ERSCHEiNT 1EDEN SIMSTfiG
Urednlitvoin gpravništvo: Marbura a.d.Drau, Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 2.50, polletno HM 1.40, četrtletno 75 Rpf
iMrgaflg
Marburg a. d. Bran, Samsiag, 16. Bugust 1941
Nr. 21
Zasledovanje poraženih
sovjetov v Ukrajini
tekli teden končana po štiritedenskem trajanju s polno zmago nemškega oroža - Doslej nad t®.«©*) sovjetskih letal uničenih - Sto nemšk h bombnikov je s;pafo smrt in ogenj na Moskvo - Velike sovjetske izgube - Sovjetom primanjkuje dovoza
Tudi v preteklem tednu so se razvijale borbe na vzhodni fronti zelo ugodno za nemško in zelo usodno za sovjetsko vojsko. Nemške operacije so se nanašale v glavnem na končno uničevanje razbitih delov sovjetskih armad ter na zasledovanje potdlčenega sovražnika, zlasti v Južni Ukrajini, kjer silijo nemške divizije vedno bolj proti Črnem morju, kar je tem pomembneje, ker so nemške čete «a severu že dospele ob obalo Finskega zaliva.
Pretekli četrtek je ohjavilo vrhovno " po verstvo nemških čet posebno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je armada, ki ji poveljuje Generalfeldmar-schall v. B o c k, v sodelovanju z zračnim brodovjem Generalfeldmarschalla K es 3-e 1 r.i n g - a zmagovito končala hitko pri Smolensku. Spričo zmernih nemških izgub je imel so-vražnik izredno velike izgube. V tej veliki in agodo-vinski bitki so Nemci ujeli 310.000 mož. Zaplenjenih je bilo 3205 tankov, 3120 topov in nepregledni drugi vojni materijal. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v operacijah te bitke 1098 letal.
V Ukrajini je bila neka pri Umanu obkoljena sovjetska armada uničena. Pri tem je bilo ujetih 30.000 sovjetov, med njimi poveljnik šeste sovjetske armade in drugi visoki častniki. Plen je bil izredno velik. Na Estonskem so nemške čete prodrle do obale Finskega zaliva.
Po poročilu, ki ga je objavilo nemško vrhovno poveljstvo v nedeljo, 10. avgusta, so potekale operacije na vsej vzhodni fronti po načrtu. V noči od sobote na nedeljo so večje edinice bojnih letal zelo uspešno bombardirale oboroževalne industrije, prometne naprave in oskrbovalne obrate v Moskvi. Sredi mesta in severno od vijuge reke Moskve so nastali veliki požari.
Sovjetsko letalstvo je izgubilo od 22. junija do konca preteklega tedna,
vštevši finsko fronto, skupno 10.000 letal.
Izkazalo se je na podlagi poznejših poročil, da je bil letalski napad na Moskvo v noči ua 10. t. m. doslej največji in najuspešnejši napad na sovjetsko središče. Okrog sto nemških letal je bilo nad Moskvo. Zmetala so razstrelilne bombe vseh kalibrov in več tisoč zažigaflnih bomb na Moskvo. Med bombami so se nahajale tudi najtežjega kalibra. Ena izmed teh bomb je padla na Kremlj in je povzročila veliko razdejanje. Tudi v okolici Kremlja so nastali veliki požari, katerih sij je bil videti na daljavo sto kilometrov. Drug velik požar je nastal v jugovzhodnem delu mesta, kjer so Se vneli tanki za
(Scherl BFldercTieraSt)
Prinafiamo zemljevid glavnega mesta Sorjetijc. Skozi Moskvo teče v velikih vijugali reka Moskva. V sredini se nahaja Krstnel], fci #8 bil s tirani nemškega letalstva prav posebno Wmbar-Ann
tekoče gorivo. Nemški letalci so razen tega zabeležili celo vrsto srednjih in manjših požarov. Kljub močnemu odporu protiletalskih baterij, nočnih lovcev in zapornih balonov, pogreša nemško letalstvo pri tesn napadu samo eno letalo.
Zasledovanje poraženih sovjetov v Ukrajini se je nadaljevalo tudi 11. avgusta. Nemške prednje čete so se za-pičile v umikajoče se sovjete ter so jih prisilile k borbi, v kateri so imeli sov-jeti težke, krvave izgube. 11. avgusta so uničile nemške čete 70 tankov v enem samem odseku južnega dela vzhodne fronte. Nemški lovci so v jutranjih urah 12. avgusta sestrelili v zračnem prostoru okrog Kijeva 27 sovražnih letal.
Sovjeti so silno trpeli spričo uničujočih udarcev nemške vojske. To velja zlasti za tiste sovjetske oddelke, ki so odrezani od dovoza. Iz nekega poročila sovjetskega generahnajorja Suda-kova je razvidno, da so boljševiki od tistega trenutka, ko so zapustili Stalinovo črto, nepretrgoma v bojnem stiku z nemškimi četami. Boljševiki bežijo dnevno 40 do 50 kilometrov in so popolnoma izmozgani. 30 odstotkov sovjetskih vojakov nima čevljev, 10 odstotkov jih je brez uniform. Ti vojald doslej še niso prejeli nikake plače, primanjkuje jim hrane in vsega drugega.
V Južni Ukrajini zasledujejo nemške infanierijske divizije in hitre čete skupno z zavezniki proti pristaniščem črnega morja umikajočega se sovražnika, kateremu so ostro za petami. Sovražnik se mora na umiku boriti in ima pri tem velike izgube. Tudi na drugih delih fronte so nemške čete zabeležile nove uspehe. V noči na 13. avgusta so jačji odredi bojnih letal bombardirali važna železniška križišča v prostoru zapadno od Moskve z razstrelilnimi in zažigal-nimi bombami.

General Antouescu, ki je bil odlikovan nega križa, pri generalštabnih
(PK. Knauer, Weltbild)
od Fiihrerja z Viteškim križem Želcz-posvelovanjih z nemškimi generali_
Z(/odownsiie
odločitve
Ko je Adolf Hitler kot vrhovni poveljnik nemške vojske dal v nedeljo 22. junija, povelje za napad na fronti od Ledenega do Črnega morja, je bilo vsakemu količkaj mislečemu človeku jasno, da je napočila velika, usodna preizkušnja, z njo vred pa tudi zgodovinska odločitev doslej neznanih iz-merov. Fiihrer je dolgo gledal zločinsko spletkarjenje boljševikov s pluto-krati, sprejemal je važne informacije o tajnih vojaških ukrepih sovjetov, ki to že mislili, da je prišel čas za »obračun s fašisti«. Stalin in Churchill sta obračala, Fiihrer je obrnil. Z bliskovitim zamahom je udarila nemška vojska na ogromni fronti s podporo romunskih, madžarskih, slovaških in finskih edinic po številčno najjačjem nasprotniku.
Kaj smo medtem doživeli? Uničevalne bitke tako ogromnih izmerov, kakor jih vojna zgodovina še ne pomni. Nemški vojni stroj grize in lomi sovjetske divizije in armade kljub hudim terenskim težkočam. Boljševiki so se v svojih vojaških računih strahovito zmotili. Mislili so namreč, da bodo nepiške divizije kar slepo dirjale v ogromna Pripetska močvirja in da jim bo zmanjkalo uporabnih zvez s zaledjem. Medtem so pa morali ugotoviti že celo angleški vojaški vseve-deži, da je Nemcem uspelo z nadčloveškimi napori usposobiti vse boljše-viško železniško omrežje do fronte. Uspelo jim je zožiti železniške tire od nekdanje nenormalne na normalno evropsko širino, tako da sedaj lahko nemški vlaki vozijo po sovjetskih železnicah vojaštvo, municijo in oskrbo.
Istočasno pa se pod strahovitimi udarci nemškega meča čedalje bolj lomi moč sovjetske armade. V tej armadi, ki je večinoma že izgubila zveze z vrhovnim poveljstvom, je nastala nepopisna zmešnjava. V urah, ko tiskamo pričujoč list, se boljševiki sicer še upirajo med stalnim umikanjem, toda njih glavne armade so že poražene.
Nemška vojska in nemško letalstvo sta uničila strahovite količine vojnega materijala, ki ga je boljševiška Sov-jetija nagomilila na vzhodni fronti za svoj satanski udarec proti Evropi in vsemu umikanemu človeštvu. Še pozni rodovi bodo hvaležni Fiihrer ju za smelo in drzno izvedeni bojni načrt proti kugi, ki jo je sklenil iztrebiti ne le v nemškem narodu, temveč na tleh Sov-jetije sploh. Nastala je prava križarska vojna proti boljševizmu. Nordijski narodi, ki že prisegajo Fiihrerju kot voditelju vseh Germanov, so se
prav tako vzdramili kot Flamci, Valo-ni in Španjolci, vsa Evropa čuti, da gre za biti ali nebiti naše stare kulture in civilizacije. V mnogih prestolnicah Evrope se zbirajo mladeniči in možje pred posebnimi nabornimi komisijami, ki zbirajo prostovoljce za borbo proti boljševizmu. Povsod se odigravajo nepopisno razveseljivi prizori. Evropejci so pod vtisom junaške borbe, ki jo je začel nemški narod z boljševizmom, malodane pozabili vse bivše razprtije. Sedaj se tudi Francozi že v polni meri zavedajo svoje skupne evropske usode, ki jih veže z nemškim narodom v dobrem in slabem. Boljševiška stiska je zedinila Evropo moralno in gmotno v borbi, ki bo prinesla zgodovinske odločitve. Prvič v zgodovini Evrope bodo izginili iz Evrope zadnji hlapci angleških plutokratov. Z zlomom boljševiške armade je konec ogrožanja nemške posesti na evropskih tleh!
V takem položaju je zlasti zanimiva situacija Anglije, ki se bori za svoje življenje. Churchill se dobro zaveda, da nima več nikakili rezerv tuje hra-ne za topove. Anglija že čuti smrtni dih, ki veje preko sovjetskih bojišč. Tudi Angliji ne bo nič prihranjeno. Ofenziva angleških laži o boljševiških uspehih se je razbila. Danes niti Arne-rikanci ne verjamejo več londonskim neumnostim. Angleška propaganda še sicer maha s svojim repkom, toda to mahanje je klavrno . ..
Tako pričakujemo v sedmem tednu ogromnega vojnega dogajanja na vzhodu končno uničenje jeder sovjetske vojske, izražajoč nemškemu vojaku in vodstvu globoko spoštovanje in priznanje. Vsa Evropa se veseli odločilnih udarcev, ki so jih boljševiki že prejeli in ki jih še bodo dobili. Anglija nima ničesar več pričakovati. Žrtvovala je svojega največjega zaveznika. Stalin je že odigral svojo žalostno vlogo. Dnevi njegovega krvavega režima so šteti. Nemški meč se je že zaničil v Kremli. Kocka je padla in ni je več moči, ki bi mogla prihraniti Moskvi največji poraz vseh časov.
244 letal sestreljenih v 24 urah
Nemške izgube v istem času silno malenkostne
Iz Berlina poročajo: Dokončne ugotovitve so dokazale, da je b'lo v času od 12. avgusta ob 7. uri zjutraj do 13. avgusta ob 7. uri zjutraj nad Reichom in zasedenim ozemljem ob Kanalu sestreljenih 60 letal. Nemški lovci so sami sestrelili 43 letal. Protiletalska ar-tilerija jih je zbila 15, mornariška arti-lerija pa dva. Za britansko letalstvo je izguba 20 bombnikov zelo težka. Med temi bombniki so se nahajali tudi štirimotorni aparati. V teh borbah ni imelo nemško letalstvo niti ene izgube.
Istega dne je nemško letalstvo uničilo na vzhodni fronti veliko število
sovjetskih letal. Nemška bojna letala in protiletalske baterije so 12. avgusta sestrelile 184 letal. V ne polnih 20 urah so izgubili boljševiki 244 letal. Na vzhodu se doslej samo štiri nemška letala niso več vrnila.
Pozdrav vseh zavednih Spodnfeštaiercev je
„M Met!4'
Churchill se je smrtno osmešil
V Londonu so do 12. t. m. lagali, da je Smolensk „še vedno v sovjetskih rokah" - Nečasten um k zlobne angleške propagande
18. julija je nemško vrhovno poveljstvo v svojem običajnem, stvarnem in bolj redkobesednem poročilu sporočilo, da so nemške čete 16. julija po hudih borbah zavzele mesto Smolensk. Vsi poskusi sovražnika, osvojiti zavzeto mesto, so se razbili.
Angleška propaganda, ki je seveda prikrojena tudi za Ameriko, je vse odtlej nesramno lagala, da je Smolensk še vedno v sovjetskih rokah. Londonska poročevalska služba je do 12. t. m. neprestano zatrjevala, da je Smolensk še vedno v sovjetskih rokah. Dvanajst ur pozneje pa se je ta lažnjiva propaganda umaknila ter je vendarle priznala, da so obiskali Smolensk na povabilo nemškega vodstva številni inozemski časnikarji, ki so se na licu mesta prepričali, da je Smolensk trdno v nemških rokah. V Londonu se sedaj izgovarjajo nekako tako, da so nasedli informacijam privatne sovjetske strani. To je smešni agitacijski trik, ki ne spreminja prav nič več na dejstvu, da se je Churchill s svojimi lažmi smrtno osmešil.
Inozemski časnikarji so se 11. avgusta na licu mesta prepričali, da je londonska propaganda zavestno lagala. Med časnikarji, ki so obiskali Smolensk, so se nahajali tudi zastopniki velikih ameriških agencij. Angleška propaganda bi še bila lagala dalje, ako se svet ne bi bil prepričal, da je Smolensk točno 16. julija 1.1. padel in da je trdno v nemški posesti.
V naslednjem podajamo poročilo, ki ga je po svoji vrnitvi iz Smolenska poslal berlinski dopisnik madridskega li-
sta »ABC« svojemu uredništvu. Časnikar Miquelarena piše sledeče:
»Letalo nas je neslo v hitrem letu tako nizko, da se je skoraj dotikalo vrhov dreves, naravnost v osrčje fronte. Smolensk je ostal po prvem nemškem obstreljevanju ter po požaru, ki so ga zanetili sovjeti na svojem umiku, samo še okostje. Tri dni je streljala sovjetska artilerija v Smolensk. Mesto je samo še kup razvalin. Ostali so mnogoštevilni zidani dimniki hiš, ki so bile nekoč zgrajene iz lesa. Ostal je samo hotel Smolensk, nadalje poslopje sovjetske državne banke in katedrala, katero so boljševiki spremenili svojčas v protiverski muzej. Od 160.000 prebivalcev jih je ostalo v mestu samo še kakih 20.000, vsi drugi so zbežali, ko je mesto pričelo goreti. V Smolensku ni slišati strela in niti oddaljenega topovskega ognja. Molk in sonce poletnega dne prikrivata dramo ogrodja tega mesta, na katerem že leži mir ozadja. Jaz, ki sem tu v Smolensku, vem, da to mesto nima več nikakega opravka s fronto. Odkar so Nemci pričeli prodirati, ni bil Smolensk nikdar v boljše-viških rokah.
Na terasi hotela Smolensk nam je pripovedoval neki nemški častnik o borbah za Smolensk. Nemške čete so prispele 15. julija ter so zavzele trg Molotova in omenjeni hotel. 16. julija so se pričele poulične borbe, v katerih so boljševiki ogorčeno branili vsako hišo. Ta borba je trajala 24 ur. Do 24. julija so sicer skušali boljševiki izvesti Timošenkovo povelje, da je treba Smolensk za vsako ceno iztrgati Nemcem iz
SoviMskf vojaki marširajo v nemško ujetništvo. To je edHa po', ki vodi Iz
Jeklene nemške obkolitve
rok, toda boljševiki niso osvojili niti enega kvadratnega metra v Smolensku niti za eno minuto. Timošenkovo povelje je ostalo neizpolnjeno.«
Angležem se mudi...
