Šolsko leto 2018/2019 I. II. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA GLAS CENTRA Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Šolsko leto 2018/19 Kazalo vsebine Kolofon ....................................................................................... II. TŠC– moja izbira1 ....................................................................... 1 Nov zacetek ............................................................................... 2 Zakaj sem se vpisal na TŠC ....................................................... 3 Nagovor ravnatelja ..................................................................... 4 Kaj mi pomeni šola ..................................................................... 5 100 Ljudi 100 Cudi ..................................................................... 6 100 Ljudi 100 Cudi: Odvisnost .................................................... 8 Erasmus ..................................................................................... 9 Erasmus 2018 ............................................................................ 10 EKO KVIZ 2018 .......................................................................... 14 Dnevi fizike v TMS Bistra ............................................................ 15 AVTOKAROSERIST-MOJ POKLIC ............................................ 16 Prakticno usposabljanje pri delodajalcu ...................................... 17 Industrijsko oblikovanje .............................................................. 18 Predstavitev dijakov ................................................................... 20 Miha Kropec ...................................................................... 20 Julian Velišcek .................................................................. 21 Ronja Štampar .................................................................. 22 Jure Šparaš ....................................................................... 23 Ljubezen do športa ..................................................................... 24 Kamorkoli te greš, vse poti je potrebno na novo zaceti .............. 25 Moj razred v katerem se pocutim dobro, ce ne celo odlicno ........ 26 Iz šolskih klopi ............................................................................ 27 Naj ucenec 1. a/1........................................................................ 28 1.a/1—razred ¨po domace¨ .......................................................... 28 Naj izjava tedna v 1. a/1 ............................................................. 28 Smeh v 1. a/1 je poln znanja ...................................................... 29 Opis razrednika 2. b/2 ................................................................ 29 Cvetke uciteljev .......................................................................... 30 1. e/2 .......................................................................................... 31 1. b/2 .......................................................................................... 31 1. a/2 .......................................................................................... 31 Dijaki 1. b/1 ................................................................................ 32 Haiku .......................................................................................... 34 4. b/1—Prijatelji z tivljenjsko garancijo ........................................ 35 V šoli tivljenja ............................................................................. 36 Moj pri hod v Maribor .................................................................. 38 Sama med 18 decki; res imam rada svoje fante in jih ne bi Zamenjala za nic na svetu .......................................................... 40 Pesmi ......................................................................................... 41 Spoznavanje sveta robotike........................................................ 44 Zakaj je potrebno ravnati tako, kot je prav .................................. 46 Dijaški dom ................................................................................. 47 TŠC V SLIKI ............................................................................... 48 Kolofon Šolsko glasilo Glas centra, TŠC Maribor, Zolajeva 12, 2000 Maribor Urednica: Anka Jemenšek Uredniški odbor in racunalniška obdelava: .Erik Filip Hauptman .Oliver Meglic .Renato Taberl .Liza Kisilak Mentorice prispevkov: .Tiva Brumec Zadravec, Laura Dobrin, Zdenka Sabolek,Vlasta Marjanovic, Anka Jemenšek Lektoriranje glasila: .Tiva Brumec Zadravec,Anka Jemenšek Fotografije: Tim Peršak Ilustracije: Ines Korošec TŠC – moja izbira Zakaj je TŠC moja izbira? Te kot otrok sem se zanimal za mehaniko, motorje in avtomobile, takrat še za majhne avtomobilcke. Moj oce se je izucil za avtoserviserja in zato je svoje znanje delil z menoj, ko sem bil še otrocaj. In ker je v meni videl potencial, me je zacel uciti; najprej na majhnih stvareh kot je menjava tarnic, menjava olja ipd. Tako receno mi je bila ta izbira polotena v zibko. Ko sem malo odrastel, sem se zacel bolj podrobno zanimati za avtoindustrijo in popravilo avtomobilov. Takrat me je oce naucil še tetjih stvari in tako sem te kot nadobudni najstnik pridobil znanje in izkušnje. Tu se moja zgodba ne zakljuci, saj sta se na TŠC vpisala tudi moja dva bratranca, ki sta me navdušila z uspehi na šoli in novicami iz šolskih klopi. Seveda sem takrat še obiskoval osnovno šolo, v kateri sem te razmišljal in sanjal o moji prihodnosti, ki sem jo te od šestega razreda videl samo na TŠC Maribor. Moja brihtna in vztrajna bratranca pa sta me vsak dan bolj navdihovala, zato sem seveda nestrpno cakal, da uspešno zakljucim deveti razred. Odšteval sem mesece, tedne, dneve. In koncno docakal 3. 9., prvi šolski dan na strojni šoli, ki je bil zame zelo vznemirljiv. Sedaj šolo obiskujem štiri mesece in vidim, da je bila moja izbira prava. Rad obiskujem TŠC, zato mi ni tal, da sem se vpisal sem. Dijak 1. letnika IKŠ nekoc TŠC Maribor leta 2019 Nov zacetek Vsak konec pomeni zacetek necesa novega. Pred letom in pol sem bil tudi jaz prvic na koncu osnovnega šolanja in na zacetku novega izobratevanja. Obrnil sem nov list v svojem tivljenju in se odlocil za svoj sanjski poklic, postati avtoserviser. Odlocitev ni bila tetka, saj me te od malih nog spremlja ljubezen do jeklenih konjickov. Prvi šolski dan je bil nov zacetek in kot vedno je bilo to nekaj tujega. Zavedali smo se, da je zdaj vse drugace, novi ucitelji, nova šola, novi predmeti, nova ocenjevanja novo okolje … Prvi dan so nas oznacili za »fazane«, ali lepše povedano, novince. Po šoli smo se potikali polni radovednosti in bili nerodni pri vsem Pocasi smo se zbrali pred našo maticno ucilnico in se spogledovali. Polni razburjenja in pricakovanja smo pricakali svojega novega razrednika. Koncno smo ga docakali in mirno odšli v ucilnico. Posedli smo se in bili zelo tiho. Sprva smo se ga bali, saj nismo vedeli, da bo tako dober razrednik. Sedaj, po letu in pol šolanja, lahko delim zelo veliko izkušenj. Vsak po svoje je poseben in tvori celoto razreda. Pri praksi so nekateri bolj nadarjeni, drugi bolj pri teoriji, nekateri pa so briljantni v športu. Smo dokaj poseben in edinstven razred, ki smo stopili skupaj, in mislim, da bomo še naprej dobro sodelovali in radi obiskovali šolo v takšnem okolju. Jan Horvat, 2. b/2 Zakaj sem se vpisal na TŠC? 1.Ker so me navdušili višji letniki. 2.Zaradi informativnega dne, saj me je privlacil dolocen program. 3.Ker je poklic dobro placan in je smer fleksibilna. 4.Zaradi prihodnosti poklica in kariere. 5.Ker je prijetno. 6.Ker menim, da je poklic zanimiv. 7.Ker sta blizu Lidl in Hofer in ker se rad pogovarjam z decki. 8.Ker me poleg strojništva zanima še elektrika. 9.Ker me nic drugega ne zanima. 10.Ker sem vedel, da je ta šola moja prava izbira in ker lahko grem na morjepozimi in julija. 11.Za TŠC sem se odlocil zaradi nasmejanih in zanimivih profesorjev, ki vednoprisluhnejo dijakom in jih razumejo. 12.Na to šolo sem se vpisal, ker me zanimata mehatronika in programiranje. 13.Ker se mi ni potrebno dalec voziti. 14.Ker so zaposlitvene razmere dobre. 