.
Kot najpogostejša oblika poškodbe je padec predmetov na dele telesa delavcev (12 krat), sledijo udarci (10), stisnitve (9), vrezi (8), padci oseb (4), dotik z vrtečim pogonskim trakom (3) itd.
POŠKODBE NA POTI NA DELO IN ZDELA
V	LETU 1980
Bilo je 11 poškodb na poti na delo in iz dela, od tega 9 žensk in 2 moška. Poškodovalo se je 9 pešcev, mopedist in kolesarka.
Bil je dan kot mnogo drugih delovnih dni — petek 6. marca, pa vendar nekoliko drugačen, bolj topel.
Naši najmlajši šolarji iz osnovne šole v Litiji so nam namreč ob bližajočemu se prazniku dneva žena pripravili krajši program, v katerega so ob pomoči mentorjev vložili vso svojo skrb in zavzetost. Zato bi lahko zapisala, da je bila proslava polna otroške prisrčnosti in ne nazadnje ljubezni. Stekla je marsikatera solza.
Zbralo se nas je veliko delavk: mater, žena in deklet, ki nam je proslava pomenila lepo voščilo ob mednarodnem prazniku žena, ne samo zaradi izrečenih želja in lično izdelanih voščilnic, ampak zaradi prepričanja, da bo naš mladi rod lahko še veliko prispeval k izboljšanju položaja ženske — tako delavke kot matere, saj zavesti, ki jo vcepimo otroku v mladosti, ni mogoče zlahka spremeniti.
Hvala!	Marija Zore
PEŠCI SO BILI
POŠKODOVANI
ZARADI
—	poledenele ali zasnežene ceste oz. poti;
—	zdrsnit ve na pločniku;
—	nenadne bolečine pri stopu s pločnika;
—	zdrsnit ve na stopnicah;
—	zvina pri skoku iz vlaka na peron;
—	nenadna slabost pri izstopu iz vlaku.
Mopedist je bil poškodovan zaradi izseljevanja prednosti v križišču, kolesarka pa zaradi tega, ker jo je na tovarniškem parkirišču pri vzvratni vožnji zadel voznik avtobusa.
Vse poškodbe na poti na delo in iz dela so bile pretežno lažjega značaja, izgubljenih pa je bilo 228 dni, kar je za 5 več kot v letu 1979.
IZOBRAŽEVANJE IZ VARSTVA PRI DELU
Služba za varstvo pri delu je organizirala predavanja
s preizkusom znanja za 2 1 7 oseb in sicer:	skupno
—	predmcšalnica vlaken 12 oseb —	remont in remont	
klima	54 oseh
—	notranji transport —	vodilni, vodstveni	45 oseb
delavci	35 oseh
— kotlarna	5 oseb
— zunanji transport	26 oseb
— elektrikarji	13 oseh
— meh. delavnica	16 oseb
— mikalničarji	1 1 oseh
ZDRAVSTVENO
VARSTVO
V letu 1980 so se nadaljevali periodični preventivni pregledi delavcev, ki jih je izvajal zdravstveni dom Litija.
Izvedeni so bili tudi preventivni pregledi slušnih organov za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer hrup prekoračuje predpisano mejo 90 d B/A. Pregleda se je udeležilo prek 400 delavcev iz sukalniee in predilnice. Preglede so opravili strokovnjaki centra za medicino dela zavoda SR Slovenije za varstvo pri delu. Zavod za varstvo pri delu je tudi ob nabavah novih strojev 2 krat opravil meritve hrupa in sicer na prstančnih predilnih strojih Krušik.
OSEBNA VARSTVENA SREDSTVA
Osebna varstvena sredstva prejemajo delavci na posameznih delovnih mestih na osnovi pravilnika o varstvu pri delu — seznam osebnih varstvenih sredstev.
Zaposleni na delovnih mestih v predilnicah in sukalnici so bili pismeno opozorjeni, da morajo zaradi prekomernega hrupa (93 dB) uporabljati zaščitno vato.
Komisija za varstvo pri delu je na zadnji seji priporočila DS, da odobri za strojne delavke ortopedsko obutev ob ugotovitvah zdravstvene službe, da preko 50 % žensk boleha za krčnimi žilami. Služba za varstvo pri deluje vnesla v srednjeročni program razvoja podjetja tudi stroške za ortopedsko obutev.