Dogodki na vzhodni fronti so prisilili angleško javno mnenje k stvarni presoji dejanskega položaja. Ta položaj, ki je za boljševiške zaveznike Angležev zelo nevaren, sili angleške časopise, da se zopet bolj ukvarjajo z — bodočnostjo. V središču razmotrivanj angleška propagande se nahajajo neka angleško« ameriška pogajanja, ki se bodo „baje" vršila na Atlantskem oceanu. Od leh napovedanih pogajanj si obeta angleška propaganda zboljšanje položaja Anglije. Listi se pri tem sklicujejo na Churchilla, ki je nedavno dejal, „da Anglija brez Amerike ne more nikamor na« prej".	. .. .
Londonski listi še sicer ne prinašajo nikakih posameznosti, vendar streljajo očividno daleč preko cilja. V stolpcih londonskih listov je namreč citati, da jo pričakovati „odločilnega vpliva na velike vojaško-strateške vidike", ki bo prinesel menda „ustanovitev novih front" Najbolj jasen je v tem oziru list „Sunday Express", ki piše:
„V lem tednu se ustvarja zgodovina, TaliO na vzhodu kakor tudi na zapadu se bodo približali dogodki s hitrimi koraki kritičnemu stanju. Treba je samo še iskre, pa bo vzplamtelo od Turčijo do Tokija."
Angleški listi napadajo zlasti francosko vlado v Vichyju ter ji očilajo dvoličnost in zavijanje. Londonskemu dopisniku lista „Svenska Dagbladet" so izjavili v londonskem informacijskem ministrstvu, da se v Washington!! ba-vijo z željo Anglije po vstopu Amerik« v vojno. Značilno je, da prihajajo nar povedi o vstopu Amerike v vojno vedno iz Londona, ne pa iz Washingtona, Id bi bil v tem oziru bolj pristojen. S tem ni rečeno, da Roosevelt ne bi bil pripravljen vstopiti v vojno, važna ja le ugotovitev, da se Angležem nekam hudo mudi, (ločim tega o Amerikancilt še ni mogoče trditi.

a*, m
(PK-13auer-Weltbild)
Dva zaplenjena sovjetska lovca, ki se vsled bliskovitega udarca nemškega letalstva nista več mogla dvigniti v višava
\
Potek bojev z Anglijo
na morju in v zraku
Meseca julija ]e bilo sestreljenih 465 angleških letal samo nad Kanalom - Angleška „razbremenilna" ofenziva v zraku se je klaverno izjalovila
Angleži so hoteli »razbremeniti« bolj-ševike na vzhodu, zato so v mesecu juliju »ofenzivno« napadali zasedeno ozemlje tostran Kanala. To ofenzivo so napovedovali zelo širokoustno, kar pa ni motilo nemških letalcev in artileri-stov, da so sestrelili samo nad Kanalom v mesecu juliju 463 angleških letal.
V	noči na 7. t. m. je bila ob angleški vzhodni obali, potopljena trgovska ladja z 10.000 tonami. Nemška letala so v vzhodni in srednji Angliji uspešno bombardirala razna letališča.
V	severni Afriki so nemški letalci uspešno bombardirali skladišča pri To-bruku in Marsa Matruku, prav tako so bombardirali tudi pristanišče Suez. V noči na 7. t. m. so Angleži vrgli na več mestih Zapadne in Jugozapadne Nemčije bombe. Civilno prebivalstvo beleži mrliče in ranjence. Pet sovražnih bombnikov je bilo zbitih.
V	borbi z angleško oskrbovalno plovbo sta bili nemška mornarica in letalstvo zelo uspešni. Podmornice so napadle zelo dobro zavarovano spremljavo in potopile 46.500 ton. Razen tega so bile torpedirane še nadaljnje ladje s skupno 29.000 tonami. Bojna letala so uničila ob angleški vzhodni obali tri trgovske ladje s skupno 13.000 tonami. Pet velikih trgovskih ladij je bilo težko poškodovanih. Bojna letala so napadla angleška letališča in neko pristanišče na škotski vzhodni obali.
Nemški" lovci in protiletalski artile-risti so dne 7. avgusta nad Kanalom zbili 24 angleških letal brez lastnih izgub. V noči na 7. so nemška bojna letala zelo uspešno bombardirala ladje
in pristaniške naprave angleškega oporišča Aleksandrija.
Sovražnik je v noči na 8. t. m. bombardiral razne zapadnonemške kraje, med drugim tudi Dortmund. Posamezna letala so metala bombe na Berlin. Civilno prebivalstvo je imelo malenkostne izgube, šest sovražnih letal je bilo sestreljenih.
Dne 9. avgusta so nemška bojna letala vzhodno od Farorskih otokov potopila tovorno ladjo s 6000 tonami, v noči na 10. avgusta pa iz neke spremljave pred angleško jugovzhodno obalo štiri trgovske ladje s 23.000 tonami. Vzhodno od Great Yarmoutha je bil sežgan velik parnik. V Suezu je bila pri že omenjenem letalskem napadu potopljena z bombami trgovska ladja z 8000 tonami, dočim je bila neka lahka angleška križarka poškodovana.
Italijani so potopili v srednjem delu Sredozemskega morja neko angleško podmornico. V ostalem poroča italijansko poročilo zgolj o artilerijskem delovanju pri Tobruku in na fronti pri Sollumu. Italijanska letala so bombardirala ladje in pristaniške naprave v Marsa Matruku ter pri Sidi el Barra-niju.
Pri Farorskih otokih sta bili nadalje potopljeni dve tovorni ladji s skupno 14.000 tonami, v noči na i3. t. m. pa pred škotsko obalo neka trgovska ladja s 5000 tonami. Nemška bojna letala so uspešno bombardirala orožarne v Birminghamu ter pristanišča v Greath Yarmouthu in Ramsgateju. Tudi angleška letališča so bila cilj nemških bomb.
V severni Afriki so nemški zračni ru-
(PK. Huschke-Wellbild)
Kakor predpotopna pošast izgleda to šSirimotorno sovjetsko letalo, ki jc hotelo prinesti obkoljenim sovjetskim edlulcam municijo. Letalo js moralo poprej pristati. Nemški rojaki Ki na sliki ogledujejo čudnega ptiča
šilci razbili zbirališča motornih vozil jugovzhodno od Solluma. Pri nekem letalskem napadu na angleško letališče Abu Sueir v noči na 12. t. m. so izzvale bombe velike požare v hangarjih ter eksplozije v skladiščih za muni-cijo.
Angleško letalstvo je poskusilo 12. t. m. prodreti v zračni prostor Zapadne Nemčije. Ta poskus se je izjalovil. 42 angleških letal je bilo sestreljenih. Nemško letalstvo ni imelo nobenih iz-gub.
Težki udarci za boljše-viikoletaSskoindustrijo
Z zadnjimi silovitimi nemškimi bom-» bardmani Moskve je bila zlasti prizadeta sovjetska letalska industrija, ki se nahaja skoro do polovice v okrožju Moskve. Ostale tvornice letal, ki se nahajajo v industrijskih področjih v Gorkem, Tuli in Harkovu, ne morejo tvoriti enotne letalske industrije, radi tega tudi ne morejo nadomestiti izgub, ki so bile povzročene po nemških letalskih napadih. K temu je treba prišteti tudi beg delavstva in transportne težave.
S tega vidika je razumljivo, da je sovjetsko vojno vodstvo uporabilo svoje pomanjkljive letalske sile, ki ne zadostujejo za operacije velikih izmerov, za letalske podvige nad ozemljem Rei-cha. Sovjeti hočejo na ta način prikriti svojo letalsko onemoglost. Kakor poročajo iz Berlina, so boljševiška letala dosegla glavno mesto Reicha samo enkrat. Vrgla so 20 bomb v skupni teži ene tone. Reicha letalci pa so obiskali Moskvo vsako noč. V zadnjih nočeh so vrgli zaporedoma 60, 35, 70 in 40 ton eksplozivnih in zažigalnih bomb. Razmerje bombardiranja je torej 1 : 205. številke govore tako prepričevalno, da ne potrebujejo nikakega posebnega pojasnila.
Trije novi
francoski ministri
Po poročilih iz Vichyja je ustanovila francoska vlada tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za narodno obrambo, ki ga je prevzel namestnik ministrskega predsednika admiral Darlan, ter dvoje državnih ministrstev. Na čelo obeh ministrstev sta bila postavljena dosedanji državni tajnik v predsedstvu vlade Moisset in ožji sodelavec maršala Petaina, Romier.
Nova vlada je bila obenem razširjena tako, da jo tvori osem ministrov. Vlada je sestavljena sedaj takole: namestnik ministrskega predsednika, minister za narodno obrambo, zunanji in mornariški minister admiral Darlan, vojni minister general Huntzinger, pravosodni minister Barthélémy, notranji minister F u c h e a u, finančni in gospodarski minister B o u t h i 1 -lier, poljedelski minister C a z i o t ter oba državna ministra Moisset in Romier.
Die furchtbare
Wahrheit
Der deutsche Soldat entlarvt den Jüdischen Bolschewismus
Die Nationalsozialistische Bewegung hat seit Jahrzehnten zum deutschen Volke und zur ganzen Welt mit aller Deutlichkeit von dem jüdischen Gift gesprochen, das mit zynischer Brutalität die Völker zu zermürben und sie unter die Sklaverei einer Minderheit Von Untermenschen zu zwingen versucht, die unser Reich zum zweiten Opfer dieser Vernichtungspläne machen wollte. Wir haben laut unsere Stimme erhoben, um der Welt die Augen zu öffnen über die Gefahr, die ihr von dem Lande drohte, das der jüdische Bolschewismus bereits erobert und unterjocht hatte.
Unser Aufklärungskampf hatte eine Grundlage in der durch zahlreiche Beweise begründeten Ahnung des furchtbaren Elends, das die Diktatur der infamen jiidisch-bolschewistischen Ausbeuter und größten Betrüger aller Zeiten für die Schaffenden der Völkerschaften der Sowjetunion bedeuten mußte.
Die volle furchtbare Wahrheit über den größten Judenschwindel aller Zeiten aber, der sich hinter der Schutz-mauer einer hermetisch geschlossenen Grenze sein Sklavenreich aufbaute, wird erst jetzt in vollem Umfange sichtbar, da der deutsche Soldat die Kerkermauern der Völker im Osten niedergelegt und die Millionen deutscher Schaffenden, die im grauen Kleide der nationalsozialistischen Wehrmacht für die Zukunft marschieren, lebendige Zeugen des grauenvollen Wahnsinns sind, der dort sein Spiel mit den Menschen getrieben hat.
Wir erleben in diesen Tagen die ernsteste Rechtfertigung eines jahrzehntelangen Aufklärungskampfes der Nationalsozialistischen Partei, und wir sind die Zeugen einer weltgeschichtlichen Beweisführung für eine Wahrheit, von der wir stets überzeugt waren, die sich jetzt noch furchtbarer darstellt, als die Welt sie zu ahnen vermochte.
Strašna resnica
Nemški vojak razkrinkuje židovski bollevizem
Nacionalsocialistično gibanje je desetletja pripovedovalo nemškemu narodu in vsemu svetu z vso jasnostjo o židovskem strupu, ki skuša s cinično surovostjo zmrcvariti narode ter jim vsilili suženjstvo s strani manjšine nič-vrednežev, ki so si izbrali naš Reich kot drugo žrtev teh uničevalnih načrtov. Glasno smo dvignili svoj glas, da bi odprli svetu oči glede nevarno-
Na cestah strahovitega uničevanja
Sto kiiometrov ]e dolga cesta sovjetskega umika Strahovit smrad tisočih mrličev in konj
Piše Kriegsberichter Harald Wachsmuth PK. Cesta umika boljševiške vojske je »cesta groze«, katere ne bo pozabil nikdo, ki jo je videl samo bežno. Ta
cesta groze je pač najstrašnejši simbol ostrine nemškega meča. Kar je videti na tej cesti, prekaša vsa dosedanja dejanja vojne zgodovine in tudi vse dosedanje nemške podvige.
Boljševiki so se umikali. Moč udarca naših suhozemskiih čet jih je pripravil do tega. Nato pa je udarilo nemško letalstvo v nizkih poletih komaj 10 metrov nad zemljo v krožnih valovih. Ta cesta je dobila po vsej pravici ime »cesta groze«. Strašen je pogled na tisoče mrličev m mrtvih konj, na uničena vozila, razbite topove, zgorele tanke in raztrgane avtomobile. To je resnično »cesta groze«, dolga celih sto kilometrov. V dolžini sto kilometrov leži en tank zraven drugega, top pri topu, vozilo pri vozilu, sto kilometrov same razvaline vozil in težkega orožja.
čez sto kilometrov pa se vleče obenem tudi strahovit smrad razkrajajo-čih se mrličev in konj. Na tisoče ležijo mrlič poleg mrliča, konj poleg konja. Mrliči leže na cestah, v cestnih jarkih, ob robovih gozdov in na travnikih. Mrliči so izključno boljševiki. Tu leži v zgorelem avtomobilu dvanajst zoglenelih trupel sovjetskih vojakov. V tankih so mrliči sklonjeni preko topov in strojnic. Hoteli so sejati smrt, pa jih je zalotila sama. Nekje sta pobegnila dva splašena konja z vozom. Konja sta padla in nista mogla vstati. Preko njunih trupel je na divjem begu v varno zavetje gozda zavozil težki sovjetski tank.
Zračni pritisk eksplodirajočih letalskih bomb je metal po zraku tovorne avtomobile, osebne avtomobile in motorna kolesa. Sedaj ležijo razbitine po tleh. Nemo proti nebu obrnjene so cevi protiletalskih topov, ki niso izstrelili niti ene granate. 52 tonski tanki leže raztrgani v cestnih jarkih. Eden ali drugi je podrl na divjem begu najtežja drevesa kakor slamnate bilke in je potem obtičal nekje v lesu. Tam zopet leže havbice, poljski topovi, metalci min, moštvo zraven je mrtvo, trupla večinoma zoglenela, to je cesta groze 1
sti, ki mu je pretila s strani dežele, katero je židovski boljševizem že osvojil in zasužnjil.
Naša pojasnilna borba je temeljila na neštetih dokazih zgrajeni slutnji o najstrašnejši bedi, ki jo je povzročila diktatura nesramnih židovsko-boljše-viških izkoriščevalcev in največjih goljufov vseh časov za delovne ljudi v ljudstvih Sovjetije.
Polna in strašna resnica o največji židovski goljufiji vseh časov, ki si je za zaščitnim zidom hermetično zaprle meje zgradila svoje carstvo sužnjev, pa je v polnem obsegu vidna šele tedaj,
Med temi razbitinami ležijo zaboji, puške jn municija, plinske maske in jeklene čelade, kar izpopolnjuje to grozno sliko uničenja.
V paničnem strahu so zbežali boljševiki med letalskim napadom v žitna polja in v gozdove, pa tudi tam so jih dosegli drobci bomb. Povsod ležijo mrliči, ki jih medtem ujeti boljševiki že polagajo v skupne grobove. Ko se peljemo naprej po cesti groze, se skozi par ur ponavlja vedno ista slika.
Pri tem mislimo na Sedan, Rethel, Abbeville, Calais in Diinkirchen. Kar smo videli sedaj, prekaša vse prejšnje doživetje. Diinkirchen je le majhen del tega razdejanja.
To je nemški odgovor na izdajstvo Moskve. To je samo eden izmed uničujočih udarcev našega letalstva. Trdo in neusmiljeno razbija nacionalsociali-stična vojska boljševiško armado povsod, kjerkoli ji le pride do živega.