15.Zaradi prihodnosti. Dijaki 1. c/1 Nagovor ravnatelja Spoštovane dijakinje, dijaki, sodelavke, sodelavci, spoštovani starši. Ponovno imamo pred seboj številko glasila, plod dela naših dijakinj, dijakov in njihovih mentorjev. Ponosno lahko prebiramo prispevke, ki katejo, da naši dijaki pocnejo še marsikaj razen obiskujejo pouk. Kreativni so na tako na strokovnem kot tudi umetniškem podrocju. Vsako leto znova nas presenetijo s svojimi dosetki. Pokatejo svoje skrite talente in interese in ni jim tal casa, da to pokatejo. Redno sodelujejo in dosegajo uspehe tako na podrocju mladih raziskovalcev in inovatorjev, športnem podrocju ali pa se izkatejo na kulturnem podrocju. Seveda gre velika zahvala mentorjem, ki jih usmerjajo in spodbujajo pri njihovih aktivnostih. Prav tako ne smemo pozabiti zaslug njihovih staršev, ki jih pri tem spodbujajo in jim pomagajo. Zelo radi se tudi pohvalimo z našimi zlatimi maturanti, ki jih je vsako leto vec. Dijaki so najboljši ambasadorji naše šole. Zavedam se, da mora biti šola veliko vec kot samo pouk. Gre za celoto vzgoje in izobratevanja, s pomembnim poudarkom na vzgoji. V casu šolanja dijakinje in dijaki dozorijo in odrastejo v odgovorne clane naše drutbe. S svojim delom in znanjem okolje sooblikujejo in drutbi ter okolju vracajo, kar je drutba vlotila v njihov razvoj. Nenazadnje s svojo mladostjo in energijo plemenitijo tudi nas, ki smo del tega procesa, ohranjajo nas mlajše, kot smo. To je zgodba, ki se neprestano ponavlja, vendar se je nikoli ne navelicamo. Zagotovo se v casu šolanja dogodi tudi kaj manj prijetnega, morda se kdaj rodi tudi kakšna zamera, a pomembno je, da, ko se ozremo nazaj, obdrtimo lepe spomine, slabe stvari pa odrinemo na stran. Upam, da se boste v svojem tivljenju radi spominjali šole in uciteljev ter boste ambasadorji naše šole, ki jo gradite in ustvarjate tudi vi. Ni dobre šole brez dobrih dijakov in ni dobrih dijakov brez dobrih uciteljev. Skupaj smo celota, ki drug drugega dopolnjuje in potrebuje. Vesel sem, da sem ravnatelj dijakom, ki lahko kaj pokatejo. Upam in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Še enkrat cestitke za lepo pripravljeno glasilo. Direktor TŠC Maribor Darko Kukovec Kaj mi pomeni šola Po vseh teh letih šolanja, ki sem jih dal skozi, sem zacel razmišljati, kaj mi šola sploh pomeni? Glavni namen je šolanje oziroma pridobivanje novega znanja, ki je pomembno za naše tivljenje. Ko bomo koncali šolanje, se bomo zaposlili in nekatera od teh znanj bomo res potrebovali, nekatera pa ne. Najbolj pomembni pa so profesorji, saj nam podajajo znanje in nas ucijo tivljenjskih modrosti. Dijaki TŠC smo lahko srecni, kaj vse profesorji storijo za nas in kako zelo nam v letih odrašcanja pomagajo. Ce cesa ne razumemo, nam profesorji rade volje pomagajo. Šola je pomembna, saj ce je ne bi bilo, bi bili ljudje nepismeni in posledicno tudi neizobrateni. Šolamo se za boljšo prihodnost!!! Rene Capl, 2. a/1 Knjiga, ki obeta, da se nauciš kakšnega jezika brez truda te v nekoliko dneh, ne govori resnice. Ne obetamo, da se naucite iz te slovnice nemškega jezika brez truda in te v nekoliko dneh, pac pa, da se naucite s kolikor mogoce majhnim trudom in v kolikor mogoce kratkem casu. Predpogoj za vsakega, ki se hoce iz pricujoce slovnice nauciti nemškega jezika, je, da ima vsaj toliko izobrazbe, kolikor je daje naša ljudska šola, in da ima neko goto-vo mero pridnosti in potrpetljivosti. Predvsem pa svetujemo: 1. Uci se do kraja in ne izpusti nicesar! Ce si kaj izpustil, prideš kasneje do tocke, kjer si ne znaš dalje pomagati. 2. Ne preskoci nobenega pravila, dokler ga nisi dobro razumel in si ga zapomnil. 3. Ker tvori znanje besednega zaklada in oblikoslovja podlago uspešnega ucenja kateregakoli jezika, se moraš nauciti vseh nemških besed, ki se nahajajo ali v zgledih ali v vajah. Ne nadaljuj, dokler jih nimaš dobro v spominu! Besedni zaklad, ki je porabljen v tej slovnici, je zajet predvsem iz vsakdanjega tivljenja, torej obsega izraze, ki jih v pogovoru najvec potrebuješ. Po knjigi priredil: Renato Taberl, 1. c/1 100 LJUDI 100 CUDI Natecaj ZPM 100 ljudi 100 cudi vzgaja za STRPNOST DO DRUGACNIH Zveza prijateljev mladine Maribor je v tednu otroka, v mesecu oktobru, v okviru programa za mladostnike, Leteci avtobus, tudi letos izvedla projekt medkulturnih delavnic. Cilj tega tradicionalnega natecaja je ozavešcanje mladih o kocljivih temah v drutbi, vsako leto zato en mesec posvetijo dogodkom na izbrano temo. V oktobru so tako na petih lokacijah v Mariboru gostili pogovore z Mitjo Duhom, ozdravljenim odvisnikom in avtorjem knjige Tek za tivljenje, in udeletilo se jih je vec kot 700 mladih. Pogovarjali so se o motnih poteh iz zacaranega kroga odvisnosti od drog in drugih oblik odvisnosti. Ogledali so si tudi predstavo o odvisnosti Forum teatra, ki so jo pod mentorstvom Jelene Grobler, praktikantke psihodrame, ustvarili prav mladi. Tudi dijaki TŠC Maribor so sodelovali v delavnicah, ki so bile 25. in 26. 10. 2018 na šoli in pri pisanju kreativnih sloganov 12. natecaja 100 ljudi 100 cudi. Vsi smo od cesa odvisni . socialna omretja, igre na sreco, alkoholne pijace, cigareti, potivila, kava, sladkarije … Kje je meja, ko te drugi oznacijo, da si »odvisnik« in kako si takrat drugacen? Pri predmetu OPO, POR in OPD smo razmišljali o tej problematiki, izzivih sodobnega sveta, pogledali številne spletne povezave na temo in ustvarili zmagovalni slogan. Do 9. novembra smo tako zbirali slogane proti nestrpnosti. Naši dijaki so jih napisali okoli 240 od skupno 568, ki so prispeli na naslov Zveze prijateljev mladine. Komisija je imela tetko nalogo med mnogimi dobrimi izbrati najboljše. TŠC je dosegel odlicne uvrstite. Bravo mi! Zmagovalec Luka Celcer in g. Mitja Duh 1. mesto: »Pojdi raje v naravo in pusti doma slabo navado.« Luka Celcer, 2. d/1 3. mesto: »Ljubezen nas sestavi, droga pa razstavi.« Enis Murtic in Armin Dropic, 2. c/2 5. mesto: »Z alkoholom razpade vse, ne samo jetra.« Niko Fišer Blatnik, 2. a/2 Zakljucna prireditev letošnjega natecaja je bila 16. novembra 2018 (Mednarodni dan strpnosti), ob 18. uri, v gledališki dvorani v Domu ustvarjalnosti mladih (Razlagova ulica 16). Ogledali smo si gledališko predstavo Forum teatra, prisluhnili okrogli mizi na temo, kjer so svoja stališca, delo in usmeritve predstavili predstavniki nevladnih organizacij. Dogodek se je zakljucil s podelitvijo nagrad avtorjem najboljših sloganov, pogostitvijo in neformalnim drutenjem ter mretenjem. Delajmo še naprej dobro, vzgajajmo druge in sebe, bodimo odgovorni in se ozavešceno spopadajmo z izzivi sodobnega tivljenja. Mentorica: Jolanda Lep 100 LJUDI 100 CUDI: ODVISNOST Ta natecaj, ki ga je letos te 12. leto zapored pripravila ZPM, je po mojem mnenju vzbudil veliko pozornosti, saj je bila tema odvisnost. Dandanes je veliko ljudi (tako mladih kot tudi starejših), ki so odvisni od necesa, npr. od trdih drog, trave, cigaret … Pri mladih je najpogostejša odvisnost od televizije, racunalnika, telefona, nezdrave hrane itd. Ampak najvec odvisnosti je seveda od drog, zato je letos tudi ZPM pripomogla k temu, da mladim sporoci, kako nevarna je. Ta tema mi je bila zelo všec, zato sem (smo) tudi v šoli pri predmetu Poslovanje in organizacija napisal (napisali) nekaj sloganov. Glasili so se: »Bodi kul, pij vodo, ne vodke.« »Nebesa so zmaga, pekel je poraz.« »Pojdi z glavo na zabavo.« »Od alkohola si agresiven, od vode poln energije.« In slogan, ki je bil letos zmagovalen, se je glasil: »Pojdi raje v naravo in pusti doma slabo navado«. S tem sloganom sem telel povedati, tako sem napisal te zgoraj, da se vecina mladih zadrtuje v hišah, visijo na racunalnikih, gledajo televizijo in posledicno postanejo od tega odvisni, iz tega se potem lahko razvije odvisnost od drog, zato sem telel povedati, naj gredo mladi v naravo, ko je lepo vreme, se zabavajo, športajo, gredo na pohod, kolesarijo, gredo na sprehod, se drutijo s prijatelji in tako ostanejo dobre volje in veseli ter predvsem zdravi. Ta slogan sem napisal tudi zaradi tega, ker sem sam skavt te 9. leto in pri skavtih smo z otroki in mladimi veliko v naravi, ucimo jih tudi pretivetja v naravi, kako za kuriti itd. V glavnem, ko so skavtska srecanja, so otroci in mladi veliko v naravi in nimajo casa za karkoli drugega. S tem bi se rad zahvalil ZPM za fantasticno nagrado in vesel sem, da sem s svojim sloganom pripomogel k temu natecaju. Zmagovalec natecaja: Luka Celcer, 2. d/1 ERASMUS Ko so nam v tretjem letniku prišli predstavit program Erasmus plus, sem videl prilotnost za iskanje novih izkušenj in pridobivanja novega znanja. Seveda sem se prijavil in nestrpno cakal, ali bom izbran. Ko sem opravil vse prijave in razgovor, sem bil presrecen, ko sem ugotovil, da mi bo omogoceno izobratevanje v Italiji, v mestu Forli. Tja smo se odpravili ucenci naše šole in Biotehniške šole Maribor. V zgodnjih jutranjih urah smo se s kombijem odpravili na dolgo pot in v Forli smo prispeli okoli poldneva. Tam so nam razkazali, kje bomo stanovali in kje bomo jedli, nato smo lahko razpakirali stvari in imeli pocitek. Vikend smo imeli prost . Potem je prišel ponedeljek. Vsak je z mentorjem iz Uniserja odšel do podjetja, kjer je delal. Tam smo se dogovorili za delovni cas in vse podrobnosti. Tako smo delali vsak teden. Hrano smo imeli organizirano v blitnji restavraciji, le ob nedeljah smo morali sami po nakupih. Tako smo pretiveli tri tedne in imeli smo se prav lepo. Edine tetave smo imeli s sporazumevanjem, saj zelo malo Italijanov govori angleško, Zato smo se sporazumevali v pantomimi podobnem jeziku. Cel program nam je omogocil pridobitev novih izkušenj in referenc za prihodnost. Kristjan Brezovšek, 4. a/1 ERASMUS 2018 (Italija) Za letošnjo prakso sem se odlocil delati v tujini. Za to sem se odlocil, ker s tem projektom ne opravljaš samo prakse, ampak nas tudi preizkuša, kako se znajdemo sami v neki situaciji. Moraš se znajti s prevozom do podjetja, kamor te dodelijo, ter z vsakdanjimi opravili. Imel sem dokaj enostavno delo. Delal sem vecinoma na CNC in brusilnem stroju. S pridnim delom in spoštljivim odnosom do nadrejenih sem lahko zadnji teden varil in pomagal pri sestavi. S trdnim delom sem tudi nekaj zaslutil, ceprav to za podjetje ni bila obveza. Matic Kuhta, 4. a/1 Forli Mobilnost sem pretivel v Forliju, mestu z bogato zgodovino in lepo okolico. Tam smo stanovali tri tedne, v katerih se je zgodilo veliko stvari. Vsak dan smo šli v blitnjo gostilno na vecerjo, kosilo smo si kuhali sami. Tiveli smo v sedemnadstropnem bloku skupaj z drugimi ljudmi, ki so bili v Forliju na izmenjavi, tam delali ali študirali. V podjetju, kjer sem delal, je bilo dokaj podobno kot v Sloveniji. Delo je bilo vcasih bolj, drugic manj zanimivo, sem se pa odlicno razumel z zaposlenimi. Na delo sem se vozil z avtobusom. Posebnost v Italiji je, da moraš šoferjem avtobusa pomahati, drugace ne ustavijo. Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo se lahko sprehajali po mestu. Matic Mlaker, 3. a/1 ERASMUS 2018 (Berlin) Sem Andrat Mohorko, star sem 17 let, prihajam iz 3. a/1 in se izobratujem za poklic strojnega tehnika. V letošnjem šolskem letu sem opravljal prakticno usposabljanje z delom (PUD) v Berlinu (Nemcija). Na dveh sestankih pred mobilnostjo sem spoznal preostale dijake in dijakinje, s katerimi sem se v Berlinu drutil dobre tri tedne. V soboto, 6. oktobra 2018, ob 10.35 smo z letalom drutbe Easy Jet vzleteli z letališca v Gradcu. Na letališcu v Berlinu smo pristali ob priblitno 11.50. Na letališcu nas je cakal gospod Stefano, eden izmed zaposlenih pri Erasmusu. Do hostla, v katerem smo stanovali, smo se peljali z javnimi prevozi. Stanovali smo v Kreuzbergu, ki je v središcu Berlina, in sicer v Metropol hostlu Berlin. Imeli smo tri sobe. V eni smo bili fantje, v drugi dekleta in v tretji spremljevalka oz. spremljevalec. Kar se tice hrane, smo imeli zjutraj od sedmih do desetih zajtrk, namesto kosila smo imeli lunch pakete, zvecer pa smo šli jest v restavracijo. V lunch paketih smo vsak dan dobili dva sendvica, ki sta bila sprva zelo suha in neokusna. Ko smo se pritotili nad njimi, so nas upoštevali in smo bili nato vecinoma z njimi zadovoljni. Prvi teden smo jedli v grški, drugi teden v mehiški in tretji teden v indijski restavraciji. Zaradi zelo zacinjene hrane v indijski restavraciji smo se zadnji teden odlocili, da bomo raje hodili v grško restavracijo. Naslednji dan, v nedeljo, je vsak sam odšel do svojega podjetja, da prvi delovni dan ne bi bilo s tem tetav. Jaz sem opravljal prakso pri podjetju CNC Bearbeitung Schaler GmbH. Podjetje ima skupaj priblitno 20 CNC strojev in 30 zaposlenih. Ker se nahaja bolj na obrobju Berlina, sem vsak dan potreboval eno uro, da sem prišel do podjetja. Moj delovnik je trajal od 8. do 16. ure. Delo, ki sem ga opravljal, mi je bilo všec, saj mi ni bilo potrebno cistiti in pometati. Edina slabost je bila, da je bilo delo zelo monotono. Veliko sreco sem imel, da znam nemško, saj sem se lahko z zaposlenimi pogovarjal samo v nemšcini. Rekli so nam, da se bomo v podjetjih pogovarjali v anglešcini, ampak ker je ta del Berlina, kjer se nahaja podjetje, nekoc bil Vzhodni Berlin, so se vsi ucili rusko in ne angleško. Za vikende smo bili prosti. Ta cas smo izkoristili za ogled kulturnih znamenitosti. Ogledali smo si Alexanderplatz, kjer se nahaja televizijski stolp, visok 368 metrov. Ce smo teleli, smo lahko šli na vrh tega stolpa, s katerega smo videli cel Berlin z okolico. Ogledali smo si tudi Brandenburška vrata, Berlinski zid, Olimpijski stadion. Prav tako smo si ogledali Tehniški muzej in Muzej cloveške zgodovine. Zadnji vikend smo se s tramvajem odpeljali do jezera Wansee in do kraja Potsdam, kjer smo obcudovali vile in grašcine iz 18. in 19. stoletja. Mobilnost se je blitala koncu, mi pa smo polni dotivetij in spominov cakali, da spet vidimo svoje blitnje. Iz Berlina smo se vrnili v ponedeljek, 29. oktobra, pozno popoldan. Celotna mobilnost se mi je zdela super, saj sem videl veliko novega, razširil svoja obzorja, precej pa sem tudi izboljšal svojo nemšcino, ki sem jo kar precej uporabljal. To izkušnjo bi vsekakor priporocal vsem, ki razmišljate o njej. Vsak, ki se je udeleti, lahko zelo veliko odnese od nje, ce le pokate zanimanje. Andrat Mohorko, 3. a/1 ERASMUS 2018 (Praga) Sva dijaka TŠC Maribor in sva z evropskim projektom Erasmus+ odšla na prakso v tujino, ki je potekala v Pragi. Z mednarodnim avtobusom Flixbus smo se v soboto, 6. 10. 2018, odpravili proti Pragi. Ko smo prišli v to ceško mesto, nas je sprejel zastopnik organizacije Eppas in nas pospremil do našega stanovanja. V ponedeljek zjutraj smo imeli prvi sestanek s podjetji, kjer so nam pokazali, s cim se ukvarjajo in razlotili, kaj bomo delali. Jaz, Andrat, sem delal v podjetju 3Demon, ki se ukvarja s 3D tiskalniki in njihovimi popravili, z modeliranjem novih izdelkov in s 3D tiskanjem po narocilu. Delo je bilo zelo zanimivo in razgibano, na praksi sem zelo utival in se veliko naucil. Jaz, Simon, sem delal v Futlabu, kar je makerspace. Na delu sem vzdrteval in nadgrajeval 3D tiskalnike in CO2 laser, modeliral, pomagal pri izobratevanjih ter 3D tiskal po narocilu. Na mobilnosti sem pridobil veliko znanja, ki ga te zdaj koristim pri delodajalcu in za osebne projekte. Andrat Kolar, Simon Loncaric 3. a/1 EKO KVIZ 2018 Te vrsto let dijaki TŠC Maribor tekmujejo v znanju EKOLOGIJE. Pred petimi leti smo tekmovanje nadgradili s sodelovanjem na EKO kvizu. Letos je šolsko tekmovanje potekalo 14.12.2018. Tekmovalo je 57 dijakov v programih SSI in SPI. Najboljši trije iz vsakega programa se bodo udeletili drtavnega tekmovanja, ki bo 13. 2. 2019 v Ljubljani. Letošnji zmagovalci so: SSI program: Kristjan Mihael Reisman, 4. c/1 Tilen Racnik, 4. c/1 Rene Fras, 2. c/1 SPI program: Tilen Vrbnjak, 2. a/2 Jan Horvat, 2.a /2 Nejc Skela, 1.c /2 V petek,15.12.2018, sem se z dvema sošolcema udeletil tekmovanja EKO kviz, tekmovanje je potekalo 7. šolsko uro. Letos sem prvic sodeloval na tem tekmovanju. Vprašanja so bila povezana z naravo, rešil sem vsa vprašanja. Veliko je bilo potrebno razmišljati, lahko sem uporabil znanje biologije in kemije, ki se je med seboj povezovalo, snov je bila obširna, vprašanja so bila o soncu, podnebju, rastju in prilagajanju planetov. Tekmovanje je bilo zanimivo in vesel sem, da sem se ga udeletil. Aktiv naravoslovja Dnevi fizike v TMS Bistra V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki vsako leto potekajo DNEVI FIZIKE. Študenti Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani in študenti Fakultete za fiziko in naravoslovje Univerze v Mariboru predstavijo eksperimente z razlicnih podrocij fizike. Te nekaj let sodelujemo kot gostje tudi dijaki naše šole. Letos smo sodelovali: Jure Tunkovic, 1. c/1 Tilen Ekart, 1. c/1 Tim Hasicic, 1. b/1 Borut Vešnik, 2. b/1 Miha Ferlic, 2. b/1 Tiga Iršic, 2. b/1 V Bistro smo se odpravili v petek, 28.10.2018. Predstavili smo eksperimente s podrocja svetlobe, mehanike, elektrike, magnetizma in toplote. Po predstavitvah smo si tudi mi ogledali eksperimente, ki so jih predstavili študenti Fakultete za fiziko iz Maribora. Ogledali smo si tudi stalne zbirke v muzeju. Najbolj nas je pritegnila zbirka starih avtomobilov. DNEVE FIZIKE je obiskalo veliko ucencev osnovnih in srednjih šol, ki so bili nad izvedenimi eksperimenti navdušeni. Miha Ferlic, Borut Vešnik, 2. b/1 AVTOKAROSERIST- MOJ POKLC Misli mi betijo leto nazaj, v marec 2018, ko smo skupaj s socialno delavko osnovne šole izpolnjevali obrazec o vpisu v srednjo šolo. Na seznamu najstniških telja je bilo kar nekaj zanimivih poklicev. Nekje v sedmem razredu sem imel vizijo postati mojster robotov, seveda v misli, da bom iz lego kock sestavljal robote in z njimi upravljal funkcije, spet v osmem sem se videl v veterinarski ordinaciji. Odlocitve pa od nikoder. Informativni dan in predstavitev šol ter programov je bil kot nalašc, da mi odpre obzorja, kam in kako naprej. Odlocil sem se in izbral TŠC-Maribor, smer avtokaroserist. Avtomobilizem mi kot fantu predstavlja izziv in dolgorocno vizijo v nadaljnjem šolanju. Samo delo mi ni tuje, kajti te moj oce in oba strica opravljata ta poklic. Doma imamo tudi komoro za lakiranje in pripadajoco delavnico za celoten proces dela. V poletnem casu med pocitnicami sem samoiniciativno pristopil k delu in pomagal ocetu pri karoserijskih delih. Delo avtokaroserista se mi zdi zanimivo in se navezuje oziroma dopolnjuje z avtokleparjem. Avtoklepar avto pripravi s pomocjo ravnalne mize dosledno dolocene linije. Avtolicar pa delo dokonca. Ce so avtodeli vozila novi, je delo avtokaroserista latje. Delo avtokaroserista je namrec celotna menjava in popravilo šasije karoserijskih delov, ce je vozilo zelo poškodovano. Dober avtokaroserist mora dobro oceniti barvno lestvico pri delnem barvanju vozila in pripraviti barvo za nanos. Opravi tudi druge lepotne popravke avtomobila, kot so antikorozijska zašcita platišc in podobno. V casu, v katerem tivimo, poseben izziv predstavljajo vozila na elektricni pogon, ki pa so okolju prijazna. Delo avtokaroserista nima cenovnega vrha v lepotnem izgledu vozila; bolj opremljen je avto, višjemu cenovnemu razredu pripada. Telim si postati dober avtokaroserist in nadaljevati šolanje, kajti glede na moje zmo-tnosti sem si pustil malce rezerve pri usklajevanju treningov in karierne poti. Kevin Kolar, 1. c/2 Prakticno usposabljanje pri delodajalcu Prakticno usposabljanje z delom, v nadaljevanju (PUD), je obveznost, ki jo mora opraviti dijak ali dijakinja v casu poklicnega ali strokovnega izobratevanja pri dolocenem delodajalcu. V vseh izobratevalnih programih za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe je doloceno število ucnih ur, ki so namenjene spoznavanju posebnosti poklica in usposabljanju za delo v izbranem poklicu. Prakticno usposabljanje se terminsko izvaja v skladu z letnim delovnim nacrtom šole