26 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
Romana Bešter in Mojca Medvešek
Medkulturnekompetenceučiteljev:
primerpoučevanjaromskihučencev
Povzetek: Avtoricivčlankunajprejpredstavitakonceptamedkulturnegaučenjainmedkulturnihkom-
petenc,natopanapodlagiteoretičnegamodelarazvojamedkulturnihkompetenc,kotgajeoblikovala
DarlaK.Deardorff(2006,2009),raziskujetamedkulturnekompetenceučiteljevvslovenskihšolah,ki
seprisvojemdelusrečujejozromskimiučenci.Pritemizhajataizanalizereflektivnihdnevnikov21
učiteljic.Ugotavljata,davečinasodelujočihučiteljicizkazujepomanjkljivopoznavanjeinrazumevanje
medkulturnihrazlikinpogostonepresežeetnocentričnegaodnosainpogledanasvet.Obodsotnosti
kritičnegapremisleka(refleksije)svojihvrednot,pričakovanj,razmišljanjinravnanjučiteljicepogosto
implicitno(innezavedno)pristajajonaohranjanjedružbenihrazmerijneenako(vredno)stimedvečin-
skoinmanjšinskimiskupinami.Zaozaveščanjetakšnegaravnanjainpreseganjestatusaquopaso
potrebneširšesistemskespremembe,kibodopodprlerazvijanjemedkulturnihkompetencučiteljev
inudejanjanjenačelamedkulturnostivizobraževanju.
Ključne besede: medkulturnekompetence,medkulturnoizobraževanje,Romi,reflektivnidnevniki,
učitelji
UDK:37.035:37.011.3-051
Znanstveniprispevek
Dr. Romana Bešter, višja znanstvena sodelavka, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, SI-
1000 Ljubljana, Slovenija; e-naslov: romana.bester@inv.si 
Dr. Mojca Medvešek, višja znanstvena sodelavka, Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, 
SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-naslov: mojca.medvesek@inv.si
SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016,26–44
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 27
Uvod
Zapreprečevanjeinpreseganjedelitevterustvarjanjepogojevzaenakopravno
sobivanjevsehvetničnoinkulturnoraznolikihsodobnihdružbahsopotrebni
demokratičnorazmišljanje,medsebojnospoštovanje,preseganjeetnocentrizma,
preprečevanjeinodpravljanjediskriminacijeterneenakihodnosovmočimedraz-
ličnimidružbenimiskupinami.Dabitodosegli,jepomembno,dajektemciljem
invrednotamusmerjentudiizobraževalnisistem.Šolajejavniprostor,kjerse
srečujejoučencirazličnihetničnih,kulturnihpripadnosti,injekottakapoligon
zarazvijanjepozitivnegavrednotenjatovrstnihraznolikostiinhkratiprimerna
institucija,kilahkoopremiučencezaživljenjevpluralnidružbi(Delors1996).Pri
temjepomembnodvoje–dacelotenšolskisistemspodbujamedkulturnipristop
oziromatemeljinanjemindasoučiteljiindrugistrokovnidelavcivšolahustrezno
usposobljenizadelovvečkulturnemokolju.
Medkulturnostalimedkulturni(interkulturni)pristopvizobraževanjulahko
razumemokot»pedagoško-didaktičnonačelo,kinačrtovanje,izvedboinevalvacijo
vzgojeinizobraževanjausmerjatako,dapodpirasprememboobstoječihhierarhičnih
odnosovmeddominantnoetnično/kulturnovečinoinpodrejenimimanjšinskimi
etničnimi/kulturnimiskupinamivsistemuizobraževanjatertakopripomorek
enakostidejanskihmožnostizaizobraževanje,ohranjanjurazličnihidentitetin
razvojusolidarnegaodnosadoetničnihinkulturnihmanjšin.«(SkubicErmenc
2010,str.272–273)
Dabiučiteljilahkoudejanjalinačelomedkulturnostivizobraževanju,morajo
poenistranidosegativisokostrokovnousposobljenostnapodročjupredmeta,ki
gapoučujejo,hkratipamorajoznatiravnatizetničnimi,verskimi,kulturnimiin
drugimirazlikami(injihpritemupoštevati),skaterimisesrečujejovrazredu,kar
pomeni,damorajoimetirazvitemedkulturnekompetence.Odločitevnekaterih
učiteljev,dasprejmejo»etničnooziromakulturnoslepo«ideologijovučilnicah,
temeljinaprepričanju,dabodopojavirasizmaindiskriminacije izzveneli,če
jihignorirajo.Izsledkiraziskavkažejoravnonasprotno,izobraževalnemožnosti
učencevsolahkoomejene,čeučiteljneupoštevanjihovegaetničnega,jezikovnega
inkulturnegaizvora(Milner2007,str.392).
 
