Po&tnina plačana v gotovini. Posamezna Itev. Din V Štev. 24. V Ljubljani, dne 13. junila 1929. Leto XII. Upravništvo „Domov;ne" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina ra tnremstvo: četrtletno • Dla, polletno II Din, celoletno 30 Dli; u lno» temstro razen Amerike: Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Bi*. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Ijnoljtai, št lO.JIt. Le prosvetljen narod gospodarsko napreduje Duhovščina naj se v večji meri loti pobijanja alkoholizma Kmetijskemu gospodarstvu pomagaš do napredovanja z dviganjem splošne ljudske prosvetlienosti. Kmet, ki čita poučne knjige kakršnekoli vsebine in ve, kaj se dogaja okrog njega, bo dober gospodar, pa če tudi ne bere le gospodarskih knjig. Za dviganje splošne prosvete v Sloveniji je potrebna predvsem borba proti prekomernemu uživanju alkoholnih pijač. Zal. se je alkoholizem pri nas tako razpasel. da tvori resno vprašanje. Porotne razprave nam po-kazujejo. kako telesno in duševno ter seveda tudi gospodarsko propada narod tam, k.ier se mnogo pije. S pijančevanjem izgublja človek zdravie in čas. obenem pa še posirovi. Ne-številni uboji, ki so se obravnavali pri zad-niih porotah v raznih krajih Slovenije, so skoro izkliučno le posledica pijanosti. Nimamo več strank in tudi zahrbtnega politiziranja ne bi smelo biti. Namesto da duhovščina še vedno rada ščiplie v pridigah časopisje nekdanjih nasprotnih strank ter veže otrobe o nevarnosti brezverskega štiva. kar ie čisto navadna potrata dragocenega časa. naj bi rajši posvečala več pozornosti in časa boju proti alkoholizmu in z niim zvezani posirovelosti. Nihče nima tako kakor duhovniški stan prilike za to delo. Toda ne ljudem samo pripovedovati, kako se bo pijanec cvrl v peklu, nego je treba ljudstvo tudi poučevati o zleh straneh pijančevanja za zdravje. Ne-vednež, pa naj bo še tako pobožen in naj še tako verjame, da je pijančevanje greh, bo vedno znova podlegel svoji strasti baš zaradi tega. ker je kot nevednež duševno ne-vravnovešen. Duhovščina, ki napada «Domovino». češ. da je brezverska in nemoralna, mora izgubiti polagoma ves ugled pri čitateljih »Domovine*. ki berejo v vsaki številki toliko lepih naukov in ne vidijo v njei niti sence kakšnega brezverstva in nemorale. Baš borbo proti pijančevanju in podivjanosti vrši naš list že leta in leta. Ne skrunite božjih hramov s takimi neresnicami, nego rajši tam. kjer ie toliko ljudi in kjer je prilika tako ugodna, pomagajte širiti poleg verskih naukov tudi splošno prosveto. Razumna in uvidevna duhovščina bi bila lahko pravi blagoslov za ljudstvo. Duhovščina bi morala blažiti krajevne prepire in spore ter se tudi v bodoče, kadar bodo zopet stranke. ne bi smela vmešavati v strankarske strasti. Dolžnost sploh vseh sposetnih sil je. da dvignejo ljudsko prosveto. Slovenci šte-iemo malo ljudi in bomo veljali nekaj le. če bomo vsestransko napredni, ker bomo tako gospodarsko močni, razen tega pa tudi telesno zdravi. Novi predpisi za uporabo javnih cest Važno za vse prebivalstvo Minister za javna dela je v sporazumu z notranjim ministrom izdal uredbo o zaščiti in uporabi javnih cest. Ta uredba velja za vsa javna pota in se z n.io razveljavljajo vsi dosedanji zakoni. uredbe, pravilniki in odredbe, v kolikor niso v skladu z določbami te uredbe. V naslednjem navajamo glavne določbe nove uredbe: Uporaba javnih potov je dovoljena ob vsakem času in vsakomur brez razlike v mejah splošnih predpisov o javni varnosti in predpisov te uredbe. Javna pota morajo biti prosta za prehod in promet. Zgradbe ob cestah. Ob javnih cestah ne sme nihče zasajati gozdov, graditi stanovanjskih poslopij, trgovin, pekarij, vodnjakov in sličnih stavb bližje kakor štiri metre, gostilne, kovačnice in slično ne bližje kako. deset metrov, industrijska podjetjaa pa ne bližje kakor dvajset metrov od zunanje črte cestnega zemljišča.Izjeme dovoljuje v strnjenih krajih ter v hribovitih in kamnitih krajih pristojna cestna uprava. Na prijavo cestnih oblastev se mora takoj prepovedati vsako delo. ki bi bilo v nasprotju z gornjo določbo, in v 15 dneh se morajo porušiti dotične zgradbe, z odgovorno osebo pa se bo postopalo po zakonu. Predpisi tega člena se ne nanašajo na mesta z odobrenimi regulacijskimi načrti. Ureditev voznega prometa. Na ozkih cestah se morajo prazni vozovi ogibati natovorjenim. Ako pa je cesta zelo tesna, se morajo lažje natovorieni vozovi umakniti popolnoma v stran ter pustiti mimo težje natovorjene in v nasprotni smeri prihajajoče vozove. Vozovi ne smejo voziti vštric. Dovoljeno je le prehitevanje na levi strani v sn eri vožnie. V strnjeni vrsti ne smejo voziti več kakor štirje vozovi. Razda'ja med posameznimi vozovi pri prehodu preko večjih mostov mora znašati najmanj 10 m, med posameznimi skupinami (kolonami) pa najmanj 50 m. Za prevoz izredno težkih bremen in za uporabo vozov, ki so težji od predpisanih, se mora prej zaprositi dovoljenje od gradbene sekcije, oziroma pristojnega samoupravnega oblastva. Ponoči morajo biti vozovi razsvetljeni. Ako vozi v eni vrsti več vozov skupaj, zadostuje, da imata luč prvi in zadnji voz. Svetiljka mora biti nameščena na levi strani voza. Poškodovanje cestnih naprav. Prepovedano ie puščati na cesti ali pa od-, metavati nanjo, kar bi moglo ogražati varnost prometa in poškodovati cesto. Prepovedano ie1 vlačiti po cesti predmete, ki jo morejo poškodo-j vati, kakor grede, tramove, pluge in podobno. Prav tako je prepovedano nalagati na vozove posekano vejevje tako. da se vleče po tleh. Prepovedano je zasipati ali kvariti obcestne jarke, sekati drevje poleg ceste, kvariti ograje, mostove in druge predmete, ki so postavljeni na cesti ali poleg nje. Prav tako je prepovedano pasti živino na cestnih nasipih ali jarkih. Omejena brzina motornih vozil. Preko mostov, navzdol in skozi črede živine se mora voziti polagoma. Največja brzina potniških avtomobilov in motociklov na prosti cesti izven naseljenih krajev sme biti 50 km, če dcP-pušča to stanje ceste, skozi naselbine 15 km, skozi kopališča in zdravilišča pa največ S km na uro. S toliko brzino pa smejo voziti motorni vozovi samo tedaj, ako je cesta popolnoma prosta in zadostno razsvetljena. V megli se mora brzina zmanjšati na 10 km. Za avtobuse je dovoljena največja brzina 35 kilometrov na uro. Tovorni avtomobili s kosmato težo 3000 do 4500 kg ne smejo voziti na uro več kakor 12 km, ako so brez pnevmatike, s pnevmatiko do 35 kilometrov, na specialnih avtomobilskih cestah pa do 40 km; tovorni avtombili s kosmato težo 45001 do 8000 kg 8 km, oziroma 25 km ter 35 kilometrov. Prekopavanje cest za napeljevanje ali odvajanje vode je dovoljeno samo z odobre-njem pristojnega oblastva. Prav tako je prepovedano vzdolž ceste odvajati vodo ali naprav-Ijati jarke brez posebnega dovoljenja oblastva. Predpisana starost voznikov. Kočijaž ali voznik na motociklu ne sme biti mlajši od 18 let, šofer avtomobila pa ne mlajši od 20 let. Vozovi, ki niso registrirani in označeni s številkami od upravnih oblastev, morajo imeti na levi strani pritrjeno tablico s točnim naslovom lastnika (občine in njegove hišne številke). Obliko teh napisov imajo predpisati občinska oblastva. Registriranje teh vozov sc ima vršiti meseca januarja vsako leto in se neregistrirani vozovi ne smejo uporabljati na javnih cestah. Obseg vozil in tovorov. Potniški in tovorni vozovi ne «mejo imeti večjih mer od naslednjih: dolžina 7'SO brez ojesa, širina 