in se odvija v dolocenih letnikih šola-nja. Na prakticnem usposabljanju se dijaki in dijakinje vkljucijo v neposredni delovni proces in se prakticno usposabljajo za delo, ki ga bodo morda opravljali naslednjih nekaj desetletij. Dijak ali dijakinja mora za zakljucek napraviti porocilo, ki ga pregleda mentor in le na podlagi njegovega pisnega mnenja oziroma ovrednotenja uspešnosti dijaka lahko ta dijak ali dijakinja zakljuci obveznosti, ki so pogoj za napredovanje v naslednji letnik ali zakljucek izobratevanja. Izbira delodajalca, kjer se bo opravljalo prakticno usposabljanje, je te v prvem letniku zelo velikega pomena. Le s pravilnim pristopom lahko izberemo delodajalca, v katerem bodo lahko dijaki spoznali lepote in posebnosti svojega poklica. V ta namen se najprej srecam z vsemi dijaki, nato pa še s starši ali skrbniki. Na srecanjih jim predstavim samo prakticno usposabljanje in nacin izbire delodajalcev, nato pa nadaljujem z obiski vse do zacetka prvega izvajanja prakticnega usposabljanja. Namen mojih srecanj je, da bi dijaki v svojem podjetju našli in cim bolj izpolnili svoja pricakovanja. V preteklem šolskem letu so opravljali PUD dijaki Srednje strojne šole v vec kot 200 razlicnih podjetjih, katerim se ob tej priliki zahvaljujem za enkratno sodelovanje. To je eden od nacinov, ko skupaj s podjetji vzgajamo in usposabljamo dobre nove sodelavce. Organizator prakticnega usposabljanja Sandi Vudler Industrijsko oblikovanje Oblikovanje (dizajn) je prisotno na vsakem koraku, ker je vse okoli nas oblikovano: avtomobili, oblacila, pohištvo, spletna stran, itd. Vsaka oblikovana stvar nosi svojo zgodbo, zgodbo kot si jo izmisli oblikovalec ali dizajner, in seveda tudi kupec. Vendar je pot od ideje do koncnega produkta zahtevna in terja od nas ogromno predanosti in casa. Za oblikovanje sem se zacel zanimati pri 12ih letih, ko sem na avtomobilski oddaji "Avtomobilnost" prvic slišal za najuspešnejšega slovenskega avtomobilskega oblikovalca Roberta Leš-nika. Takoj sem se navdušil nad delom, ki ga opravlja. Risal sem sicer te od mladih nog, vendar še takrat nisem bil navdušen nad risanjem avtomobilov. Takrat, pri 12ih letih, sem zdrutil svoji dve strasti, risanje in avtomobilizem. Risbe so iz leta v leto postajale boljše. V 2. letniku sem se odlocil pripraviti seminarsko nalogo na temo industrijskega oblikovanja. V seminarski nalogi sem dal poudarek na oblikovanje avtomobilov in na Roberta Lešnika. Seminarska je dobila dodatno vrednost, ko sem k sodelovanju povabil Roberta Lešnika, ki je k temu privolil. To leto sem imel tudi svojo prvo razstavo lastnih risb na šoli. S svojo strastjo bi rad nadaljeval in svoj hobi kasneje spremenil v poklic. Tudi sam imam velike ambicije, saj bi rad postal eden glavnih oblikovalcev v katerem izmed avtomobilskih gigantov. Kot najvecja telja mi je pustiti svojo sled v avtomobilski industriji in se podpisati pod številne avtomobilske modele. Oblikovanje avtomobila je ena najvecjih atrakcij v poklicu industrijskega oblikovanja. Vendar je postopek oblikovanja zelo dolg naporen in stresen. Vsak avtomobil oblikuje skupina oblikovalcev, ki jo vodi vodja oblikovanja. Pri oblikovanju sodelujeta dve ekipi, in sicer ekipa za zunanjo in ekipa za notranje oblikovanje. Vodja oblikovanja je zmeraj najbolj izkušeni oblikovalec, ki pozna smernice in filozofijo podjetja. Ostali clani ekipe so tudi študenti, ki opra-vljajo svojo prakso ali telijo izdelati diplomsko delo. Tako je zacel tudi Robert Leš-nik. Eden najboljših avtomobilskih oblikovalcev zadnjih petih let je definitivno Franz von Holzhausen, ki je v svojih zacetkih te oblikoval novega hrošca. Svoj vrhunec pa je dosegel, ko je oblikoval Teslo, model S in model X. Robert Lešnik velja za zelo uspešnega oblikovalca, saj se je podpisal pod vec kot 35 modelov. Vendar je vsak projekt zanj nekaj posebnega, neka nova izkušnja. Zato je vsak projekt edinstven. Glede na to, kateri je njegov najljubši projekt, je izjavil: »Vsak avtomobil, na katerem si delal in ga vidiš na cesti, je nekaj posebnega. A vsak na svoj nacin. Le eden je bil prvi, drugi je mogoce najbolj ekskluziven in najdratji. Tretji najbolj prodajan itd.« Vsak projekt se zacne z risbo, nato risba dobi model. Naprej v pomanjšanem merilu, nato pa še v naravni velikosti. In ce ga upravni odbor sprejme, gre model v prototipno delavnico ali proizvodnjo. Zato meni, da je za uspeh projekta potrebno funkcionalno in emocionalno oblikovanje. Kljub temu, da je vsak avtomobil edinstven, je trenutno njegov najljubši novi Mercedes AMG GT door Coupe. Bennet Markovic, 3. b/1 Predstavitev dijakov Miha Kropec Pozdravljeni! Sem Miha Kropec, dijak 3. a/1. Pri šestih letih sem se zacel uciti diatonicno harmoniko pri harmonikarju ansambla Modrijani, Roku Švabu. V tem casu sem obiskal mnogo tekmovanj po Sloveniji, osvojil nekaj lepih nagrad in sodeloval z razlicnimi slovenskimi glasbeniki( Modrijani, Poskocni muzikanti, Ansam-bel Petka, Gasilec Sašo) ter igral v nekaj ansam-blih, v kratkem pa se na slovenski narodno zabavni sceni predstavim s svojim ansamblom. Te trikrat sem nastopil tudi na najvecjem narodno zabavnem dogodku pri nas, na Noci Modrijanov. Moja najvecja telja je bila, da bi se lahko preizkusil kot mentor mladim harmonikarjem in jim predal svoje znanje. To se mi je tudi uresnicilo, ko sem septembra 2018 zacel uciti harmoniko v svoji glasbeni šoli. To delo me res veseli in osrecuje in upam, da si bom lahko nekoc s tem slutil kruh. Julian Velišcek Sem Julian Velišcek, star sem 18. let. Rodil sem se 1. 11. 2000 v Mariboru. Moja starša sta se spoznala preko glasbe. Moj oce je imel takrat glasbeno skupino, ki se je imenovala Savana Band. Igrali so v vecjih mestih, drtavah in pokrajinah in so takrat iskali pevko. Ko so nastopali v Nemciji, je prišla do skupine moja mama. Sprejeli so jo v skupino. Tako se je zacela glasbena kariera mojih staršev. Moja oce in mati sta se takrat zaljubila in zacela skupno glasbeno pot, ki je trajala 20. let. Pri osmih letih sem se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Maribor, kjer sem se šest let ucil harmoniko in hodil k nauku o glasbi. Prvic sem nastopil pri devetih letih, leta 2009. Nastopal sem z mojo mamo v duetu, kar pocnem še danes. Po koncanih šestih letih harmonike sem se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na klasicno petje, kamor še zdaj hodim. Leta 2016/17 sem spoznal tudi Sla-vca Kovacica, imenovanega tudi Spidi. Z njim sem nastopal na razlicnih prire-ditvah, mestih in zabavah, na primer Bumbar talentih. Bil sem tudi na radiu Slo-venske Gorice in na televiziji BKTV. Sodeloval sem na šovu Slovenija ima talent. Vesel sem te lepe izkušnje. Upam, da mi bo v petju uspelo, ker je tudi moja najvecja telja. Rad bi se s tem pretivljal in pisal ter pel svoje pesmi. Treniram tudi judo, te 10 let, v klubu Branik Broker Maribor. Nastopal sem na tekmah in pel slovensko himno. Pred kratkim sem pel Zdravljico na Evropskem prvenstvu v judu. Po osnovni šoli sem se vpisal na Tehniški šolski center Maribor v program avtoserviser. Tudi na šoli sem nastopal na vec prireditvah, kot so informativni dnevi, kulturni dnevi, maturantski plesi ... Po koncanih treh letih sem se vpisal na PTI program. Po koncani šoli bi rad šel na Pedagoško fakulteto, ker bi po poklicu rad bil ucitelj glasbe na osnovni šoli ali profesor glasbe na srednji šoli. Fotografija osebe TÅ C Maribor - uradna stran. Ronja Štampar Ronja Štampar je ucenka 2. letnika v programu tehnik mehatronike. Veliko casa posveti odbojki. Letos je namrec zacela igrati v 1. ligi pri klubu OK Formis. Kdaj si zacela igrat odbojko? Zacela sem v 2. razredu pri klubu NKBM, pred petimi leti pa sem zacela igrati pri OK Formis. Kako to, da si se odlocila prav za odbojko? Odbojko sem si zbrala, ker je to šport, pri katerem nimaš fizicnega kontakta z nas-protnikom. Kdo te je najbolj podpiral na tvoji poti? Na moji poti sta me najbolj podpirala starša. Kaj ti je pri odbojki najbolj všec? Najbolj mi je všec, ko stopim na igrišce in me preplavi adrenalin. Rada imam tudi teljo po dobri igri. Kakšni so obcutki, ko treniraš pri 1.ligi? Super je, da sem koncno dokazala sebi in drugim, cesa sem zmotna. Izplacale so se tudi vse ure, vsi napori, ves trud, ki sem ga vlotila v ta šport. Pripravila: Liza Kisilak 2. c/1 Jure Šparaš Veslanje je olimpijski šport, ki je v programu OI moderne dobe od samega zacetka, to je od leta 1896. V Sloveniji ni najbolj razširjeno, saj ga trenira nekaj sto tekmovalcev iz sedmih klubov po vsej drtavi. V zgodovine samostojne Slovenije je veslanje najuspešnejša športna panoga po številu osvojenih medalj na vecjih tekmovanjih. Veslaške velesile pa so Velika Britanija, Nova Zelandija in Nemcija. Vecja tekmovanja so pod okriljem Mednarodne veslaške zveze imenovane FISA, ustanovljene leta 1892. Luka Špik in Iztok Cop Colni so vecinoma iz karbona, starejši tudi iz lesa, in so široki od 30 do 60 centimetrov ter dolgi od 8 do 20 metrov. Na dnu je majhen gredelj za vecjo stabilnost colna. Zaradi velike pogostosti fotofiniša je tudi zaradi varnosti ob morebitnem trku na premcu colna bela gumijasta togica, premera 4 centimetre. Na colnu je tudi valobran, ki preprecuje valovom zalivanje colna in oseb v njem. Vesla so votla in so na coln pritrjena s prilagodljivimi podporami. Veslo je dolgo od 3 metre za enojce do 3.8 metra za osmerce. Zaveslaj