PREVENTIVNO
ZDRAVSTVENO
VARSTVO
Osnovno zdravstveno varstvo omogoča zdravljenje v zdraviliščih le osebam po težkih operacijah. Sindikalna podružnica je sodelovala s službo varstva pri delu pri preventivnem okrevanju članov kolektiva v No-vigradu v lastnem počitniškem domu.
Ker se veča število primerov revmatičnih obolenj je služba varstva pri delu predlagala sindikatu, da skupno z delovno organizacijo omogoči potrebnim članom kolektiva zdravljenje v termalnih toplicah.
POMOŽNI PROSTORI
Tudi v letu 1980 je služba vzdrževanja vodila skrb za garderobe, umivalnice in stranišča. Služba varstva pri delu oh pregledih ugotavlja, da bo potrebno na vseh izmenah zagotoviti čiščenje pomožnih prostorov in s strani uporabnikov večje sodelovanje v prizadevati ih za čisto in higiensko okolje.
TEHNIČNO
VARSTVO
Za nove stroje v čistilnici, prcdprcdilnici in predilnici je bila izdelana tehnična dokumentacija za izdajo pismenih izjav in atestov.
Služba za varstvo pri delu je v letu 1980 izdelala metodologijo pregledov delovnih priprav in naprav in skupno s strokovno komisijo pričela s periodičnimi pregledi in preizkusi delovanja delovnih priprav in naprav z vidika varstva pri delu.
Ob večjih pomanjkljivostih in ob ogrožanju varstva pri delu je služba varstva pri delu izdajala pismene ukrepe z navedbo rokov odprave pomanjkljivosti.
Delovna organizacija je tudi odpravila pomanjkljivosti iz odločbe republiške inšpekcije dela.
OBRATKE POŠKODBE IN POŽKODBE HA POTI MA DELO IH IZ DEL* Z IZGUHUBtlHI DNEVI PO ODDELKIH V LETU 1980
Meritve osvetljenosti, hrupa, zaprašenosti in mikroklime so izvršile v februarju 1981. Na podlagi rezultatov meritev se bo ponovno ovrednotil dodatni dopust za neprimerne delovne pogoje delavcem v čistilnici in prcdprcdilnici.
Služba vzdrževanja je vnesla v investicijski program v letu 1980/81 izgraditev klime v čistilnici sintetike in predilnici bombaža (rekonstrukcija klime). Z večjim pretokom zraka bo zagotovljena primernejša klima v letnem obdobju.
ZAVAROVANJE DELAVCEV ZA PRIMER INVALIDNOSTI IN SMRTI
Umski in fizični delavci, ki delajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo za življenje so zavarovani po pismenem poimenskem seznamu pri zavarovalnici Triglav.
Delovna organizacija plačuje tudi zavarovanje za primer odškodninskih zahtevkov zdrav-
stvene skupnosti ali poškodovancev. V letu 1980 je bil v obravnavi 1 primer odškodninskega zahtevka s strani regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. Delovna organizacija je v letu 1980 4 krat uveljavljala zahtevek za odškodnino pri zavarovalnici Triglav za nastalo škodo pri 3 zanetkih požarov in neurja.
NOTRANJI
TRANSPORT
Z izgradnjo melanžirnice in novega skladišča so se povečala transportna pota. Služba varstva pri delu je sodelovala pri izobraževanju delavcev v notranjem transportu in izdala več varnostnih ukrepov zaradi zatrpanosti transportnih poti, nepravilnem skladiščenju, neprimernih hitrostih voznikov viličarjev in nepravilne uporabe industrijskega železniškega tira. Zlasti v zimskem času še ni zadostno razmejena odgovornost med službo vzdrževanja in transportno službo o vzdrževanju poti.
Franc Lesjak varn. inž.
Predsednik IGD Bombažne predilnice in tkalnice Tržič s članom UO društva (spredaj v sredini) pozorno sledita poročilom o delu IGD Predilnice Litija v preteklem letu.
Z letnega plenuma IGD naše tovarne
Ognjeni zublji so opepelili skladišče Emonine TOZD Centromerkur v javnih skladiščih v Ljubljani. Vzrok požara še ni znan, prav gotovo pa je, da je temu pogojeval človeški faktor. Posledica je znana, uničenje za 120 miljonov raznega blaga. Zakaj je zagorelo? Inšpekcijske službe so pri pregledu javnih skladišč ugotovile 228 napak, ki bi lahko že jutri zanetile ogenj.