2~50, razdalja osi 3-S0, razdalja koles, oziroma širina kolovoza l-60 in. merjeno od sredine do sredine kolesnega obroča. Širina tovora ne sme biti večja od 2"50 m, % išir.a ne večja od 3 m za vozove na štirih kolesih. Popolnoma natovor-jer. voz na štiri kolesa r.e sme biti težji od 12 ton kosmate teže, voz na dve kolesi pa ne težji od 4 ton kosmate teže. Širina kolesnih obroče v. Za tovorne vozove ie predpisana naslednja širina kolesnih obroče v; pri vozovih na 4 kolesa s kosmato težo do 1200 kg 6 cm. do 2000 kg 5 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kg 16 cm; nri vozovih na 2 kolesi s kosmato težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 cm. V potniške vozove na dve kolesi se smejo vpregati največ trije konji drug za drugim, pri vozov ih na štiri kolesa pa največ 6 konj po dva drug poleg drugega. Vsak voz mora imeti pravilno zavoro na zadnja kolesa. Uporaba cokelj in privezovanje zadnjih koles za voz sta prepovedana na državnih cestah in oblastnih cestah prve vrste, na drugih cestah pa dopustna sano z izrecnim dovoljenjem pristojnega oblastva. Komisijski pregled vozov. Lastnik voza je odgovoren za njegovo varnost. Vozniki, ki se bavijo s prevozom oseb" in tovora, ne smejo uporabljati voza prej, dokler ne dobijo zanj odobrenia od splošnega upravnega oblastva na podlagi strokovnega pregleda voza in opreme (vprege). Taki vozovi se morajo komisijsko pregledati vsako leto. Kazni za prestopke. Z zaporom od 1 do 30 dni ali z globo od 50 do 1500 Din se kaznuje, ako prestopek ne spada pod kazenski zakon, kdor ne vozi pravilno po cesti, ako voznik spi na vozu, kdor se s praznim vozom ne umakne natovorjenemu, kdor se na klancu ne umaknu navzdol vozečemu vozu, in sploh vsakdor, kdor ravna v nasprotju s predpisi te uredbe. Uspeli IX. Ljubljanskega mednarodnega velesejma v številkah Vseh posetnikov je bilo okrog 105,000 — Največje kupčijske uspehe so imeli razstavljaici kmetijskih strojev Z zadovoljstvom lahko beležimo, da je bil letošnji velesejem tako zaseden in tako bogato založen z najraznovrstnejšim blagom kakor še nobeden dosedanjih. Ne samo vsi razstavni objekti, ampak tudi ves prostor med paviljoni je bil skoro do zadrtega kotička natrpan z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji in napravami, ki so bile večinoma v obratu, z razstavljenimi avtomobili in avtobusi, ki jih ni bilo mogoče spraviti v paviljone, in z najrazličnejšim razstavnim blagom, ki se je lahko razstavilo na prostem. Naše mizarstvo, znano po solid-nosti in dovršenosti izdelkov ter po zmernih cenah, je letos še v večji meri kakor doslej pokazalo, da je vseskozi na višku obrti. Bogato je bila založena tudi razstava gospodarskih strojev. Naš kmetovalec je imel priliko spoznavati prednosti različnih tipov in videti, kako delujejo ti stroji v obratu. Bogata je bila tudi razstava industrijskih strojev, zlasti strojev za obdelovanje lesa in pletilnih strojev, dalje avtomobilska razstava, oddelki modnega blaga, modnih potrebščin, radijskih aparatov. Kupci so bili z organizacijo prireditve in izbiro vzorcev zadovoljni; pritožbe so prispele upravi samo zaradi premale udeležbe tekstilne in usnjarske industrije ter lesnih polfabrikatov. Tudi je bilo veliko povpraševanje po strojih in orodju za opremo mlinov, ključavničarskih in kovaških delavnic, katerih letos, žal, ni bilo na velesejmu. Veliko zanimanje so vzbudile tudi uspela razstava meščanskih šol Slovenije, liigijenska razstava ter razstava perutnine in plemenskih zajcev. Na IX. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu je razstavilo — 734 tvrdk, od teh 215 inozemskih, in sicer: Amerika 15, Anglija 4, Avstrija 59, Belgija 10, Brazilja 1, Češkoslovaška 12, Danska 1, Francija 7, Holandska 2, Italija 18, Madžarska 12, Nemčija 71, Švedska 2, Švica 3. Po izjavah, ki so jih podali razstavljaici vele-sejmski upravi, je bilo povprečno le 12 odstotkov razstavljalcev z doseženimi uspehi manj zadovoljnih, 35 odstotkov razstavljalcev je izjavilo, da so zadovoljni, 53 odstotkov razstavljalcev pa je bilo zelo zadovoljnih. ( Največje kupčijske uspehe so priznali razstavljaici kmetijskih strojev in orodja (90 odstotkov zelo zadovoljnih, 10 odstotkov zadovoljnih), razstavljaici živil (80 odstotkov zelo zadovoljnih, 20 odstotkov zadovoljnih) in razstav- ljaici pohištva (75 odstotkov zelo zadovoljnih, 25 odstotkov zadovoljnih). Dobri uspehi so bili doseženi tudi v stroki kosmetičmh izdelkov (70 odstotkov zelo zadovoljnih, 20 odstotkov zadovoljnih), v tekstilni in konfekcijski stroki (65 odstotkov zelo zadovoljnih, 20 odstotkov zadovoljnih) v stavbarski, strojni, fotografski in elektrotehnični stroki. Za lep razvoj in napredek ljubljanskih vele-sejmov je značilno naraščajoče število razstavljalcev. Gibanje števila razstavljalcev je bilo od prvega do devetega velesejma naslednje (v oklepajih število inozemskih razstavljalcev): 1921. 470 (29), 1922. 534 (150), 1923. 776 (191), 1924. 726 (191), 1925. 623 (143), 1926. 646 (141), 1927. 623 (122), 1928. 706 (172), 1929. 734 (215). Napram prejšnjim letom je bila zlasti močna udeležba inozemskih tvrdk. Po podatkih velesejmskega urada je letošnji velesejem posetilo 105.000 ljudi. Od teh je dopotovalo iz oddaljenejših krajev države, odnosno iz inozemstva 13.000 oseb, in sicer iz Slovenije 295 odstotka, iz Srbije 17-4 odstotka, iz Hrvatske 143 odstotka, iz Vojvodine 117 odstotka, iz inozemstva 7'8 odstotka, iz Bosne 73 odstotka in tako dalje. Inozemski po-setniki so dospeli iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Nemčije, Bolgarije. Rumunije, Francije, Anglije, Madžarske, Grčije, Turčije, Japonske, Zedinjenih držav in Brazilije. Prihodnje leto se bo vršil velesejem prvi teden junija. Četrta velesejmska prireditev «LjubIjana v jeseni:> pa bo letos od-31. avgusta do 9. septembra, ki obeta prav tako velik obisk. GORENJI LOGATEC Občinski svet je v svoji zadnji seji odobril načrt novega železobeton-skega mostu na novo projektirani cesti v Gore-njo vas. Načrt se bo predložil še v odobrenje Gustav Strniša: Mili dom (Konec.) Ko je državni pravdnik zaključil svoj govor, se je oglasil zagovornik. Čudno dobro je dela Tomažu njegova beseda. Zagovornik je pogledal v dušo porotnikov - kmetov ter jel razgrinjati pred njimi Tomaževo mladost in dobo njegovega tihotapstva. In baš tedaj je šele obšlo Tomaža spoznanje, da je vzrok vse njegove nesreče samo tihotapska strast, saj se je lotil tihotapstva z vso svojo dušo, in to ga je uničilo. «I po 370 do 375 Din. ŽIVINA. Cene boljšemu blagu malo popustile. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so prodajali za kilogram žive teže: vole I. po 1150 Din, II. po 1050 Din, III. po 950 Din, krave debele po 5 50 do 7 50 Din, krave klobasarice po 4 do 5 Din, teleta po 15 do 16 Din. HMELJ. Cene popustile. Jugoslovenski hmelj je dosegel ceno: v Zatcu 10 do 12 Din, v Niirn-bergu 11 do 18 Din. Sejmi 15. junija: Kočevje, Dob, Št. Vid pri Stilni, Sv. Barbara, Kostrivnica, Mozirje, Planina jersko), Oplotnica, Sv. Vid pri Ptuju, Dravograd, D on ji Vidovec. 16. junija: Prosenjakovci. 17. junija: Št Vid pri Blokah. 18. junija: Zalog. 21. junija: Moravče, Velika Loka, Lašče, Peklo pri Poljčanah, Buče, Šmarje pri Jelšah, Gornja Lendova. 22. junija: Št. Jurij ob južni žjiizmci, Sevnica ra Savi, Šoštanj, Poljčane. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi si dobil zadnje dni v valutah : 1 dolar za 56 25 do 56*45 Din; dne 11. t. m. v d e v i za h : 1 dolar za 5674 do 5694 Din; 100 franc. frankov za 22160 do 223 60 Din; 100 italijanskih lir za 29679 do 29879 Din; 1 nemško marko za 1356 do 13 59 Din; mlad inženir pri stavbi dravske železnice, je zbijal šale, da so kar iskre švigale. Njegovi dolgi črni lasje so pri tem valovili kakor grive divjega žrebca in njegove kakor oglje črne oči so se bliskale. Vsak stavpk, da skoro vsako besedo je spremljal s primerno kretnjo. Pravkar je raziaga!. s kakšn m strahom se je danes zjutraj podajal prvič na to božjo pot semkaj v Puščavo. «Pa kaj bi baš Puščava bila tako nevarna?« je hotela vedeti Rezika. «Oprostite, gospodična, ampak vidi se, da ne veste, odkod pride beseda Puščava?« «To vendar ni težko uganiti! Od pust, puščoba, pušča. Svoje dni je bil tu vsekakor zelo pust kraj.« «Kaj še! Temu kraju se pravi zato Puščava, ker tukaj romarjem žep pušča. In zato sem se tako bal.« Gromki smeh je sledil tem besedam. «Moje zle slutnje me niso varale«, je Ferdo nadaljeval. «Povem vam, da me je ta pot iz Sevnice, kjer stanujem, kakor je tudi kratka in nedolžna, stala skoro življenje.« «Ni mogoče«, so vzklikale članice omizja, pa tudi moški tovariši so majali z glavo. Še premalo so ga poznali in ker je ubral obraz pri tem v skrajno resne gube. so bili vsi pre-^ pričani, da se mu je res pripetilo kaj zlega. «Ali ste padli v Dravo? Ali vas je vlak povozil?« je sočutno vpraševala Minka Je-rajeva iz Brezna. «Kakor gospodi znano, oskrbuje prometno zvezo med obema breirovoma Drave v Fali brod. Tudi jaz sem se ga moral poslužiti, če 1 avstrijski šiling za 798 do 8 01 Din; 100 češkosloslov. kron za 168 20 do 169 Din; 1 madžarski peng za 9 91 do 9 94 Din. DOMAČE NOVOSTI * Lepa slavnost lOIetnice osvobojenja Mežiške doline. V Guštanju se je v nedeljo vršila ob ogromni udeležbi gostov iz raznih krajev Slovenije proslava desetletnice osvobojenja Mežiške doline. Navzoči so bili v velikem številu tudi Malgajevi borci. S slavnostnega prostora se je podal velik sprevod na guštanjsko pokopališče, kjer počivata junaka Slovenec Ermenc in Srb Zapundžič. V imenu rnalgajevcev je govoril spominske besede Rajko Kotnik in položil na grob venec. Sprevod je nato krenil na trg, ki so ga zasedle množice domačega ljudstva in gostov. Tam se je vršila sv. maša, na kar je bilo ljudsko zborovanje s številnimi govori. Popoldne se je vršila animirana slavnost z vojaško godbo. S prireditve je bil poslan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju. * Zavarovanje naših delavcev v inozemstvu. V ministrstvu za socialno politiko se pripravlja gradivo za pogajanja s Francijo, Belgijo in Ho-landsko o sklepanju pogodb glede zavarovanja delavcev, naših državljanov, ki so zaposleni v omenjenih deželah. Ker se po francoskem zakonu zavarovanje začne šele po štiriletnem zaposlenju v Franciji in se nahaja naših državljanov tamkaj že mnogo tisoč, bo naša država skušala doseči, da se ta rok skrajša in da naši delavci že prej dosežejo zavarovanje. * Pred imenovanjem jugoglovenmkega kardinala. Imenovanje jugoslovenskega kardinala je postalo znova aktualno. Kakor javljajo listi, je sv. stolica vprašala jugoslovensko vlado, ali ima glede imenovanja kardinala kake želje. Najrrs-nejši kandidat za prvega jugoslovenskega kardinala je zagrebški nadškof dr. Ante Hcuer. * Zagrebški nadškof v Poljanski dolini. Na Visoko v Poljanah je prispel te dni na oddih z avtom zagrebški nadškof g. dr. Ante Bauer. Po pozdravu dvorne dame gospe Franje Tavčarjeve ee je podal na grob pokojnega dr. Tavčarja. Nad- sem hotel videti Puščavo. Ko stojim tako v čolnu, nestrpno čakajoč, da skočim na breg, naglo prestopim, čoln se zaziblje in jaz, da ne bi padel v vodo, se primem za železno vrv in zakričim. Kakor da je stotisoč milijard električnih isker šinilo v mene. tako me ie streslo. Žico spustiti in v ogromnem loku na breg skočiti, je bilo eno. Boste videli, da bo na tem mestu stala kdaj še elektrarna.® Spet je zavladala splošna veselost. še bolj pa so se smejali, ko jim je pojasnil vzrok svojega elektriziranja. »Cisto enostavno«, je krilil Ferdo. »Ponoči je bil hud vihar, kakor veste. Ta je baš nad brodom potrgal par obželezničnih brzojavnih žic ter jih pometal na vodilno vrv broda. Cela ljubavna brzojavka mi je obtičala v krvi, ker ni mogla po žici naprej do pravega naslovljenca.s «Pa čutite še kakšne posledice te nezgode ?» se je boječe zanimala Jerajeva. «In še kakšne!» ie odvrnil. Zaljubil bi se kar na mestu. Potrebujem samo partnerico. Smem prositi ?» Godba je bila namreč v tem zaigrala oča-rujoči valček in Ferdo se je obrnil do Rezike s prošnjo za ples. Kakor zagrabi v poletju vihar drhtečo cvetlico na polju ter se kot pijan zasuče v kolobarju okrog nje, tako ie zavihtel Ferdo Feziko po raskovih tleh Ajholcerievega plesišča da ji je kar sapa zastajala. Vedno tes-neie ;o ie privijal in prižemal k sebi. Vroči dih iz njegovih ust ii ie razpaljeval lica in žgoči bliski iz njegovih oči so jo omamljali. škof bo ostal v Poljanski dolini kakšne dva tedna. * Spomenik pesniku Simonu Jenku je bil slovesno odkrit v nedeljo v Podrečah na kraju, kjer je leta 1865. pogorela pesnikova rojstna hiša. * Premija državne razredne loterije je razdeljena med Beogradom, Zagrebom in Splitom. Veliko premijo državne razredne loterije v znesku V2 milijona dinarjev je dobila številka 41.126, katere dobitek sicer znaša le 2000 dinarjev. Številke so kakor znano dvojne in zato so tudi premije dvojne. Usoda je hotela, da se glavne premije vesele tri mesta, Beograd, Zagreb in Split. Najsrečnejši je Zagreb, kjer sta bili prodani dve srečni polovici (vsaka torej po 600.000 Din), ena pri bančni komanditni družbi A. Rcin i drug, druga pa v menjalnici Prve hrvatske štedionice. V Splitu je bila prodana ena polovica srečne številke pri tvrdki Jordan Matoševič, v Beogradu pa pri tvrdki Brača Matoševič. * Vpisovanje delnic za privilegirano Kmetijsko banko. Vladni komisar za privilegirano Kmetijsko (agrarno) banko v Beogradu je poslal poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani tisoč letakov na katerih vabi širše sloje našega prebivalstva, da podpišejo delnice za novo ustanovljeno privilegirano Agrarno banko. V teh razglasih so podrobna pojasnila glede vpisa akcij. Ravnateljstvo razpošilja te razglase na vse pošte, da jih izobesijo na najbolj vidnih mestih. * Pismo z Vestfalskega. Naš neumorn/ narodni in socialni delavec med našo rudarsko kolonijo na Vestfalskem, v Franciji in v Ho-landiji gosp. Pavel Bolha je poslal «Jutru» zanimivo pismo, iz katerega posnemamo naslednje: Naši rudarji v Holandiji so takoj po novem letu po vzgledu in s pomočjo Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji ustanovili Jugoslovensko podporno jednoto, ki naj našim rojakom nudi moralno, pravno in materi-jalno pomoč. O binkoštih se je vršil občni zbor. Ob tej priliki je g. Bolha imel daljši razgovor z generalnim inšpektorjem državnih rudnikov v Holandiji. Gospod inšpektor je poudaril, da državni rudniki potrebujejo takoj 2000 delavcev-rudarjev, v prihodnjih dveh, treh letih jih bodo potrebovali do 8000. Uprava državnih rudnikov v Limburgu bi bila pripravljena potom posebnih »Gospodična, kako dražestna ste», ji je šepetal. «Niti sanjalo se mi ni, da raste tu v Puščavi tako rajski cvet.» In ko so utihnili zvoki valčka, jo je povabil. da bi šla nekoliko na sveži zrak. »Preveč diši tu po gnoju in živini®, ie dejal ter