28 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
Vtemprispevkubovanajprejpredstavilikonceptamedkulturnegaučenja
inmedkulturnihkompetenc,natopanapodlagiizbranegateoretičnegamodela
poskušalipodatiocenomedkulturnihkompetencučiteljevrazličnihslovenskihšol,
kiseprisvojemdelusrečujejozromskimiučenci.Priocenibovaizhajaliizanalize
reflektivnihdnevnikov,kisojihpisaliučiteljiznotrajprojekta»Dvigsocialnegain
kulturnegakapitalavokoljih,kjerživijopredstavnikiromskeskupnosti«.1
Medkulturno izobraževanje 
Obstajajorazličneopredelitvekonceptamedkulturno izobraževanjeintudi
različnapoimenovanja.Pogostoseuporabljatadvatermina–večkulturno(multikul-
turno)inmedkulturno(interkulturno)izobraževanje.Razlikamednjimanivedno
zelojasnainnjunarabanivednokonsistentna(Hill2007,str.248–249).Pogosto
imatapodoben,anepovsemenakpomen;včasihstauporabljenakotsinonima,
drugičstarazumljenakotrazličniideji.Terminvečkulturno(tudivečetnično)izo-
braževanjeseuporabljapredvsemvZDA,medtemkojerabaterminamedkulturno
izobraževanjevezanapredvsemnaevropskikontekst(Walkling1990,str.82).
Vrazlikovanjumedobematerminomasepogostopoudarja,davečkulturalizem
opisujeobstojkulturneraznolikostvdružbi,medtemkonajbimedkulturalizem
izpostavljalinterakcijooziromaodnosemedrazličnimikulturnimiskupinamiv
večkulturnemokolju(Hill2007,str.250).
Hill(pravtam,str.247)utemeljuje,dajebilosprvavečkulturnoizobraževanje
utemeljenonaprepričanjuodominantnivečinskikulturikotediniustrezni,»kul-
tura«imigrantovpajebilaopredeljenakotboljalimanjnepomembnazanadaljnje
življenjeimigrantovvdržavisprejemaintudinekoristnazatodržavo.Takšno
razumevanjejebiloodgovorpolitike,kakoasimiliratimigrantevdržavisprejema.
Novpristopvečkulturnegaizobraževanjasejerazvilizgibanjazadržavljanske
pravicevšestdesetihinsedemdesetihletihprejšnjegastoletjavZDA(pravtam;May
inSleeter2010,str.4).Banks(2007,str.1)jevečkulturnoizobraževanjeopredelil
kotkoncept,reformnogibanjeinproces,katereganamenjekorigiratiizobraže-
valnisistemtako,dabovsemučencem–negledenanjihovoetnično,jezikovno,
kulturnoinverskopripadnostalikaterodrugoosebnookoliščino−omogočalenake
možnostiinpriložnostizadoseganjeakademskegauspeha.Fokusvečkulturnega
izobraževanjajenapromoviranjurazumevanjamedrazličnimikulturami,karnaj
bidoseglizvečjimpriznavanjeminspoštovanjemetničnih,kulturnih,jezikovnih
indrugihrazlik.Pristop,kigauporabljavečkulturnoizobraževanje,pajepristop
razreševanjakonfliktov,pričemerjevzrokzakonflikterazumljenkotnerazume-
vanje(alinepoznavanje)kulturnihrazlik(MayinSleeter2010,str.4).Receptza
preprečevanjekonfliktovinspodbujanjestrpnostiinmedsebojnegaspoštovanja
med»kulturno«raznolikimiskupinamijezatonaprvipogledpreprost:uvajanje
takšnihaktivnostiinsnovivkurikul,kispodbujajopoznavanjeincenjenjedrugih
kultur.Kultura,pogostoenačenaalizreducirananaetničnost,jepritemrazumljena
1Večoprojektunajdetenahttp://www.khetanes.si/.
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 29
kotznačilnostposameznikovinnizstabilnihpraks,kijihjemožnoopisatiino
njihpoučevati(MayinSleeter2010,str.4).Takšnoohranjanjerazlikkonstruira
»kulturnoraznolikost«kot»objektznanja«innassili,dananjogledamokotna
kategorijo,kijolahkoodkrivamo,opazujemoinocenjujemo(BhabhavSharma
2010,str.114).Tavečkulturnipristop,poimenovanliberalnivečkulturalizem,je
bilodkoncaosemdesetihlet20.stoletjadeleženštevilnihkritik.Zagovornikit.i.
kritičnegavečkulturalizmamuočitajo,dazosredotočanjemnavsebinokulturnih
razlikmedrazličnimiskupinamiinpoveličevanjemvidnihznačilnosti»drugih
kultur«objektiviziradrugačnostindejanskoprispevakohranjanjustatusa quo, 
nepakzbliževanjuinpreseganjumejmedrazličnimikulturami.HomiBhabha
(vSharma2010,str.114)poudarja,dajetrebaprestaviti fokuszznačilnosti
»drugihkultur«napogoje,vkaterihseposamezne»kulture«ali»identitete«
pojavijo,oblikujejo.Zagovornikikritičnegavečkulturalizmapoudarjajonujnost
upoštevanjaodnosovinpozicijmoči/nemoči,dominantnosti/nedominantnosti,ki
pogojujejonastanekinohranjanjespecifičnihrazlikinneenakostimedskupinami
teromejujejomedkulturnointerakcijo(glejMayinSleeter2010,str.4).Berlakin
Moyenda(pravtam,str.10)kotosrednjoznačilnostkritičnegavečkulturalizma
izpostavljatapoimenovanjerasizmaindrugihoblikkrivicterspopadanjeznjimi,
nepasamoprepoznavanjeinspoštovanjerazlikterzmanjševanjepredsodkov.
Vevropskemkontinentalnemprostorusekotalternativavečkulturnemu
izobraževanjupojavljamedkulturnoizobraževanje.Medtemkojevečkulturnoizo-
braževanjepogostokoncipiranokotpedagogika,usmerjenavpomočinodpravljanje
»deficitov«deprivilegiranihučencev,pasepoprepričanjuvečinestrokovnjakovs
področjavečkulturnegaizobraževanjaslednjenesmeosredotočatisamonadepri-
vilegiraneskupine,temvečmoraobravnavativseučence(Flynn2010,str.166).
Ciljmedkulturnegaizobraževanjajeprestrukturiranjeizobraževalnihinstitucij
tako,dabodoznaleprenašatipotrebneveščine,znanjeinnačinrazmišljanjavsem
učencem,tuditistim,kinisovizhodiščnoslabšempoložaju,zaučinkovitodelovanje
vvednoboljetničnoinkulturnoraznovrstnidružbi(Banks1993,str.22).Tudi
medslovenskimistrokovnjakiseuveljavljamnenje,damedkulturnostvpedagogiki
nesmepomenitilezagotavljanjaposebnihpravicinizvajanjaposebnihukrepov
zatiste,kisovkakorkolislabšemizhodiščnempoložaju,temvečbimoralobiti
medkulturnoizobraževanjeusmerjenonacelotnopopulacijo(SkubicErmenc2003).
Medkulturnoizobraževanjenajbitemeljilonapripravljenostiustvarjatipro-
duktivnestikezdrugimikulturami,pridobivativečjezavedanjeolastnikulturi
inraziskovatinovenačinesobivanjainsodelovanjazdrugimikulturami.Tone
vključujeleskupkaznanjinveščin(npr.kakokomunicirativerbalnoinneverbalno,
pozdravljati,jesti),temvečtudistanjeduha,kirazvijavečjozmožnosttolerance,
odprtostizarazličnevrednoteinobnašanja.Nepomeninujnosprejemanjain
prevzemanjadrugačnihvrednot,ampakdoseganjefleksibilnostivnašempogledu
nadrugekulture–dasmojihsposobnividetivkontekstunjihovegakulturnega
filtra,nepaskozinašetnocentričniokvir(FennesinHapgoodvHuber2012,
str.24).Grezapreseganjeetnocentrizma.Medkulturnoizobraževanjeizhajaiz
razumevanjakulturekotspreminjajočesekategorije,kineobstajakotnekajsamo
posebidanega,temvečseneprestano(re)produciravodnosihzdrugimikulturami
 
30 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
oziromadonjih.Temeljinapredpostavkioenakovrednostikulturinhkratispod-
bujakritičnorazmišljanjeoneenakemdružbenempoložajuterneenakihodnosih
močimedposameznimidružbenimi/kulturnimiskupinamivizobraževanjuinširši
družbiteromožnostihzapreseganjetakšnegastanja(prim.SkubicErmenc2010,
str.272).Medkulturnoizobraževanjelahkopovežemotudizidejami»kulturno
primernepedagogike«(culturally relevant pedagogy),kotjoopredeljujeLadson-
Billings(1995,str.160),kiizpostavljatriključnekriterije,nakaterihbimorala
temeljititakšnapedagogika:a)učencimorajoizkusitiakademskiuspeh;b)učenci
morajorazviti in/aliohranitikulturnekompetence(omogočeno jimmorabiti
ohranjanjenjihovekulturneidentiteteinhkratidoseganjeakademskegauspeha);
c)učencimorajorazvitikritičnozavest,skateropreizprašujejostatusquozdajšnje
družbeneureditve(karpomeni,danidovolj,dadosežejoleindividualniuspehob
ohranjanjusvojekulturneidentitete,temvečsimorajoskritičnimrazmišljanjem
indelovanjemprizadevatitudizakolektivnoopolnomočenjemarginaliziranih
skupininodpravonepravičnostivdružbi).Dapabiučencivsetolahkoizkusili,
pridobiliindosegli,morajonajprejvsetoimeti,znatiinobvladatitudiučitelji,
kijihpoučujejo.
Medkulturne kompetence
Zauresničevanjemedkulturnegaizobraževanjavpraksisopotrebniučitelji
zmedkulturnimikompetencami.Tudiprislednjihugotavljamo,danienotne
opredelitvetegakoncepta(glejnpr.Bennett1993,2004;Byram2000;Graf2004;
Salo-Lee2006;SpitzberginChagnon2009;Vrečer2011;WardinWilson2014).
Vprispevkusebovaoprlinaokvir/modelrazvojamedkulturnihkompetenc,ki
gajepostavilaDarlaK.Deardorff(2006,2009).D.K.Deardorffmedkulturne
kompetenceopredelikotsposobnostiučinkovitegainprimernegaobnašanjaozi-
romakomunikacijevmedkulturnihsituacijah,razvojmedkulturnihkompetenc
paopišekotproces,vkateremodnosi(stališča),kotsospoštovanjedrugihkultur
invrednot,odprtostinradovednost,vkombinacijizznanjemterobrazvijanju
veščin,kotsoopazovanje,poslušanje,evalviranje,analiziranje, interpretiranje
inpovezovanje,vodijoposameznikakrazvijanjuprilagodljivosti,etnorelativnega
pogledanasvetinempatije,karsenavzvenodražakotučinkovitoinprimerno
obnašanjeterkomunikacijavmedkulturnihsituacijah.
IzhajajočizomenjenegamodelaD.K.Deardorffinnjegovenadgradnje(glej
Boecker2008),jerazvojmedkulturnihkompetencsestavljenizštirihdimenzij:
1.odnosainstališčdodrugih/drugačnih;2.znanja,razumevanjaterspecifičnih
veščin;3.medkulturnerefleksije (kipredstavljaželennotranji rezultat) in
4.konstruktivneinterakcije(karpredstavljaželenzunanjirezultat).Boljkoima
posameznikpozitivenodnosdokulturneraznolikosti,večznanjakopridobiinob
temrazvijapotrebneveščine,večkratkoreflektirasvojaravnanjavmedkulturnih
situacijah,verjetnejeje,dabodosegelvišjostopnjomedkulturnihkompetenc.
Domnevamolahko,davseštiridimenzijevplivajodruganadrugo.Vsakprimer
medkulturneinterakcije(ponovno)negativnoalipozitivnovplivanaakterjeva
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 31
stališča,znanje,spretnostiinrefleksijo(Boecker2008,str.7).Pridobivanjemed-
kulturnihkompetenczatolahkoponazorimokotučnospiralo,kikaže,daprido-
bivanjemedkulturnihkompetenczahtevavseživljenjskoučenjeinjedelstalnega
osebnegarazvoja(Boecker2008,str.7).
POSAMEZNIK
INTERAKCIJA
Odnos do drugih, 
stališča
- spoštovanje
- odprtost
- radovednost
Konstruktivna interakcija
   (želen zunanji rezultat)
- Primerno vedenje in
  komunikacije
- Učinkovito vedenje in
  komunikacija
 Medkulturna re€eksija
(želen notranji rezultat)
- prilagodljivost na nove
  medkulturne situacije
- etnorelativen pogled na 
  svet
- sposobnost empatije
   Znanje in razumevanje
- kulturno samozavedanje
- poznavanje drugih kultur
- sociolingvistično zavedanje
                 Veščine
- opazovanje, poslušanje,
   evalvacija
- analiziranje, interpretacija
   in povezovanje
Slika 1: Procesni model medkulturne kompetence (prilagojeno po Deardorff 2006, 2009 in Boecker 
2008)
VSlovenijimedkulturnekompetenceučiteljevdoslejnisobiletema,kibi
biladeležnavelikepozornostivizobraževalnemprocesu.Tudiraziskav,kibise
poglobljenoincelostnoukvarjalezmerjenjemmedkulturnihkompetencučiteljev
vSloveniji,praktičnoni.Posamezneraziskavesopreverjalemnenjainoceneuči-
 