Kaj bi bilo, če bi zagorelo v Litiji? Tega si niti predstavljati ne moremo, če se samo zamislimo na gasilsko službo. Hidranti, katere bi lahko odkril le dober poznavalec Litije, toda preden bi jih usposobili za delovanje, bi ogenj napravil svoje. Vendar se tega odgovorni v Litiji bolj malo zavedajo, kakšne bi bile posledice. Družbena samozaščite in preventiva ne more biti zgolj na papirju, to mora biti sestavni del slehernega delovnega človeka — delavca pri vsakodnevnem delu, posebno pa je zato odgovoren vodstveni kader. Zakaj je že v letošnjem letu ogenj uničil za več miljard družbenega in zasebnega premoženja. Na prvem mestu je malomarnost in tudi naklepni požigi. Gospodarska poslopja največkrat zagorijo zaradi neurejenih dimnikov, preveč zagretih kmečkih peči in naklepnih požigov. Družbeno premoženje pa v največ primerih zaradi malomarnosti, metanje cigaretnih ogorkov, neizključevanje električnih kuhalnikov in peči, varjenje v proizvodnih halah brez vseh ukrepov za varnost, strošene električne napeljave ipd.
Varstvo pred požari v letu 1980
V	letu 1980 je bilo v naši delovni organizaciji evidentiranih 23 pismenih poročil o zanetkih požarov.
V	primerjavi zletom 1979 je bilo v letu 1980 zanetkov:
Delovna enota	leto 1979	leto 1980
Bombažna predpredilnica	22	14
Predilnica bombaža	9	6
Sukalnica	3	1
Čistilnica odpadkov		2
Skupaj	34	23
Naša konferenca Industrijskega gasilskega društva Predilnice Litija sovpada z akcijo, ki jo vodi SZDL, »Nič nas ne sme presenetiti« v letu 1981. Namen te akcije je, da čimbolj podružbimo našo obrambo in družbeno samozaščito. Z drugimi besedami povedano, da se vsak naš delovni človek zave, da je del obrambe naše domovine, da bo znal čuvati našo skupno družbeno, kot tudi osebno lastnino.
Nič nam ne pomaga, če smo še tako dobro organizirani proti naravnim in drugim nesrečam, če se hkrati ne borimo za odpravljanje vseh tistih vzrokov, ki nam iz dneva v dan uničujejo naše materialno in osebno bogastvo.
Koncem lanskega leta je bilo na območju Slovenije registriranih 1391 požarov, kateri so povzročili skupno škodo 272 milijonov novih dinarjev. V tej številki pa prav gotovo ni zajet izpad v proizvodnji, zato lahko trdimo, da je ta škoda še večja, če samo pomislimo, koliko denarja smo izgubili v plamenih in kako koristno hi ga lahko naložili za modernizacijo tehnoloških procesov v proizvodnji.
V prvih dveh mesecih letošnjega leta je število požarov poraslo za 23,1%, škoda pa za 53,9%, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V teh podatkih pa ni zajet zadnji požar v Javnih skladiščih v Ljubljani.
Iz obvestil, ki so bila posredovana preko časopisov lahko zasledimo, da bo v tem primeru težko najti krivca. Vse kaže, da so za ta požar krivi vsi vodilni delavci do zadnjega skladiščnega delavca, ker niso upoštevali dogovorjenih in predpisanih požarno-varnostnih ukrepov. To pa kaže na veliko neodgovornost vsakega posameznika in vseh zaposlenih v Javnih skladiščih.
Tudi v naši delovni organizaciji beležimo nekaj požarov, kateri bi lahko povzročili katastrofo za naš kolektiv, če ne bi bili pravočasno zadušeni. Teh je bilo 11 manj, kot v letu 1979. To sicer kaže, da je naša aktivnost na preventivnem delovanju rodila svoje sadove. Temu je nedvomno pripomoglo izobraževanje naših delavcev in večja zavest, da čuvamo naše skupno premoženje. Zato moram izreči zahvalo vsem tistim prizadev-
nim gasilcem, ki se zavestno in aktivno zavzemajo za vse boljšo in učinkovito požarno zaščito.
Iz poročila poveljnika je razvidno, da je bilo za usposabljanje naših gasilskih enot porabljeno veliko časa in prizadevnosti od nas samih, zavedajoč se, da le z dobrim strokovnim znanjem lahko učinkovito rešujemo človeška življenja in naše premoženje ob naravnih in drugih nesrečah.