jo pniel pod pazduho. Kakor v omotici mu je sledila. Prispevši na grič. kier stoji kapelica sv. Ane, sta obstala in gledala dol na to pestro sliko romarskega taborišča. Kako se je še vedno gnetlo in prerivalo. Potniki iz oddaljenih krajev so polagoma zapuščali ta sveti kraj. Ferdo je stegnil roko, pokazal na to človeško mravljišče v dolini in rekel: «Glejte, gospodična, ali ni to čudovito! Na stotine jih je, ki se gneteio krog tega slavnega svetišča, vsi bogaboječi in verni. Ali ste že kdaj videli, da bi narod drugim ciljem sledil z enako vnemo? » Prijel jo je za roko in nadaljeval: »Dovolite. da se nekoliko podrobneje razgovorim z vami. Zibelka mi je tekla blizu Trsta, tik ob morju. Odkar se spominiam, sem imel pred očmi nedogledno vodno planoto Jadrana. Za menoj sivi Kras, pred menoj Adrija. nad vsem tem pa nebo, kakor ribje oko čisto južno nebo z večno tODlim solncem. Ljudje vročekrvni, polni ljubezni in življenja! Ali je čudež, da sem zrasel z onim svetom tam doli, če mi ie prešel ta v kri in meso? Ko mi je bilo 15 let, so očeta, višjega železniškega uradnika, prestavili v Maribor. Otroci z materjo smo mu seveda sledili. Po dokončanih študijah sem dobil službo pri skoraj že dograjeni železnici, ki bo scgjala Maribor s Ce- odposlancev stopiti v stik z merodajnimi oblastvi v Sloveniji, da z njimi organizira izselitev naših brezposelnih rudarjev v Holandijo. Zaslužek se menjava od šest in pol do osem goldinarjev (148 do 182 Din na dan), v posameznih primerih celo več. Delo v rudnikih je modernizirano in rudniki opremljeni s stroji, tako da je delo v njih lažje in s tem zaslužek boljši. Naši rojaki se iz Francije in Belgije preseljujejo v Holandijo. Stanovanja so udobna in v mnogih ozirih boljša kakor v Nemčiji. Voda, plin, elektrika so v vsakem stanovanju. Samci morajo stanovati v skupnih domovih, ki so upravljani snažno in dobro. Dobrodošli pa so tudi rudarji z družinami. Socialno zavarovanje je v vseh panogah izvedeno. Treba bi bilo skleniti meddržavne pogodbe, da se zagotovi izplačevanje zavarovanih dajatev v domovino. Prizadeta oblastva bodo vse storila, da našim ljudem zagotove to delovno priliko in da ustvarijo vse pogoje dobre pravne in socialne zaščite oseb, ki bi se izselile v Holandijo. * Sokolski zlet za okrožje Murske Sobote. Dne 23. t. m. bo v parku grofa Szaparya v Murski Soboti letni zlet soboškega Sokola. Nastopili bodo naraščaj, člani in članice. Po sporedu bo v parku prosta zabava. Igrali bosta dve godbi. Paviljoni bodo z vsem oskrbljeni. Opozarjamo okoliško prebivalstvo in pa bratska društva mariborskega okrožja na ta zlet, ki bo dobil svoj poseben pomen s tem. da je soboški Sokol pričel zidati letos svoj lasten dom. * Novice Iz Amerike Slovenci v Milwauke si nameravajo zgraditi svoi Slovenski dom. V to svrho je bil nedavno sklican gospodarski odbor, ki je sklenil, da nakupi za Slovenski dom stav-bišče na lepem in primernem prostoru. Kupčijo je posredoval slovenski odvetnik Albin Glojek. Slovenci iz Milwauke prirede letos skupen izlet v domovino pod vodstom rojaka Jakoba Oblaka. Odhod iz New Yorka 20. t. m. — V Powhatan Pointu je umrl naš rojak Jože Gošte, rojen leta 1869. v Zagorju ob Savi. Nedavno je padel tako nesrečno, da je v kratkem podlegel težki poškodbi. * Zdravstveni dom v Tržiču je začel pošlo-vati v ponedeljek. Na oglasnih deskah je razviden program ordinacijskih ur. na kar opozarjamo vse, ki se zanimajo za delovanje doma.Vsak lovcem. Gospodična, ali si morete le približno predstavljati, kako težko nam je bilo slovo od našega solnčne.ea juga? In sedaj sem že skoro leto dni v Sevnici, odkoder hodim nadzorovat delo na progi. V hrbtu Koziak, pred nosom Pohorje, vse zeleno, samo gorovje in gozd, kamor pogledam, morja, sinjega Jadranskega morja pa nikjer! Ljudie trezni, umerjeni in hladni. Ne znajo ne ljubiti in ne živeti. Samo delo jih je. Nič ognia ni v njih. Loteval se me je že obup. Kar zagledam danes vas. Vaši bujni lasje, vaše lepe teijine oči so me spomnile mahoma na naša primorska dekleta. Kos domovine sem našel v vas tu gori na Pohorju. Čim bolj vas motrim, tem silneje narašča v meni ljubezen do vas.» Reziki je bilo pri teh divjih, strastnih spremljevalčevih besedah vedno tesneje pri srcu. Njegove besede so kakor kanJje v ogenj padale na tiho koprnenje. Prsa so ji plala v silni razburjenosti. Toda že v naslednjem hipu mu je iztrgala roko, rekoč: «Vrniti se morava k družbi, pogrešali naju bodo.» «Oj, ti oziri». je skoro nejevoljno vzdihnil Ferdo. «Kdaj vendar že pridejo tudi sem v te hribovske kraje časi, ko bo človek smel biti človek!» In sledeč pred njim stopajoči Reziki ie modroval: «Človek bi mislil, da je več svobode v goroviu. Pa kamor prideš, povsod trčiš ob plot. Kar duši me, če gledam na te vrhove. Kaj pa čisto zgoraj, gosoodična, na vrhu Velike Kape? Je tam bolje?» «0, tam je divno! Tisti veličastni razgled. Prav do Maribora in celo v Gradec se vidi torek in petek je odprto tudi kopališče proti malenkostni odškodnini 2 dinarja za prhe in 6 dinarjev za kadi. Voditeljica Zdravstvenega doma je ga. dr. Tekla Kenk-Pancetova. • Občni zbor Društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani se je vršil v nedeljo. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Valentin Legat, podpredsednik Ivan Lipovšek, tajnik Franc Ce-bular, tajnikov namestnik Josip Cegnar, odborniki: Vinko Križaj, Fran Globočnik, Josip Lovša, Josip Živec; namestniki pa: Ivan Mikuš, Ivan Jakopič, Miha Kreč in Fran Rožanc; pregledovalca računov V. Križaj in Fr. Globočnik. * Lep uspeh kuncerejca iz Kranja. Na razstavi kuncev na Ljubljanskem sejmu je prejel g. Anton Štefe, veletrgovec iz Kranja, za krasne eksemplarje belgijskih orjakov dve prvi nagradi, eno drugo in eno tretjo, za dva hermelina eno prvo in eno drugo, skupaj šest nagrad ter dvoje priznanj. * Vinogradi v okoliei Kostanjevice vendar niso tako pozebli, kakor se je mislilo pomladi. Ni sicer veliko zaroda, kar pa je, je zdravo in se lepo razvija Ako ne bo kakih ujm, utegne biti letina še kolikor toliko zadovoljiva. * Nov način zdravljenja raka Na zborovanju ruskih zdravnikov v Leningradu je prof. Morozov poročal o svojem novem načinu zdravljenja kožnega raka, in sicer z uporabo zmrznjene ogljikove kisline. Uspelo mu je s tem načinom izlečiti tri leta starega raka. * Nesreča pri škofovem sprejemu. V Šmihelu se je pripetil ob priliki škofovega sprejema razburljiv dogodek. Škofa, ki se je pripeljal iz Brusnic, je pričakovala velika množica ljudstva, med katerim so se nahajali tudi Orli-konjeniki in učenke ženskega samostana. Neki kmečki fant je prišel preblizu učenk. Konj, ki so mu neusmiljeno nagajale muhe. je brcal okoli sebe in po naključju zadel v ramo 8Ietno učenko II. razreda Kristino Ogulinovo iz Semiča. Dekletce se je takoi zgrudilo na tla. Prenesli so jo v samostan, kjer so ugotovili, da k sreči ni dobila resnih poškodb. * Bosanski mohamedanci prerokujejo sodni dan. V zadnjem času so se med muslimanskim prebivalstvom v Bosni pojavili letaki, v katerih se prerokuje sodni dan. Zaradi tega je reis ul ulema (poglavar mohamedanskih vernikov v dižavi) izdal muslimanom sporočilo, v katerem pri lepem vremenu. Vsa mislinjska dolina vam leži pod nogami, nasproti pa Urška in del Koroške, S svojimi učenci sem naredila tja majniški izlet in so bili vsi nepopisno navdušeni. Lep kos naše domovine se vam pokaže od tam!» «Tudi morje?® «Ne. to bi pa morali že še lestvo pristaviti!