je sestavljen iz zamaha ali prijema, ko veslac vesla potopi v vodo. V potegu najprej stegne noge in se s pomicnim sedetem zapelje nazaj. Temu sledi nagib hrbta nazaj in priteg rok k telesu. Takrat vzame vesla iz vode in se z vesli plosko nad vodo zapelje naprej po sedetu in znova zacne zaveslaj. Povprecno se v enojcu v vsakem zavesljaju glede na okolico premakneš za 12 metrov. Na veslaški tekmi oziroma regati moraš v cim manjšem casu preveslati 2000 metrov dolgo progo. Treniram v Veslaškem klubu Dravske elektrarne Maribor v Brestrnici, kjer sem zacel trenirati na zacetku šestega razreda, pri starosti 11 let. Od takrat redno obiskujem dvourne treninge vsak dan od ponedeljka do sobote, izjeme so le kakšni posebni treningi kot je plavanje, pohodi , tekme in testiranja. Sezona se pricne v zacetku aprila, konca pa oktobra v Ljubljani. Drtavno prvenstvo se vsako leto izvaja na Bledu septembra ali oktobra, naša domaca mednarodna regata pa je po navadi v sredini septembra, ce le razmere dopušcajo potek tekme. Opis: C:\Users\Jure\Pictures\2017-01-29\DSCN2116.JPG Jure Šparaš Ljubezen do športa Pojem ljubezni je zelo širok. Ljube so nam lahko stvari, osebe, tivali, svojo ljubezen lahko poklanjamo cemur koli. Moja najvecja ljubezen je motokros. Ta šport imam res rad, saj me sprošca; pocutim se tivega, hkrati pa pozabim na skrbi in obveznosti, ki me cakajo. Ta ljubezen se je pri meni razvijala postopoma te od malega. Motorji so mi postali všec, ko me je še majhnega prvic na njem popeljal stric. Nato sem dobil svoj mini motor. Ko sem v OŠ šel vozit na progo za motokros, je bila to res samo sprostitev. Scasoma sem postajal vse spretnejši, hitrejši, boljši. Lahko sem se zacel kosati z marsikaterim dobrim voznikom. Ta moj napredek, rivalstvo in konkurenca so me pripeljali do stanja, v katerem sem zdaj: motokros sem zacel resneje trenirati in v prihodnji sezoni bom najbrt tudi tekmoval. Vecina ljudi tega ne razume, zdi se jim nevarno in nesprejemljivo. Ampak ko si enkrat v motokrosu, je rohnenje motorja glasba za tvoja ušesa in vonj po bencinu edina stvar, ki jo teliš vonjati. Proga postane tvoj dom in ko to dotiviš, ne moreš vec nehati. Sam treniram trikrat na teden v fitnesu, zraven pa so še treningi na motorju. Tako motokrosu prilagajam svojo prehrano, šolske obveznosti, treninge, prosti cas. Sliši se zelo zahtevno, vendar ce to delaš s srcem in imaš to stvar res rad, sploh ni nobenih tetav. Rad bi povedal, da ima lahko vsakdo strast do necesa, samo odkriti je to treba. Jaz sem našel strast v motokrosu in ga ne bi zamenjal za nic na svetu. Domen Raušl, 2. b/1 »KAMORKOLI TE GREŠ, VSE POTI JE POTREBNO NA NOVO ZACETI.« Tone Pavcek Razmišljam, da moramo dobro razumeti samega sebe. Torej moramo vedeti, kaj si telimo in kaj je naš cilj. Mislim, da imamo mladi danes toliko energije, toliko volje in še zmeraj toliko podpore staršev, da zmoremo veliko vec, kot so zmogle prejšnje generacije. Ce so cilji jasni, potem se vse da z vztrajnostjo, s trdno voljo, pogumom in prijatelji, ki te vzpodbujajo. Te v osnovni šoli sem imel tetavo z odlocanjem. Preprosto nisem poznal tiste prave poti, ki jo moram izbrati. Pa sem sprejel tetko odlocitev, ki je vplivala na moje delovanje in osebnostno rast. Kljub nepredvidljivi izbrani tivljenjski poti, vem, da moram uresniciti svoje cilje. Drutina mi stoji ob strani in me podpira pri mojih odlocitvah. Tivljenje je nepredvidljivo. Tako bom kmalu spet postavljen pred bistveno odlocitev. Študij ali ne, doma ali v tujini ... Telel bi, da bi poznal pravi odgovor. Še boljše bi bilo, da bi videl v prihodnost in izvedel, katera odlocitev bi bila najboljša. Ampak v resnici vem, da sta obe izbiri pozitivni in hkrati negativni. Vem, da bi se mi v domacem kraju, kjer bi prav tako lahko nadaljeval študij, lepo godilo, bil bi blizu svojih domacih … V tujini bi imel mogoce boljše motnosti študija, bil bi pa locen od domacih in prijateljev. Dejstvo je, da moram odlocitev sprejeti sam zase. Ceprav bi z veseljem rad videl, da mi nekdo prišepne tisto pravo – najboljšo. Vendar je to nemogoce, kajti takšna v mojem primeru ne obstaja. Obe sta lahko dobri ali slabi … in obe sta lahko pravi. Z eno bom pridobil drugacne izkušnje in znanja kot pa z drugo. Vse pa je odvisno samo od mene. Moji vrstniki se trenutno srecujejo s podobnimi preglavicami. Morda ne cisto identicnimi, ampak prav zagotovo ravno v našem obdobju odrašcanja trenutno sprejemamo najpomembnejše odlocitve našega tivljenja. To je obdobje velikih motnosti in je polno sprememb in tetkih odlocitev. Za zacetek se moram znebiti strahu pred napacno izbiro. Moram samo izbrati in se potem boriti naprej, ampak ne smem se vec obracati nazaj. Moram biti usmerjen v prihodnost in ob tem ne smem obupati. Pomembno je, da si zastavljam visoke cilje, kajti le ti me bodo pripeljali do uspeha. Morda se bom veckrat spotaknil, padel, kar pa me bo še dodatno okrepilo. Saj vem, najlatje bi bilo izbrati takšno pot, na kateri zagotovo ne bi nic izgubil. Vendar tal na varni poti prav tako ne bi veliko pridobil. Hkrati pa vcasih varne poti ne obstajajo. Prav zato moramo kdaj pa kdaj pogumno sprejeti tvegane odlocitve. Zavedam se, da bodo tiste z vec ovirami bogatejše z tivljenjskimi izkušnjami. »Zato ker je vsak clovek zase svet – cuden svetal in lep, kot zvezda na nebu. Vsak tiho zori, pocasi in z leti, a kamorkoli te greš, vse poti je potrebno na novo zaceti.« (Tone Pavcek) Rene Drutovec, 4. b/1 » Moj razred, v katerem se pocutim dobro, ce ne celo odlicno.« 1. a/1 se je prvic srecal 3. 9. 2018 v ucilnici C103, kjer smo se spoznali in zadali cilje za nadaljnja štiri leta. Tako kot vsi razredi je tudi moj sestavljen iz fantov razlicnih karakterjev: nekateri so bolj poslušni, drugi manj. Vsi sošolci so iz okolice Maribora, kar nam omogoca latje sporazumevanje .po domace.. Le dva sošolca sta iz Prlekije in Prekmurja, ki pa vedno poskrbita za smeh z narecnimi besedami. Potrebovali smo nekaj casa, da smo se navadili na njuno narecje. V razredu nas je 23 in takoj smo se dobro ujeli, navaditi pa smo se morali na nove predmete in ucitelje oziroma profesorje. Med odmori se zabavamo, si govorimo šale, pogovarjamo se o puncah, ki jih seveda v naši šoli skoraj ni. Vcasih pa sedimo tiho na klopeh in .buljimo. v telefone. Menim, da smo nadpovprecen razred, seveda se kdaj pa kdaj komu zgodi, da dobi .cvek., vendar ga tudi hitro popravi. Najraje imamo športno vzgojo, kajti športniki smo po naravi. Najveckrat igramo nogomet, košarko in namizni tenis. Poleg športne pa komaj cakamo tudi na prakticni pouk, kjer se ucimo novih vešcin in spoznavamo stroje. Seveda nam je po godu, ce odpade kakšna ura, predvsem zadnja. Pri pouku se nam nevede zgodi, da smo malce prevec vihravi in nas morajo profesorji in profesorice utišati, vcasih tudi s kakšno cvetko, ki pa nas spet spravi v smeh. To je moj razred, v katerem se pocutim dobro, ce ne celo odlicno … Jakob Šantl, 1. a/1 Iz šolskih klopi … Šola je resna stvar, sploh pa srednja šola, ceprav si jo izberemo sami. Vcasih pa se vendarle malo pozabavamo, da so ure zanimivejše. Bil je prvi dan šolskega leta 2017/18, zame tudi prvi dan v srednji šoli. V razredu sem poznal samo enega ucenca, ki je bil moj sošolec te v osnovni šoli. Ob koncu dneva smo bili te vsi utrujeni, saj veste, vsak zacetek je tetak. Midva sva se spontano odlocila, da se malo pozabavava, in sicer tako, da si zamenjava imeni. Ko naju je profesorica poklicala, se je v mojem imenu javil on, jaz pa v njegovem. Še cel mesec je profesorica mislila, da sem jaz on, on pa jaz. Nisva se spomnila, da bi ji povedala resnico. Ko pa sva se neko uro zadaj po svoje zabavala in se smejala, naju je profesorica ustavila tako, da je k spraševanju hotela poklicati mene, izrekla pa je njegovo ime. Vprašan je bil on, znal ni, oceno pa sem dobil jaz. Veselja je bilo v trenutku konec, nasrkala sva oba. Maj Rozman, 2. b/1 Naj ucenec 1. a /1 Mahir Mumanovic: – ker je rekel: »Pol pa sem v temi, ne? Jaz bi moral iti med gimnazialce…«, – ker se mu smejimo zaradi njegovega smeha; vcasih zaradi njegove nevednosti traja smeh nekoliko dlje, – ker je vedno optimisticen glede ocen in kadar je jezen ti v »faco skoci«. Luka Grahovnik: – ker mi je všec njegova osebnost in disciplina pri vsem, kar ni povezano s poukom. Ce bi se v šoli potrudil pol toliko kot pri osvajanju deklet, bi bil blesteci odlicnjak, – ker rece: »Tota je ziher zvita.«, »Toti je malo bolj bogi.«, – ker se smeji kot sraka in ker je njegovo povprecje ocen odvisno od tega, kakšen dan ima, – ker ima lepo frizuro in veliko punc, skratka, je naš »loverboy«. Nik Rojko: – ker me vsak dan nasmeji. Leon Gomolj: – ker sodeluje pri urah in gradi svoje sanje. Jakob Šantl: – ker te imamo preprosto radi. 1. a/1, razred »po domace« »Glede ocen pa nismo fejst uspešni, vendar ocena je samo število.« Mahir Mumanovic »Mi smo fejst pridni razred in imamo ucence vseh stopenj ucenosti.« Tadej Semenic »Mi smo bolj bogi, samo tak bogi pa ne, da ne bi mogli biti 1. a/1.« . Nepodpisan Naj izjava tedna v 1. a/1 »Profesorica Zelenc ni vec v tako fizicni pripravljenosti, zato delamo na fizicni moci mi.« Tadej Semenic Smeh v 1. a/1 je poln znanja …. Dijak: »Lahko grem na WC?« Ucitelj: »Pojdi, ce si upaš.« Dijak se zaleti v radiator. Ucitelj: »Ne bo ti uspelo, je prišraufan.