Prav je, da na tem mestu izreče m mo tudi pohvalo komisiji za požarno varnost pri delavskem svetu in službi za varstvo pri delu, saj je bilo v tem obdobju precej storjenega za požarno varstvo tudi v tehničnem pogledu. Še vedno pa imamo v naši delovni organizaciji posameznike, ki se ne udeležujejo obveznih gasilskih vaj in moramo zoper njih disciplinsko ukrepati. Taki posamezniki se ne zavedajo tega, da so sestavni del našega kolektiva in bi lahko s svojim neodgovornim obnašanjem povzročili sebi in nam vsem veliko škodo.
v_________________________y
Prepričan sem, da delim z vami vsemi mnenje, da z doseženimi uspehi ne smemo biti zadovoljni. Naš tehnološki proizvodni proces je tak, da nas požar preseneti tudi tam, kjer ga najmanj pričakujemo, ali pa ga povzroči neodgovoren član našega kolektiva s svojim malomarnim odnosom.
Zato je prav, da današnja konferenca v razpravi nakaže vse naše pomanjkljivosti, predvsem iz področja požarne preventive in usposabljanja našega delavca za dobro požarno varnost v delovni organizaciji in krajevni skupnosti, kjer živimo.
Prepričan sem, da bo na pobudo Občinske požarne inšpekcije tudi naš komite za SLO in DS sprejel določene ukrepe, ki morajo biti obvezujoči za člane našega kolektiva.
F. M.
Razen evidentiranih zanetkov je bilo v posameznih delovnih enotah več manjših zanetkov, ki niso povzročili materialne škode. Iz primerjave je razvidno, da je bilo v letu 1980 enajst zanetkov manj, kot v letu 1979. Zaradi tehničnih in organizacijskih ukrepov je bilo v letu 1980 manj zastojev v proizvodnji in manjša požarna škoda. Več škode so povzročili 3 zanetki v bombaž-
ni čistilnici in mikalnici in sicer 10.060,00 dinarjev. Več škode je bilo ugotovljene na strehi nad predilnico III, ko je neurje z močno nevihto odkrilo strešno kritino. Škoda je bila ocenjena na 29.106,25 dinarjev.
TEHNIČNI UKREPI
V letu 1980 je požarna inšpekcija pri oddelku za notranje zadeve SO Litija izvršila
redni pregled delovne organizacije. Po odločbi je delovna organizacija do roka odpravila pomanjkljivosti.
Skupščina občine Litija — oddelek za notranje zadeve je v juliju organizirala skupni sestanek vseh odgovornih za požarno varnost v OZD. Naša delovna organizacija je pripravila za sestanek pismeno poročilo.
Komisija za požarno varnost DS je v sodelovanju s službo varstva pri delu izvršila 4 preventivne preglede delovne organizacije. Za odpravo pomanjkljivosti so bili izdani nalogi službe za varstvo pri* delu. V letu 1980 je bila dopolnjena gasilska oprema. Kupljeno je bilo 300 m tlačnih gasilnih cevi tipa B in C. Dotrajani gasilski aparati so bili izločeni in dobavljeni novi. Zaradi utesnjenosti so bili v posameznih oddelkih zaščiteni zidni vodni hidranti.
Ob zgraditvi skladišča Ma-tres je bilo razširjeno vodovodno omrežje s podtalnimi zidnimi hidranti.
GASILSKA SLUŽBA
Dežurno gasilsko službo opravlja 5 dežurnih gasilcev, ki vzdržujejo in čistijo gasilno opremo, preizkušajo brezhibnost motornih brizgaln, nadzorujejo izvajanje požarnih ukrepov na izmenah in ostala določila pravilnika varstva pred požarom. Vodijo gasilske vaje. Poročila o prisotnosti na vajah dostavljajo direktorju splošno-kadrovskega sektorja.
VAJE IN
IZOBRAŽEVANJE IZ VARSTVA PRED POŽAROM
Na izmenah je 6 gasilskih desetin in 2 desetini na dnevnih izmenah.
Gasilskih vaj je bilo 25. V letu 1980 je bila ustanovljena ženska desetina. Zaradi nosečnosti članic in drugih vzrokov ženska desetina več ne obstoja.