« Reziki se je polagoma vračal zunanji mir in takoj se je pokazala spet prirojena ji šegavost. «Mogoče se pa zaenkrat še zadovoljite tudi s čim manjšim, na primer s kakim jezerom? S temi vam pač lahko postrežemo.® «Jezera. prava pristna jezera gori na Pohorju? O teh pa še nisem ničesar slišal. Ce so le tako globoka kakor vaše oči, pa se rad vtopim v njih.s Rezika se je zvonko nasmejala. «Stavim, da vam bo eno kakor drugo preplitvo. Treba samo preskušnje. Sicer vas pa nočem dalje mučiti. V mislih imam tako zvana Šentlov-renška jezera na pohorskem grebenu nad Št. Lovrencem. V drugih goratih krajih, na primer Karpatih, pravijo takim aojavom morska očesca.» Med tem sta bila dospela spet do Ajhol-cerjeve gostilne in ker je godba igrala baš nov valček, da je človeka kar zazibalo, sta se naglo pomešala v vrsto plesalcev. Ko so ob slovesu vprašali Ferda, ali še vedno izvaja Puščavo od puščati, je brez ovinkov izjavil: r«Ne prekličem ničesar. Ni tu zame žep v nevarnosti, jaz puščam tu celo svoje srce!® In pri tem je vroče stisnil Reziki roko. opozarja, naj ne nasedajo tem neumnostim. Reis ul ulema izraža bojazen, da bi povsem neresno prerokovanje utegnilo muslimane odvrniti od resnega dela. Zato jih opominja, naj odklanjajo vse, kar se ne strinja s koranom in z zdravo pametjo. * Lokomotiva ga je nevarno poškodovala. 561etnemu strojarju Franu Golobu iz Cmureka se je pri železniškem prelazu na Tržaški cesti v Mariboru tako mudilo, da ni utegnil počakati, da bi se dvignile zapornice. Spravil se je čez nje in hotel iti preko tira. V kritičnem trenutku pa je pridrvela lokomotiva, ki ga je zgrabila in potegnila s seboj. Golob je dobil na temenu zelo težke poškodbe in so ga morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v bolnico. * Požar v Ivanjšovclh. Pišejo nam: Te dni je nastal požar pri posestniku Francu Vargi v Ivanj-šovcih. Obenem s poslopjem je zgorela tudi ena svinja. Zaradi vetra se je vnela tudi hiša Adama Balažiča. * Smrt zaradi zastrupi jen ja po angini. V Hrastniku je umrl v 48. letu starosti rudar Alojzij Tršek. Nedavno se ga je lotila angina, a je kljub temu hodil na delo. Predzadnji ponedeljek mu je postalo v jami slabo in na telesu so se pojavile modre lise. Zdravnik je ugotovil zastrup-Ijenje po angini. Tako je vestni in spoštovani delavec ter skrben oče v petek popoldne v hudih mukah izdihnil. Pokojnik zapušča ženo in osem otrok, med njimi štiri še nepreskrbljene. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. * Hud potres je bil te dni v Bolgariji in je zlasti poškodoval mesto Plovdiv, kjer se je porušilo več hiš. Ljudje so pobegnili iz mesta, ker so se bali, da se bo ponovila lanska katastrofa. Več ljudi je bilo ranjenih. * Italijanski ognjenik Vezuv je zadnje dni izbljuval velikanske množine lave, ki so uničile obsežne vinograde ob Vezuvu in ogražale ta-mošnja naselja. V mestecu Tercigno je lava uničila okrog 50 hiš. * Most čez Savo v Soteski na oblastni cesti Bled-Bohinj je z ozirov javne varnosti od 9. t. m. naprej zaprt za vsak promet. * Toča v okolici Boštanja. Minulo nedeljo proti večeru se je nad Boštanjem naekrat pooblačilo. Po hudem viharju, ki je posestniku Liparju na ravni cesti prevrnil voz sena, je prihrumelo strahovito neurje s točo, debelejšo od orehov. Tekom dobre ure je bil skoro po vsej občini uničen dobršen del poljskih pridelkov in na oknih je bilo pobitih mnogo šip. Najhujše je bilo prizadeto polje od graščine do Papeža ter vas Bo-štanj z neposredno okolico, kjer bodo morali žito naibrže kar pokositi. Občina ceni škodo nad dva milijona dinarjev. * Pojasnilo! Minuli teden se je po Krški dolini razširila vest, da se nahaja na otoku na Krki na moji solastnini mrtvec. Ta vest pa ne odgovarja resnici. Kosci mojega solastnika so sicer opazili razpadlo truplo, ki je pa navadne domače svinje, katero je bržčas vrgel v vodo kak posestnik. Prosim tudi pristojno oblastvo, da to moje pojasnilo potrdi. — V. Pisansky. * Pri kopanju v Voglajni je utonil zidarski vajenec Teodor Gleščič, doma iz Oseka blizu Gorice, stanujoč sedaj pri Mariji Ropotarjevi v Zavodni pri Celju. * Požar v Latkovf vasi pri Št. Pavlu v Savinjski dolini. Ko so bili v poboto dopoldne ljudje na polju je več nenadzorovanih otrok od 2 do 6 let zažgalo kozolec posestnika Otavnika v Lat-kovi vasi pri Št. Pavlu. Ker je pihal močan za-paden veter, je zagrabil ogenj takoj gospodarsko poslopje soseda Verdeva, njegove lesene svinjake in lani zgrajeno leseno lopo ter drvarnico občinskega tajnika Cestnika. Spričo vetra in tesno skupaj stoječih poslopij je bila nevarnost, da pogori del vasi. Le nagli in izdatni pomoči požrtvovalnih gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Poleg domačih gasilcev so k temu največ pripomogli sosedni kapljanski gasilci s svojo motorko, ki je celo uro lila kar ploho na ogrožena poslopja, predvsem na hišo posestnika Verdeva. V kratkih 30 minutah so bila kljub nujnemu poljskemu delu vsa sosedna gasilna društva pri gašenju, tako Prebold, Št. Lovrenc, Gomil-sko, Št. Peter, Žalec z avtomobilsko brizgalno itd. Gašenje je močno olajšala tudi važna okol-nost, da je bilo v vasi, ki je precej oddaljena od potokov, dovolj vode. Uvidevni vaščani so že pred par leti izkopali ob najhujši suši nalašč za nevarnost požara vodnjak sredi vasi, 3 metre v] premeru in dovolj globok kot rezervoar za tisoče litrov vode. Škoda je precejšnja, vendar je precej krita z zavarovalnino. Najbolj je udarjen Otav-nik, ki mu je že predlanskem udarila strela v gospodarsko poslopje in ga upepelila. Vedno se ponavljajoči strašni požari naj bodo ljudstvu vi opomin, da naj ne pušča otrok doma in naj zapira vžigalice. Vzemite otroke s seboj na polje! * Obesil se je v Hrastniku na drevesu 501etn! rudar Jožef Kelner. Ko so ga odvezali je bil že mrtev. i * Otroci zažgali kozolec. Te dni je nastal požar pod kozolcem posestnika Antona Zupančiča v Dolnjih Ponikvah. Ogenj so zanetili vaški, otroci, stari od 6 do 7 let. Zmaknili so doma staršem vžigalice ter se šli igrat pod omenjeni kozolec. Ogenj so še pravočasno opazili vaščani ter člani gasilskega društva, ki so prihiteli z brizgalno ter ogenj pogasili. Kozolec je pogorel le deloma. * Dve nesreči. V splošno bolnico v Ljubljani so pripeljali kajžarjevega sina lOIetnega Srečka Vidmarja iz Vidma pri Krškem. Dečko je naše! v bližini kamnoloma nekaj smodnika in ga za-žgal. Pri tem pa mu je udaril puh smodnika v obraz in ga močno ožgal. — Pomoči v splošni bolnici je iskal tudi 201etni cerkovnikov sin Jože Boltin iz Zagradca. Fant je padel pri popravljanju župne cerkve na tla in dobil težje notranje poškodbe. * Nagla smrt. Te dni popoldne je prišel v gostilno g. Jereba na Gorenji Savi 711etni prevžit-kar Anton Fabjan. Naročil je svojo merico vina. Bil je očvidno zelo razburjen. Zvečer je šel na dvorišče in se vlegel v travo. Ko so ga ponoči hoteli domači zbuditi, so opazili, da je Fabjan mrtev. Zadela ga je kap. * Železniška nesreča pri Slovenjgradcu. Te dni sta pri jutranjem vlaku pred postajo v Slovenjgradcu skočila s tira zadnja dva vagona in se prevrnila v jarek poleg proge. V enem vagonu so bile naložene deske, drugi pa je bil službeni voz. Nesreča ni zahtevala nobenih žrtev. Tekom dneva so vagona zopet dvignili in progo očistili, tako da promet ni bil oviran. * Z voza je padla. Med vožnjo po Radvanjski cesti v Mariboru se je 301etna kmetica Marija Lončaričeva iz Gornjega Dupleka nagnila