« Opis razrednika 2. b/2 Naš razrednik je Tomislav Horvat. Je precej strog ter nas s svojo strogostjo kot tudi prijaznostjo vodi iz leta v leto, saj si teli , da vsi uspešno koncamo šolanje, zato nam tudi svetuje, ce se znajdemo v tetkih situacijah. Tilen Vrbnjak, 2. b/2 Cvetke uciteljev: Franci Jakopic: »Pojdi nazaj v osnovno šolo se racunat naucit.« » Napiši, kaj vidiš, ce ne, pa rotice nariši.« »Pa naj stara mama prinese, ce ti ne moreš.« »Pojdite korencke lupat, pa tupice kuhat. Pošteno? Pošteno!« Vlasta Marjanovic: »Za bodocega intelektualca je to premalo.« »Seštej 15 odstotkov odsotnosti …« »Ura še ni tema, tak da se usedi.« Viktorija Šijanec: »Decki, nooo, aloo!« Bogdan Pernek: »Ne, to je tak ne.« Cvetke so zbrali dijaki Razred: šport, cilji Naš razred 2. b/2 je precej športen, ker skoraj ni ucenca v našem razredu, ki se ne ukvarja s športom. Cilji našega razreda so, da postanemo uspešni avtoserviserji ali pa še kaj vec. Jaz imam cilj, da bi naredil triletno in da bi še nato naredil PTI pro-gram, nato pa imel svoje podjetje. O razredniku Naš razrednik zna biti glasen in hud, sploh ce kaj ušpicimo. Razkuri pa se zaradi tega, ker nas hoce nekaj nauciti in da bi bilo iz nas še kaj vec. Pri njem ura hitro mine, ker me ta predmet veseli in nas tudi dobro nauci. Profesorji. Prof. Krepša je smešen, ker po vsaki povedi rece: »Ne.« Prof. Jakopic ima smešne izjave: »Bejti, glej, idi štet snetinke.«, »V šolo hodiš samo na malco pa na toplo.« Patrik Omerzel, 2. b/2 Anka Jemenšek: Dijak: »Gospa profesor, kje je Strike?« Prof.: »Veš, kje je Lidl?« Dijak: »Ja.« Prof.: »No, tam ni!« 1. e/2 Kaj telimo doseci v tivljenju? Preprican sem, da nas vecina nacrtuje in razmišlja o svoji prihodnosti. Vsak ima svoje nacrte in ideje. V tivljenju lahko imamo veliko dosetkov, saj vsak dan dosetemo nekaj novega. Vecina nas ima skupni cilj, ki ga teli doseci. Ta cilj je, da postanemo izobrateni, sposobni mehatroniki operaterji. Radi bi izumili nekaj novega, kar bi nam in drugim v tivljenju koristilo. Radi bi si poiskali dobro slutbo z dobro placo. Vecina nas zagotovo teli imeti tudi drutino, zavarovanje, hišo, avto in zdravje. 1. b/2 Za poklic avtoserviserja smo se odlocili zato, ker nas zanimajo avtomobili in vse v zvezi z njimi. Na srednji šoli se pocutimo veliko bolje kot na osnovni, saj smo tukaj povezani s strastjo in bomo ob koncu šolanja opravljali poklic, ki nas veseli.Tukaj bomo, ali pa smo morda te, spoznali prijatelje, ki jih bomo imeli za vedno. Srednja in osnovna šola se razlikujeta tudi po tem, da imamo lahko na hodnikih telefone in nam profesorji nic ne recejo. Vsi profesorji, ki nas ucijo, so vredu, dokler jih ne "razkurimo" s klepetanjem. Ceprav je snov zahtevnejša kot v prejšnjih letih, bomo z malo truda zbrali dovolj za pozitivno oceno. Najboljši na tej šoli pa je seveda prakticni pouk, ki ga imamo enkrat tedensko. Tudi malica v šoli je zelo dobra, ampak je v jedilnici velika gneca, zato ne moreš pojesti v miru. Ceprav smo na tej šoli šele pol leta, smo jo te vzljubili. 1. a/2 Zakaj smo se odlocili za ta poklic? Za ta poklic smo se odlocili, ker bi radi postali avtoserviserji. Te od nekdaj smo radi vijacili in ta poklic se nam je zdel zanimiv. Telimo se nekaj novega nauciti in priti do zaslutka z delanjem tistega, kar nas zanima. Imamo veliko izbiro delovnih mest in verjamemo, da nam bo delo prineslo svetlo prihodnost. Radi imamo avtomobile in si telimo odpreti svojo delavnico, pri tem bi bili tudi šefi drugim. Umazane roke so dokaz cistega denarja. DIJAKI 1. b/1 GNECA V TRGOVINAH MED GLAVNIMI ODMORI Vsak dan v šoli je popolnoma enak. Pouk sem nam zacne ob 7.30 in po navadi konca ob 14.30. Zjutraj nekaj na hitro pozajtrkuješ in te greš v šolo. Ure hitro minejo, zato je veliko ucencev po treh urah sedenja za klopmi zelo lacnih. Seveda izkoristijo oba dvajsetminutna odmora na šoli in gredo v trgovino ali pekarno. Verjetno je pet minut pred glavnim odmorom najbolj pogosto vprašanje: »Lidl ali Hofer?« Ucencev na šoli je priblitno petsto, zato si lahko samo predstavljam, kakšna gneca bo v trgovini. Vsi takticno razmišljamo, kaj je za nas boljša izbira. Ne bi znal povedati, kje je vecja gneca, saj kjerkoli si, izbereš hrano v tridesetih sekundah in nato cakaš pet minut v vrsti. Poleg lakote je verjetno še kakšen razlog, zakaj so trgovine tako popularne: nobena od trgovin ni tako draga ali oddaljena, zato ucenci še toliko raje zavijejo tja. Najbolj prodajana roba v trgovini so vse vrste štruck in razni pekovski izdelki, ki te dovolj nasitijo, da pretiviš do konca pouka. Verjetno pa ucenci nikoli ne bomo razumeli, zakaj je v trgovini štirideset ucencev in imajo vseeno odprti le dve ali tri blagajne od skupno šestih. In ko je takšna gneca, lahko gre kaj tudi narobe. Na primer, da cakaš pri zaprti blagajni v upanju, da se bo odprla. Cakaš 5 minut in ugotoviš, da se nikoli ne bo, ter po vsej motnosti zaradi tega tudi zamudiš pouk. Imam obcutek, da bomo med glavnimi odmori dotiveli še veliko zanimivih stvari. Urban Franget MOJA IZBIRA POKLICA Za TŠC sem se odlocil na podlagi mojih zanimanj ter tega, kar so mi povedali znanci, ki so šolo obiskovali pred mano. Šola ponuja veliko programov. Na šoli je veliko delavnic in strojne opreme, ki zelo pripomore pri šolanju. Zahtevano znanje je na višjem nivoju kot v osnovni šoli, zato je treba tudi delati vec. Šola mi je v štirih mesecih dala veliko novega znanja, zato niti malo ne obtalujem svoje odlocitve. Mislim, da bodo štiri leta na tej šoli v tako zabavnem razredu minila hitro. Tin Leskovec AVTOMOBILIZEM Sem dijak 1. letnika, in sicer v programu strojni tehnik. Na šoli sem šele štiri mesece, vendar sem se naucil te ogromno stvari, saj smo dobili nekaj novih pre-dmetov kot so: TEK (tehnicno komuniciranje), OBG (obdelava gradiv), OBK (obdelovanje kovine), LPO ( lastnosti in predelava materialov). Vsi ti predmeti so zelo zahtevni in tudi vsi ostali predmeti postanejo veliko bolj zahtevni, vendar imaš še poleg vsega ucenja in domacih nalog cas še za eno stvar, za predmet, ki ga ni na urniku, za predmet, ki te ga ne naucijo ucitelji, temvec tvoji sošolci. Ta predmet v bistvu nima nekega imena, ampak jaz mu pravim avtomobilizem. Odkar obiskujem TŠC Maribor, sem se skorajda najvec naucil o avtomobilih, saj to je v vecini fantovska šola in veliko fantov, med njimi tudi jaz, je tako rekoc nora na avtomobile, vendar do sedaj nisem bil ravno strokovnjak na podrocju avtomobilizma, prepoznal sem model avtomobila in osnovne stvari, to pa je bilo vse. Te štiri mesece na strojni šoli smo se pa, v vecini med odmori ali ko smo cakali avtobus, pogovarjali o avtomobilih, in prav med odmori sem se naucil marsikaj novega o avtomobilih in o vrstah avtomobilov. Naucil sem se, kaj pomenijo kratice RS, GTR, GTI, TDI. Tako sem se na primer naucil, da ne obstaja samo Ford Focus, ampak tudi Ford Focus RS, ki je veliko bolj športna in hitrejša verzija tega avtomobila. Izboljšal sem tudi znanje o modelih, ki jih te poznam, npr. Porsche cayenne, ki sem ga poznal te od prej, toda nisem vedel, da obstaja vec razlicic, kot so Cayenne S, Cayenne Turbo in Cayenne E Hybrid. Verjetno bom, ko zakljucim šolanje na TŠC, postal te pravi mojster na podrocju avtomobilizma. Tri cetrtine razreda te ve, kateri bo njihov prvi avto, kakšen motor bo imel, kdaj bodo šli delat izpit itd. Meni so te teme izredno zanimive in se rad pogovarjam o njih, zato so odmori odlicni in minejo 1, 2, 3. David Bratuša SREDNJA ŠOLA V zadnjem mesecu osnovne šole sem se moral odlociti, kam se bom vpisal naprej. Odlocal sem se med Tehnicnim šolskim centom Maribor in Srednjo elektro racunalniško šolo. Za TŠC Maribor sem se odlocil dva tedna pred prvim vpisnim rokom. Minevale so pocitnice. Imel se mešane obcutke. Veselil sem se, da bom spoznal nove sošolce in razrednika. Upal sem, da bom imel dobre sošolce. Napocil je prvi šolski dan. Zbudil sem se zgodaj, saj me je do šole peljal avtobus. Prispel sem do šole. V avli šole sem zagledal plakat, na katerem so bile objavljene ucilnice prvih letnikov. Poiskal sem svoj novi razred. Pred njim je cakalo nekaj ucencev. Ker eden drugega nismo poznali, se še nismo veliko pogovarjali. Ob osmi uri je do razreda prišla naša nova razrednicarka in nas povabila v razred. Izvedel sem, da naš razred šteje 23 ucencev. Razrednicarka nas je seznanila s šolskimi pravili. Najprej smo se predstavili. Izvedel sem, da nekateri moji sošolci prihajajo iz krajev blizu mojega doma. Po tem, ko smo se predstavili, nas je razrednicarka peljala na ogled šole. S tem se je zakljucil prvi šolski dan. Naslednje jutro, ko sem prišel v šolo, se je zacela prva ura. Te v prvem tednu sem spoznal veliko profesorjev. Iz razreda so se trije dijaki izpisali, saj so ugotovili, da jih strojništvo ne veseli. Sedaj naš razred šteje 20 dijakov, ki se dobro razumemo ter si pomagamo. Davorin Jantic dijakov 3. b/1 Naš profesor Kos obotuje polena, tudi sekance. (Tan Cmagar) Drevo suhljato in nebo temacno je prišlo na vsakdan. (Gregor Polc) Ko malica res ni tak dobra, gremo na kebap pašo peš. (Marsel Temlin) Najboljša šola je naš TŠC MB, pridruti se nam. (Aleks Harl) Rdeca je luc na crnem semaforju. Stop! Kaj, ce poskusim? (Tilen Kranclbinder) Ko bo polnoc in ti boš sladko spala, te jaz bom varoval. (Kristjan Veberic) Najraje delam na veliki strutnici, ker me veseli. (Matic Zadravec) Danes na šoli informativni dnevi, spet smo