Večja gasilska vaja je bila organizirana v požarno varnostnem tednu. Tridelni napad je bil izveden na novozgrajeno skladišče. Ob 95-letnici G D Litija je desetina iz Predilnice sodelovala na sektorski vaji pri reševanju stanovalcev iz stolpnice na Rozmanovem trgu.
Na svečani gasilski akademiji sta dva člana prejela republiško gasilsko odlikovanje I. stopnje.
Po posebnem programu so bili vsi zaposleni na izmenah po skupinah seznanjeni z uporabo ročnih gasilnih aparatov in z ostalimi preventivnimi ukrepi.
Vsak delavec, delavka je prejel učno snov na 8 straneh
s prikazom delovanja gasilnih aparatov.
IGD Predilnica Litija ima 160 članov, ki prejemajo kot strokovni priročnik Gasilski vestnik in ostalo strokovno gradivo. 37 članov društva je bilo
na strokovni ekskurziji v bombažni tkalnici predilnice Tržič.
Posamezni člani sodelujejo v drugih gasilskih društvih in komisijah ter v organih občinske gasilske zveze Litija.
IGD Predilnice Litija sodeluje s štabom civilne zaščite organizira in sodeluje pri izvedbi skupnih vaj civilne zaščite in v akcijah: »Nič nas ne sme presenititi«.
varn. ing. Franc Lesjak
Bolniški izostanki
Po izdelani analizi je bilo v letu 1980 (glej tabelo) zamujenih skupno 39.080 delovnih dni (11,1%), oz. v primerjavi z letom 1979, kjer je bilo zamujenih 41.541 delovnih dni, za 6% manj.
Samo zaradi bolezni je bilo izgubljenih 18.695 delovnih dni in sicer od leta 1979 za 20% manj. Med ostalimi vzroki izostajanj z dela izstopajo glede na število zamujenih dni nosečnost in porod. Zamujenih je bilo skupno 13.681 delovnih oz. za 38% več od leta 1979. Vzrok je v povečanem številu porodnic, sprejem mlajše ženske delovne sile. Zaradi omenjenega vzroka je povprečno na mesec v letu 1980 izostalo 48 delavk (glej tabeloZ).
Pri razčlenitvi posameznih skupin obolenj in v primerjavi z letom 1979 ponovno izstopajo obolenja gibalnega sistema in vezivnega tkiva (zamujenih je bilo 6.131 delovnih dni — povprečno mesečno izostane 46 delavcev), bolezni dihalnega sistema (2.234 zamujenih dni — povprečno izostane 30 delavcev) ter bolezni urogeni-talnega sistema z 2.023 zamujenimi dnevi in zaradi katere izostane na mesec povprečno 19 delavcev (glej tabelo 3).
Glede na število zamujenih delovnih dni ugotavljamo, da se obolenja gibalnega sistema in vezivnega tkiva najpogosteje pojavljajo v oddelku sukalnice, bolezni dihalnega sistema v oddelku predpredilnice ter bolezni urogenitalnega sistema v oddelku predilnice bombaža in sintetike, kjer je istočasno tudi največje število izostankov z dela zaradi porodniškega dopusta.
Že v drugem polletju leta 1980 narašča število izostankov zaradi bolezni krvi in krvo-tvornih organov, tako je bilo v letu 1980 zamujenih 350 delovnih dni oz. v primerjavi z letom 1979 za 103% več.
Med posameznimi oddelki izstopa po številu zamujenih delovnih dni oddelek predilnice bombaža in sintetike z 10.145 zamujenimi dnevi, kjer je izvedenih tudi največ premestitev na lažja delovna mesta. V primerjavi z ostalimi oddelki je v omenjenem oddelku tudi največje število izostankov zaradi komplikacije nosečnosti.
Največ delavcev je izostalo v letu 1980 (glej tabelo 2), me-
seca avgusta 376 (oz. 33,5%), po posameznih vzrokih pa izostane največ delavcev zaradi bolezni povprečno 203 na mesec, sledi število delavcev odsotnih zaradi nege in spremstva družinskega člana (povprečno 52), nosečnost in porod (povprečno 48), nesreče izven dela (povprečno 23) in nesreče na delu zaradi katerih izostane povprečno po 8 delavcev.