(Weltbild-Wagenborg)
Pretekli Četrtek se je nad Piso v Italiji ponesrečil drugi sin Benita Mus-solinija, Bruno Mussoiini, ki so je odlikoval v abesinski in pozneje v albanski vojni. Nazadnje je sodeloval pri bojnih poletih nad Grško
ko je podrl nemški vojak kaznilniško zidovje narodom vzhoda in ko tvorijo milijoni nemških delovnih ljudi v sivi suknji nacionalsocialistične vojske na svojem pohodu v bodočnost žive priče strašne blaznosti, ki se je tam igrala z ljudmi.
V teh dneh doživljamo najresnejšo utemeljitev desetletne pojasnjevalne borbe Nacionalsocialistične stranke. Smo priče svetovno-zgodovinskega dokazovanja za resnico, o kateri smo bili vedno prepričani, ki pa se je sedaj izkazala še strašnejša kakor je svet sploh mogel slutiti.
^jS*.""	S-S	---------------------------------------T.....................................
(SS. PK. Rolh-VVeltbild)
Sovjetski oklopni vlak, ki je postal nemški plen. Lahka letalska bomba ga
jo ustavila
Povsod zaostalost in suženjstvo"
*»
Slovaški vojni poročevalec Pišny je opisal v bratislavskem „Slovaku" borbo slovaških čet na vzhodni fronti. Poročevalec piše med drugim:
„Prodiramo dnevno vedno globlje v sovjetsko ozemlje. Kar smo videli v Sovjetski Uniji že v prvih dneh, se ponavlja vedno znova: povsod najdemo sledove najgloblje zaostalosti in telesnega ter duševnega suženjstva. Prebivalstvo osvobojenih pokrajin se kratkoma-lo čudi, da ga naši vojaki ne zasledu-
Sjo, ne trpinčijo in ne ubijajo. Pri
jljševikih je bilo to po izpovedi prebivalstva vse od 17. novembra 1917 na dnevnem redu.
Čudili smo se, da smo našli v vsakem kraju toliko Židov. Domače krščansko prebivalstvo nam je tolmačilo to dejstvo tako, da so židje imeli v Sovjeliji poseben položaj, ki je presegal celo položaj političnega komisarja, ako dotičnik ni bil žid. Ce je kristjan Žida označil kot „Zida", je moral na šest mesecev prisilnega dela ali pa je prejel kako drugo težko kazen. Zbežati so mogli v največ slučajih samo bogati in politično obremenjeni židje, ki so kratkomalo rekvirirali potrebna vozila. Ostali židje niso imeli nikake prilike za vožnjo, peš pa niso mogli iz področja nevarnosti.
Sedaj, ko smo že več kot 1000 kilometrov globoko na sovjetskem ozemlju^ še nismo srečali niti enega človeka, ki bi 1) i! odgovoril na naše tozadevno vprašanje, da je bil zadovoljen. Vsi preklinjajo boljševiško gospodslvo in imajo le eno željo, da se dnevi boljševizma ne bi nikdar več povrnili. Treba se je le malo ogledali po vaških krčmah in kočah v svrho lažjega razumevanja tega prebivalstva. V naselbinah, ki so štele do 15.000 prebivalcev, smo našli le dva studenca s pitno vodo. Hiše so večinoma podrapane ter vzbujajo brezupno žalosten vtis. V hišah je večinoma toliko nesnage, da naši vojaki kljub utrujenosti lažje spijo pod milim nebom kakor v smrdečih izbah. Obleka in perilo prebivalcev je v takem stanju, da ga sploh ni mogoče opisali.
Nikjer nismo našli v kmečkih izbah tistih nekdanjih pestrih ikon ali svet-
nikov, ki so bili tako značilni za kotičke ruskih kmečkih hiš. V vasi, ki smo jo pravkar zasedli, se nahajata dve cerkvi. Eno so spremenili boljševiki v konjski hlev, v drugi je imel neki žid trgovino z živili. Duhovnike so leta 1917 utopili v majhni umazani reki poleg vasi. V celi vasi nismo našli ne ene svetniške podobe. Kdor bi posedoval kaj takega, bi bil sigurno romal v Sibirijo.
Borimo se cesto zelo težko in trdo ob strani naših nemških tovarišev. Borimo se v zavesti in se veselimo, kadar koli iztrgamo temu nečloveškemu režimu novi kos zemlje, saj prinašamo prebivalcem svobodo in odrešitev od usode, o kateri si človek z zapadno kulturo ne more napraviti nikakšne predstave."
Čitajte in naročujfe dnevnik
„fääe&utyet lettukf"
»Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Steirischer Heimatbund«. Naroča se pri »Verlag der Marburger Zeitung«, Marburg, Badgasse 6, Postscheckkonto 54.608.
Dnevna ura groie
m.
V svoji knjigi »Der verratene Sozialismus« opisuje bivši in izpreobrnjeni komunist Karl I. A 1 b r e c h t, ki je živel celih deset let v sovjetskem »raju«, sledeče strahovite prizore iz celic smrti velike GPU-ječe v Moskvi:
»Ura je odbila osem. Iz dvorišča ječe je bilo slišati brnenje motorja. V istem trenutku so moji trije sostanovalci celice s strahom zaklicali: »že pridejo, že pridejo!« Mihajlov je kljub prepo-
vedi odprl okno. Sedaj je bilo jasneje slišati brnenje motorja. Pogledal sem skozi okno in videl velik črn avtomobil na dvorišču. Kmalu nato je brnenje motorja zamrlo. Moji trije sostanovalci so se zopet vsedli na svoje prične. Bili so bledi. Izgledali so starikavo, njih obrazi so bili propadli.
Medtem je odbila ura pol devet. V tej pol uri je naraslo razburjenje mojih sostanovalcev. Mrzel pot jih je obšel. Dihali so samo še sunkoma. Po drugem udarcu kladiva se je slišalo ostra povelja. V istem hipu je zamrl vsak ropot v tej hiši. V tem trenutku sem vedel natančno, da se je smrt prijavila.
Pograbil nas je nepopisen strah pred smrtjo. Srca 15.000 na smrt obsojenih so zastala v nemi grozi. Zdelo se mi je, kakor da so stopile oči mojih sostanovalcev iz očesnih votlin. Pogledi so bili obrnjeni na vrata celice. Tudi mene je zagrabil strah pred smrtjo. Čutil sem, da se mora v par trenutkih zgoditi nekaj strašnega.
Na koridorju so se slišali težki koraki. Odpirala so se vrata, ki jih je nekdo istotako zaloputnil. Slišalo se je samo pridušeno ječanje, zdaj pa zdaj grozen krik, nato težki padec in drsanje človeškega trupla po hodniku. Potem je zopet zavladala smrtna tišina.
Kljub ostri prepovedi sem se splazil k vratom. Noge so vsled groze sko-ro ohromele. Pogledal sem skozi luknjo na vratih na hodnik. Zagledal sem strašno sliko.
Pred nami so bila vrata druge celice na stežaj odprta. Videl sem velikega moža v uniformi kavkaške GPU. V eni roki je imel seznam, čitajoč razna imena, v drugi je vihtel znani bič, ki mu pravijo Rusi nagajka. V celici je bil kup raznih človeških razvalin. Deloma so stali, deloma klečali, proseče dvigajoč svoje okostenele roke. Videl sem starega kmeta, ki sta ga dva biriča GPU surovo vlekla iz celice. Star možakar, ki je bil že popolnoma velih lic, se je jokajoč spodtikal iz celice, ker ni več mogel oditi na morišče. Njegova usta so bila odprta. Pred durmi celice je padel na kolena ter se z rokami ovil okrog škornjev svojega mučitelja. če-kist pa ga je surovo sunil od sebe. Ostra komanda. Kmalu nato so siromaka zavlekli na dvorišče.
Krvnik je medtem izbrisal njegovo ime. Gotovo. Izbrisan iz tega življenja. Človek gre smrti nasproti. Še tri žrtve so polovili iz celice. V istem trenutku se je zaslišal strašen krik. »Mamočka, ljuba mamočka, pomagaj mi!« Dvanajstletni fant se je v smrtnem strahu oprijel železne rešetke na vratih celice. Njegovo mlado srce ni moglo razumeti, da bo moral umreti.
Dva krvnika sta pristopila ter skušala strgati fanta raz vrat; padali so težki udarci. Še enkrat smo slišali krik groze »Mamočka, mamočka, pomagaj mi!« Krvnik je zavihtel z nagajko, ki je besno oplazila male prste in polnago truplo na smrt obsojenega fantka. Še en krik, potem pritajeno ječanje...
Nato je bilo zopet vse mirno.
Krvnika sta nesla okrvavljeno trupel-ce na dvorišče. Roki sta bili na hrbtu
Iskal je strojnico in zajel
sovjetskega generala
Piše Kriegsberichter H. Britz
PK. V luknjah prednje črte je pro-kleto mrzlo. Leutnant R., vodja oddelka težke strojnice, se je tresel, ker je čutil vse napore včerajšnjega napada, ki se je vršil v največjem dežju. Ponoči tudi ni bilo misliti na počitek, ker je sovražnik hotel na vsak način zopet osvojiti izgubljeno bojno področje. ' Treba je bilo bdeti in gledati z odprtimi očmi, kajti sovražnik je sedel onstran na višini.
Zlasti neka strojnica, ki je stalno prasketala iz boka v nemške postojanke, je bila neljuba zadeva. Te strojnice ni bilo mogoče izbrisati. Leutnant je vzel daljnogled v roke ter je dejal: »Ko bi le mogel najti te vragove!«
Ze večkrat je z očmi preiskal ves teren. Tudi ostali fantje so si skoro oči izbuljili. Kakor v zasmeh je zopet za-prasketala strojnica. Bila je tako sijajno skrita, da ni bilo nikjer videti ognja.
Leutnantu je bilo tega dovolj. Zlezel je k drugemu strojniškemu gnezdu. »Fantje, kdo gre z menoj iskati te lopove?« Vsi so bili pripravljeni, toda izbral je samo Gefreiterja, ki je bil dober strelec. Nato sta Leutnant in Ge-freiter odšla na lov. Splazila sta se ob žitnem polju skozi visoko travo.
Bila sta že kakih 800 metrov od izhodišča. Skrila sta se v nekem grmičju. Leutnant je previdno razgrnil veje in je polglasno zašepetal: »Tu so!« Na nekem 'deblu je ležala skrbno skrita strojnica. Pravkar so jo polnili z novim trakom municije. Leutnant je iztrgal svojo strojno pištolo ter je ustrelil par krat v boljševike. Vsi sovjeti okrog strojnice so popadali mrtvi na tla. »Ste imeli srečo, gospod Leutnant!«, je omenil Gefreiter. Nato sta se morala hitro umakniti. Mimo njiju sta namreč bežali dve sovjetski kom-paniji, ki sta se hoteli poskriti pred hudim nemškim ognjem v neki ječmen. Pa ni nič pomagalo. Nemške težke strojnice so jih pokosile do zadnjega.
Medtem sta se Leutnant in Gefreiter skrila v nekem granatnem lijaku kakih 50 metrov pred boljševiki. Videla sta uničujoče dejstvo nemškega orožja. Nato sta se podala h kompaniji ter zahtevala močno patruljo, s katero je bilo treba očistiti dotično ječmenovo polje. Vojaki so šli skozi ječmen kakor lovski priganjači. Nekateri sovjeti so še skušali dajati odpor. Naposled se jih je vdalo 120 mož. Naenkrat so našli moža, ki je imel rdeče lampase in zlate našive. Iztrgal je pištolo, toda Leutnant je bil hitrejši. »Ruk vjaerhl« je zaklical. Pred cevjo mašinske pištole se je mož vdal v svojo usodo. Sreča je
zvezani. Glavica je tičala med železnim precepom. S surovo silo so fantku navili jezik med gornjo in spodnjo čeljust. Tresel sem se od groze. To je bil najstrašnejši dogodek v mojem življenju. Tako umira ruska mlajjjna.
bila Leutnantu res mila. Zajel je težko strojnico, 120 mož in še enega generala.
»Prava reč«, je dejal. Rojen sem v nedeljo in danes je pač nedelja.«
Stališče Bolgarije
Bolgarski notranji minister Gabrov-ski je imel preteklo nedeljo v Jasenov-gradu na kongresu bolgarskih nacionalnih visokošolcev govor, v katerem je orisal stališče Bolgarije s sledečimi besedami:
»Bolgarija in bolgarski narod sta proti plutokraciji, proti boljševizmu in za novi red v Evropi. Ta kongres se vrši v času, v katerem se odigravajo tudi za Bolgarijo usodni dogodki. Diktirana mirovna pogodba neuillyska je raztrgana, prav tako tudi verige suženjstva, kar je zahvaliti modri politiki kralja Borisa, mnogim krvavim žrtvam bolgarskega naroda v preteklosti, zlasti pa žrtvam in prizadevanju velikih zaveznikov. Sedaj je treba izgraditi ze-dinjeno Bolgarijo. V ogromni borbi proti plutokraciji in boljševizmu je prostor bolgarskega naroda jasno določen. Kot v preteklosti, tako je Bolgarija tudi sedaj na strani pravice in pravičnosti. Bolgarija ne more biti na strani Anglije in plutokracije, ker je ista proti novemu evropskemu redu. Bodočnost Bolgarije pa je nerazdruž-ljivo povezana s tem novim redom ne oziraje se na to, da je plutokracija smrtni sovražnik zedinjene Bolgarije. Iz teh razlogov je bolgarski narod
na grožnje sir Anthony Edena, navdušenega zagovornika plutokracije, odkrito in jasno odgovoril: Gospodje plu-tokratje, vi nas ne morete še enkrat razkosati, ker ne morete zmagati. Zmagati pa ne morete, ker ste nasprotniki prava in pravice.
Bolgarski narod je spoznal Š£ drugega sovražnika nove Evrope: boljševizem. Bolgarski narod je odločno proti boljševizmu, ker hoče boljševizem kot naspronik Nove Evrope un čiti srce bolgarske države in naroda: bolgarskega kmeta. Fundament in vir življenja bolgarske države je bolgarski kmet. Boljševizem je smrtni sovražnik vasi. To je dokazalo dvajsetletno go-spodstvo boljševizma. Borba proti boljševizmu je borba za nov red, za ohranitev bolgarskega naroda in bolgarskega kmeta. Za Bolgarijo — tako je končal Gabrovski svoj govor — je bolgarska država in bolgarski narod najviše interes.
HSS v saboru
Iz Zagreba poročajo: V notranjepolitičnem življenju Hrvatske se je odigral zelo pomemben čin. Bivši poslanci in vsi merodajni činitelji Hrvatske seljačke stranke dr. Vladka Mačka so se podali k svečani seji hrvatskega sabora, kjer so sklenjeno pristopili usta-škemu gibanju ter položili prisego v roke poglavnika dr. Ante Paveliča.
V okviru tega zgodovinskega čina se je Hrvatska seljačka stranka, ki je bila vse do zloma Jugoslavije hrvatska politična stranka, pridružila ustašem. O priliki svečanega čina v hrvatskem saboru je podal poslanec Janko Tortič izjavo, da je Neodvisna hrvatska država izpolnitev večstolet-ne želje celokupnega hrvatskega naroda.
Težka nemška protiletalska artilcrija pri direktnem
karjcv Stalinove črte, ki sa poslali po par strelih
(PK. Herber-Weltbild)
obstreljevanju težkih bun-„zreli" za napae1
Lepii bodočnosti nasproti
Bundesfiihrer Franz Steindl i© govorit v Trifail-u
V nedeljo, dne 10. avgusta je imelo naše pomembno rudarsko središče Tri. fail svoj velik dan. Vršil se je velik shod oiganizacije Steirischer Heimat-bund za vso trifailsko kotlino. Štajerci so prišli iz Sagor.ja, Hrastnigg.a in drugih krajev, da bi slišali Bundes-ftih-lerjev govor o političnem položaju. Bilo je toliko zborovalcev, da na športnem igrišču niso imeli prostora. Našteli so okrog 10.000 poslušalcev.