čez voz in izgubila ravnotežje. Pri padcu se je zapletla s krilom v prednje kolo. Konja sta gospodinjo vlekla nekaj časa s seboj, pri čemer si je Marija nalomila levo nogo v členku, razen tega pa je dobila tudi poškodbe na obeh nogah in levi roki. Poklicani rešilni avtomobil je ponesrečenko prepeljal v bolnico. * Izgubljeni denar. Prejeli smo: V času od 22. na 23. marca 1929. je bila izgubljena v vagonu na progi Karlovac Zagreb večja vsota denarja, okroglo 200 Din in 200 dolarjev. Pri tem denarju so bili tudi dokumenti za potovanje v Kanado, a brez potnega lista. Pošten najditelj se naproša, da javi to Mariji Marincelj (materi onega, ki je denar izgubil), Svetli potok št. 17j pošta Koprivnik. * Vlak povozil voz. V Kamniku se je zgodila v torek popoldne strašna nesreča. S sejma se je vozil proti domu v Stražišču pn Kranju mesar Janez Hafner s svojim sinom Antonom in še tremi drugimi osebami. Na železniškem prelazu je dohitel voz ljubljanski vlak, ki je prevrnil voz s potniki vred. Janeza Hafnerja je vlekla lokomotiva več metrov po prog; tr. ga slednjič vrgla mrtvega ob progo. Antonu Hafnerju je vlak zmečkal levo nogo do boka, da mu jo je moral poklicani zdravnik dr. Polec takoj odrezati. Anton je bil prepeljan v ljubljansko bolnico, kjer je nekaj ur nato izdihnil. Ostalim potnikom se ni zgodilo nič zlega. Voz je bil, seveda, ves razbit. Konja, ki je bil tudi zelc poškodovan, so morali ustreliti. * Oblak se je utrgal. V nedeljo zvečer se je .nad Žumberkom utrgal oblak ia povzročil ogromno škodo v Zumberku samem in njegovem bližnjem okolišu. Sušica je trenutno narasla za žtiri metre globine in je voda odnesla dva mlina. Razdejanje je bilo tako temeljito, da se o enem mlinu ne da ugotoviti, kje je stal. Obenem je voda odnesla vse mostove nad hudournikom Sušico. Na posameznih mestih ob strugi hudournika sploh ni poznati, kje so bile prej njive, ker je hudournik v kratkih minutah vse razril in uničil tudi vse posevke. Prav tako je voda odnesla ves krompir in izruvala koruzo, tako da .je škoda prav občutna. Posebno pretresljivi prizori so se odigrali na nekem mlinu, v katerem ee je nahajala žena s tremi otrosi. Voda je začela udirati skozi okna. Videča nevarnost je žena hipoma pograbila svoje otroke in ž njimi zbežala na krov hiše. Nevihta je povzročila v Zumberku kakor v črnomeljskem okraju ogromno škodo, ki je še ni mogoče oceniti. * V vodo je hotela. V soboto zvečer so prebivalci na . Poglejte današnji og!as!» Zakaj se sovražita pes in mačka Pripovedka. Pred mnogimi tisočimi leti pes in mačka še nista bila smrtna sovražnika. Takrat rod mačkov; in psov še nista bila podložna človeku. Svobodno so se klatili po gozdih v medsebojnem prijateljstvu. Nekega dne pridero v pragozd ljudje ter si s silo podjarmijo oba rodova, pasjega in mačjega. Odslej sta mačka in pes bila sužnja človeku. Mačka je morala stražiti po hiši in polju ter pre- ganjati škodljive živali. Pes je pa s človekom hodil na lov ter mu ponoči varoval imetje. Človek mu je strogo zabičal, da ponoči ne sme molčati, in pes je ubogal. Kadar je zagledal kakšno stvar, takoj je začel bevskati. Ljudje so jima bili hvaležni. Prijazno so ravnali z njima ter obema dajali obilne porcije mesa. Toda ne dolgo. Človeški rod je naraščal od dne 'do dne, a živeža je začelo primanjkovati, le s težavo ga je bilo dobiti. V takih neugodnih razmerah so začeli ljudje vedno bolj zanemarjati svoja zvesta štirinogata služabnika. Sprva so jima dajali mesa, zdaj pa niti kosti ne. Jeli so ju odrivati in prezirati. Videča, kako grozna krivica se jima godi, sta pes in mačka sklenila, da bosta človeka tožila ter si na sodišču poiskala pravice in zadoščenja. Rečeno, storjeno. Lepega dne jo pes in mačka mahneta na sodišče ter vložita tožbo zoper človeka. Toda sodnik si ni upal sam razsoditi te pravde. Po daljšem tuhtanju pošlje tožbo v razsodbo visoko učenemu modrijanu doktorju Vseznalu v Kozje mesto. Zdaj se vname silna debata. Doktor Vseznal izprašuje na dolgo in široko, zdaj človeka, zdaj psa in mačko. Grozno dolgo študira in preudarja raš učeni modrijan. Slednjič razsodi takole: «Pes in mačka sta dolgo let zvesto služila, zato ima človek dolžnost dajati jima meso, za katero sta tudi bolj ustvarjena kakor pa človek. Človek naj je krompir in zelje, a psu in mački mora dajati meso, vsak dan toliko, da ga bosta sita.» To učeno razsodbo je učenjak Vseznal napisal na oslovsko kožo ter jo potem izročil psu in mački, naj jo lepo shranita in spravita ter jo pokažeta, kadar bi jima hotel človek zopet delati krivico. Tako se je uredila ta znamenita zadeva. Z razsodbo se napotita'pes in mačka ponosno nazaj proti domu. Nosil jo je pes, in sicer na repu. Mačka mu je kmalu postala nevoščljiva te časti. Jezno je pričela rentačiti, slednjič se zapraši v tovarišev rep in dragoceni pergament pade v blato. Raztogoteni pes jame preklinjati in hoče mačko udariti po ušesih. A ta se mu postavi po robu, jezno puha ter kaže zobe in kremplje. No, nekaj časa se prerekata, a končno se lepo pomirita ter si podasta prednji nogi v spravo. Potem se dogovorita, da bo razsodbo nosil zdaj eden zdaj drugi. In tako je tudi bilo. Dospevši domov jameta pes in mačka razpravljati, kako in kam naj skrijeta dragoceno razsodbo. Pes svetuje, naj se shrani pod kamen. Mačka protestira, češ, da ga pod kamnom lahko zasledi človek, ali pa sprline od vlage, da je torej pametnejše, nesti jo pod streho, kjer bo vsestransko varna pred človekom in mokroto. Pes je bil zadovoljen, gospodična mucka zleze pod streho ter dene pergament na neki tram. Ljudje so se sprva skrbno ra.vnali po učeni razsodbi, skoro pet let so psom in mačkam dajali meso, a sami jedli krompir in kislo zelje. Končno jim pa taka hrana ni dišala več. Zdaj so sami začeli jesti meso, a psom in mačkam so dajali zelje in krompir. Vsi protesti so bili bob v steno. Mačko in psa popade jeza pravičnih. Sklenila sta neusmiljenemu človeku pomoliti pod nos popisano oslovsko kožo. Mačka zopet smukne pod streho, da poišče važni pergament. Toda dragocenega dokazila ni bilo ne na tramu ne za tramom. Preklicane miši so oslovsko kožo tako temeljito pojedle, da ni ostalo ne duha ne sluha O njej. Pes je bil grozno razkačen ter je postal smrten sovražnik mačjega rodu. Nikdar ni mogel in še danes ni pozabil, da je njegove nesreče kriva mačka, ker je dala tako nespameten svet. Prisegel je, da ji tega ne bo odpustil, da jo bo premikastil, kadarkoli mu pride v pest. To prisego pes zvesto izvršuje do današnjega dne, a mačka se mu ogne že od daleč. Mačka je pa tisti dan obljubila strašno osveto mišjemu rodu, ker je uničil dragoceno o*slovsko kožo. Maščevanje vrši še dandanes. Gorje miški, Jti pride mački v pest. »Moje stanovanje se kar blešči od snage, «f pravi mlada gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro." pere sam ! Varuje perilo! Gotovo bo kdo vprašal, zakaj nista pes in mačka zopet poiskala doktorja Vseznala, ki bi jima brezdvomno napisal drugo dokazilo. O tem niti jaz ne dvomim, a bodi Bogu potoženo', doktor Vseznal se je baš leto prej preselil v nebesa, kamor pa mačka in pes nista imela dostopa. M u 1 j a v s k i. ŽENSKI VESTNIK Zalivanje zelenjave Da treba mlade pravkar posajene sadike dobro zaliti, da se gotovo in čim prej primejo, to ve vsaka vrtnarica. So pa rastline, ki rabijo tudi pozneje veliko moče, da se dobro razvijajo, a jih le prečesto zanemarjamo bodisi radi mnogih drugih vrtnih del ali