Iz tabele tri je razvidno, da so število zamujenih delovnih
dni za že omenjena obolenja, ki sc najpogosteje pojavljajo v delovni organizaciji, razporejena skoraj čez vse leto enako iz česar lahko sklepamo, da gre za kronična obolenja za katera delavci izostajajo z dela skozi vse leto.
Z dokončanimi rekonstrukcijskimi ukrepi v posameznih oddelkih in s tem z izboljšanimi delovnimi pogoji, pa je pričakovati, da se bo bolniški stalež še zmanjševal.
Jolanda Konrad
* primerjavi z letom 19 SKOPIMA BOLEZNI					'■	VI.	VII.	SKUPAJ	SKUPAJ izgub, dnev: %	izgub.dne, 1-12/1980	1-12/1979			Indeks
•Infek. in parazit.bolezni			72	23	24		V	226		485	
.Novotvorbe:maligne. benigne	6	24	-	-	33	-	14	77		352	
.Endokrine bolezni	JT	I	I	k	19		3_		6		54		90	60
.Bolezni krvi in krvotv.org.	16	"	33	48	247		1_			350		172	
.Uuievne bolezni	45	-	119	47	160	338	262	971		1529	58
.Bolezni živčnega eiet.in čutil		10	125	21	104		6_	675			1738	56
•Bolezni obtočil	174	19	203	225	199	50	394	1264		1746	73
	380	I	771	299	402		86_	296	2234		3582	63
.Bolezni prebavil	233	ŠT"	267	365	252	264	91	1524		1424	104
-Bolezni urogenitalnega eietena	žiT	13	807	154	356	235	193	2023		2700	75
.Komplikacije noaeč.in poroda	202	k	482	32	115	232	97	1164		1404	83
.Bolezni kože in podkožnega tk.	102	2	307	61	142	5	117	736		919	80
	7ŠT	~	1298	617	1823	450	1133	6131		6329	96
.Simptomi in neopr.stanja	9	4	36	10	116	13	259	447		246	18I
Ponovni pregledi					i*-2						
KOPAJ			4613		4144	~T7?r	ISSi—	iew			—85	
(nesreče na delu)	118		l_	145	16	208		-£S“	862		1298	
(nesreče izven dela)	*30	9k	672	82	595	~lkT	1TT4-	3029		3911	77
' (nosečnost,porod)	2039	536		1119							138
(nega in spremstvo)	501	12	964		745	122	374	2813		3164	88
UPAJ (N,X,NP,NS )	3108	6k7	5492	1314	4124	2377	3323	20385		18232	111
UPAJ (B.N.X.NP,HS)	_2L	_!1_	10W	3267	8268	1,175		”°*°		Wln,	*
Število zamujei ter Število iz<
	JU.	FE,.		APS			JUE.		SEPT.	OKT		DEC.	aupsj	,	Povprečno mesečno	Povprečno
VZROKI																
B	1673	1751	1694	1745	1335	1882	1425	1806	1524	155;	1226	1082	18695	47,8	705	228
«	•n	to		69	99	71	zz	67		n	43	81	961	2.2	9	IO
1	152	139	220	287	232	246	181	373	401	512	250	235	3029	7.8	23	26
K?	761	832	971	983	1277	1167	1376	1255	1252	139!	1161	1251	15661	35,0	48	37
BS	316	»09	205	191	204	223	190	206	210	30<	173	279	2813	7.2	52	67
SKUPAJ	2999	3121	3162	5275	3097	3589	3194	3707	3465		2903	2928	39080	100		
%	9,8	11,0	10,6	IvO	U.l	12,6	10,4	12.7	12,0	12,3	10,7		11,1			
odBotnih	301	361	342	366	305	368	313	376	356	362	290	266	4006			
%	26,6	31,7	30,0		26,8	32,2	27,7	33,5	32,1	53,1	26,8	24,7	29.8			
1ELA 3 Prikaz števila zamujenih delovnih dni v posameznih mesecih in po skupinah bolezni ter število izostalih delavcev
MESECI	fanuar		rebrna-		Marec		April		Maj		Junij		Julij		Av.niKt		s«rt				Nov.		■		SKUPAJ	
.lupine bolezni	jni		jni	jpL	dni	del.	dni	dal.	dni	dri	dni	1	dni	drl	dni	del.	dni	deL	dn'		dri	del	dn i	Iti	Jnevi	jgfji
j	19	2	25	3	-	-	8	2	-	-	12	2	3	1	17	5	15	4	45	10	34		50	10	226	4
2							6	1	6		21	1							«	1	-	-	3J	2	77	1
5	1	1	-	-	8	1	1	1	-	-		2	4	2	-	-	4		28					4	54	1