Bundesfiihrerja je pozdravil Kreis. fiihrer Erberhardt, ki je v svojem govoru, povdaril, da se je prebivalstvo odločilo za sodelovanja pri obnovi domovine. Takoj nato je stopil, burno pozdravljen, Bundesfiihrer Steindl na govorniški oder.
Bundesfiihrer je v početku svojega govora orisal borbo Nemčije za nov red v Evropi, isočasno pa je omenil vlogo, ki so jo bili sovražniki Nemčije namenili Sovjetski Uniji.. Toda Stalin — tako je dejal Bundesfuhrer — se je prav tako zaračunal, kakor mnogi drugi pred njim. Fiihrer je vračunal v svoje načrte vse možnosti, ki bi lahko nastale v tej vojni, v kateri se odloča bodočnost Evrope. Nobenega dvoma ni, da je armada Sovjetske Unije doži. vela poraz za porazom Stalin pa- se bori tudi še na drugi fronti. Ob pri-četku vojne je naslovil na »proletarce vseh dežel« oklic, v katerem jih je rotil, naj ga podpro v borbi proti Nemčiji s počasnejšim delom Ta Stalinov oklic pa v Nemčiji ni našel ni-kakega odmeva. Niti en delavec v Reichu ni prenehal z delom, nasprotno, seda i delajo še z večjo vnemo, kajti nemški delavec je nacionalsocialist in posluša samo Adolf H:tler.ja, svojega Fuhrer.ja.
»Trifail, Hrastnigg in Sagor ostanejo isiotako kakor vsa Snodnia štajerska nemški«, je dejal Bundesfuhrer, ki je nato obračunal z raznimi elementi, ki so našli onstran državne meje zavetje in ki še vedno n:so spoznali pra-
vo moč Nemčije. Z jedko ironijo je Bundesfuhrer razvrednotil smešne pro_ pagandne poskuse teh mračnih tipov ter je povdaril, da bo zopersta\iil takim poskusom vso strogost zakona.
»Kdor se postavlja proti Fiihrer-ju, nima na Spodnjem štajerskem ničesar iskati. Tu je vaša domovina in naj tudi ostane. Ako vas pred menoj takole gledam, ne vidim nobene razlike. Ne vem, kdo je med vami Nemec. Vi izgledate tako kakor mi. Zaenkrat nas loči samo še jezik. Mi vam dajemo časa tri leta, če bo treba tudi štiri leta. Kdor se še ni naučil nemščine, dobi še eno leto povrh. Po preteku petih let pa se bo na. Spodnjem štajer. skem samo še nemški govorilo. Nismo prišli v to. deželo, da bi v njej vladali, privesti vas hočemo v boljšo in lepšo bodočnost. Ni ga med vami, ki. bi mo. gel trditi, da mu gre sedaj slabše, nego poprej.«
Nato je Bundesfuhrer slikal položaj nemškega delavca, ki je že spoznal pravi socializem, katerega bo deležen tudi delavec na Spodnjem štajerskem. V pravi socialistični državi bo delavec vedno zavzemal mesto, ki mu pripada. V organizaciji Steirischer Heimat-bund, ki bo ustanovlj-ena v kratkem tudi v okrožju Trifail, bodo imeli vsi Spodnještajerci, ki se priznavajo k Fiihrer.ju in Relch-u, edinstveno priliko, biti deležniki najmogočnejše države na svetu. Kot Nemcu so vsakemu Spodrrještajercu vsa vrara odprta. Spodnještajerc se bo lahko posvetil vsakemu poklicu in lahko bo dosegel vsako čast.
Svoj govor je končal Bundesfuhrer z besedami: »Kdor se priznava k nam 'n kdor želi z nami na pot v veliko in lepšo bodočnost, kdor drži s Fiihrer-jem in Reich-om, naj z menoj dvigne roko in zakliče »Unser Fiihrer Adolf Hitler Sieg.Heill« Za svoj govor je žel Bundesfuhrer ob koncu navdušeno odobravanje zbranih desettisočev.
dognano, duševno delo odžaganih in Se premalo pokrtaeenih židovskih kapacitet, ki so nemire tudi denarno podpirali. Dovčerajšnji židovski velekapi-talisti so se pri tem pobratili s pro-palimi komunističnimi lipi, da bi nagajali režimu, ki jih je iz njihovega „paradiža" ali „kraljevstva Židov" spodil, da ne morejp več izkoriščati in izmozga-vati hrvatskega ljudstva. Sam zagrebški- rabin, to je židovski duhovnik, doktor bogoslovja in duševni voditelj Židov na Hrvatskem, je v svojem stanovanju skrival človeka, ki je poaneje. z bombami, napadel hrvatsko ustaško. milico, da fii pomagal podzemeljskemu gibanju komunistov, ki gre za tem, da. bi se ljudstvo sedanji oblasti, ki je z Židi pomedlSt, uprlo. Radikalna sredstva, s katerimi so hrvatske oblasti vse židovsl?o-komunistične in srbske poskuse povzročanja nereda v kali zadušile, dokazujejo, da so v celoti gospodar položaja. Časi, ko so židi na Hrvatskem pod zaščito židov sko-plutokratskih režimov Belgrada,, na. račun in v škodo ubobožanega hrvatskega ljudstva briljantno živeli, se ne povrnejo več. Hrvatskim Židom je. za vedno odklenkalo, kakor je odzvonilo njihovim plemenskim sorojakom nekdaj vsega-uKDgočne bel grajske earšij.e.
Židovsko vprašam«
na Sfovašk&nt
Iz Bratislave poročajo: Pretekli te. den so se sestali v Bratislavi komandanti Hlikove garde pod predsedstvom notranjega ministra šano Mach-a. N» tem sestanku so se bavili izključno z vprašanjem dokončne rešitve židovskega vprašanja na Slovaškem, Pri tej priliki so govorniki pokazovali na strašna grozodejstva, ki so jih zakri. vili posredna in neposredno židovski boljševiški komisa-rji v Ukrajini in» v drugih sovjetskih krajih. Pri tem so ugotovili, da tu ne gre samo za pokvarjenost posameznih tipov, ker so zrdfe pleme, ki je po naravi in od dna pokvarjeno. To je razvidno tudi iz njihovega uporniškega in ftujskajočega delovanja v vseh drug;h državah sveta.
Hlinkova garda zahteva dokončno rešitev židovskega vprašanja na Slovaškem, in sicer potom uvedbe nOm* herških zakonov. Izkazalo se je namreč, da se maščuje vsako polovičarstvo v reševanju židovskega vprašanja nad tistimi, ki take rešitve zagovarjajo. Sovaška delav&fvo zahteva brezkompromisno rešitev židovskega vprašanja. Hlinkova garda zahteva razen tega tudi posebno obdavčitev ogromnega premoženja, ki so si ga: židje nagrmadili zlasti v zadnjih dvajsetih letih pod češkim gospodstvom.
K temu vprašanju piše list »Gardista«: »Slovaška se je postavila v borbi ob stran Nemčije. Istotako se je postavil slovaški narod tudi v dokončnem in brezkompromisnem reševanju židovskega vprašanja ob stran nemškega naroda.«_
Zidovstvo na Hrvatskem
Poznavalcem Zagreba in Hrvatske je znano, da je Hrvatska do preobrata v aprilu 1041 izgledala kakor kakšna židovska kraljevina. Ne samo banke, zavarovalnice, tovarne, rudniki, palače, hi-fce, trgovine, gostilne in kar je bilo podobnih pridobitnih virov, temveč tudi poljedelstvo, gozdarstvo in živinoreja je bila v veliki meri v rokah Židov. Tujci. ki so prvič videli Zagreb, se niso mogli načudili, da so skoraj vse trgovine last samih Svarcov, Vajsov, Rotov, Blauov itd. katerih židovsko kričeči reklamni napisi so se šopirili pred vhodi v njihove elegantne lokale.
In ne samo v Zagrebu, temveč tudi po ostalih mestih današnje neodvisne hrvatske države je bil žid gospodarstvenik, pridobilnik, hišni posestnik, bankar in renlnik. V manjših podeželskih trgih in vaseh, kjer je bila potreba za enega
ali največ dva trgovca z mešanim blagom, se je gotovo povsod nahajala tudi židovska trgovina, ki je kmečkemu ljudstvu po oderuških cenah na upanje in kredit prodajala, kar je rabilo, hkrati mu je pa v protiračun po sramotno nizkih cenah že v naprej odkupila vse njegove pridelke. Celokupno gospodarstvo in bogatstvo hrvatske zemlje je v največji meri bilo v rokah judov. Na ta način so judi živeli in uživali ter izkoriščali hrvatski narod. Šele po zaslugi Nemčije, ki je Hrvatom prinesla samostojnost in omogočila nastop vlade Ante Paveliča, se je Hrvatska začela otresati židovskih pijavk.
Nikakšno čudo ni, da se od korit odgnani Jevreji sedaj jezijo na protii-židovsko smer zagrebške vladne politike. Najnovejši komunistični nemiri na Hrvatskem so bili, kakor je oblastveno
Kdor oglašuje,
napreduje!
GOSPODARSTVO
v
Zšvinore.a na Spodnjem Štajerskem
•¿nano je, da je bila živinoreja pred svetovno vojno na Spodnjem Štajerskem že prav lepo razvita in da je prinašala kmetu zelo lepe dohodke. S postankom Jugoslavije je bila Spodnja štajerska odrezana od industrijskih krajev in mest. Živinoreja je pri. čela propadati kvalitativno in kvantitativno, cene so padle tako nizko, da so kmetje redili živino v glavnem samo še za pridelovanje potrebnega gnoja ter za preskrbo domače rodbine z mlekom in mesom. Zelo propadla je zlasti svinjereja, dočim se je še najbolje obnesla konjereja.
V spodnještajerski govedoreji vlada velika zmešnjava. Primanjkuje zlasti dobrih plemenskih bikov. Mlečnost krav je razmeroma zelo nizka. Ena Izmed glavnih nalog agrarnega vodstva bo dvig govedoreje na ta način, ida se ustvarijo plemenski okoliši. Manjvredno govedo bo treba iztrebiti, obenem pa dvigniti kvaliteto in mlečnost. To se bo dalo doseči zlasti z izboljšanjem pridelovanja krme ter z fograditvijo mlekarstva. Travniki in paše na Spodnjem štajerskem so potrebni zboljšanja. Pridelovati bo treba več živinske krme na poljih ter sejati več klajnih rastlin. Kot prvi ukrep je zaznamovati dejstvo, da se bodo v teh tednih vršili prvi sejmi za plemensko živino. Na teh sejmih si bodo kmetje fe občine lahko preskrbeli prvovrstne bike.
Kakor smo že uvodoma omenili, je ♦udi svinjereja v prejšnji jugoslovanski dobi precej zaostala, številčno stanje svinj ni mnogo višje od stanja goveje Živine, čeprav pridela Spodnja Štajer. ska veliko koruze in čeprav bi lahko pridelala še več krompirja. Neugodne cene so tedaj ovirale tudi svinjerejo. Spodnja štajerska ima vse pogoje za pridelovanje krompirja za krmo. Se-
X Ljubljanski jesenski vclesejem med 4. in 13. oktobrom bo glasom časopisnih poročil dobro razstavljen. Za razstavo se je prijavilo lepo število pomembnih italijanskih podjetij, tovarn, Industrij in trgovin. Italijansko železniško ministrstvo je dovolilo polovično železniško vožnjo za razstavljalce in oblikovalce.
X Gozdiia žetev na Finskem. Na Finskem so ustanovili poseben urad, ki Je organiziral nabiranje gozdnih darov. 800.000 otrok in na tisoče žensk nabira po prostranih gozdovih vse užitne-gozdne sadeže. Računajo, da jih bodo nabrali za 180 milijonov kilogramov.
X Cene žitu, žitnim proizvodom in testeninam. Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je z ozirom na določitev oen na Spodnjem Štajerskem izdal odlok, s katerim je uredil cene raznim vrstam moke, žita in testenin. Pregleden seznani tozadevnih postavk je z odlokom vred objavljen v odredbenem in uradnem listu (Verordnungs- und Amts-blatt) številka 34, z dne 8. avgusta 1911.
danje cene za svinje so približno iste kot v ostalem Reich-u, kar je zelo dvignilo zanimanje našega kmeta za svinjerejo. Skrb bo veljala sedaj tudi preskrbi Spodnje Štajerske z dobrimi merjasci.
Konjereja se je držala zadnjih dvajset let še nekako najbolje, čeprav je bila preje še boljša. Ob robu spod-nještajerskih planin goje lahkega No-rijca, v Sanntalu dajejo prednost težkemu Norijcu. Vzhodno od Marburg.a v smeri proti Madžarski se je dobro obnesel takozvani Medjimurec. Pri tej pasmi so v zadnjih letih uporabljali namesto Norijcev težke belgijske žreb-ce. Okrog Luttenberga goje amerikan-skega traberja, ki naj tudi ostane. Tudi Lipicance goje ponekod. V bodoče se bo v prvi vrsti oziralo na interese kmetske vzgoje. Zelo lepo kobilarno imamo v Pragerhofu, znano pa je tudi vzrejališče žrebet v Zwenu. Za. enkrat poseduje konjereja na Spodnjem Štajerskem 55 državnih in 28 privatnih žrebcev.
Za ovčjerejo je v planinskih okoli, ših -Spodnještajerske vse polno razvojnih možnosti, ki pa še zdaleka niso izkoriščene. Zelo razvito je perutninar-stvo, ki se je pridobilo že od nekdaj dober sloves.
Vsled vojnih dogodkov živinoreja na Spodnjem štajerskem ni ravno izrecno trpela. Najbolj prizadeta je bila konjereja. Zboljšanju travništva, pridelovanja krme in plemen niso postavljene nikake zapreke. To zboljšanje se bo pričelo z nemško natančnostjo. Ker so pogoji za živinorejo na Spodnjem Štajerskem izredno dobri, je pričakovati s polnim pravom, da bo spodnještajerska živinoreja v lastno korist že v doglednem času prispevala k nemškemu prehranjevalnemu gospo, darstvu.
X Hrvatska gospodarska vprašanja.
Na seji industrijske in trgovske zbornice v Graz-u so dne 11. avgusta razpravljali o raznih gospodarskih zadevah Ličočih se blagovnega prometa med Hrvatsko in Štajersko. Seje se je udeležil vodja gospodarskega oddelka pri nemškem poslaništvu v Zagrebu lega-cijski tajnik Dr. Kiihn, ki je k vsem problemom zavzel svoje stališče. Navzoč je bil tudi gospodarski svetovalec šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem Dr. Jen ti in še nekateri drugi gospodarski strokovnjaki. V načrtu je ponovitev takšnih sej gospodarskega značaja.
X O prodajanju vrtnarskih pridelkov, jagodnih sadežev In gob. Prodajanje vrtnarskih pridelkov, divje rastočih gozdnih sadežev in gob je šef civilne uprai-ve na Spodnjem Štajerskem uredil s posebno odredbo. Ozemlje Spodnje Štajerske je proglašeno za strnjen pridelovalni prostor koščnatega in peščna-tega sadja, divje rastočih gozdnih sadežev in gob. Z imenovanimi pridelki in sadeži je pooblaščeno gospodariti
okrajno oddajno mesto vrtnih pridelkov v Marburg-u, kateremu jih morajo pridelovalci in zbiralci izročati, v kolikor je blago namenjeno za prodajo trgovcem in predelovalcem. Od tega so samo-potrošniki seveda oproščeni. Nespremenjeno in nedotaknjeno ostane tudi prodajanje od strani pridelovalcev in nabiralcev na končne potrošnike za potrošnjo. Trgovci in predelovalci imenovanega blaga se pa morajo v svrlio nakupa istega posluževati samo okrajnega oddajnega mesta v Marburg-u.