32 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
teljevnpr.otem,kakšnekompetencenajimajoučitelji,kibipoučevalipredmet,
namenjenmedkulturnemuučenju.Anketiranisokotnajpomembnejšeoznačilipo-
zitivenodnos,toleranco,potrpežljivost,sposobnostmotiviranjadrugihterreševanja
težav(Hočevar2010,str.6).Vtejraziskavijevečinavprašanihučiteljev(82%)
odgovorila,dabiseudeležilidelavnice,kibiobsegalapridobivanjemedkulturnih
kompetenc.VnasprotjustempasovraziskaviTALIS(OECD2009,str.153)slo-
venskiučiteljiizkazalirelativnomalozanimanjazaudeležbonausposabljanjuna
temo»poučevanjevvečkulturnihokoljih«.VanjaR.Kiswarday(2015,str.142)jev
svojiraziskavimeddrugimugotavljala,kakoučiteljipresojajosvojokompetentnost
zazagotavljanjepomočiinpodporeučencem,kiizhajajoizdrugegakulturnega
oziromajezikovnegaokolja.Ugotovilaje,daučiteljilastnousposobljenostnatem
področjuocenjujejovečinomakotprecejslabo.Nasprotnerezultatejepokazala
raziskavaAndragoškegacentraSlovenije,kijezvprašalnikompreverjalasamo-
ocenomedkulturnihkompetencizobraževalcevodraslih.Rezultatisopokazali,
davečinaanketiranihocenjuje,daimajozelovelikovsehkompetenc,kisobilev
vprašalnikuponujenekotmedkulturne,vendarsamaavtoricaraziskavedvomi
oveljavnostiodgovorovinmeni,dasoanketiranciprisamoocenjevanjupozabili
nasamokritičnost(Vrečer2011,str.175).Raziskava,kijojeopravilaK.Skubic
Ermenc(glejSkubicErmenc2006)invkaterijeugotavljala,kolikosevslovenskih
osnovnihšolahudejanjanačelomedkulturnostivpedagogiki,pajepokazala,da
obstajajoštevilnepomanjkljivostivznanjuinsenzibilnostiučiteljev,kinakazujejo
tudinapomanjkanjemedkulturnihkompetenc.
Namen in cilji raziskave
Namentegaprispevkajeoceniti,kolikoseelementi,kijihD.K.Deardorff
opredeljujekotpredpogojzarazvojmedkulturnihkompetenc,kažejovdnevnikih
učiteljev,kipoučujejoromskeotroke.PraksainraziskavevSloveniji(Krekin
Vogrinc2005;Jazbec,ČagraninLipavicOštir2013;Pečekidr.2013,str.77)kažejo
slabšovključenostinuspešnostromskihotrokvizobraževalnemsistemu.Razlogov
zatojevečinsemedsebojprepletajo.Številniromskiotrociprihajajoizsocialno
inekonomskošibkihdružin(kčemurstainšeprispevatamarginalizacijaindis-
kriminacijaRomovvvečinskemslovenskemokolju).Mnogimokolje,vkaterem
živijo,neomogočaustreznihrazmerinspodbudzaučenjeinopravljanjenalog,ki
jihodnjihzahtevašolskisistem.Predšolskasocializacijaromskihotrokobičajno
potekavdrugačnemkulturnemokoljukotpredšolskasocializacijaneromskihotrok,
predvsempavelikdelromskihotroknivključenvformalneoblikepredšolskega
varstva.Zatoseobvstopuvšolotiotrocinajvečkratneznajdejovvsehzahtevah
inpričakovanjih,kijihprednjepostavljašolskookolje,temelječenavrednotahin
normahvečinskekulture.Pogostose–tudivšolah–srečujejoznerazumevanjem,
predsodkiinodklonilnimodnosomneromskegaprebivalstva(učiteljev,staršev
inučencev),kiromskikulturinepriznava(enako)vrednostiterneprepoznava
pomenaznanjainživljenjskihizkušenjromskihdružin.Polegtegasezdi,da
precejšendelučiteljevniustreznousposobljenzapoučevanjevetnično/kulturno
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 33
heterogenihrazredihinzaudejanjanjeidejeinkluzije,kotjoopredeljujeI.Lesar
(2013,85)invskladuskatero»bisemoralepredvsemšoleprilagajatiraznolikosti
svojihučencev,nepapričakovati,dasebodovsiučencizmogliprilagoditipogosto
izrazitookorelemudelovanjušol«(Lesar2013,str.85).I.Lesarobrazmišljanju
otem,kolikosopedagoškidelavciinšolespodbujanikprilagajanjusvojegadela
raznolikostišolajočesepopulacije,ugotavlja,dazakonodajnepodlagezatovbistvu
ni,sajjeizslovenskezakonodajenapodročjušolstvarazvidno»individualistično
razumevanjevzrokov ‘posebnihpotreb’ inasimilacijsketežnje« (Lesar2013,
str.85).Kotugotavlja,senapodlaginekaterihpodatkovkažeprecejšnjaizklju-
čevalnanaravnanostslovenskihšol.Zanalizodnevniškihzapisovsvazatoželeli
tudipreveriti,aliučitelji,kisosodelovalivnaširaziskavi,ssvojimodnosomter
načinompoučevanjaprispevajokohranjanjualipreseganjuopisanegastanjain
kolikosezavedajosvojevlogeinodgovornostivtemprocesu.
Metodološki pristop
Kersomedkulturnekompetencekompleksenkoncept,jenjihovoocenjevanje
alimerjenjeprecejzapleteno(Deardorff2014;Byramidr.2002)inzenimsamim
merilnimorodjemalimetodonemoremocelovitoizmeritivsehnjihovihrazsežnosti.
Večinaavtorjevzatopriporočauporaborazličnihmetod,takokvalitativnihkot
kvantitativnih,takšnih,kitemeljijonasamoocenjevanju,intakšnih,kitemeljijona
ocenahzunanjihocenjevalcev/opazovalcev.Medpredlaganimimetodaminajdemo:
analizodnevnikov,portfolie,neposrednoopazovanjezudeležbo, intervjujeitd.
(Fantini2009).Vraziskavismozapreverjanjemedkulturnihkompetencučiteljev
uporabilianalizodnevnikov.Dnevniškizapisisonastajalimedmarceminmajem
2011,pisalojihje21učiteljicizdevetihosnovnihinenesrednješoleizrazličnih
krajevSlovenije(Semič,Črenšovci,Kuzma,Radenci,Maribor,Črnomelj,Novo
mesto,Kočevje,Trebnje,Grosuplje).Učiteljice,kisopisalednevnike,soimele
različnodolgodelovnodobonapodročjupoučevanja.Sodelovalesoučiteljicezače-
tniceinučiteljicezvečkot20-letnimiizkušnjamipoučevanja.211učiteljicjeučilo
narazrednistopnji,desetpanapredmetni.Izborpredmetov,kisojihpoučevale
sodelujočeučiteljicenapredmetnistopnji,ješirok.Mednjiminajdemo:slovenščino,
matematiko,geografijo,zgodovino,naravoslovje,biologijoinkemijo.Nekatere
učiteljicesoizvajaletudidodatnostrokovnopomočzaromskeotroke.Namenpisanja
dnevnikovjebilbeleženjevtisovinrazmišljanjovsakodnevnemdeluzromskimi
otrokiinstaršiterrefleksijanjihovegadelovanja.Dnevnikisosestavljeniizdveh
delov.Prvideljenamenjensplošnejšemuopisuinrazmišljanjemoizkušnjahdela
zromskimiotroki,drugidelpasestavljajosprotnidnevniškizapisi,kivključujejo
trimesečnoobdobje.Vskladuznavodilinajbipiscidnevnikazapisovalivtisein
razmišljanjaodogodkihvrazreduoziromašoli,medosebnihodnosihinvedenju
otrokvrazredu,pomembnatemapanajbibilitudistikiučiteljasstarši.Dnev-
2Petučiteljicjeimelo1–5let,štiri6–10let,tri11–15let,dve16–20let,sedempavečkot20let
delovnihizkušenjnapodročjuizobraževanja.
 