4	29	4	45	4	7	2	33	2	27		26	2	32	3	66	4	57		27		-			1	350	2
5	45	5	57	8	97	8	87	8	80		8j	9	76	7	109	11	89	9	87		61		100	8	971	7
6	.19	7	91	7	96	8	54	5	83	7	7'	5	87	8	85	8	52	4	72	8	76	7	96	6	988	6
7	1-12	12	125	14	145	13	81	9	58	5	12'	11	79	10	155	14	90	8	162	14	50	8	68	4	1264	10
8	?21	29	259	40	218	42	216	36	100	17	15:	26	101	18	193	27	198	32	199]	37		34	142	29	2234	30
9	126	n	105	8	133	20	166	20	166	11	1 r,	18	125	14	191	25	119	13	87	14		11	5;	6	1524	14
10	L 60	14	»15	24	252	23	267	28	201	18	276	25	183	21	181	25	104	21	68	17	5&	12	60	9	202J	19
11	125	11	79	9	104	11	145	11	95	11	79	11	91	13	124	16	135	13	62	n	79	7	46	n	1164	H
12	48	7	87	10	66	9	32	7	13	3	59	7	31	5	90	13	55	9	100	10	66	7	89	7	736	7
13	>91		584	55	495	45	548	49		39	67'	56	547	55	489	55	504	46	510	42	42!	42	301	23	61 JI	46
14	15	4	2,	5	31	5	48	6	2		57	13	3*	5	63	6	70	7	63	8	JJ	6		4	447	6
T.	52	43	60	52	42	34	53	49	48	33	4!	39	32	26	43	30	32	31	34	30	5«	31	H	23	506	35
m,u	n	9K		us	IM	U4	/M	M	M	J40	ec.	Ul	415	lit	hX.	IH	Uk	LOS	/6U	MS	ti-tU	m	iOlL	Ml	JUS5	m 1
SPREMEMBE PRAVILNIKA
O LETOVANJU V POČITNIŠKIH DOMOVIH PREDILNICE LITIJA
Pri razporeditvi letovanja v preteklih letih, so člani komisije za letovanje in družbeno prehrano ugotovili razne pomanjkljivosti pravilnika o letovanju v počitniških domovih Predilnice Litija. Ugotovili so, da bo potrebno nekatere člene omenjenega pravilnika spremeniti oz. dopolniti.
Izdelali so spremembe iq dopolnitve pravilnika, katere je izvršilni odbor dal v javno razpravo, ki bo trajala do vključno 24. marca 1981. Spremembe in dopolnitve prav sedaj obravnavamo na sestankih samoupravnih delovnih skupin, morebitne pripombe pa moramo posredovati komisiji za letovanje in družbeno prehrano, katera bo pred sejo DS pripombe pregledala in na podlagi predlaganih pripomb spremembe in dopolnitve pravilnika o letovanju in družbeno prehrano, predlagala DS v sprejem.
Bistvene spremembe in dopolnitve pravilnika so:
— V sezonskem obdobju je možno koristiti počitniške kapacitete do 14 dni (do sedajle 10 dni).
— Za razporejanje v počitniški dom Novigrad in razpoložljivih postelj v Gozd Martuljku se določijo samo dve skupini in sicer v prvo skupino bodo uvrščeni delavci, ki preteklo leto v počitniškem xdomu niso letovali; v drugo skupino pa delavci, ki so preteklo leto v počitniškem domu letovali. Za razporejanje v prikolice pa ostanejo iste skupine kot doslej, z upoštevanjem šoloobveznih otrok.
Člani komisije za letovanje in družbeno prehrano so smatrali, da pri razporejanju v počitniški dom Novigrad in Gozd Mar-tuljk ni potrebno upoštevati šoloobveznih otrok, kajti počitniški dom obratuje med poletnimi počitnicami. Torej so imeli delavci, ki imajo šoloobvezne otroke prednost pri izbiri datuma letovanje, ne pa prednosti pri letovanju, kajti na podlagi izkušenj vemo, da počitniški dom Novigrad ni bil nikoli 100% zaseden. Seveda pa točkovni sistem ostane nespremenjen. Skupine pri razvrščanju v prikolice pa nismo spremenili, ker je iz leta v leto večje zanimanje za letovanje v prikolicah, s tem pa tudi težja razporeditev prijavljenih delavcev.