X Sest tisoč litrov mleka bodo predelali v eni uri. Na severu gau-a Steiermark leži mesto Leo bon, ki je važno industrisko središče z mnogoštevilnim delavstvom. Tam dokončavajo ogromno zgradbo, ki je namenjena za mlekarno. Gre za takozvani „Milchhof Leoben" (mlekarski dvor), ki bo z mlečnimi produkti zalagal tamkajšnji okoliš. Ta vele-obrat bo opremljen z najmodernejšimi stroji in napravami za pasterizia-anjo mleka, izdelavo masla, sira itd. ter bodo na uro lahko predelali šest tisoč litrov mleka.
X O prekomejnem blagovnem prometu. Izšla je odredba, po kateri se sme blago v kolikor se ne odpravlja z železnico, spraviti samo pri nižje navedenih prehodih črez mejo: Radein— Murski Petrovci, Scliülzendorf-Vescsiza, Polstrau—Ternovecz, Brezje bei Sau-ritseh — Cestica, Neukirchen — Jessenja grm, Rohitsch—Hum, Dobova— Harni. ca, Jessenitz—Bregana, Zirkle—Pristava in Vodale—Tržišče. Izjeme dovoljuje poveljnik pristojne obmejne carinske straže. Ta omejitev se ne nanaša na blago dvolastnikov in osebe z dovoljenjem za večkratni prestop meje v okviru dovoljenega prekomejnega prometa.
X Poštni promet s provincami Ljubljana, Dalmacija hi Črna gora, ki so padle pod Italijo, je zopet vzpostavljen. Pošte sprejemajo navadna in priporočena pisma po pristojbinah, ki veljajo v svetovnem poštnem prometu.
X Nemčija pridela vedno več sočivja. Po podatkih državnega statističnega urada so letos v Nemčiji posejali celih 35.120 hektarjev več zemlje s soeivjem kakor lansko leto. S tem so se celokupni nasadi sočivja povečali za 21 odstotkov.
X Produkcija mlečnih izdelkov v porastu. Državni prehranjevalni urad poroča, da je oddaja mleka z ozirom na letni čas porasiia, kar je naravno dvignilo tudi produkcijo masla in sira za potrošnjo in za zaloge.
X Takšna podjetja imajo v Nemčiji. V München-u imajo podjetje z nazivom „Gemeinnützige Heimstätten A. G." kar bi se po našem reklo „Delniška družba za splošno koristne domove". Družba je lanskega leta kljub pomanjkanju delovnih moči uredila 139 stanovanj. Odkar posluje, pa že 1405. Ravnokar gradi 99 stanovanj. Nadalje pripravlja izvedbo več gradbenih načrtov vsakega z več kakor 1000 stanovanj.
X Poštno-hranilniško službo je o tvorila nemška državna pošta s 1. avgustom na osvobojenem ozemlju Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske.
X Poštni promet z Bolgarijo. Za bivša jugoslovanska in sedaj bolgarska mesta Caribrod, Piro t, Vranje, Bosiljgrad, Kriva Palanka, Kratovo, Kačanik, Skop-lje, Veles, Stip, Strumica, Valandovo, Djevdjelija, Negolin, Prilep in Bitolj sprejemajo pošte navadna in priporočena pisma, dopisnice in tiskovine po pristojbinah, ki veljajo za svetovni poštni promet.
mm KMETOVALEC
inogradniško delo
Najvažnejše opravilo v vinogradu v leni mesecu je vršičkanje mladic. To delo izvršilno, ko zaključuje vinska trta rast. Znak zato je, ko pričnejo rozge spodaj rjaveli in ko se vršički iztegnejo. Prezgodnje vršičkanje bi povzročilo, da bi nam pognale mladice proti vrhu močne zalislnike, prepozno vršičkanje pa, da ne bi dosegli z delom namena, ki ga naj bi vršičkanje imelo. S pravočasnim vršičkanjem hočemo namreč preprečili, da bi mladice vinske trte rastle do konca, hočemo pa, da porabi trla snovi, ki bi jih porabila sicer za rast mladic, za razvoj grozdja in za razvoj Spodnjih delov mladic, predvsem zimskih oči. Po prezgodnjem vršičkanju pa bi porabila trla te snovi za zalistnike, ld takrat močno poženejo, s tem pa ne dosežemo pravega namena vršičkanja. V krajih, kjer je nevarnost toče, vršičkamo navadno tudi bolj pozno, ker varujejo vrhi mladic spodnje dele pred poškodbami po loči. Ako se toče ne bojimo in ako so mladice tako močne, da močno zasenčujejo spodnje dele trsov, bi kazalo odstraniti vrhe že prej, vendar moramo odstraniti zalislnike pozneje še enkrat,
ker bi sicer škodovali razvoju grozdja, pa tudi bi se na novih vršičkih močno razvila peronospora.
Najprimernejši čas za vršičkanje je sredi avgusta. Istočasno z vršičkanjem bomo tudi še odstranili zalistnike, oziroma jih bomo prikrajšali na en list. Pa tudi [»vezali bomo še zadnjič mladice h kolu. Ako imamo že kratko kolje v vinogradu, zavežemo nad kolom mladice skupaj, vršičimo pa potem nekaj višje nad kolom.
Proti peronospori ne lx> treba več škropili, ker so vsi deli trte, ki so
v mesecu avgustu
ostali po vršičkanju, itak zavarovani od zadnjega škropljenja. Pač pa moramo še škropili mlade letošnje nasade, ker jih ne vršičkamo in še rastejo. Ravno tako moramo še škropiti tudi poganjke, ki smo jih dobili po zelenem cepljenju.
Pač pa pazimo preko avgusta skrbno, ako se nam kje na trsju, posebno na grozdju razvija trsna plesen (oidij). Cim opazimo oidij, požveplajmo nemudoma vse napadeno trsje v bližini, da za-tremo bolezen že v kali.
Ce nas doleti nesreča, da bi poškodovala vinograd toča, je tudi še neobhodno potrebno, da zavarujemo trse proti peronospori s škropljenjem z bor-doško brozgo. Toča napravi na listju, na grozdju in na mladicah rane, skozi te pa bi peronospora lahko okužila zelene dele trte, ako ne bi bili poškropljeni.
V mladih letošnjih nasadih bomo morali v drugi polovici meseca avgusta odgrniti cepljenke in odstraniti vse koreninice, ki so pognale iz cepljenega mesta ali lik pod njim. — Na ta način okrepimo v razvoju spodnje korenine, ki so za poznejši razvoj trsja najvažnejše.
Rodne Lrte pa pustimo v drugi polovici avgusta najrajši na miru Ko je grozdje enkrat v moki, ne vidimo več radi, da bi zbi'isali voščeno prevleko, s katero se jagode zavarujejo. Zato končamo do lega časa z vsemi deli v vinogradu. Le če se nam razvije v vinogradu plevel, ga bomo poželi in odstranili iz vinograda. V manj strmih legah lahko v avgustu zemljo v vinogradu tudi še okopi jemo, obenem pa zatreino s tem tudi plevel.
Več skrbi za prašiče in kokoši!
Znano je, da bo treba na Spodnjem Štajerskem glede čistosti in snage v svinjskih hlevih in kokošnjakih storili marsikaj, da bomo na ta način dvignili rejo svinj in kokoši, ki je za prehrano ljudstva zlasli sedaj v vojni tako velike važnosti. Te vrstice so namenjene v prvi vrsti gospodinjam, ki se najbolj bavijo s svinjerejo in perulninarslvom.
prav nič pa ne 1» škodovalo, ako si jih vzamejo k srcu tudi gospodarji sami. O zdravstvenih razmerah po naših svinjakih bi mogli podati najločnejšo sliko veterinarji-oepilelji. Na tisoče svinj cepijo letno proti svinjski rdečici. Vsi ti veterinarji lahko pritrdijo ugotovitvi, da je le zolo majhen odstotek prašičev, ki žive v primernih svinjakih.
Mnogokje je navada, da imajo prašiče — zlasti mlade — v živinskem hlevu, posebno spomladi, češ, da jim je topleje. Mladi prašiči so nemirni m vznemirjajo živino ali pa narobe. Ostanki jedi ležijo v koritu in kakor nalašč vabijo muhe. Seveda je žal res, da je za prašiče često še vedno bolje, če so v živinskem hlevu, kajti naši svinjaki so dostikrat prehladni, a tudi prenizki, pretemni in zatohli. Okna so tako majčkene liiiiee, da je čudež, če
se kak žarek dnevne svetlobe prikrade v svinjak. Vavtare so narejene lako, da so povsod okrog korita luknje in špranje, da prašiči raztepejo vanje hrano. Čistota okoli korit je nemogoča in zato se širi krog njih gnilo-kisli smrad. Korita morajo biti v svinjakih izdelana tako, da se dajo lahko oprati z vročo vodo. Pod v svinjaku naj bo že takšen ali takšen, bodi gladek in ne-premočljiv, posebno pa je treba v svinjakih skrbeti za odtok gnojnice. Stene morajo bili dvakrat letno pobeljene. Nad svinjakom je najbolje, da je poleti prazno, pozimi par je dobro hranili' lam steljo, da je v svinjakih topleje. Naslilja mora bili v svinjaku dosli, posebno pozimi, da se prašiči vanj kar zarijejo in jim je na ta način bolj toplo. Rlato mora bili dvakrat dnevno odstranjeno. Grda je razvada, da gnoj mečejo na kup pred svinjakom v ograjenem prostoru, ki naj bi bil tekališče. Gnoj se lam suši in kar ga še ostane, ga svinje razbrskajo, pomagajo jim pa še kokoši. Nekateri mislijo, da sonoe prašičem škoduje. To ni res. Škodovalo bi ga le preveč, kakor človeku, ki se naenkrat preveč dolgo sonči. Živali se morajo na sonce privaditi, in
(PK. Kempe, Weltbild)
Nemški vojak poročevalske čete pri nevarnem polaganju telefonskega voda
sonoe bo tudi prašičem prav dobro delo. V tekališču poskrbimo, da se voda po dežju odteče, da ne stojijo umazane luže. Najbolje je, če prostor večkrat posuješ s peskom. Ce ga svinje razrijejo, nič zalo. Par potez zvečer z železnimi grabljami in pesek je poravnan. Hvalevredno pa je, da gospodinje večkrat prašiče okopajo, oziroma umijejo.
Največje reve so pa kokoši. Zdaj poleti si še nekam same pomagajo. A pozimi? Tiste, ki so v hlevu pri drugi živini, so vsaj na toplem. A večkrat so zaprte kar v veži pot stopnicami v večnem mrazu in temi, dokler ne pride pomlad in jih reši zimske ječe. O prehrani in snagi v takih kurnikih skoraj ni, da bi govoril. Zato mislimo že sedaj lia to, da bomo našim kokošim do zime pripravili svetla in snažni» prebivališča. Kar velja za prašiče in kokoši, velja tudi za ovoe in koze. Tudi one niso navadno nič na boljšem. Posebno pri kozah je potrebna po- . dvojena snaga, da ne bodo rekli, da kozje mleko smrdi.
V zalohlih, temnih in nesnažnih hlevih je bolezen doma. To resnico naj si zapomni vsaka gospodinja. Treba je le dobre in trdne volje, apnenega bo-leža, nekaj cementa in pridnih rok, da se ustvarijo za svinje in kokoši lepši pogoji za zdravo rast in «ospodarsko korist.
Važno za lovce. Lovski pes je naj-
zvestejši spremljevalec nemškega lovca. Uspehi lovca so v glavnem odvisni od zanesljivosti in kvalitete lovskega psa. Marsikatera obstreljena divjačina konča po težkih smrtnih bojih, če odpove zanesljiv pasji nos, ki je pri zasledovanju ni našel. V svrho odstranitve manjvrednih ter uvedbe zanesljivih, svojim nalogam dorastlih lovskih psov, se ravnokar na Spodnjem Štajerskem popisuje lovske pse. Radi tega se pozivajo vsi lovci, da svojim pristojnim lovskim mojstrom nemudoma javijo število, pasmo in način uporabe svojih lovskih psov.
km Sveža steija da posebno za jesensko setev dober gnoj, če ga po odstranitvi iz hleva na gnojišču nekoliko z zemljo pomešamo in pr~',->-v-' — v Priporoča se tak gnoj ' ae leži po njivah.
Vzorno gno;išč@
Kje naj gnojišče zgradimo, odloča predvsem položaj hleva glede na ostalo dvorišče, dalje velikost in oblika dvo1 rišča, lega ostalih poslopij in potrebe prometa. Glede na vse to je lega gnojišča navadno že kar vnaprej določena, tako da o tem ni treba veliko razmišljati, ker navadno tudi nimamo mnogo izbiranja. Najprimernejši prostor za gnojišče je za hlevom, pa ne predaleč da nam vsakodnevno odvažanje gnoja iz hleva ne vzame preveč časa. Senčne lege irnajo prednost.
Pazi nato, kako boš prišel z vozom, do gnojišča, kako boš z vozom obračal, da ne boš imel pri odvažanju gnoja težav. Skrbeli je torej treba za ■udoben dovoz in odvoz. Ce je gnojišče tik ob hlevu, da se nalaga gnoj neposredno ob steni hleva, je treba hlevski zid dobro zavarovali (izolirali), da iz gnoja ne prehaja vlaga na stene. To je za zid zgradbe in za živali v hlevu jako škodljivo. Bolje je, da je gnojišče vsaj malo odmaknjeno od hleva. Streha na hlevu naj ima žlebove, da se ne bo stekala deževnica s strehe na gnojišče.
Kadar gradiš novo betonirano gnojišče, nikar ne misli, da mora stali prav tam, kjer je stalo staro. Večinoma se gospodarji zelo težko odločijo za nov, čeprav boljši prostor. Nikar ne reci: če je bilo dobro lukaj doslej, naj bo pa še poslej. Betonsko gnojišče delaj samo tam, kamor po resnem preudarku res spada. Ce le mogoče, naj se zgradi gnojišče skupno z gnojnično jamo, oziroma nad njo.
Velikost gnojišča se ravna seveda po številu živine. Gnojišče mora biti lako veliko, da gre nanj ves gnoj kakih šestih mesecev. Navadno ga ne skladamo više kot 1,50 do 2 melra. Ce je živina večji del lela na paši, je potrebno seveda manjše gnojišče. Ža naše razmere velja pravilo: gnojišče naj ne bo manjše kol 3 do 4 'kvadratne metre za eno glavo odrasle živine. Glede na proizvodnjo gnoja kakor tudi gnojnice računamo za odraslo žival: kravo, bika, vola, konja (odnosno 2 konja ali 2 vola, če veliko vozita in sta malo v hlevu), 2 junca, 2 telici, 3 do 4 svinje.
ZA GOSPODINJE
Vlaganje stročnatega
fižola v kis in sol
Zeleni ali rumeni fižol v strokih, ki se vloži v svrho ohranjenja, naj bo po možnosti mlad, brez zrnja.
Za vlaganje v kis se dobro oprane stročnice da v skledo, kjer se jih močno nasoli in stlači. Tako stlačene in nasoljene naj ležijo tri ure. Nalo se jih v vreli slani vodi skuha. Pri kuhanju je pazili, da stročnice ne ostanejo trde in da se tudi ne prekuhajo. Pravilno kuhane so, če počijo, ako jih prelomimo. Sedaj Se skuha eslragon-kis, katerega kislino smo že prej z vodo nekoliko omilili. Na pet litrov nežnega estragon-kisa se nato pomeša kavino žličko sali-cila. Ko se kuhan kis ohladi, ga vlijemo za prst visoko v steklenico ali posodo. Medtem se je stročje, ki smo ga preje že dobro ocedili ohladilo in je pripravno za vložili. Vlagamo ga strnjeno po plasteh, med katere tu in tam natrosimo še nekoliko tankih rezin hrena,
MALE VESTI
*	Führer je podelil RUtmeis'rii Nie-macku, komandantu nekega izvidniškega oddelka neke infanterijske divizije, za hrabrost na vzhodni fronti kot 30. oficirju nemške vojske hrastov list k Viteškemu križu Železnega križa. Führer je visoko odlikovanje izročil odlikovaii-cu v nedeljo, dne 10. t. m. v svojem glavnem stanu.