34 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
niškizapisinajbivsebovalitudirefleksijopiscaonjegovihpedagoškihpristopih.
Učiteljemsamimjebiloprepuščeno,kakopogostobodovnašalizapisevdnevnik.
Prianalizidnevnikovsvanajprejocenilivsebinskoravenpisanja,natopa
analiziralivsebinozapisovzvidikaelementov,kipredstavljajogradnikemedkul-
turnihkompetenc.
Analiza dnevnikov z vidika vsebinske ravni pisanja
C.O‘Hanlon(vPolak1995,str.19–21)jeoblikovalaosnovnihierarhičnimodel
vsebinskihravnipisanja,skaterimposkušaponazoritipostopnostrazvojastro-
kovnerefleksijeučitelja.Teštirivsebinskeravniso(povzetopoPolak1995,str.
19–21):1.ravenporočanja,opisovanjadejstevindogodkov,2.raveninterpretacije,
3.ravenposledičnostioziromarefleksije,4.celostnaravenoziromaravenintegra-
cijeosebnegainstrokovnega.Vsakaravenizhajaizprejšnjeinjodopolnjuje.Pri
najnižjiravnigrelezaopisovanjedejstevindogodkov.Pisecdnevnikavzapisne
vključujeosebnihmnenj,presojalirazlaginiztakšnegazapisaneizvemoinfor-
macijonjegovičustveniangažiranostiinstališčih.Prinaslednjiravniporočanja
pisecvdnevnikvnašatudisvojemnenjeinrazlagenapodlagiobjektivnihpodatkov
izpredhodneravni,pišeosvojihpedagoškihnamenihinaktivnostihteropisuje
interakcijoinklimovrazredu.Vzapisuuporabljavrednostnetermine.Zatoraven
pisanjajeznačilno,dasepisecnedistanciraodsvojegazornegakotainterpretacije.
Prinaslednjiravnipaavtorvdnevniškezapisevključujetudisamovrednotenje
preteklih,načrtovanihdogodkovinidejternjihovihhipotetičnihalidejanskih
posledic,kritičnorazmišljaosvojihnapakah,jihkomentira,izpostavljarazlične
osebneinstrokovnedilemeinjihposkušarazreševatinamiselniravni.Načetrti
ravnisepisecdnevnikausmerjavstrokovnovzročnoozadjedogajanjavrazredu
teropisujedogajanjesstrokovno-kritičnegainsamokritičnegavidika.Takšno
pisanjejeredko,sajmoraavtordobropoznatistrokovnoliteraturoinimetiveliko
izkušenjzneposrednimpedagoškimdelom,predvsempamorabitisposobenna
podlagikritičnegapremislekastrokovnoznanjepovezatizizkušnjami.
Rezultatianalizevsebinskihravnipisanjasopredstavljenivpreglednici
2.Največ(kardevet)učiteljic(U3,U4,U6,U7,U8,U12,U13,U17,U21)jednevnike
pisalonadrugivsebinskiravni,natretjijihjepisalosedem(U2,U5,U14,U15,
U16,U19,U20),pet(U1,U9,U10,U11,U18)pajihjepripisanjuostalonaprvi
vsebinskiravni,kipomenileporočanjeinopisovanjedejstev.Obtemnajdodava,
darefleksija,kijebilazaznanapriučiteljicah,kisodosegletretjovsebinskoraven
pisanja,nibilanujnozelokakovostnainpoglobljena.Privečinisobileopazneraz-
likemedprvimindrugimdelomdnevnika.Prvidel,vkateremsozapisovaletudi
svojepredlogezadelozromskimiučencikotnasvetdrugimučiteljem,jepogosto
vsebovalvišjovsebinskoravenpisanjainvnjemjebilozaznativečrefleksije.
Vdrugemdelu,kijebilnamenjenopisovanjurednegadelainstikovzromskimi
učenciinstaršivtrimesečnemobdobju,pasoučiteljicepogostoopisovaleosnovna
dejstvaindogodke,brezrefleksijeonjih.Redkokateraučiteljicajevdnevniku
kritičnopresojalasvojemnenje,ravnanje,odzivanjenaopisanedogodkealisitu-
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 35
acijeiniskalanovepristope,kibipresegaliutečenepostopkedelovanjanašoli.
Refleksija,kinevključujepresojeoziromakritikedelovanjainprofesionalnih
vrednot,panimaposebnevrednosti,sajtežikohranjanjuvzorcevravnanja.
Analiza vsebine dnevnikov z vidika ocenjevanja medkulturnih 
kompetenc 
Analizavsebinednevnikovjepotekalanapodlagikodiranjabesedilaglede
naizbranetemeinpodteme.Temeinpodtemesobileizbranenapodlagimodela,
predstavljeneganapreglednici1.
1. Odnos do drugih, stališča (pozitiven odnos do drugih, pozitivna stališča do kulturne raznolikosti)
1.1 Spoštovanjedrugihkultur
1.2 Odprtost(pripravljenostnastikezdrugimikulturami,izogibanjeetnocentričnimsodbam)
1.3 Radovednost(motiviranost,pripravljenostnaspoznavanjedrugihkultur,pripravljenostnadodatnoizobraževanje,usposabljanje)
2. Znanje in razumevanje
2.1 Kulturnosamozavedanje(zavedanje,katerikulturnielementivplivajonanašastališča,vedenje,način
komunikacije…)
2.2 Poznavanjekontekstadrugihkultur(poznavanjekulturnihelementov,kivplivajonastališča,vedenje,
načinkomunikacijepripadnikovdrugihkultur;razumevanjedrugačnihpogledovnasvet;razumevanje
zgodovinskega,političnega,verskegakonteksta)
2.3 Sociolingvističnozavedanje(zavedanjeodnosamedjezikominpomenomvsocialnemkontekstu)
3. Veščine
3.1 Opazovanje,poslušanje,evalvacija
3.2 Analiziranje,interpretiranje,povezovanjekulturnihelementov
3.3 Sposobnostzgodnjegazaznavanja,preprečevanjainreševanjakonfliktov
4. Medkulturna refleksija (želen notranji rezultat)
4.1 Pripravljenostnaprilagajanjenovimmedkulturnimsituacijam(načinomkomunikacijeinsodelovanja,
svetovnimnazorom,načinomživljenja,normam,sistemomvrednot)
4.2 Etno-relativenpoglednasvet;sposobnostspreminjati,relativiziratiinrazširjatisvojpoglednasvetter
svojokvirrazumevanjaindelovanja
4.3 Sposobnostempatije
5. Konstruktivna interakcija (želen zunanji rezultat)
5.1 Primernainterakcija(ključnividikikulturneidentitete,ključnenormeinvrednotevsehakterjevso
upoštevani;sposobnostpredvidevanjainkonstruktivnegaspopadanjaspotencialnimiindejanskimi
problemiinkonfliktivzgodnjifaziinterakcije)
5.2 Učinkovitainterakcija(akterjidosežejosvojeindividualne,kolektivne,transakcijskein/alirelacijske
cilje)
Preglednica 1: Teme in podteme, uporabljene pri analizi reflektivnih dnevnikov 
Oznakaplusvpreglednici2označujeprisotnostzapisovvdnevniku,kispa-
dajovposameznopodtemooziromajovsebinskopredstavljajo,minusioznačujejo
zapise,kipredstavljajoizkazovanjenegativnihstališčvsklopuposameznepodteme,
 