pa tudi, če ni vselej na razpolago potrebne vode. Sicer ni nobenih točnih pravil, kolikokrat in v katerem času treba zalivati to in ono zelenjavo, ker to je vse odvisno deloma od lastnosti rastlin samih, deloma od vremena in letnega časa. Vendar na splošno veljajo tale pravila: V hladnejšem letnem času, kakor spomladi in jeseni, je najbolje, če zalivamo v popoldanskih urah, da se rastline do večera spet posuše in da jim ne škoduje morebitna slana. V vročih poletnih mesecih je pa seveda bolje, da zalivamo zvečer, kajti ponoči se rastline prej in lažje okrepijo, tako da jim potem čez dan solnce ne more več zamoriti srčnih listov. Sočivju je treba ves čas njegove rasti prilivati le tedaj, kadar je radi prevelike suše to res potrebno, ker nepotrebno zalivanje rastlinam dostikrat bolj škoduje kot pa koristi, tako da je v takih okoliščinah bolje zalivanje sploh popolnoma opustiti. Če vidiš, da rastlina kljubu zalivanju ne uspeva, jo pusti rajši v miru. Kumare in zelena potrebujejo za svoj popolni razvoj mnogo vlage, in to je skoraj edino sočivje, ki mu je treba med rastjo večkrat prilivati in paziti, da ne trpi od suše, dočim potrebuje drugo sočivje primeroma le malo vlage in izhaja več ali mani s tem. kar mu narava sama da z dežjem. . Za kuhinjo Koštrunja jetra. V kozo deni drobno narezanega prekajenega špeha (ali pa masti) in potem na vroči špeh prideni žlico moke. Ko je moka zarumenila, dodaj žlico drobno narezane čebule, in ko tudi čebula porumeni, pa daj noter koštrunja jetra, ki si jih zrezala na tanke listke, in sicer 30 do 40 dkg. Hitro jih prepraži, prilij maio juhe ali vode, prideni košček limonine lupine ter posoli in poporaj. Ko jetra prevro, so gotova. Zraven daj zabeljenega krompirja ali riža. Kuhani štrukljl s smetano. Naredi najprej vlečeno testo. Med tem ko počiva, pripravi sledeči nadev: četrt litra smetane mešaj, da se malo zgosti, nato dodaj dva rumenjaka, tri žlice sirovega masla in pet žlic spraženih drobtin in dobro zmešaj, na kar napravi iz dveh beljakov še trd sneg in ga primešaj k nadevu. Nato deni testo na prt, potresen z moko, ga malo razvaljaj, pomaži z raztopljeno mastjo ali sirovim maslom in kolikor mogoče tanko razvleci. Kar je na robu debelega, obreži, potem namaži razvlečeno testo z nadevom in narahlo skupaj zavij. Zdaj ga položi w Žrebanje v državni ra%rc. j Da preženenio nage polže z vrta, polagajmo po gredicah podstavke (krožničke) od cvetličnih lončkov, in sicer malo zakopane v zemljo. Ko se zmrači, pa nalijemo noter za prst pive. Na pivo gredo polži zelo radi, zlezejo noter in potonejo. Nekdo je samo z dvema posodama pokončal na ta način skoro pet sto polžev na istem mestu in z majhnimi stroški. Mravlje preženemo s kredo. Okoli omar ali sploh, koder lazijo, natresemo stolčene krede in jo pustimo, dokler ne izginejo vse mravlje. Tudi žvepleni prah je dobro sredstvo. Najbolje je, da posujemo kredo pomešano z žveplom. Rdeči fižol za brajde. Če hočemo pri brajdah. ograjah, plotovih, zidovih itd. združiti lepo s koristnim, je za to najprimernejša rastlina fižol. Njegovi mnogoštvilni rdeči in beli cvetovi so lep okras, pozneje se pa spremenijo v velike in debele stroke, ki dajo okusno jed. Pokončavajte sršene! Vsak sredi junija pokončan sršen je lahko matica, ki ima lahko 10.000 potomcev. V korist vrtnarstva in čebelarstva je, da unčirno sršenja gnezda, ker sršeni obgrizujej« razno rastlinje, zlasti jeseni mlado ljubje. a tudi čebelam sq najnevarnejši sovražnik. Iz zgodovine stanovanjske hiše Slovenci so se naselili na ozemlju, kjer sedaj prebivajo, v šestem stoletju, tako da je bilo naseljevanje leta 600. po Kristusovem rojstvu končano. Pred njimi so prebivala po naših krajih j razna ljudstva, ki so bila le malo omikana, skoraj še na pol divja. Ti prebivalci seveda niso gradili takih hiš, kakor jih imamo danes, temveč so se zadovoljili s preprostimi prebivališči v skalnatih ali drevesnih duplinah ali pa so gradili stavbe na težko pristopnih močvirjih tako, da so zabili v močvirsko dno kole in nanje postavili skromne hišice, če jih sploh smemo tako imenovati; tako so bili bolj varni pred sovražniki in pred divjimi zvermi. Spomin na taka bivališča se je ohranil do današnjega dne. Dupline, ki so služile nekoč za stanovanja, imenujejo ljudje ajdovske jame. O stavbah na koleh nam govore izkopine z Ljubljanskega barja. Človek, ki si je znal graditi take stavbe na nepristopnih močvirjih, je stal že na višji stopnj" omike, kar nam izpričuje tudi orodje, ki se nam je ohranilo iz one dobe. Ostanki teh stavb so se našli na Ljubljanskem barju, ob Ljubljanici in v Cirkniškem jezeru. Na ta način so gradili domove do leta 1300. pr. Kristusom. V tej dobi so s preživljali ljudje večinoma z lovom, o poljedelstvu v tem času še ne moremo govoriti. Ko pa je začel človek obdelovati polje in se je moral stalno naseliti, je potreboval tudi večjega stanovanja. Potreboval je prostorov tudi za domače živali in za orodje. Prej opisana bivališča i mu niso mogla več zadostovati. Saj so bile to! največkrat iame, pokrite z vejami, lubjem, ma-: liom ali rušjem. Kmalu je človek spoznal, da je ilovica iz-borna snov, s katero se dado napraviti stene s tem, da jo stlačimo, ali pa tako, da spletemo plot iz šib in ga potem omečemo z ilovico. Prvotno jc imelo stanovanje samo en prostor, v katerem so stanovali ljudje, ki pa je služil tudi za hlev. V tem prostoru je 'bilo spravljeno tudi orodje. Čim bolj se je gospodarstvo večalo, tembolj se je čutila potreba, da se oddeli hlev od človeškega stanovanja. Stanovanje pa je imelo še vedno en sam prostor, kjer so kuhali, prebivali in spali. Dim je uhajal skozi streho in vrata. Stanovanje pa je bilo še vedno brez stropa. Polagoma pa so začeli graditi višje stene in nanje postavljati strop; tako se je prostor stanovanja razdelil v dva dela; v stanovanje in podstrešje, kamor so spravljali orodje. Taka hiša je bila navadno prislo-njena na kak breg. ki je bil na tem mestu primerno izkopan. Prednjo stran so podložili s hlodi, da ni bilo treba zadaj tako globoko kopati. Ker je bila stavba tako podprta s hlodi, je na- stal vsaj pod njenim prvim delom prazen prostor. Tako se je porodila misel, uporabiti ta del za hlev ali klet. Oken v današnjem pomenu besede seveda ni bilo; bile so le majhne luknje, skozi katera je prihajal zrak in svetloba. Železo in njega uporaba pomeni v razvoju človeške omike ogromen korak naprej. Šele z železom je mogel človek obdelovati les in drugo gradivo. V železni dobi si je gradil človek udobnejša stanovanja. Umaknil se je iz duplin in z močvirij in si je začel graditi bivališča na utrjenih gričih. Tudi na ta bivališča se je ohranil spomin do današnjih dni. Take kraje imenujemo danes gradišča in vse polno hribov imamo na Slovenskem, ki nosijo to ime. Ljudje si pripovedujejo o takih krajih najrazličnejše zgodbe. Tam da so prebivali ajdje, zato so to «ajdovski gradovi«. Taki ajdovski gradovi so bili prave trdnjave, obdan večkrat z okopi. Sredi gradišča je bilo spravljeno vse imetje naselbine: živila, živina, dragocenosti itd. Okrog središča so se vrstili nasipi. Debeli koli, zabiti v zemljo, med katere jc bilo vpleteno protje, so služli nasipom v oporo. Na te plotove so bile pritrjene stanovanjske hiše, bile so lesene, na pol v zemljo vkopane in pokrite z vejevjem in ilovico. Najobsežnejša gradišča imamo na Dolenjskem, v Vačah, v Šmarjeti in v okolici Novega mesta. Gradišča so imela v različnih krajih različen značaj. Na Notranjskem, kjer je dovolj kamenja, jc bilo to glavno gradivo. Središče gradišča je bilo ograjeno z velikanskimi kamenitnimi nasipi, v katerih so imeli ljudje bivališča. Tako gradišče je bila Ulaka nad Starim trgom pri Ložu. Gradišča pa so bila tudi na zelo strmih hribih. Na pobočja so čepele koče druga nad drugo. Na' takih pobočjih imamo še danes stopnicam podobne jame, ki se proti vrhu zožujejo. Nasipi ob straneh so ščitili taka bivališča pred sovražniki. Take naselbine so bile na Gorenjskem pri Blagovici in nad Repniami, pa tudi drugod. Va bilo na redni občni zhor Posojilnice v Brežicah r. z. z n. z. ki se vrši dne 26. junija 1929. ob pol 20. uri v lastni pisarni. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo računskih pregledovalcev. 3.) Odobritev računskega zaključka za 1.1928. 4.) Volitev načelstva. 5.) Volitev računskih pregledovalcev. 6.) Sprememba pravil. 7.) Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob pol 20. uri ne bil sklepčen, se vrši isti dan in v istem prostoru ob pol 21. uri drug občni zbor, ki sklepa ,ob vsakem številu zadružnikov. 261 Načelstvo. X Uvedba latinskih črk v Turčiji. Dne 1. t. m. je na Turškem stopila v veljavo obveznost uvedbe latinskih črk, to je takšnih črk, kakršne imamo v glavnem tudi mi. Stare arabske črke so odpravljene. Oblastva si z nikomer več ne dopisujejo po starem načinu in vse vloge, ki jih uradi prejemajo, morajo biti pisane v latinici. X Na vsem svetu js v prometu okrog 30 milijonov avtomobilov. Mednarodna trgovska zbornica je objavila statistiko, ki pravi, da je po vsem svetu kakšnih 30 milijonov avtomobilov) v prometu. Na prvem mestu so Zedinjene države s 23 milijoni. Sledijo: Angleška (1*6 milijona), Francoska (1'2 milijona), potem Nemčija, Avstralija, Argentina, Italija, Španija in ostale države. X Velikanski oreh. V Sigauleeju v Franciji so posekali mogočen oreh, ki je dajal v dobrih letinah do 22 lil sadu. Velikan sam je tehtal preko 7000 kilogramov, deblo mu je obsegalo ob tleh osem metrov, v višini treh metrov pa še vedno pet metrov 20 cm. Zasenčeval je več sto kvadratnih metrov tal. Trije železniški vagoni so bili potrebni, da so ga spravili do žage. Starost oreha je neznana. X Najnevarnejša tigrica v Bengalu ustreljena. V Bengalu je bila pred kratkim ustreljena krvoločna tigrica, ki je bila znana sirom Indije kot opasna zver in je v zadnjih šestih letih raztrgala 168 oseb. Indijska vlada je razpisala na glavo krvoločne zveri veliko nagrado, a domačini še ji niso upali niti približati, ker so v svoji b&bjevernosti menili, da je poosebljeno božanstvo. Tigrica je bila zelo pretkana zver in se ni nikdar vračala tja, kjer je bila pokončala kakšna žrtev. Lovec jo je usmrtil prežeč na visokem drevesu. Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnf oglasi, dopisovanja to trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek «DOMQVlN£», LJubljana, Prešernova ulica št 4. Teleton št 3492. Upokojenka, ki bi hotela opravljati mala dela, pospravljati, prati strankam itd., dobi stalen postranski zaslužek v gorenjskem mestu. Stanovanje zastonj. Ponudbe pod ♦Postrežba* na upravo »Domovine®. 255 Hlode, hrastove 166 od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. S;agnetti, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom. Vajenca za pekovski obrt sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Hela Švigelj, Borovnica. Železnato vino lekarnarja dr. G. P i - c o 1 i j a v Ljubljani krepča oslabele in nialokrvne, odrasle in otroke. 130 Odda se kmetijsko posestvo obdelano, z živim in mrtvim inventarjem, takoj za več let v najem. Redi se lahko 12 glav goveje živine in 2 konja. Oddaljeno je 10 minut od železniške postaje in župne cerkve «Cirkovce». Eventualno se tudi proda. Pogoji se izvejo pri lastniku, kadar '"teresent pride. Oglasiti se je v gostilni Debenak. 258 Listnica uredništva Podgora pri Straži. Žal, uredniška tajnost! ZA SMEH IN KRATEK ČAS Zgodba o konju. Mihec Copata je jezdil po polju in srečal roparja Trdoglava. Kar je tvoje, je moje, kar pa je moje, ni tvoje, si je mislil Trdoglav in lepo snel Mihca s konja, na katerega je potem posadil samega sebe. Trdoglav je prišel pred sodišče in ga je sodnik trdo prijemal, a Trdoglav je vztrajno trdil, da je konja le našel. «Kako si ga mogel najti, ko sem pa jaz sedel na njeno, je jadikoval Mihec. je pojasnjeval Trdoglav, «ker pa Mihca nisem potreboval, sem ga pustil v grmovju ter vzel samo konja s seboj...» Otroška usta. «Tvoj očka te ima gotovo zelo rad, deklica. Koga ima še prav tako rad?» «Ne vem.» «Že veni. Marico, našo služkinjo ...» Še to po vrhu. Žižek sreča prijatelja žužka, ki se sprehaja po mestu s svojo ženo, s katero se je pred nekaj dnevi poročil. Pa je Žižek ves razočaran zaradi nestvora Zužkove žene in prestrašen zašepeče Žužku v uho: «Strašno! Kako si mogel poročiti. —......................— Stran 12 = tan.o bitje, ki škili, je kruljeva n Se grbo itna po vrnu'?i i Žužek: I ■ | Pomota. Urška: (Slišala srn, da rna vaša ta starejš hčer tud že p< bja glava.> Jera: «Ja. res ja ma. pa z nogam. Deset kil že vaga zlomk .. .> Murni. ! Matija in njegova Urša stanujeta pnav blizu cerkve Nekega vročega nedeljskega dopoldneva poslušata pred vratmi petje murnov. «Jaz jih tako rad poslušam«, razlaga Matija in žadremlje. V tistem hipu začnejo peti v cerkvi cerkveni pevci. «Kaj ne pojejo lepo?> vprašuje Urša. «l)a, da, in z zadnjimi nogami povzročajo te g1asove>, se oglasi Matija v potepanju. «DOMOVINA« št. 24 Božji dar. Mož in žena sta *e hudo sprla. Pa je v hud. iezi dejala žena; «Ti pozabljaš, da je žena božji Ko št ni prav končala svojega stavka, je stopil v stanovanje berač in nnlo zaprosil: «Dajte siromaku kak božji dar!> Mož (hitro pokaže ua ženo): in, 10 skat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZV (zrav. rotovža), Ljubljana 68. ilustrovani 3&TSI. JL HSH dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL Jn HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger, MARIBOR št. 104-B. Viuluir <•<• -Ji, Km. Kome nariiioiiikr ou 85 l>m. Tam-fttirice u« t»» Oin. liiauioloni ou 34a l>in io ualie. 70 V Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim* Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega teiesa, zdravila, ob-kiadki, masirame. drgnjen e. o načinu, kako se živai prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali Dol* nih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov, poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen u, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, nape-nanju govea in ovac. pri tu;ih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solncarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopati u > popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. ¥sak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti io knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vted Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernov a ulica 54 (nasproti ?htvne toste) Najboljši in najekono m ične jši ELEKTROMOTORJI Iz znanih čeških tovarn Obrnite se na . Skodovi Zavodi v Plznju se nahajajo v velikosti od % do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Lubljani. ZASTOPSTVO ŠKODOViH ZAVODOV V LJUBLJANI Selenburgova ulica štev. 7 i91 Telefon 2956. l/.Uaja za Konzul vi) »Domovine« A d o H R i o o i k a r. 'Jrcjuie Filip O mladič. Za Narodno tiskarno P r a o Je