*	Na filmskem platmi ga je spoznala. V Nemčiji se je že večkrat zgodilo, da je eden ali drugi obiskovalec kino-predslave spoznal pri predvajanju vojnih dogodkov na filmskem platnu svojega sorodnika. Tako so predvajali zadnjič tudi v mestu Jena tedenski vojni pregled. Med obiskovalci predstave je naenkrat vzkliknila veselo neka žena: spoznala je namreč svojega moža, ki je na nekem kmetskem dvorišču na vzhodu z veselim obrazom in veliko spretnostjo klal neko kuro za priboljšek sebi in vojnim tovarišem. Zeno je to tako razveselilo, da si je dotični vojni pregled ogledovala pri vsaki predstavi.
*	Iz hrvatske konzularne službe, industrijalec Drago Paljaga v Marbur-gu je imenovan za honorarnega konzula Neodvisne države Hrvatske v Marbur-gu. Hrvatski konzulat se nal\aja v Brandisgasse št. 5. Za hrvatskega konzula v Grazu je bil predložen dr. T u r a t o. Za konzula Hrvatske v Ljubljani je bil imenovan dr. Anton Zvonimir Ivanič.
*	Pregled konj in vprežnih vozil v iYIarburg-u je odredil politični komisar mesta Marburg za dne 19. t. m. Kraj: živinsko sejmišče pri klavnici. Cas med 9. in 12. uro ter po 14. uri.
*	Značilno za angleško gospodstvo v Ind'j'. Po poročilih listov je bilo samo v juliiu letošnjega lela v Indiji 79 uporov. Vsi znaki kažejo, da se bo število uporov proli angleški vladi pomnožilo.
*	Finci v Waifen-SS. Kakor posnemamo po nemških lislili. se nahaja v Nemčiji sklenjena formacija Fincev, ki bodo sprejeti v Waffen-SS.
*	Japonci zapuščajo Avstralijo. V Sidney-u (Avstralija) pričakujejo japonski parnik „Kasima Maru", ki bo odpeljal v domovino večje število tamkaj se nahajajočih Japoncev.
*	Ravnatelja kaznilnice so kot lalca ustrelili. Ravnatelja državne kaznilnice v Oklahomi (Zedinjene države) so štirje pobegli kaznjenci odvedli s seboj kot lalca. Ko se jim je na begu zoperstavila policija, so zločinci ustrelili ravnatelja. Razvila se je mala. bilka, v kateri so bili trije zločinci ustreljeni. Cisto ame-rikansko!
ki bo sočivju izboljšal okus in ga pred kvarom čuval. Posodo se sme napolniti samo malo črez tri četrtine, da se stročje pozneje ne dviga. Ostalo prostornino je napolnili s kisom, da stoji najmanj štiri prste nad vloženim sočiv-jem. Kakor znano, stročnice še pozneje cele tedne srkajo lds in bi pomanjkanje prostora v polni posodi lahko povzročilo vrenje. Kjer je dovolj prostora se ne more ničesar zgoditi. Vsakih osem dni se mora posodo pregledati ter stročnicam s kuhanim eslragon-kisom dolivali.
Fižol v strokih se vlaga tudi v sol. Postopek je sledeči. Dobro oprane nasoljene stročnice stlačimo v posodo. Nad vsako po dva prsta debelo plast stročnic natrosimo še nekaj soli. Nazadnje pokrijemo stročnice z ruto, položimo
*	Mussolinijev sin se je srnrino ponesrečil. Bruno Mussolini, eden izmed najboljših italijanskih lelalcev, se je smrtno ponesrečil pri nekem polelu v Gornji Italiji. Svečan pogreb se je vršil v preteklo soboto v Predappiu, r.,¡sinem kraju Benila Mussoliiiija. Na mrtvaški oder ducejevega sina so položili tudi vence Fiihrerja, Reichsmarschalla Go-ringa in drugih odličnikov. Pokopan je bil Bruno Mussolini z Velikimi vojaškimi častmi.
*	Fi.iska čila knjiga „Mehi kampf". Kakor poroča finski list „Uusi Stiomi" je čitanje knjig na Finskem kljub vojnim dogodkom naraslo. Najbolj omiljena knjiga je Fuhrerjev „Mein Kampf", ki je bil nedavno preveden v iinščino.
*	Japonska trgovska mornarica v vojni pripravljenosli. Na Japonskem računajo z mednarodnimi napetostmi, zato je bila postavljena japonska trgovska mornarica v stanje pripravljenosti.
*	Svežega kruha se ne sme prodajali. Sef civilne uprave, pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo je iz zdravstvenih in prehranjevalnih razlogov prepovedal prodajanje svežega kruha pred potekom 21 ur po peki.
*	Verske skupnosti bodo od svojih članov pobirale prispevke. Na podslavi odredbe šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem se bo verskim družbam od državne nadzorne oblasti lahko dovolilo, da bodo v svrho kritja svojih cerkvenih, stvarnih in osebnih potreb od svojih članov pobirale primerne prispevke. K plačevanju članarine selx> lahko pritegnilo vse nad 21 let stare člane. Hkrati so razveljavljene vse dosedanje obvezne cerkvene dajatve. Upravljanje celokupnih cerkvenih denarnih zadev pa pride pod državno nadzorstvo.
*	Da se pospeši izkoriščanje vodnih si!. Vse do 14. aprila 1941 dobljene Koncesije in pravice za izgradbo in izkoriščanje vodnih sil na Spodnjem Sta-« jerskem — v kolikor se z gradnjo tozadevnih naprav še ni začelo — se 2 odredbo šefa civilne uprave razveljar vi. Odredba ima namen pospešili izkoriščanje vodnih sil Spodnje Štajerske, kar ji bo omogočilo hitrejši in-dustrijsko-gospodarski razmah.
*	Ljudsko šolstvo Nemčije v štev I ah. V veliki Nemčiji imajo 57.318 ljudskih šol. Te šole so razdeljene na 200.376 razredov, v katerih se šola 8,243.077 otrok.
*	Železniški promet med Italijo in Hrvatsko zopet otvorjen. V torek je bil ves železniški promet med Italijo in Hrvatsko zopet otvorjen.
črez isto primerno deščico, ki smo jo s kamnom obtežili. Tako vložene stročnice izločijo pozneje toliko tekočine, da stoji ista nad sočivjem, ki ga čuva pred kvarom.
go O shranjevanju svežega fadja. Sveže sadje, določeno za zimsko potrošnjo je shranjevati vedno le v odgovarjajočih prostorih. Najbolj primerni so prostori, v katerih ne zmrzne. Predpogoj za shranjevanje svežega sadja so suhi prostori z enakomerno bolj hladno temperaturo. Izogibali se je pa vlažnih shramb, ker je v istih računali s plesnobo. Kakor znano, širi plesnoba neprijeten vonji, ki sadju škoduje. Tudi dnevna svetloba svežemu sadju ne koristi ter je priporočljivo, da se okna sadnih shramb zalemni.
•	Preimenovanje ulic v Marburg-u. Politični komisar mesta Marburg an der Drau, je razen ulic s starimi zgodovinskimi imeni, preimenoval vse ostale ulice, trge in ceste, mesta, ki mu na-čeluje. Preimenovanje je počaslilo žrtve, ki so leta 1919 za Marburg prelile kri. Razen njihovih imen, bodo na uličnih in hišnih tablah tega lepega mesta stala tudi imena nemških velmož kot priče velike in slavne nemške zgodovine.
•	Važno za Windisch-Graz. Vodja izpostave političnega komisarja v Win-disch-Graz-u je za imenovano mesto izdal razglas, ki odreja, da se mora vsako izpraznjeno stanovanje takoj prijaviti uradnemu županu. Isto velja za opremljene sobe in prazna stanovanja. Oddaja stanovanj ah opremljenih sob je dovoljena samo s pristankom uradnega župana. Najemnine so stabihie. Pri novih najemninskih pogodbah bo višino najemnine določila oblast.
•	Posojila za omogočanje porok. Kakor znano, omogoča nacionalsocializem
V	Nemčiji tudi doličnim zaročencem ustanovitev družinskega ognjišča, ki jim primanjkuje sredstev za nabavo pohištva itd. Tozadevni predpisi so doslej omogočali najetje takšnega državnega posojila samo pod pogojem, če je bodoča zakonska družica v zadnjih dveh letih najmanj devet mesecev bila nekje zaposlena kot delavka ali nameščenka. Sedaj je to določilo spremenjeno in je olajšano najetje takšnih posojil. Poročno posojilo sedaj lahko dobijo tudi zaročni pari, ako se je nevesta v lastnem poklicu udejstvovala. Odločilno in glavno je, da je bodoča žena stavila svoje delovne moči skupnosti na razpolago. Poročne kredite, ki se pozneje odplačujejo v malih obrokih, dobijo prosilci tudi v slučajih kjer niso izpolnjeni vsi predpisani pogoji, če so v svetovni ali sedanji vojni izgubili svojega očeta.
*	Triletni otrok se je igral z gadom.
* V Schiretz-u v češko-slovaškem pro-
tektoratu se je na dvorišču posestnika Mischin-a igral njegov triletni sin. Ko zagleda pred seboj veliko strupeno kačo, jo začne v svoji otroški nevednosti z roko lepo po hrbtu gladiti, kakor je gladil in božal domačega psička ali mačko. Gad se je pri tem hitro zvil
V	obročke. Fantu je to tako ugajalo, da 6e je glasno zasmejal ter z božanjem in miljenjem teh svojevrstnih živih obročkov nadaljeval. Otroški smeh je pa opozoril mater, da je pogledala kaj otrok dela. Ko je zapazila smrtno nevaren položaj svojega ljubljenca, je obupno zakričala. To je poklicalo njenega moža, ki je takoj prihilel. mirno in hladnokrvno zagrabil otroka ter ga odnesel na varno. Gad, ki so ga verjetno s kakim vozom sena pripeljali na dvorišče, je žfc pa vedno mirno čakal in gledal. Gospodar je nato zagrabil prvo drvo, ter kačo, ki je bila 85 cm dolga ubil. Pri zadevi je najbolj zanimivo, da se
ie gad, ki je znana nevarna strupenja-ia, pustil od otroka po hrbtu gladili in milovali, ne da bi ga vgriznil.
*	Delo na vzgojnem polju. Na Spodnjem Štajerskem podučujejo sedaj ze v 2123 razredih 72.400 otrok. Pri tem je zaposleno 920 učiteljev in 153 učiteljskih pripravnikov.
*	Židie na Slovaškem nimajo mesta v Slovaški vojski. Zato pa morajo vsi Zid je med 30. in 50. lelom opravljali prisilno delo v korist slovaške države. Uniforme si morajo sami preskrbe ti. Med seboj se morajo pozdravljali z obveznim pozdravom „Doli s Stalinom t"
*	Ženske morajo v Sovjeliji delati tudi v rudnikih. Kakor poroča moskovska poročevalna služba, morajo ženske na-domestovati rudarske delavce v rovih in revirjih.
*	Važno za bivše srednješolce. Poverjenik za višje šole pri civilni upravi na Spodnjem Štajerskem razglaša: Obiskovalci bivše klasične ter prve in druge realne gimnazije v Marburg-u naj pridejo po svoja spričevala v pisarno ElisabelhslraBe 26/1. Učenci iz podeželja lahko pošljejo tudi frankirane pisemske ovitke z navedbo razreda, nakar dobijo svoja spričevala po pošti na svoj dom.
*	O prodajanju in nakupu živil. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, pooblaščenec za prehrano in ljudsko gospodarstvo, je s posebnim razglasom opozoril vse trgovce, mesarje in peke^ da smeio prodajati živila samo za čas, ki je določen in označen na nakazni-ških odrezkih. Vsako prodajanje za dva ali tri tedne v naprej, je prepovedano in kaznivo.
*	Visoka šola za vsakega. Na državni visoki šoli ali univerzi v Graz-u, bodo kakor v zadnjem študijskem letu, tudi pri bodočih semestrih takozvana „brezplačna predavanja za vsakega". To bo omogočilo, da si razen rednih viso-košolcev tudi drugi ljudje s poslušanjem teh predavanj na univerzi širijo in poglobijo svoje znanje.
*	Nemška šola v Oslu. Reichskom-missar za Norveško,Terboven, je sklenil ustanoviti v Oslu nemško šolo za ondotne mnogoštevilne Nemce.
*	Potopljen angleški rušiiec. Kakor poroča angleška admiralileta, je bil rušiiec „Defender" potopljen.
*	1067 lelal je sestrelilo zračno bro-dovje majorja v. Mallzahna do 7. avgusta t. 1. Major v. Maltzahn je že do 31. julija sestrelil sam 50 letal.
*	Sueški prekop je bil po izpovedi nekega ameriškega inženirja, ki je pravkar prispel iz srednjega Vzhoda, večkrat zaprt. Nemški bombniki so merili na ladje v prekopu, ki je bil mestoma težko poškodovan.
*	V 22 letih 15 krat zaročena. Genevieve Rubeau iz Nantesa v Franciji je imela veliko smolo s svojimi zarokami. V teku 22 let se je zaročila 15 krat Sedem zaročencev je umrlo pred svatbo, dva sta umrla celo tik pred poroko. Ostalih osem zarok se je razbilo iz različnih razlogov. Vztrajna Genevieve pa ni izgubila korajže in se je zaročila te dni šestnajstič. Poroka se bo vršila prihodnje dni,, da ne bo prišla vmes kaka zapreka.
*	Srbski komunisti postreljeni. Kakor poročajo nemški listi,' je neka srbska komunistična tolpa vznemirjala področje južno od Belgrada. Oddelek nemške vojske in srbske žandarmerije je v sodelovanju uničil to tolpo.
*	Popolno vojno gospodarstvo na Japonskem. Japonska vlada je sprejela zakon o narodni mobilizaciji, v smislu katerega se celokupno gospodarstvo Japonske preuredi v smeri vojne produkcije.
*	„Anglija nima nikakih izgledov".
Bivši dopisnik- lista „Chicago Daily Nčws" v Italiji, John Withacker, je izjavil, da nima Anglija nikakih izgledov za zmago. Kot poznavalec nemškega fiaroda more reči, da Nemčija ne bo premagana. Anglija nima nikakih izgledov, ker je ostala v obrambi. Kdor misli, da bi se Nemčija mogla zrušiti, je norec. V nemški oboroževalni industriji dela vsa Evropa proti Angliji.