36 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
prisotnostobehznakov(plusinminus)paponazarjaprisotnostambivalentnih
izjavoziromastališč.
Napodlagianalizelahkodnevnikerazvrstimovtriskupine.Vprviskupinije
osemučiteljic(U5,U6,U7,U13,U14,U15,U16,U21),kisovsvojihzapisihizka-
zalepozitivenodnosdokulturneraznolikosti,določeno(čepravvečkratomejeno)
znanjeinrazumevanjekulturnihkontekstovterveščine(opazovanja,poslušanja,
evalvacijeitd.),kiomogočajooblikovanjenotranjemedkulturnerefleksije(želen
notranjirezultat),karseobčasnokažetudivnjihovizunanjikonstruktivniinte-
rakciji(želenzunanjirezultat)zučencioziromastarši.Vdrugoskupinospadašest
učiteljic(U2,U8,U10,U12,U19,U20),kisonapodlagivdnevnikihprikazanega
odnosa,znanjinveščinizkazaledoločenonotranjomedkulturnorefleksijo(želen
notranjirezultat),nisopapokazaleprimerovkonstruktivneinterakcije(želen
zunanjirezultat)zučencioziromastarši.Tretjaskupinavključujesedemučiteljic
(U1,U3,U4,U9,U11,U17,U18),zakaterenapodlaginjihovihdnevniškihzapisov
nemoremozaključiti,daimajooblikovanodnosindoseženaznanjainveščine,ki
bijimomogočaliformiranjenotranjemedkulturnerefleksijeinposledičnozunanje
konstruktivneinterakcijezučenciinstarši.Dnevnikeneučiteljicepajevključeval
leskopopisučneuspešnostiposameznihučencevinneomogočaugotavljanja
prisotnostivmodeluopredeljenihpotrebnihelementovzaoblikovanjeinrazvoj
medkulturnihkompetenc.
Razvrstitevposameznihučiteljicvtriskupinezboljalimanjoblikovanimi
predispozicijamizarazvojmedkulturnihkompetencnekažepovezavesposamez-
nimišolamialiregijami,nitizdaljšoalikrajšodobodelovnihizkušenjoziroma
poučevanja.Razvidnepasoboljšepredispozicijezaoblikovanjemedkulturnih
kompetencpriučiteljicah,katerihdnevnikisoizkazovalivišjovsebinskoraven
pisanja(raven3).Polegtegajepriučiteljicah,kisovdnevnikevneslevečsamo-
refleksije,načinpisanjaizražalvečzadovoljstvazdelom.Učiteljice,kisoostalena
ravniopisovanjainspremljanjavedenjainučnega(ne)uspehaučencev,sopogosteje
izražaleobčutekneuspešnostiinnemočivodnosudoučencevoziromastaršev.
Vdnevnikihučiteljicsonajpogostejšizapisi,kisenanašajonaizkazovanje
odnosadodrugih,inzapisi,kispadajovtretjitematskisklop–sklopveščin.
Precejmanjzapisovjevdrugemtematskemsklopu,kisenanašanaznanjein
razumevanjetervključujekulturnosamozavedanje,poznavanjekontekstadrugih
kulturinsociolingvističnozavedanje.
Nekatereučiteljicesovdnevnikueksplicitnozapisale,daspoštujejovse
kultureindasamenimajonobenihpredsodkov,karpasejevnadaljnjihzapisih
izkazalozamočnovprašljivo.Žesamakategoričnatrditev,dajenekdobrezvsa-
kršnihpredsodkov,porodidvomtakoorazumevanjupredsodkovkottudiosposob-
nostiglobljenotranjerefleksijeinpreseganjaetnocentričnihinrasističnihstališč
posameznika.Pridrugihučiteljicahjebilozaznativečjoodprtost,senzibilnost
zamedkulturnerazlikeinpripravljenostnasoočanjespredsodkiinstereotipi.
»S stereotipi in predsodki se srečujemo vsi. Pomembno je, da se jih zavedamo in 
jih poskušamo odpraviti. [...] Kadar se v razredu pojavijo stereotipi, jih ne smemo 
ignorirati. Treba se je pogovoriti o njih in učencem predstaviti dejstva, ki jih raz-
blinijo.«(Zapisizdnevnika5)
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 37
P
re
gl
ed
ni
ca
 2
: R
ez
ul
ta
ti
 a
na
li
ze
 d
ne
vn
ik
ov
U
1
U
či
te
lji
U
2
U
3
U
4
U
5
U
6
U
7
U
8
U
9
U
10
U
11
U
12
U
13
U
14
U
15
U
16
U
17
U
18
U
19
U
20
U
21
V
se
bi
ns
ka
r
av
en
p
is
an
ja
1
3
2
2
3
2
2
2
1
1
1
2
2
3
3
3
2
1
3
3
2
Te
m
a
Po
dt
em
a
1. O
dn
os
d
o
dr
ug
ih
Sp
oš
to
va
nj
e
dr
ug
ih

ku
ltu
r
+
-/+
-
+
+
-
+
+
+
+
+
+
+
O
dp
rt
os
t,
pr
ip
ra
vl
je
no
st

na
s
tik
e
z
dr
ug
im
i
ku
ltu
ra
m
i
-/+
-
-/+
+
-
+
+
+
-/+
+
-/+
+
+
-/+
+
R
ad
ov
ed
no
st
,
sp
oz
na
va
nj
e
dr
ug
ih

ku
ltu
r
+
+
+
+
-
+
+
+
+
+
2. Zn
an
je
K
ul
tu
rn
o
sa
m
oz
av
ed
an
je

+
+
+
Po
zn
av
an
je
d
ru
gi
h
ku
ltu
r
+
-/+
-
+
-/+
+
+
+
-/+
-/+
-/+
+
+
So
ci
ol
in
gv
is
tič
no

za
ve
da
nj
e
+
+
+
3. Ve
šč
in
e
O
pa
zo
va
nj
e,
p
os
lu
ša
nj
e,

ev
al
va
ci
ja
+
-/+
-
+
+
+
+
+
+
-
+
+
-/+
-
+
-/+
+
A
na
liz
ir
an
je
,
in
te
rp
re
tir
an
je
,
po
ve
zo
va
nj
e
ku
ltu
rn
ih

el
em
en
to
v
-
+
+
+
+
-
-/+
+
+
+
Sp
os
ob
no
st
z
az
na
va
nj
a,

pr
ep
re
če
va
nj
a
in

re
še
va
nj
a
ko
nf
lik
to
v
+
+
+
+
-
+
4. M
ed
ku
ltu
rn
a
re
fl
ek
si
ja

Pr
ila
go
dl
jiv
os
tn
a
no
ve

m
ed
ku
ltu
rn
e
si
tu
ac
ije

+
+
+
+
+
-
+
+
+
+
+
+
+
+
E
tn
o-
re
la
tiv
en
p
og
le
d
na
s
ve
t
+
+
+
+
+
Sp
os
ob
no
st
e
m
pa
tij
e
+
+
-
+
+
+
+
+
+
5.