vsi tukaj. (Domen Šnajder) Opis: Rezultat iskanja slik za haiku Opis: Povezana slika 4. b/ 1- Prijatelji z tivljenjsko garancijo Ljudi je pogosto strah stopiti iz cone udobja. Vsi se radi drtijo usklajenega ritma in si ustvarjajo rutine, v katerih se pocutijo varno. Zdi se, da milni mehurcek zapustijo le najbolj drzni. Sam mislim, da temu ni tako. Vsi mladi se velikokrat srecujemo z novimi situacijami, v katere smo vrteni in iz katerih se moramo z veliko mero iznajdljivosti sami rešiti. Ena takih izkušenj je bila zame srednja šola. Varnost domacega kraja in starih prijateljev je zamenjal tuj svet. 20 razlicnih poti se je zdrutilo v eno novo s skupnim ciljem, ki se danes zdi te na dosegu roke. Kljub spremembam in turbulencam, ki smo jim bili prica, smo premagali ovire, vsakem izzivu bili kos in smo lahko nase ponosni. Velikokrat razmišljam, da mi najverjetneje brez podpore moje drutine in prijateljev ne bi uspelo biti to, kar sem danes. Ljudje smo rojeni kot nepopisan list, katerega zgodbo krojimo sami ob pomoci blitnjih. Izkušnje nas krepijo in nam dajejo nekaj najpomembnejšega; spomine. Spomini mi pomenijo veliko, ker so velikokrat edino, kar ostane od krajev, ljudi in dogodkov. Najlepše pa je to, da nam jih ne more nihce vzeti. Ko se bom kot starec zazrl v svoje tivljenje za sabo, upam, da mi bodo na misel prišli le lepi spomini. Tako namrec tivim; trudim se ustvarjati lepe in nepozabne pecate . Vsekakor bo pa svetla tocka mojega tivljenja srednja šola – brezskrben cas, ki mi je poleg veliko znanja za tivljenje prinesel še prijatelje z tivljenjsko garancijo. In seveda cudovite spomine. Tan Smej, 4. b/1 V šoli tivljenja Besedna zveza »šola tivljenja« ne pomeni dobesedno šole, ki jo obiskujemo, temvec vse tisto, kar nas pripravlja na tivljenje. Vkljucuje vse ovire, napake in situacije, v katerih se kaj naucimo. Naša usoda ima za nas razlicne poti in namene. Vcasih moramo tudi pasti oziroma se nam mora v tivljenju zgoditi kaj slabega, da se iz tega nekaj naucimo. Tivljenje nas preizkuša tudi z najbolj skrajnimi preizkušnjami, kot je na primer smrt v drutini. To je najvecja izguba v tivljenju, ker je dokoncna. Ljudi postavi pred resno preizkušnjo, ki jo zmorejo prestati le z mocno podporo najblitjih. Preizkušnje v tivljenju so tudi ljubezen, zakon in drutina. V vseh teh tivljenjskih prelomnicah so dobre in slabe stvari, mi pa se moramo potruditi, da iz njih izvlecemo najboljše. Pomembno vlogo ima v tivljenju tudi šola, ki jo obiskujemo, saj nas izobratuje za poklic in pripravlja na tivljenje. Pred nami je prva slutba, ki pomeni velik korak, saj je od nje veliko odvisno. Mogoce bomo opravljali delo, pa se zanj nismo izobratevali, kljub temu pa ga bo potrebno opravljati odgovorno, saj bo od te odgovornosti odvisno, koliko bomo zaslutili. Od tega pa bo odvisno še marsikaj drugega. Še pred tetjo preizkušnjo se bomo znašli, ce slutbe ne bomo dobili. Kako bomo pretivljali drutino? Crnoglede misli …, toda pustimo jih in bodimo optimisti. Glejmo na stvari pozitivno: ce se bomo borili za vse dobro, se morajo stvari dobro izteci. Aljat Geršak, 4. a/1 Smo generacija z neomejenimi motnostmi za izobratevanje. Znanje nam je na dosegu roke kot še nikoli doslej. Kljub temu pa ga mnogi zavracajo. Veliko je takšnih, ki tehnologijo uporabljajo v drugacne namene kot za razširjanje svoje razgledanosti. Pravzaprav je danes znanje pri nekaterih ljudeh slabo cenjeno. Kljub temu je izobratenost visoka. To velja za mladostnike v tistih drtavah, v katerih je za izobratevanje dobro poskrbljeno. Mnogi mladi po svetu nimajo takšne srece zaradi vojn in naravnih katastrof. Njihovo šolanje je zelo oteteno. Zato je mnogo potencialnih znanstvenikov omejenih zaradi slabih razmer v njihovi drtavi. Njihov potencial ostaja tako neizkorišcen. Srecni smo lahko, da pri nas ni vojn in nas narava ne ogrota v takšni meri, da bi onemogocala naš stil tivljenja. Konec koncev pa smo mi tisti, ki si krojimo svojo usodo. Sami smo tisti, ki zacenjamo vojne in škodujemo socloveku. Mi smo tudi tis-ti, ki unicujemo naravo, brez katere pa vseeno ne moremo tiveti. Kljub svoji izo-bratenosti in razgledanosti smo zelo naivni in si zatiskamo oci pred hudodelstvi, ki se dogajajo po svetu. Zato bi se vsak posameznik moral zamisliti, kaj lahko postori za lepše tivljenje vseh in omogoci lepši jutri. Amadej Gosak, 4. a/1 Moj prihod v Maribor V Maribor sem prišel 27. novembra 2017. Ko sem se telel vpisati na šolo,so mi povedali, da me ne morejo sprejeti, ker je vpisanih te prevec dijakov, zato sem bil malo jezen in nisem en mesec nic delal. V tem casu sem pocival, spoznal prijatelje, hodil v mesto. Prijatelji so mi povedali, da lahko delam v Sloveniji preko študentskega servisa. Ker mi je bilo dolgcas, sem vprašal za dovoljenje oceta in mamo, ki sta mi dovolila, da grem delat. Poklical v McDonald’s, kjer so mi rekli, naj pridem na razgovor. Šel sem tja, vendar so mi odgovorni rekli, da me ne morejo zaposliti, ker ne znam slovensko. Odšel sem domov. Cez eno uro so me te klicali, naj pridem delat. Delo mi je bilo všec, saj so bili skoraj vsi sodelavci stari toliko kot jaz. Naucil sem se tudi nekaj slovenšcine. Tam sem delal šest mesecev. Cez pocitnice sem šel na dopust v Bosno, ko sem se vrnil, pa se je te zacela šola. Sedin V Maribor sem prišla 29. decembra 2017. Ob prihodu sem bila zelo vesela, ker naj bi šla v novo šolo in spoznala nove prijatelje. Šla sem se vpisat, ampak so mi rekli, naj pocakam do naslednjega septembra. Zaradi tega sem bila talostna, ampak sem imela dovolj casa, da boljše spoznam mesto, v katerem bom tivela. V neznanem mestu, polnem ljudi, nisem imela nikogar razen sestre. Bila je zima, zato sem vecino casa pretivela v stanovanju. V januarju je na obisk prišla prijateljica iz Bosne in ostala tri tedne. Hodili sva v mesto, na Pohorje in v Europark. Bilo je zabavno in lepo. Ko je prišel cas, da se vrne v Bosno, sem šla z njo obiskat svoje sorodnike in prijatelje. Ko sem se vrnila v Maribor, sem šla za dva tedna na tecaj slovenšcine, kjer sem se nekaj naucila. Jezik mi je bil na zacetku zelo zanimiv in malo cuden. Zdaj hodim v šolo in sem vesela, ker sem spoznala nove prijatelje in ker imam najboljšo razrednicarko. Azra Vse je zgodilo zelo na hitro. Slišal sem mamo, ki je rekla, da bomo šli v Slovenijo, ampak nisem bil preprican, ce je to res. Nekega dne, ko sem koncal s treningom, me je mama poklicala in mi povedala, da gremo zares v Slovenijo. Minilo je nekaj casa, da smo odšli. Ko sem prišel v Maribor, je bilo zame vse novo, nisem znal jezika, zacela je šola in bilo mi je zelo tetko, ker nisem imel prijateljev. Zaceli smo s tecajem slovenšcine, kjer sem se veliko naucil. Tja hodim te tri mesece in mi je zelo všec. Imam tudi najboljšo profesorico, ki se postavi za vse nas. Ilija V Slovenijo sem prišel 1. septembra. Na zacetku mi je bilo zelo tetko, ker še nisem znal slovenskega jezika. Ko sem prišel prvi dan v šolo, sem se dvakrat izgubil. Ob prihodu v razred so me vsi gledali, ker sem bil nov. Bilo mi je veliko latje, ko sem videl, da sta z menoj v razredu dva Bosanca in sem se z njima lahko pogovarjal. Ko je minilo nekaj casa, je bilo latje, zacel sem hoditi na tecaj slovenšcine. Tja hodim te tri mesece in pol in sem se te veliko naucil. Zdaj je v šoli veliko bolje, saj razumem vse, kar profesorji povedo. Profesorji so v redu, saj imajo razumevanje do tujcev. Stefan Ko sem prišel v Maribor, je bilo vse zelo nenavadno. Jezik je bil cuden. Bil sem samo v hiši in nisem nikamor šel. Bilo me je zelo strah, ker sem tujec, v Sloveniji tudi nisem imel prijateljev, bila sva le jaz in moj brat. Ko sem prvic prišel v šolo, so vsi govorili "japonsko", vsaj tako se mi je zdelo. Mislil sem, da mi ne bo nihce hotel pomagati. Po prvem mesecu se stvari niso spremenile. Potem je ravnatelj šole povedal, da moramo tujci hoditi na tecaj slovenšcine. Ne vem zakaj, ampak profesorico, ki vodi tecaj, sem razumel bolje od ostalih. Mogoce zato, ker je govorila pocasi. Zdaj hodim na tecaj dva meseca in mi je te od zacetka pri pouku latje. Tudi profesorji imajo razumevanje za nas, tujce. Upam, da bom jezik kmalu bolje obvladal in ne bom vec potreboval tecaja. Imad Sama med 18 decki; res imam rada svoje fante in jih ne bi zamenjala za nic na svetu. V drugi polovici prvega letnika so moji fantje dotiveli šok, ko me je v razred dostavila gospa Ana in me predstavila kot novo sošolko. Nikoli ne bom pozabila njihovih velikih oci, ko so me zagledali. Prvi, kot naš razredni »dtentelmen«, se mi je predstavil Brin, kasneje so mu sledili še ostali, ampak nekoliko bolj zadrtano. Nikoli si na zacetku nisem predstavljala, da me bodo kdaj sprejeli medse, saj sem le bila punca, ki se je iz frizerske šole zelo pogumno vpisala na strojno tehnicno šolo in so na zacetku malo cudno gledali name, saj sem tudi tri leta starejša od njih. Ampak skozi leta smo se navadili en drugega in priznam, da si ne znam predstavljati, kako bi bilo v kakšnem drugem razredu. Moram priznati, da ko sem se vpisala na šolo, se mi še sanjalo ni, kaj me caka. Ni bilo lahko, morala sem se uciti stvari, ki so bile zame popolnoma nove, saj mi je prej bila krtaca bolj poznana od rezkalne glave ali svedra. V teh letih sem se naucila toliko novih stvari in pri prakticnem usposabljanju v podjetju pridobila ogromno izkušenj in si zaslutila tudi kadrovsko štipendijo