* Ustanovitev denarnih zavodov na Spodnjem Štajerskem. V našem listu smo svoječasuo že navedli denarne in kreditne zavode? ki bodo na podstavi odredbe šefa civilne uprave poslovali na Spodnjem Štajerskem. Z izvršilno odredbo od 4. avgusta 1941 se je sedaj še v Trifail-u ustanovilo okrožno hranilnico (Kreissparkasse). — Nadalje sa ie zavodu Stadt- und Kreissparkassa Marburg a. d. Drau dovolilo ustanovitev, glavnih podružnic v krajih Gonobitz, Mahrenberg, Marburg rechtes Ufer, Windisch-Feistritz in Windisch-Graz. Sprejemne izpostave bo imenovani zavod uredil v Marla-Rasl-u, Pöllschach-u in Zellnitz-u a. d. Drau. — Kreisspar-kassa Cilli postavi glavno podružnico v mestih Tüffer in Rohitsch, sprejemu« izpostave pa v Rohitsch-Sauerbrunn-u, Schönstein-u in Wöllan-u. — Kreisspar-kassa Pettau otvori glavni podružnici v Friedau-u in v St. Leonhard-u i. W., v Polstrau-u pa sprejemno izpostavo. — Sparkassa v Radkersburg-u dobi glavno podružnico v Luttenberg-u in sprejemno blagajno v Radein-u. — Kreissparkassa Rann a. d. Save dobi podružnice Lichtenwald, Drachenburg m Gurkfeld, v Reichenburg-u pa sprejemno blagajno. — Ustanovitev takozva-nih Raiffeisenkassen se je dovolila v sledečih krajih: Cilli, Fautsch, Frau-heim, Friedau, Gonobitz, Laufen, Luttenberg, Mahrenberg, Oberburg, Pettau. Polstrau, Pöltschach, Prassberg, Radein, Rann a. d. Save, Rohitsch-Sauerbrunn, Sachsenfeld, St Egydi, SL Leonhard i, \V., St. Marein am Erlachstein, St. Thomas, Tüffer, Windisch-Feistritz, Windisch-Graz. — V Oberradkersburg-u dobijo ljudsko banko (Volksbank), v Schönstein-u otvori Volksbank Cilli svojo izpostavo.
•	Medved je raztrgal 12 goved. V neki vasi pri Don-u v Južni Tirolski-ki spada pod Italijo, je rjavi medved napadel čredo v planini na paši sa nahajajoče govedi. Pri tem je povzročil pravo paniko ter raztrgal 12 glav goveje živine. Nadalje je v ozemlju občine Volvono pri Cassinati nekaj medvedov razmesarilo šest krav.
•	Marburg med! rojstvom in smrtjo» V prvi tretjini tega meseca je bilo razmeroma s prejšnjimi meseci zelo malo sprememb v ljudskem gibanju. Rojenih je bilo samo 14, umrlo jih je 25, poroke so pa bile samo štiri. Od rojenih je bilo 8 moškega in 6 ženskega spola. Med umrlimi je bilo 17 moških. Največ smrtnih slučajev je bilo na desnem bregu z ozirom na bolnišnico, nar sprotno pa je največ porodov na levem bregu, to pa zopet zaradi javne pora. dišnice.
•	Generalgouverneur dr. Frank je
prevzel te dni iz rok vojaškega poveljnika upravo nad bivšo poljsko Galicijo. Svečani prevzem civilne uprave po dr. Franku se je vršil v Lembergu v navzočnosti predstavnikov nemške in zavezniške slovaške in madžarske vojske.
•	Godba Reichsarbcilsdicnst-a, to je
državne delovne službe, je koncertirala na Spodnjem štajerskem. Kraji Marburg, Maria-Rast, Windisch-Feistritz, Pöltschach, Weitenstein, Missling, Gonobitz, Oplotniz, Rötschach, Martin, Windisch-Graz, Hohenmauthen, Saldenhofen, Mahrenberg, Reifnigg a/B., Fre-sen, Lorenzen in Egydi so občudovali umetnostni nastop godbenikov, ki so s svojimi koncerti v vseh naštetih krajih dobro odrezali.
*	živilski trg v Marburg-u se je v
zadnjem času tako razveseljivo izboljšal, da že lahko rečemo, da se je razmerje — razen nekaterih izjem — zopet popolnoma uravnovesilo. Posebno s krompirjem je naš trg tako bogato založen, kakor že dolgo ne. Na obeh zadnjih tedenskih tržnih dneh je bilo skoro po 50 težko naloženih vozov ranega krompirja. Prodajalci in nakupo-valci so se tudi že prilagodili določenim cenam in so veseli, da se radi cen ni treba več pogajati in izgubljati dragoceni čas.
*	O oglaševanju v „Štajerskem Gospodarju". Uprava „Štajerskega Gospodarja" naznanja svojim oglaševalcem, da mora poptavljati naročene oglase v svrho prilagoditve besedila tiskovnim predpisom, ker bi se jih v mnogih slučajih drugače ne moglo objaviti.
*	Svinjske sejme, ki so se navadno vršili vsak petek v Marburg-u, so oblasti radi kužne ohromelosti svinj, do nadaljnjega prepovedale.
*	Ža ravnatelje oziroma poslovodje novoustanovljenih okrožnih hranilnic (Kreissparkassen) na Spodnjem Štajerskem so postavljeni: Dr. Franz Platzer
V	Marburg-u, Raimund Udy v Cilli-ju, Ludvig Bertsch v Pettau-u, Franz Do-berschek v Rann-u in Dr. Herbcrt Krame s v Trifail-u.
*	Uradni dnevi uradov za kontrolo mer. Uradi za kontrolo mer v Marburg-u in Cilli-ju oziroma istim priključeni stranski kontrolni uradi za sode bodo odslej uradovali kakor sledi: V Luttenberg-u vsak drugi ponedeljek v mesecu; v Ankenstein-u vsak prvi ponedeljek v mesecu; v Windisch-Fei-stritz-u vsak tretji ponedeljek v mesecu; v Friedau-u vsak drugi in četrti petek v mesecu; v Pettau-u vsak prvi in tretji četrtek v mesecu; v Rann-u vsak prvi četrtek v mesecu; v Gurkfeld-u vsako prvo sredo v mesecu; v Lichten-wald-u vsak prvi petek v mesecu; v Drachenburg-u vsak drugi torek v mesecu; v Gonobitz-u vsak drugi četrtek
V	mesecu; v Schonstein-u vsako tretjo sredo v mesecu ter v Windisch-Graz-u vsak tretji četrtek v mesecu. — Urado-Vanje "se ne vrši, če pade uradni dan na kakšen praznik.
DOPISI
[] Cilli. V tovarni Westen smo imeli delavsko zborovanje, ki se ga je udeležila celokupna posada. Vodil ga jeobra-tovodja inženir Mas Adolf Westen. Kot govornik je nastopil Kreisführer inženir Dorfmeister. V primernih besedah nam je opisal pomen sedanjega velikega boja proti boljševizmu, pri čemur so se delavci pokazali kot pazljivi in hvaležni poslušalci. Poročevalec je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da je tudi navzoče delavstvo poklicano, s svojim sodelovanjem pri obnovi Spodnje Štajerske Nemčiji pomagati k njeni veliki končni zmagi.
□ Tiichcrn bel Cilli. Tudi v naši uro hoda vzhodno od mesta Cilli ležeči vasi pridno Čitamo „Štajerskega Gospodarja" ter z zanimanjem zasledujemo njegovo bogato in pestro vsebino. Pri nas so ljudje, ki ga prečitaio od' začetka do kraja. Po nedeljah, ko so družine doma, čitajo navadno mlajši družinski člani „Štajerskega Gospodarja" vsem skupaj na glas ter najdejo vsi, od gospodarja in gospodinje, do dekle in pastirja, v čtivu svoje zanimivosti. — Zgodovina Tüchern-a je ozko povezana z zgodovino grofov, ki so nekoč vladali v Cilli-ju. Po ustmenili in baje tudi zgodovinsko dokazanih virih je sin nekega vladajočega grofa iz Cillir ja zalezoval zalega dekleta v Tüchern-u. Domači fantje so ga pri takem nočnem obisku po stari fantovski navadi zalotili in prijeli. Ker so ga brez batin izpustili in o zadevi molčali, se je pozneje, ko je sam zavladal, pobrigal, da so Vsi vaščani Tüchern-a postali plemenitaši. Bilo je 26 družili, ki so potem uživale pravice plemenitašev. Kraj je imel tudi svoj grb, na katerem so stali trije spodnještajerski hribi: Watsch, SrebotniK in Dost.
[] St. Margarethen a. d. Pössnitz. Po končanem prvem delu tečaja za nemščino, ki se ga je udeležilo 171 oseb, smo imeli večerno prireditev. Ob navzočnosti zastopnikov oblasti in organizacije Steirischer Heimatbund ter z sodelovanjem tovarišioe Habermann, smo pri igranju ljudskih plesov in petju preživeli nekaj zabavnih večernih nr.
□ Lehndorf bei Cilli. V našem okolišu se "pripravljamo na obiranje hmelja. Po zaslugi novih razmer se našim hmeljar' jem letos ni treba brigati kako in kam s hmeljem, vso to skrb so prevzele oblasti. Zaposlitev delovnih rok je že davno popolna ter bomo letos to delo opravili domačini sami. Treba bo pač podaljšati delovni čas in si pridno pljuniti v roke, pa bo vse šlo.
Q Schonstein. Med 1933. in 1941. letom sem potoval po Sovjetiji ter videl mnogo, kar piše „Štajerski Gospodar" o boljševizmu in boljševiških razmerah. Danes bi rad omenil in povedal, da je vse kar so ustvarili boljševiki, bilo le v korist vodilnim komunistom, delavcem in kmetom so pa prinesli samo škodo in nazadnjaštvo. Podrobnosti o vsem, kar sem videl, popišem še o priložnosti. — Najbolj hinavsko in nesramno so se obnašali voditelji ko^ munizma ob takozvanih boljševiških praznikih na dati 7. novembra. Za ta dan so navadno povabili inozemoe v Moskvo, da so jim tam v obliki prirejene razstave na takozvani Krasni ploščadi razkazovali sadove boljševiškega dela in tehnike. Tam so čisto nesramno razstavljali izdelke in izume, ki so jih izdelali reci in piši v enem samem izdelku, tuje obiskovalce pa z namišljeno statistiko slepili ter jim prikazovali „hišne številke" o storitvah sovjetske industrije. Da je stvar izgledala še bolj verjetna, so tudi po večjih trgovskih hišah s sličnimi komedijami metali du-ševno-kratkovidnim zastopnikom liberal-no-plutokratskih držav pesek v oči. Razstavili so kak indust. izdelek," ki ga v celi Sovjetiji ne bi mogel nikdo kupiti, ker je bil samo en edini komad za to svrho izdelan. Inozemci so pa pri tem lahko občudovali statistično laž, ki je bila namenjena, da bi svet izven Sovjetije dobil dobro in visoko mnenje o bolše-viških storitvah. Kakor v tem, tako približno je izgledalo tudi vse ostalo delo sovjetov, ki so sedaj ne samo razkrinkani, temveč že v veliki meri uničeni,
.1. 2.
Q Rosshof. V veliko zadovoljstvo mladih mamic in še večje veselje naših malčkov smo dobili otroški vrtec. Pri slavnostni otvoritvi je spregovoril tovariš inženir Nemetz.
OSRAN OSRAN
NAKUPNI VIR OOKAZUJE: Verkaufslager Wien, Wien XXV, Afzgersdorf, Karl Heinzstrasse 67 Verteilungslager Graz« Hans Sachsgasse 5	159
V zadnji uri:
Odesa je obkoljena
Pred popo(nim polomom sovjetske obrambe v Zapadni Ukrajini
Fiihrerjev glavni stan, 14. avgusta, polnim zlomom. Odesa je obkoljena od romunskih čet. Nikolajev se nahaja v objemu nemško-madžarskih čet z za-pada in vzhoda. Zapadno od reke Bug stoje večji oddelki sovražnika pred uničenjem.
Vrhovno poveljstvo vojske sporoča: Pod pritiskom nemških, romunskih, madžarskih in italijanskih čet, ki neumorno prodirajo med Dnjestrom in Dnjeprom proti jugu, stoji sovjetska obramba zapadne Ukrajine pred po-
[J Kölsch bei Marburg. Pri nas smo ravnokar zaključili nad vse potreben in koristen tečaj nemščine. 120 oseb se je spoznalo z nemškim jezikom, ki se lx>do sedaj trudile, da ga pri vsakem koraku spopolnijo.
[] Gonobilz. Po umrlem tovarišu Wal-land-u izpraznjen položaj uradnega župana Irga Gonobilz so pri nas nedavno v prostorih organizacije Steirischer Hei-matbuud ob navzočnosti političnega komisarja Toscher-ja, Kreisluhrer-ja inženirja Doboczky-ga in drugih, na slavnosten način izročili občinske posle novoposlavljenemu uradnemu županu tovarišu August-u Raditsch-u.
[] Frauheim. Na drugo posvetovanje mater, ki ga je v uaši vasi priredil urad Volkswohlfahrt organizacije Steirischer Heimatbutid, so iz tukajšnjega okoliša mater.• dovedle 103 otroke. Takšno potrebno brezplačno zdravniško preiskovanje otrok, ki si ga naše ljudstvo pod bivšo državo nikdar ni moglo privoščiti, je v naših hribih pozdravljeno in cenjeno nad vse.
Q l'ellau. V gradu Stattenberg pri vasi Maxau je ßann der Deutschen Jugend organizacije Steirischer Heimatbund imel taborenje pimfov ali fanti-čev. 67 večinoma viničarskih sinčkov si je na tem taborenju pridobilo osnovne pojme o izgovorjavi nemščine, nemškem redu ter bilo deležno nacionalsoci-alističrie deške vzgoje sploh.
[1 Saldenhofen. Orkester državne delovne službe, ki je pri nas konoertiral, je s svojimi valčki in koračnicami razveselil staro in mlado. Poslušalci so godbenike nagradili s primernim priznanjem.
TO IN ONO
o. Kdo je Aleksej Tolstoj? Kakor poroča »Berliner Borsen-Zei-t u n g«, je v zadnjem času neki Aleksej Tolstoj na najnesramnejši način napadel v sovjetskem tisku čast nemškega vojaka, kateremu to piskaralo ne sega niti do gležnjev. Sedaj se je izkazalo, da je to sin grofa Nikolaja Tolstega, daljnjega sorodnika pisatelja Leva Tolstega. Aleksej Tolstoj je živel po ruski revoluciji v Franciji zelo razuzdano v divjem zakonu z neka židovko. Ker je rabil za svoje potratno življenje vedno več denarja, se je vdal mikavnim vabam, ki so mu jih nastavljali boljševiki, češ, naj se povrne v službi sovjetov v svojo domovino. Bivši grof Aleksej Tolstoj se je res povrnil v svojo domovino, toda kot brezznačajni lopov, ki se sploh ni 'zmenil za to, da so boljševiki poklali skoro vse njegove sorodnike. Tolstoj je prekosil pričakovanja svojih novih kruhodajalcev, saj se.je odpeljal z njimi na bivše posestvo svojih staršev. Tamkaj je zbral ob skrunjenem grobu svojega očeta okoliške kmete ter se je nekako opravičeval, da je sin svojih staršev, proti katerim je dvign:l celo ob grobu najnesramnejše obtožbe. Istočasno pa je hvalisal boljševiške krvnike. Ta bivša aristokratska po_ kveka se je sedaj čutila poklicano, obmetavati bleščeči častni ščit nemškega vojaka z blatom, ki pada edinole na metalca samega.
o Inozemci radi študirajo na nemških
univerzah. Kakor poročajo nemški listi, je študiralo v zadnjem trimestni, t. j. od januarja do marca, na nemških univerzah 4638 inozemcev. Prvo mesto med inozemci zavzemajo Bolgari, ker jih je 1375. Turkov študira v Nemčiji 197, nato sledi 181 Slovakov in 160 Norvežanov. Ostali visokošolci so iz Romunije, Madžarske, Kitajske, Grške, Holandije, Irana, Italije, Švice. Češke, Generalnega gouvernementa, Finske, Japonske, Danske, Sirije, Peru-a, Švedske, Zedinjenili držav, Iraka, Portugalske in Španije. 400 dijakov inozemcev pa sploh nima državljanstva.
* Važno za naročnike. Z današnjo številko dobijo „Štajerskega Gospodarja" vsi tisti, ki so ga naročili in ga iz tehniških razlogov doslej še niso prejemali. Hkrati smo priložili poštne položnice ter vljudno prosimo za nakazilo naročnine, nakar bo zadeva urejena in nadaljna dostava lista v redu. Naročnina znaša letno RM 2.50, polletno RM 1.40 in četrtletno RM 0.75.