K
on
st
ru
kt
iv
na

in
te
ra
kc
ija

Pr
im
er
na
k
om
un
ik
ac
ija

+
+
+
+
U
či
nk
ov
ita

ko
m
un
ik
ac
ija

+
+
+
+
+
+
 
38 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
Taučiteljica izražatudivečjouspešnostvkomunikaciji insodelovanjuz
romskimiučenciterstarši.Zavedasepomembnostigraditveodnosatakozučenci
kotsstaršiinnestopavstikzromskimistaršiletakrat,kojekajnarobe,ampak
jihpokličetudizato,dapohvaliotroka.Polegtegaobiskujeromskedružinev
naselju,sajmeni,da»/o/biski kar tako, brez razloga, vplivajo na vzpostavljanje 
dobrega odnosa«,karkažetudinanjenoodprtostinpripravljenostnastikezdru-
gimikulturami.Iznjenihzapisovjerazvidno,dasezavedapomenaprilagajanja
učnegaprocesainsnoviučenčevimživljenjskimizkušnjam(»Treba je predvsem 
izhajati iz njihovih izkušenj in življenjskega okolja.«),karjetudiedenodelementov
medkulturnegapristopavizobraževanju(prim.SkubicErmenc2006).Zavedase
tudisociolingvističnihproblemov,skaterimisesrečujejoromskiučencivšoli.
Izpostavljaprimer,koromskeotrokesprašujemopotem,kajsonjihovikonjički.
Obtemrazmišlja:»Prvič, na kaj asociira beseda konjiček, o čem sploh sprašujemo? 
Mogoče je bolje, da se vpraša, kaj njegovi sošolci delajo popoldne, ko niso v šoli. 
S čim se ukvarjajo? Kaj obiskujejo?«
Večučiteljicjevdnevnikihizpostavilopomembnostenakeobravnavevseh
učencev.Pozitivenprimerrazumevanjaenakeobravnavejeprimeručiteljice,kije
vdodatnoučnopomočvključilavseučence,kisopotrebovalipomoč,neleRomov.
Takšnoizhodiščesejijeobrestovalozoblikovanjemvečjepovezanostivrazredu
inboljšimpočutjemučencev.Tudisstaršisejetrudilanavezatipristen,spoštljiv
inenakovredenodnos.
»Dobro je spoznati starše in ugotoviti, kdaj in za kaj so dovzetnejši. Ali jih 
spodbudi kritika ali pohvala in spodbuda. Dobro je, da starši v vas vidijo zaupnika. 
Da začutijo, da želite pomagati njihovim otrokom. Zato si je treba vzeti čas zanje, 
jih poslušati kljub morebitnim težavam pri komunikaciji zaradi neznanja jezika, 
pomagati pri izpolnjevanju formularjev, obrazcev. Zelo radi imajo nasvete, razlage, 
zakaj se nekaj počne z otrokom (kot je npr. vsakodnevno učenje pred poukom, indi-
vidualno delo …), in občutek razumevanja. Dejstvo je, da če je sodelovanje s starši 
pozitivno, je možnost otrokovega napredka veliko večja.« (Zapisizdnevnika15)
Karnekajučiteljicjevdnevnikihvečkratizpostavilotežavnokomunikacijo
zromskimistarši.Nekateresonavajale,dastarševečkratpisnopovabijovšolo,
vendarsetinavabilaneodzovejo.Kljubtemuvdnevnikihnibilozaznatiglobljega
razmislekaotem,dabiučiteljimordaspremenilinačinvzpostavljanjakomuni-
kacijesstaršialivsajposkušaliugotoviti,zakajseromskistaršineodzivajona
vabila.Enaodučiteljicjetakoleizrazilasvojemnenje:»Kje so starši? Šola si zelo 
želi sodelovati z njimi, vendar so ti neodgovorni, nedosledni, nemotivirani, neizo-
braženi. Zakaj? Mogoče zato, ker vse zanje naredimo drugi!«(Zapisizdnevnika7)
Vnekaterihdnevnikihpasobiliopisanitudidrugačniprimeri.Enaodučiteljicje
naprimerprilagodilapisanjeobvestiltako,dajihjenapisalazvelikimitiskanimi
črkami,kerjeugotovila,daromskistaršinisopoznalimalihtiskanihčrk.Stakšno
prilagoditvijojebilanjenakomunikacijaprecejuspešnejša.Nekatereučiteljiceso
vzpostavljalestikesstaršipotelefonu.Tanačinsejevnekaterihprimerihizkazal
kotučinkovit,vdrugihpane,pričemersezdi,dajetaučinkovitostmnogokrat
povezanatudissiceršnjimodnosomučiteljadoromskeskupnosti.Zgorajomenjena
učiteljica,kijeromskestaršeoznačilazaneodgovorne,nedosledne,nemotivirane
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 39
inneizobražene,jegledetelefonskihstikovzapisala:»Kontakte skušam izpostaviti 
tudi po telefonu, vendar se, ko prepoznajo številko šole, ne oglasijo. Pogosto se tudi 
zgodi, da nam zaradi ljubega miru ne dajo telefonske številke z izgovorom, da 
nimajo telefona.«(Zapisizdnevnika7)Vkomunikacijizromskimistaršisobile
uspešnejšetisteučiteljice,kisoposkušalevzpostavljatistikezromskimidružinami
tudiz(večkratnimi)obiskivromskihnaseljih.
»Česo romski starši prepričani, da jih učitelj ne razume ali jih ne želi razumeti, 
torej, da ni na njihovi strani, ne bodo pripravljeni na nikakršno obliko sodelovanja. 
To pomeni, da se ne bodo odzivali na povabila na govorilne ure in roditeljske se-
stanke, se udeleževali različnih delavnic za starše in prireditev … Sama menim, da 
je zelo koristno obiskovanje naselja, kjer lahko vidimo starše in otroke v njihovem 
okolju, kjer se počutijo varne in sproščene. Veliko staršev z veseljem povabi zaposlene 
s šole v svoj dom in se z njimi odkrito pogovarja, so pa med njimi tudi takšni, ki 
pred nami zaprejo vrata in se ne želijo pogovarjati.« (Zapisizdnevnika13)
Obiskiučiteljicvromskihnaseljihneprispevajolekuspešnejšikomunika-
cijizromskimistarši,temvečsozelopomembnitudisširšegavidikarazvijanja
medkulturnihkompetenc.Stemiobiskiučiteljicerazširjajosvojeznanjeinra-
zumevanjemedkulturnihrazlikterrazvijajosenzibilnostzanje.Priučiteljicah,
kiimajoneposredneizkušnjesrečevanjzRomivromskihnaseljih,jepogosteje
zaznatiboljpoglobljenosamorefleksijokotpriučiteljicah,kivromskanaseljane
hodijo.»Včasih je dobro, da si tudi učitelji ogledamo, kako naši učenci živijo, in 
jih potem mogoče tudi bolje razumemo.« (Zapisizdnevnika17)
Vnekaterihdnevnikihprecejšendelvsebinepredstavljajoopisidisciplinskih
težav.Grepredvsemzaopisovanjenemogočegavedenjaučencaalivečučencev
inprikaznemočiučitelja,dabitovedenjeustavil.Nekateriučiteljizaprepre-
čitevmotečegaravnanjaučencaizbirajorazličneukrepe,odopozoril,groženj,
dabodoobvestilistarše,kljubtemudavedo,dabodoučencizeloverjetnofizično
kaznovani,doobveščanjaravnateljice,svetovalnedelavkealiromskepomočnice.
Obtemsenesprašujejooučinkovitostitehpristopovinneiščejoalternativnih
načinovreševanjaoziroma,šebolje,preprečevanjadisciplinskihtežav.Vedenje
učencaopazujejoinprikazujejospercepcijo»problematičnosti«,innespercepcijo,
danevključeniotrocivednoznovaizbirajotežavnovedenje.DubravkaHrovatič,
spomočjokateresmozaučiteljice,kisopisalednevnike,decembra2011izvedli
delavnico»Pripravastrokovnihpodlagzaizboljšanjepedagoškepraksepridelu
vvečkulturnemokolju«,jeopozorila,dapriiskanjunačinov,kakodosečivšečno
oziromaželenoravnanjeučencev,velikoučiteljicsvojadelovanjausmerjavpo-
skusspreminjanjadrugih(učencev).Izdnevnikovjebilovidno,dasejelemanjši
delučiteljicodločilzaspreminjanje lastnegaravnanja,vedenja.Učiteljice,ki
soseodločilezatostrategijo,seboljzavedajopomembnostimočnihodnosovz
učenci.Svojihdelovanjnisousmerjalevkritiko,obsojanje,kaznovanje,grožnjo,
ignoriranje,temvečsoseiskrenozanimale,poslušale,sepogovarjaleorazlikah
inspodbujaleučence.
Zanimivisozapisiučiteljicglede(ne)udeležberomskihotroknarazličnih
dnevihdejavnosti(športnidnevi,kulturnidnevi,naravoslovnidnevi,ekskurzije
ipd.).Skorajvseučiteljicesosevdnevnikihdotakniletetematikeinvečinajihpiše
 