v podjetju Aluminium Ketty Emmi v Slovenski Bistrici. Kar mi daje še vecji zagon in motivacijo za zakljucevanje šole in da uradno postanem strojna tehnica. Ceprav strojna šola ni moderna pri dekletih, je vsako leto vedno vec vpisa in naše število se veca. In prav je tako, da tudi tenske dokatemo, da strojništvo ni samo za moške in da ce se potrudimo, smo na nekaterih podrocjih lahko celo boljše. Profesorji so do deklet na šoli zelo uvidevni in prijazni, vcasih morajo biti tudi potrpetljivi, ampak kot pravijo: "Lepa beseda lepo mesto najde". Ko povem, da obiskujem srednjo strojno šolo, me vsak vpraša: "Kako pa zdrtiš med samimi fanti?" Povem vam, da je stokrat boljše kot med dekleti. Res imam rada svoje fante in jih ne bi zamenjala za nic na svetu. Prirasli so mi k srcu in pogrešala jih bom, ko bomo letos zakljucili borbo s srednjo šolo in šli vsak svojo pot, eni naprej v šolo, drugi v slutbe. Zelo se veselim tudi našega maturantskega plesa, ki bo letos marca, malo manj pa mature, ki bo potrkala na glavo te maja. Ampak vse se da, ce smo 4. b, samo potruditi se moramo. Sabina Rebernak, 4. b/1 Pesmi Sanje Bilo je pozimi, obdano z zvezdami, bila si tam, za sedmimi poljanami, lepotica najlepših sanj. Bila si moja in jaz sem bil tvoj, bila sva midva, le midva sama proti prestolu sveta. Plesala sva, plesala sva tam med zvezdami, po Orionu ter celotni mlecni cesti. A kar na enkrat vse propadlo je in ugotovil sem, da so to le sanje bile. Benjamin Borko, 3. b/1 Strojna Srednja strojna je šola za me, na njej res fino tivljenje nam gre. V razredu smo mirni in tihi vsi, razen takrat, ko nam ni. Odmori so kratki, prekratki za me, a kaj bi se jezil, prav dobro nam gre. Strojna je zakon, to je šola za me. Pridruti se nam, te cakamo te. Renato Taberl, 1. c/1 Clovek in cas Prebudi se clovek! Cemu zdaj še spiš? Sanje so mimo, zakaj ne bediš? Tivljenje je veter, zakaj ne slediš? Pojdi za njim, zakaj še letiš? Cas se premika, se sladko smeji, poglej ga tam spredaj, kje si pa ti? Ne bodi neumen, ne beti drugam, ce cas te povozi, trud je zaman. Prebudi se clovek! Prihodnost te caka. Verige preteklosti naj ne vetejo te, saj lepa prihodnost caka te. Cas je mogocen, ustavlja se ne, zato zagrabi prilotnost, glej v prihodnost, pusti preteklost, izberi srce cas te te klice, clovek— zbudi se! Renato Taberl, 1. c/1 MISLI Misliti pomeniti ne vedeti. Nekaj, kar lahko narediš danes, ne odlašaj na jutri. Ni vatno kolikokrat padeš, temvec kolikokrat se dvigneš. Bodi to, kar si. Jure Šparaš, 2. a./1 Patrik Kot najpametnejši v tem razredu prevladuje, Patrik se tale gospod imenuje. Pri praksi najraje Patrik vari, pri pouku pa same petice vrsti. Pred testom k njemu po znanje hitimo, saj vemo, da lahko ga le tam dobimo. Ceprav vecino casa on njive obdeluje, mu za ucenje prav nic casa ne primanjkuje. Ko pa se mu s traktorjem zelo mudi, njegov telefon nesreca doleti, saj se pod kolesom v košcke razleti. Njegova jeza hitro prekipi, ko kateri od sošolcev neumno izjavo pritrdi. Pa ceprav se vcasih prehitro razjezi, ga vseeno radi imamo vsi. Mihael Verdnik, 2. a/1 Spoznavanje sveta robotike Sem dijak 4. letnika programa Strojni tehnik na Tehniškem šolskem centru Maribor. Kot bodoci strojnik sem se z osnovnimi pojmi avtomatizacije in programiranja srecal te v 2. letniku, ko sem pridobival znanje programiranja in dela s CNC strutnicami in CNC rezkalnimi stroji, in pri predmetih, ki so zajemali znanje elektrotehnike, kjer smo programirali karticne racunalnike. Prvic sem tisto pravo robotiko spoznal v 4. letniku pri predmetu Avtomatizacija in robotika. Tukaj sem tudi prvic delal in vodil pravega industrijskega robota. Hitro sem spoznal, da robotika zajema veliko znanja elektrotehnike, programiranja, strojništva in tudi nekaj drobcev drugih poglavij. Robotika je v poenostavljeni razlagi mesto, kjer se na pol poti srecata strojništvo in elektrotehnika, ki nato z roko v roki ucinkovito rešujeta probleme v industriji in hkrati premikata meje mogocega. Pri urah tega predmeta se ucimo o zgradbi robotov, prednostih in slabostih posameznih izvedb, kje katere uporabljamo, s kakšnimi tetavami se lahko srecamo itd. Seveda pa se ucimo tudi najpomembnejšega! To je upravljanje in vodenje robota, kjer je precejšnji poudarek na sami varnosti, saj lahko pri vecjih robotih ob nepravilnem ravnanju pride do resnejših poškodb. Tukaj spoznavamo varnostne ukrepe, predvsem preventivno varnost, motne okvare in pravilno ravnanje ob pojavu le-teh. Pri predmetu mi je zelo všec, daj je veliko prakticnega dela in ne samo teorija, za katero vsi vemo, da se jo je lahko nauciti, še latje pa pozabiti. Sistem ucenja s pomocjo prakse je pri urah zelo dobro nastavljen. Celotna snov je sestavljena iz posameznih vaj, ki jih mora na robotu izvesti prav vsak dijak. Ko ta opravi vajo, uci naslednjega dijaka, ki pride k robotu in tako se nadaljuje, dokler vsi ne opravimo vaje. Seveda pa ob nepredvidenih problemih oz. nerazumevanju postopka priskoci na pomoc profesor. Sledi še pisanje porocila za doloceno vajo, da je tako znanje še bolj utrjeno in da imamo tudi nekaj oprijemljivega pri roki, ce se nam zgodi, da kakšno malenkost pozabimo. V decembru 2018 je bila v sklopu tega predmeta organizirana tudi strokovna ekskurzija v Celje, kjer smo si na dnevu odprtih vrat podjetja Fanuc ogledali njihove inovacije in robote, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki smo jih lahko preizkusili. Tam smo spoznali smo tudi novo vrsto robotov, o katerih smo se kasneje pogovarjali tudi pri urah. Mislim, da je ta predmet zelo pomemben tudi za našo stroko . strojništvo, saj je te pred vec leti digitalni svet zacel vdirati v analognega in ga še danes vedno bolj izpodriva, tako te v samem strojništvu razen rocne obdelave ni ostalo nic, v kar ne bi bila vpletena robotika ali avtomatizacija. In ta dva pojma tudi vedno bolj stopata v veljavo. Ce samo pogledamo v industrijo, so dandanes roboti nekaj povsem normalnega, kar kate na to, da bomo to znanje vedno bolj potrebovali in prav je, da znanje pridobivamo te zdaj. Matic Smogavec, 4. b/1 Zakaj je potrebno ravnati tako, kot je prav? Prav ali napacno, to je vprašanje, ki si ga ljudje pogosto zastavljajo; je vprašanje, ki deli ljudi zaradi razlicnega mnenja o tem, kaj je prav. Simon Tist, 2. b/1 Pravilno ali napacno, kaj bi izbrali vi? Seveda je predstava pravilnega in napacnega drugacna pri vsakem posamezniku. Vsakdo ima svojo predstavo o tem in se v razlicnih situacijah ravna po tej svoji predstavi. Menim, da se vsak ravna po svojem moralnem kompasu. Vsako dobro dejanje nam da nekakšen obcutek srece, veselja, notranjega samozadovoljstva. Nasprotno pa nas slabe odlocitve in ravnanja od tega obcutka oddaljujejo. Pogosto se zgodi, da kdo v trenutku jeze, talosti ali zmedenosti prezre in prestopi pri sebi zarisano crto med prav in narobe. Slabo ravnanje pa ni slabo v vseh primerih. Vcasih se zgodi, da tudi ljudje z najboljšimi nameni kaj storijo narobe, prekršijo kako napisano ali nenapisano pravilo. Tudi v vsaki dobri stvari lahko najdemo kakšno slabost. Crta med dobrim in slabim je tanka. Hitro se lahko znajdeš na drugi strani. Mitja Gajic, 2. b/1 Ravnati je treba pravilno, da tivljenje tece mirno. Ceprav je to tetko, se moramo potruditi, predvsem v šoli in v javnosti. Ce ravnamo pravilno, ravnamo tako po vzgledu ljudi pred nami, pri tem pa smo sami vzgled mlajšim. Ravnati prav pomeni tudi, da pred vsako odlocitvijo premislimo, zakaj bi bilo prav in zakaj posledicno narobe. In zakaj ravnamo narobe? Vcasih po pomoti, ker se nam zdi to mogoce prav. Vcasih pa ravnamo tal narobe tudi nalašc, ko si ne vzamemo casa za razmislek o tem, kakšne bodo posledice takšnega napacnega ravnanja. Slej ko prej pa se oglasi vest. Naj bo tega cim manj. Mitja Kvas, 2. b/1 Dijaški dom Zgodovina Dijaški dom je bil ustanovljen leta 1945. V svoji bogati zgodovini je bil veckrat renoviran, današnjo podobo pa je dobil leta 1984, ko je bila zgradba, v kateri so jedilnica in upravni prostori, temeljito obnovljena. Druga zgradba, ki je s staro povezana z vmesnim hodnikom, je bila zgrajena na novo. V zadnjem casu so bili obnovljeni kopalnice, kurilnica, streha in drutabni prostori. Oprema dijaških sob v eni zgradbi doma je obnovljena. Okolico doma obdajajo igrišca, ki so jih v preteklosti gradili dijaki in še vedno slutijo svojemu namenu. V domu mi je dobro, saj sem spoznal veliko novih prijateljev. Imam veliko casa za ucenje in imam zato boljše ocene. S prijatelji se tudi veliko drutimo. V domu imamo tudi fitnes, ki ga redno obiskujem in treniram. Lahko gremo tudi v mesto ali v telovadnico. Imamo tudi ucne ure, ko se ucimo in delamo domaco nalogo. Mihael Robek,1. b/1 V domu je prijetno, saj se lahko drutiš in uciš brez motenj. Najraje imam, da je cas posvecen posebej ucenju, saj se tako lahko zberem. Velikokrat tudi igramo nogomet v dvorani, kar je zelo prirocno. Dom ima tudi fitnes, da si lahko spociješ glavo. Najbolj pogrešam drutino, razen tega pa je tu res vse. Nik Rantaša, 1. c/1 Novoletne vošcilnice na TŠC TŠC V SLIKI Maturantski ples 2018 TEHNICNI ŠOLSKI CENTER MARIBOR Zolajeva ul. 12 Življenje najbolje uporabimo, ce ga porabimo za nekaj, kar traja dlje kot življenje samo. William James Nikoli ne gre za to, kaj še lahko pricakujemo od življen-ja, marvec za to, kaj življenje pricakuje od nas. Viktor E. Frankl