— Naslednja	bistvena
sprememba pa je določilo o plačilu akontacije, o višini akontacije pa ho vsako leto posebej odločala komisija za letovanje in družbeno prehrano.
Ostale spremembe in dopolnitve pravilnika o letovanju v počitniških domovih Predilnice Litija se nanašajo predvsem na organizacijo dela pri razporejanju prostih kapacitet.
Komisija za letovanje in družbeno prehrano
FLUKTUACIJA SE UMIRJA
Odbor za delovno razmerje Predilnice Litija v Litiji ugotavlja, da se je v letu 1980 fluktuacija precej umirila in v prvih mesecih leta 1981 še vedno kaže tendenco upadanja.
Tako je v letu 1980 zapustilo Iz proizvodnih oddelkov je našo delovno organizacijo odšlo 95 zaposlenih, predvsem 67 delavcev manj kot leto iz predpredilnice, predilnice in poprej.	sukalnicc, od režijskih delavcev
Če primerjamo število upo- pa je prekinilo delovno raz-kojcnih delavcev v letu 1979 me rje 37 delavcev, največ iz in letu 1980 pa lahko ugotovi- čistilnih kolon in zunanjega mo, da je bilo dejanske fluktu- transporta. V teh podatkih so acije v letu 1980 še manj, saj je zajeti tudi upokojenci, v tem letu odšlo v pokoj kar Vzroki prenehanja deiovne-37 delavcev to je kar 14 de la v- ga razmerja pa so bili predvsem cev več kot leta 1979.	naslednji: upokojitve 37 delav-
cev, odpoved delavca 68 delavcev, prenehanje v poskusnem delu 1 delavec, izrek ukrepa za prenehanje dela 9 delavcev, potek pogodbe za določen čas 4 delavci, JLA 12 delavcev, umrla 1 delavki. Skupaj 132 delavcev.
Prenehanj delovnega razmerja zaradi odpovedi delavcev je bilo 68, skoraj za polovico manj kot v preteklem letu. Delo v naši delovni organizaciji so zapustili predvsem zaradi: nočnega dela 17 delavcev, preselitve v drug I-raj ali vrnitev v BiH 16 delavcev, višjega OD in boljših del. pogojev 1 1 delavcev, zaradi neurejenega varstva otrok 7 delavcev, drugo I 7 delavcev. Skupaj 68 delavcev.
V letu 1980 je bilo v naše podjetje sprejetih 60 delavcev manj kot leto poprej. Od 78 novosprejetih delavcev je bilo
29 moških in 49 žensk. Razporejeni so bili v naslednje oddelke oziroma sektorje: predpredilni-ea in čistilnica 2, predilnica 29, sukal niča in efekt sukalnica 13, remonti in čistilne kolone 11, delavnice 1, zunanji transport 6, obrat družbene prehrane 1, poč. dom (za določen čas) 4, kadrovsko splošni in finančni sektor 3, pripravniki 8. Skupaj 78.
Dne 10. julija 1980 pa je delavski svet razpravljal o gospodarski problematiki ob devalvaciji dinarja in zamrznitvi cen preji in ob tej priliki sklenil, da se novih delavcev ne sprejema, razen v posebej utemeljenih primerih. Rešitve je potrebno iskati z obstoječimi delavci, v razširitvijo obsega delovnih nalog na osnovi izboljšane organizacije dela in boljše urejenosti tehnološkega postopka.
Bric Vera
Konec meseca februarja je praznoval svojo 80. letnico naš upokojenec Jože Cajhen.
Pri nas se je zaposlil septembra 1946 leta in bil do upokojitve, 1956. leta blagajnik v finančnem sektorju. Vsa ta leta, in še dalj, do leta 1970, je uspešno vodil moški pevski zbor Lipa iz Litije. Ob njegovem visokem jubileju ga je obiskala delegacija pevcev litijske Lipe in mu zaželela: »Še na mnoga leta«.
Na sliki, od leve proti desni: Pavle Kolenc, Andrej Smerdelj, Ivanka Cajhen, Jože Cajhen in Marjan Fojkar. Za fotografskim aparatom, Matic Malenšek.
-DftA/ro epfu,r!l ±?Lon S£ Ae- mPou/t... ,,
Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.