40 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
otem,daseromskiotrocitehdejavnostiobičajnoneudeležujejo.Precejrazličen
pajenjihovodnosdotakšnegastanja.Nekatereneobiskovanjednevovdejavnosti
jemljejokotnekaj,karjeznačilnozaRomeinsestemneukvarjajopodrobneje.
Mordaposkušajoodstarševpridobitiopravičila,daimajozadevoformalnourejeno,
topajetudivse.Drugerazmišljajootem,zakajprihajadotega,innavajajorazlične
vzroke(nezaupanjestarševinnjihovstrah,dabiseotrokomkajzgodilo;finančne
stiskeromskihdružin,kerjetedejavnostiobičajnotrebaplačati),včasihizražajo
tudisočutjedoromskihdružin,neiščejoparešitevzapreseganjetakšnegastanja.
Nekatereučiteljicepaseizrecnotrudijougotoviti,kajsovzrokizaneudeležbo
romskihotrok,inrazmišljajootem,kakolahkosameprispevajoktemu,dabise
tospremenilo.Poskušajozrazličnimiprilagoditvamiindelovanjemzunajutečenih
šolskihpostopkov–npr.potrudijoseromskimstaršeminotrokomnanjimrazu-
mljivnačinrazložiti,kajjeposameznadejavnost,kakonatančnobopotekala,kaj
seodotrokpričakuje,alipažepredhodnoposkrbijozavključitevromskihučencev
vdoločeneskupineotrok,zakaterevedo,dateučencedobrosprejemajoindase
bodoromskiučencizatolažeodločilisodelovatipridoločeniaktivnosti.
Izdnevnikovvečineučiteljicjesicerrazbratinjihovoželjopoboljšempozna-
vanjuromskihučencev,kijihučijo,intudinasplohpoboljšempoznavanjuromske
kulture.Učiteljicetorejizražajoodprtostzaspoznavanjedrugihkultur,vendar
sepritemzastavljavprašanje,kolikojetakšenodnospogojenzesencialističnim
razumevanjemkulture.Torazumevanjekulture(kotdane,vrojene,nespremen-
ljive),nerazumevanjevzrokovzanastanekrazlikmedetničnimi/kulturnimi
skupinami(kot»vrojenih«deficitovposameznihkultur)inomejenorazumevanje
(ne)pravičnostidejanskopomenijoprikritrasističniodnosoziromavodijovanjin
prispevajokreproduciranjuneenakostimedrazličnimidružbenimiskupinami
(prim.Kubota2010,103,106).Težavaje,daseučiteljicetegapogostonezavedajo.
Njihovodelovanjejevosnovidobronamerno,želijopomagatiromskimotrokom,
dabibiliuspešnivšoliindabiseintegriralivvečinskošolskookoljeinširšo
družbo.Vendarpritempogostoromskeotrokeobravnavajokototrokezrazličnimi
primanjkljaji,»kulturnimi«značilnostmiter»kulturno«pogojenimobnašanjem,
kivšoliinširšidružbinasplohnizaželenoinsprejemljivo,zatojimjetrebapo-
magati,dasečimprejprilagodijo,»civilizirajo«.Pritempaumanjkarazmisleko
lastnikulturniinideološkipogojenosti,dominantnostivečinskekulture,vzrokih
zakulturnerazlike,odnosihmočimeddružbenimiskupinami,diskriminacijiipd.
Lahkobigovorilitudiot.i.dyscounscious racism,kotgaopredeljujeKing(1991).
Grezaoblikorasizma,kitihosprejemanormeinprivilegijevečinskekulture,
brezkakršnegakolikritičnegarazmislekaopravičnostidružbeneinekonomske
hegemonijeinprivilegijevvečinskedružbe.Iznekaterihdnevnikovjecelomo-
gočerazbrati(včasihimplicitno)razmišljanje,dasoRomiprivilegirani,kerjim
ničnitrebadelati,nijimtrebaizpolnjevatinobenihdolžnosti, imajo(poznajo,
zahtevajo)samopravice inzaradisocialnepodporeživijo lepšekotkdajprej:
»S socialno podporo in brez truda dobijo toliko sredstev, da lepše, kot živijo zdaj, 
še niso živeli.«(ZapisizdnevnikaU7)
Učiteljicevdnevnikihvečkratomenjajo,daromskiotrocinimajomotivacije
ininteresazaučenjeindeloterdajihstaršiprišolskemdelunepodpirajo.
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 41
»Njihova miselnost je takšna: naučil se bom, ker bom vprašan, in takoj, ko 
dobim oceno, tega znanja ne potrebujem več. V večini se učijo kampanjsko, v zad- 
njem trenutku in nimajo delovnih navad. Takšno miselnost so jim vcepili starši, 
ki po večini pošiljajo otroke v šolo samo zaradi zakonske obveze in denarne kazni 
v primeru neobiskovanja pouka.« (Zapisizdnevnika13)
Pogostotudiromskeučenceopisujejokotučence,kijimprimanjkujejodoločene
dispozicije,veščine,sposobnostiinpredznanja.
»Pri načrtovanju in izvajanju učne pomoči in pouka je treba upoštevati nasled- 
nje značilnosti romskih učencev: kratkotrajna pozornost in koncentracija; hitra 
utrudljivost; nezaupanje v svoje sposobnosti; odklanjanje nalog, ki se jim zdijo 
težke; stalno zahtevanje pomoči in potrditve, da delajo prav; slabo razvite motorične 
sposobnosti; nizka splošna razgledanost in malo izkušenj; nizka toleranca; slab 
nadzor čustev.«(Zapisizdnevnika14)
Podobnizapisisepojavljajotudipriučiteljicah,kisicervdnevnikihizkazujejo
določenoodprtost,pripravljenostnaspoznavanjeinupoštevanjekulturnihrazlik
terprilagajanjetemrazlikamvučnemprocesu.Takšnoizhodiščevrazmišljanju
pavendarlepomenidojemanjeromskihotrokkot»deficitarnih«,karjevnasprotju
značelommedkulturnosti.Polegtega,kotopozarjaKubota(2010,str.103),takšno
razmišljanjelahkokaženaprikritrasizem.Neprestana(samo)refleksijaučitelja
gledenjegovegarazmišljanjaindelovanjajezatonujna,dabiselahkopreseglo
takšnostanjeinpovečevaleučiteljevemedkulturnekompetence,kisopotrebne
zaizvajanjemedkulturnegaizobraževanja.
Sklep
Analiza21dnevnikovučiteljic,kipoučujejoromskeotroke,jepokazala,da
sejihvečinatrudispodbujatipriizobraževanjuindoseganjučimboljšihučnih
uspehovterdasojimpripravljenepritempomagatinarazličnenačine.Njihova
izhodišča(vsmisluodnosadoRomovinvidenjanjihovegamestavdružbi)pase
pritempogostorazlikujejoinposledičnotudinjihovaravnanjavodijodorazličnih
rezultatov.Njihovopoznavanjeinrazumevanjemedkulturnihrazlikjepogostopo-
manjkljivo,predvsempavelikokratnepresežeetnocentričnegaodnosainpogleda
nasvettersepravilomaneizrazivaktivnemzavzemanjuzapreseganjedružbenih
razmerijneenako(vredno)stimedvečinskoinmanjšinskimiskupinami.Obstajajo
sicerizjeme,prikaterihlahkonapodlagidnevniškihzapisovocenimo,daimajo
močnejerazvitemedkulturnekompetence.Lahkotudisklepamo,dasomedkulturne
kompetenceučiteljevzlastiposledicaindividualnegaizobraževanja,usposabljanja,
odprtostiinprizadevnostiučiteljasamega,nepasistemskihspodbudinpodpore.
Ačeželimonareditinapredekvpreseganjumedkulturnihneenakosti,zagotavljanju
enakihmožnostiinpravičnostiterenakopravnegasodelovanjarazličnihdružbenih
skupinvkulturnoraznolikihšolah(inširšidružbi),potemjenujno,darazvijanja
medkulturnihkompetencinudejanjanjanačelamedkulturnosti neprepustimo
innaložimoleposameznimučiteljem.Samoučiteljaliučiteljisšetakodobrimi
medkulturnimikompetencaminezadoščajozadoseganjeciljev,kijihzagovarja
 