Otvoritev višjih šol (Oberschulen).
Pooblaščenec za višje šole je razglasil, da dobi Spodnja Štajerska še letošnjo jesen višje šole za fante in dekleta. V Marburg-u bodo uredili dve nemški višji šoli, od katerih bo ena z gimnazijskimi razredi. V meslili Cilli in Pet-tau se pa ustanovi po ena višja šola. Vpisovanje učencev bo začetkom septembra, čas in kraj se bo pravočasno razglasilo. — Učenci bivših jugoslor vansldh srednjih šol, ki niso obiskovali nemške višje šole v Marburg-u ali Cilli-ju, se bodo za sprejem v naštete višje šole morali podvreči sprejemnim izkušnjam. Pismeni izpit bo iz nemščine in matematike, ustmeni pa iz nemščine, zgodovine in biologije.
„Ni vzpona, ki ne bi pričel pri korenini narodnega, ljudskega In gospodarskega življenja: pri kmetu."
Adolf Hitler
ZANIMIVOSTI Čudovit gozd v Liberiji
Ameriški lovec divjih zveri John Drugue je na svojem potovanju po Afriki, kjer je lovil in nakupoval divje zveri za neko ameriško tvrdko, izvedel novico o neki tajinstveni pokrajini v vzhodni Liberiji. Po izvedbah črncev naj bi bila ta pokrajina ob gornjem toku reke St. John. Mimo tega je še izvedel, da je na tem koščku zemlje čudovit gozd. Kdor bi v gozdu legel pod drevo, bi takoj zaspal, v snu pa bi doživljal najbolj čudežne radosti tega sveta. Drugue je nekaj časa okleval, misleč da gre za prazno stvar, Vendar pa mu žilica le ni dala miru. Podal se je na pot v Liberijo, in sicer proti gornjemu toku reke Sv. John, da z lastnimi očmi vidi čudovit gozd. Poglavar naselja, v katerem je prenočil, mu je dal štiri vojake kot vodnike.
Po šestih dneh hoje skozi pragozdove je Drugue slednjič dospel v tajinstveni gozd, ki ga je kasneje natančno opisal v svojem poročilu ameriškemu vseučilišču v Harvvardu. Na poti so pri šli do neke jase, ki jo je rezala na dvoje ko kristal čista reka. Na drugem bregu se je razprostirala livada, ki nt bila kdo ve kako buine rasti. Drugue je pohitel na bližnji holmič in se raz-gledal po okolici. Odtod je videl, da zavzema »rdeč gozd« vso dolino. V, gozdu ni bilo ne slišati ne videti nobene živali, niti mravelj, ki so takore-koč udomačene v Afriki. Drevesa v tem gozdu so drugačna kot sieer po drugih gozdovih in pragazdovih. Podobna so velikim platanain ter imajo čudovito
rdeče liste.	.
Drugue je zvečer legel pod bližnjo rdečo platano. Kmalo nato je že zaspal. Ko se je čez tri ure prebudil, si je takoj zapisal vse sanje. »Prav za prav nisem sanjal,« pravi Drugue, »nič posebnega«. Pač pa sem se počutil, cim sem zaspal, neizmerno srečnega. Videl Sem v snu najbolj čarobne barve, slišal božansko glasbo ter se zabaval z ljudmi, polnimi nadzemeljske lepote. Nikoli v svojem življenju nisem bil tako
brezmejno srečen, kot takrat, ko sem spal pod čudovitimi rdečimi platanami.
Drugue je prinesel s seboj skorjo in liste tega čudovitega drevesa. Stvar je preiskal znani ameriški botanik prof. Clyfoord. Raziskovanje je pokazalo, da ima drevo dve posebni lastnosti. V skorji se nahajajo nekakšne žleze, ki pričnejo delovati šele proti večeru pod vplivom posebne nianse dnevne svetlobe. žleze širijo narkotičen vonj, podoben hašišu. Vsakdo, ki se nahaja tačas v bližini drevesa, mora zaspati ter zasanjati najbolj čudežne sanje.
z. Pri čebelah je delo razdeljeno. Učenjak dr. Peters je opazoval življenje v čebelnjaku in se zanimal za razdelitev dela v čebelni državi. Ugotovil je, da opravljajo čebele delavke določeno delo vedno po določenem redu. Naloga mladih čebel je sna-ženje voščenih celic, kamor pride med. Od četrtega dne svojega napornega življenja morajo krmiti ličinke s sokom, ki jim teče Iz posebnih žlez. Od 10. do 13. dne gradi mlada čebela voščene celice in šele potem začne nabirati med in ostane pri tem delu do svoje smrti. Dr. Peters se je zanimal tudi za vprašanje, ali lahko mlade čebele po potrebi prevzamejo delo starih čebel in nasprotno. V ta namen je ločil mlade čebele od starih in jih spravil v poseben panj. Odstranitev med nabirajočih čebel je povzročila med mladimi čebelami veliko pomanjkanje in mnoge ličinke so poginile zaradi lakote. Ker je bilo pomanjkanje vedno večje, je pognal nagon mlade čebele, da so odletele iz panja in začele nabirati med. Od mladih ločene stare čebele so pokazale mnogo več izkušenj in brez najmanjših zmešnjav so opravljale tudi dela, ki jih sicer opravljajo v panju mlade čebele.
z. Potreba spanja pri živalih. Spanje živali je poglavje, v katerem je še mnogo nejasnega. Vzrok, da vemo o spanju nekaterih živali tako malo, je zelo enostaven. So živali, posebno v pragozdih, ki jih človek le redko vidi, ker so zelo plahe. Tem težje je videti take živali speče. Zato opazujejo speče živali po večini v živalskih vrtovih. Nekatere živali imajo narobe življenje; čez dan spe, ponoči pa bde. To velja zlasti za leve in tigre, ki hodijo ponoči na lov. Goveja živina spi na prostem v celih skupinah. Divji konj in zebra spita stoje. Nekatere živali se pa v spanju zvijejo v klopčiče. Žirafa spi ponoči in ob sončnem vzhodu se prebudi. Veliko vpra-Sanje je spanje slona. Kaže, da potrebuje slon za spanje in počivanje samo nekaj ur In da spi zelo rahlo. V splošnem lahko rečemo, da potrebujejo mlade živali mnogo več počitka in spanja kakor stare. Mroži in tuljenji skoro sploh ne spe. V newyor-škem akvariju so jih sedem mesecev opazovali, pa jih niso nikoli zalotili spečih. V prejšnjih časih so naravoslovci mislili, da potrebuje žival tem manj spanja, čim manjše- možgane ima. To naziranje je pa napačno, kar potrjuje tudi spanje ptic. Ptičji možgani so slabo razviti, toda ptice 6pe zelo dolgo. Neke vrste nočne lastovke, živeče v Indiji in v Avstraliji, spe prav za prav neprestano, in sicer tako trdno, da jih speče lahko prenašamo, ne da bi se prebudile. Ribe prespe skoro vso noč. Rekord v spanju je dosegel polž v nekem naravoslovnem muzeju. Prilepljen na papir je prespal v zbirki dve leti in pol, potem se pa je izkazalo, da je še živ in ko se je prebudil, je začel takoj iskati hrano.
OGLAŠUJTE!
A
Vsaka beseda stane 10 Rpf, mastno tiskane besede 20 Rpi. Pristojbina /.a šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem pod šifro se zaračuna 50 Rpf poštnine. Zaključek sprejemanja oglasov je v četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah. Najnižja cena malemu oglasu je 1 Reichmarka
Mali auto,
„Fiat 509", dva sedeža, nov gumi, v do-
Cn . ! p krojaške odrezke, staro U 11 | © železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino A I o i s A r b e i t e r, Marburg, Draugasse 5. 2
gnnj proda ali zamenja za slamo \7I1WJ aji za oves Zokalv Franz, Marburg a. d. Drau, Mellingerstralie 7.
224
Konjske repe in svinjske ščetine
kupuje Fischbach, Burstenerzeuger, Marburg (Drau), Pfarrhofgasse 1. 214
n r	a m 10 oralov trave-otave,
riUUd m Erlich-Korber, Potsch-gau 28, P. Possnitz.
248
Ribolovski čoln,
popolnoma nov, nerabljen, 7 metrov dolg, 1 meter širok, proda Upelj Valentin, Oberfischern 22, P. Kressnitz bei Littai.	239
Star časopisni papir
F roda Agentur Pichler, Zeitungsvertrieb, ettau.	243
Kupujem hrastove doge in deske,
plačam najvišje cene. Faßbinderei Sulzer, Marburg a. d. Drau, Kaserngasse 7.
254
Radijski aparat
4 cevni proda Hebar Franz, Klutscha-rowetz 35 bei Friedau.	260
D F IC 1 O za PoscsLvo S€ sPreJ"
E «V Lw me. Ponudbe pod „Poštenost" na upravo lista.	259
Sodarskega vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Faßbinderei Sulzer, Marburg a. d. Drau, Kaserngasse 7.	255
Dactiria mlajšega sprejmem ta-rcüSlIIja ko j. Dachs Antonia, St. Margarethen a. d. Pössnitz. 251
D-l. |ir _ želi službo, kjer bi se © K B I C £3 naučila gospodinjstva in nemščine. Malajner Ljudmila, Ro-geis 14, P. Kötsch.	250
\B,»J	star preko 50 let, z
w lä Ö « c dobro eksistenco in malim podeželskim posestvom išče družico v svrho takojšnje ženitve. Zani-manke nad 40 let, visoke rasti, dobre gospodinje in nekoliko šivilje, naj pišejo s sliko na upravo lista pod „Tiha sreča".	249
brem stanju, pripravljen za vožnjo, po-
pj^Ailn •	n nt»nriA	ATATlr./-»»«	Vfnnl.im^
a. d. D
roda: Garage Völker, Marburg Jrau.	2.") 8
Sprejmem večx5J,bosli!iarskih fJO-
«l<ivjuisiii močnikov in vajenca. Jagodic, Marburg a. d. Drau, Draugasse Nr. 10.	257
¡ÍMp-£itíd$MÍe
Marburg. Burgptatx 1
BURG-KINO in ESPLANADE-KINO
V nedeljo ob pol 10. in 11. uri predpoldan posebna predstava tedenskega pregleda. Vstopnina na vseh prostorih RM 020
Silovite uničevalne bitke na Vzhodni fronti
Führer pri svojih četah na vzhodu. — Prostovoljci iz vseh delov Evrope za borbo proti boljševizmu. — Borba na severu Finske. — Besarabija očiščena sovražnika. — Prehod čez spodnji Dnjeslr. — Razrušen Balli. — Zavzetje Vinioe. — Naskok na Mogilev. — Velika bitka v prostoru Smolenska. — Letalski napad na Moskvo. — Prodor vzhodno od Peipus-jezera. — Sovjetska letala padajo z neba.
BURG-KINO
Od petka naprej „Herz geht vor Anker". Igrajo Gustav Fröhlich, Viktoria v. Ballasko, Winnie Mar-luis, Gušti Wolf, Lotte Rausch, Hilde v. Slolz. Bavaria-film.
ESPLANADE-KINO
Od petka naprej „Sommer,	Sonne, Erika". Karin Hardt,	Paul Klinger, Fritz Genscbow.	IM'a-film.	256
Poziv I
Vsi mojstri, ki žele sprejeti vajence v uk do Velike noči 1942, morajo to najkasneje do 31. avgusta 1941 prijaviti za podjetja pristojni borzi dela (Arbeitsamt). V to svrho morajo izpolniti tiskovino »Antrag zur Einstellung von Lehrlingen«, ki jo dobe pri borzi dela (Arbeitsamt) ali pa pri zbornici (Kreishandwerksmeister, Ortsstellenleiter der Wirtschaftskammer »Südmark«, Abteilung Handel, Überleitungsstelle der Wirtschaftskammer »Südmark«, Abteilung Industrie.
261
%l ■ um » i-1	"«J MJ1S. ..O 1ZO-
vajenec	^ sprejme v
trgovino z mešanim blagom. Anton Vo-denik, Pletrovvilsch bel Cilli. 246
Masakaiskega vajenca
zdravega, sprj Steinbruck.
ȟ 245
Dva v ničarja
s po 3—4 delovuinu močmi, sposobne ljudi z daljšimi "Spričevali se sprejme. Prednost imajo absolventi viničarskega tečaja. Preac, Pettau, Ober-Rnnn 31. _____211
Kmetsko gospodinjo
sprejmem lakoj. Našlo v npr; -i lista.
212
Vmicarja niini močmi se snrej-
me. Koscbak 39, P. Marburg a./l)rau
236
oštenega in pridnega, s spričevali, zmožnega nemščine, sprejme takoj Obs1- iirrd Y\Vin> auschule Marburg a. d. Drau.	234
^oienec	<iomt siužbo in
*	'	na malem
Upo
vinogradniškem posestvu. Ponudbi- pod „Pošten 33" na upravo lista. 238
Ffc „ S»; _ srednjih let, ki ma nekaj ISlvHUVf kuhati in se vozi s kolesom, sprejme Backerei Schasi, Lembach 23, P. Marburg (Drau).
237
Viničar
/. :iraji.,a,,j ireiiJi ueiov-itiiTii močmi se sprejme v lepo viničarijo blizu Luttenberg-a. Deputalno zemljišče dobi tik hiše, kjer si lahko redi 4 goveda. Ponudbe je poslati na Fritz •Semlitsch in Lutten-berg.	235
Pomožne
zidarje in tesarje sprejmemo. Vprašati in predstaviti se je v pisarni stavbenega podjetja BEYER & CO., THESEN bei Marburg a. d. Drau, Tappeinergasse Nr. 1.	210
Dobro uvedena stara veletrgovinsku družba ponuja:
kostni klej lep za kože klej za usnje umetna gnojila žela i in o in kemični; jsr -
FRANZ RUCKER
Handelsgesellschaft m. b. H. Wien I. Esslinggasse Nr. 13	247
Ker se nahaa osebie taKozvane gorrue lekarne
J „APOTHEKE ZUM MOHREN"
fät. SU. Mudaty MeiUst, Rehes*
na dopustu, ostane le« :rna med 16 in 29 avgus om
252
zaprta!
Der Amtsl>iirgcrme;stor d'cr Siadt Pettau
Sprememba živinskega
se.mskega reda
Z 12. avgustom 1941 stopijo nižje navedene spremembe reda na živinskih sejmih v veljavo.
Na goveje in svinjske sejme je živino dovesti med 8. in 10. uro. Živino, ki se dovede po 10. uri, se v svrho prodaje ne bo več pustilo na sejmišče.
Na govejih sejmih se mora živino ¡»staviti tako, da je klavna živina ločena od plemenske. Kupčije se smejo sklepali šele po končanem dogonu živine.
Zvršen dogon živine oz. začetek prodajanja se naznani z rogom. Ob živinskih sejmskih dneh je trgovanje z živino in sklepanje kupčij na območju mesta Pettau, na takozvanih zakotnih sejmih, prepovedano.
Pregreški zoper to prepoved zapadejo kazni, žival za katero se je pogajalo se pa zapleni.
Pettau, 7. avgusta 1941.
244
Der kommissarische Amtsbürgermefcter: S c h a m e r.
V vsako fdiisiske hišo „Stajjerskega Gesptfarja"!
Naš tovariš
WILLI WITZ MANN
Zellenführer der Ortsgruppe R e 11 n I g g a. B.
je dne 12, avgusta 1941 umri v zvestem izpolnievanju dolžnosti za Führeria, narod m fleicti.
S svoio žrtvi |o nas je v največji meri zadolžil. Marburg a Drau, 12 avgusta 1941.
Der Kreisführer Msrburg-Land des Steir.schen Ke maibundes 253	Doboczky