42 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
medkulturnoizobraževanje.Zaimplementacijomedkulturnegaizobraževanjaje
trebašoloobravnavatikotsocialnisistem,kijesestavljenizvrstekomponentin
spremenljivk(npr.odnosiinstališčacelotnegašolskegaosebja,učninačrt,šolska
politikaoziromakultura,skritkurikul,učnistili,umestitevinpovezavezlokalno
skupnostjo,načinipreverjanjaznanj,učnagradiva,učnistiliinstrategijeitd.),
pričemerjetrebaznovimivsebinaminapolnitipravvse(Banks2010,str.22–25).
KotopozarjajotudiCrozieridr.(2009,str.547),učiteljizaizvajanjeučinkovitega
medkulturnegaizobraževanjaindoseganjedolgoročnihspremembnaravnišole
potrebujejopopolnopodpororavnateljev,zunajšolskegaprostorapatudipodporo
vladnihpolitik,pričemerbivladamoralaodšolinfakultet,kiizobražujejobodoče
učitelje,zahtevati,datevsebineobravnavajoprioritetno.
Literatura in viri
Banks,J.A.(1993).MulticulturalEducation:Development,DimensionsandChallenges.
Phi Delta Kappan,75,št.1,str.22–28.
Banks,J.A.(2007).Multicultural Education: Issues and Perspectives,sixthedition.Hobo-
ken,NewJersey:JohnWiley&Sons,Inc.
Banks,J.A.(2010).MulticulturalEducation:CharacteristicandGoals.V:J.A.Banksin
C.A.McGeeBanks(ur.)Multicultural education: Issues and perspectives, seventh
edition.NewJersey:JohnWiley&Sons,Inc.,str.3–26.
Bennett,M.J.(1993).TowardsEthnorelativism:ADevelopmentalModelofIntercultural
Sensitivity(revised).V:R.M.Paige(ur.)Education for the Intercultural Experience.
Yarmouth,Me:InterculturalPress.
Boecker,M.C.(2008).Intercultural Competence – The Key Competence in the 21st Century. 
Bertelsmann Stiftung in Fondazione Cariplo.Dostopnona:http://www.ngobg.info/bg/
documents/49/726bertelsmanninterculturalcompetences.pdf(pridobljeno27.2.2016).
Byram,M.(2000).AssessingInterculturalCompetenceinLanguageTeaching.Sprogforum
6,št.18,str.8–13.Dostopnona:http://inet.dpb.dpu.dk/infodok/sprogforum/Espr18/
byram.html(pridobljeno15.2.2016).
Byram,M.,Gribkova,B.inStarkey,H.(2002).Developing the Intercultural Dimension in 
Language Teaching: A Practical Introduction for Teachers.Strasbourg:Councilof
Europe.
Crozier,G.,Davies,J.inSzymanski,K.(2009).Education,IdentityandRomaFamilies:
Teacher’sPerspectivesandEngagementwithINSETRomtraining.Intercultural 
Education,20,št.6,str.537–548.
Deardorff,D.K.(2006).IdentificationandAssessmentofInterculturalCompetenceasa
StudentOutcomeofInternationalization.Journal of Studies in International Educa-
tion,10,št.3,str.241–266.
Deardorff,D.K.(2009).ImplementingInterculturalCompetenceAssessment.V:D.K.
Deardorff(ur.)The SAGE Handbook of Intercultural Competence.ThousandOaks,
CA:Sage,str.477–491.
Deardorff,D.K.(2014).Some Thoughts on Assessing Intercultural Competence.National
Instituteforlearningoutcomesassessment.Dostopnona:https://illinois.edu/blog/
view/915/113048(pridobljeno1.3.2016).
Medkulturnekompetenceučiteljev:primerpoučevanjaromskihučencev 43
Delors,J.(1996).Learning: The Treasure Within.ReporttoUNESCOoftheInternational
CommissiononEducationfortheTwenty-firstCentury.UNESCO.
Fantini,AlvinoE.(2009).AssessingInterculturalCompetence.V:D.K.Deardorff(ur.).The 
SAGE Handbook of Intercultural Competence.London:Sage,str.456–476.
Flynn,J.E. (2010).CriticalMulticulturalisminHumanitiesandSocialScience.V:S.
MayinC.E.Sleeter(ur.).Critical Multiculturalism. Theory and Praxis.NewYork:
Routledge,str.163–175.
Graf,A.(2004).ScreeningandTrainingInter-CulturalCompetencies:EvaluatingtheIm-
pactofNationalCultureonInter-CulturalCompetencies.The International Journal 
of Human Resource Management,15,št.6,str.1124–1148.
Hill,I.(2007).MulticulturalandInternationalEducation:NevertheTwainShallMeet?
Review of Education,53,št.3,str.245–264.
Hočevar,N.(2010).Medkulturno učenje in sprejemanje različnosti za uspešno življenje. 
Raziskava s stališča šol.SrednjaekonomskašolaLjubljana.Projektnogradivo.
Huber,J.(ur.).(2012).Intercultural Competence for All. Preparation for Living in a Hete-
rogeneous World.Strasbourg:CouncilofEuropePublishing.
Jazbec,S.,B.,ČagraninLipavicOštir,A.(2013).LanguageLearningandRomapupils–The
CaseofSlovenia.Croatian journal of education,15,št.3,str.655–692.
King,J.E.(1991).DysconsciousRacism:Ideology,Identity,andtheMiseducationofTeach-
ers.The Journal of Negro Education,60,št.2,str.133–146.
Kiswarday,V.(2015).Stališčaučiteljevovplivurazličnihposebnostiotrokinmladostnikov
nanjihovezmožnostizaaktivnoučnoinsocialnovključevanjevšoli.V:D.Hozjan
(ur.).Aktivnosti učencev v učnem procesu.Koper:UniverzitetnazaložbaAnnales,str.
135–150.Dostopnona:http://www.zrs.upr.si/monografije(pridobljeno3.2.2016).
Krek,J.inVogrinc,J.(2005).Znanjeslovenskegajezikakotpogojšolskegauspehaučencev
izjezikovnoinkulturnorazličnihtersocialnodeprivilegiranihdružin–primerzače-
tnegaopismenjevanjaromskihučencev.Sodobna pedagogika, 56,št.2,str.118–139.
Kubota,R.(2010).CriticalMulticulturalEducationandSecond/ForeignLanguageTeach-
ing.V:S.MayinC.E.Sleeter(ur.).Critical Multiculturalism. Theory and Praxis.
NewYork:Routledge,str.99–111.
Ladson-Billings,G.(1995).ButThat’sJustGoodTeaching!TheCaseforCulturallyRelevant
Pedagogy.Theory into Practice, 34,št.3,str.159–165.
Lesar,I.(2013).Idejainkluzije–medrazličnimikonceptipravičnostiinetičnimiteorijami.
Sodobna pedagogika,64,št.2,str.76–95.
May,S.inSleeter,C.E.(2010).Introduction.CriticalMulticulturalism.TheoryandPraxis. 
V:S.MayinC.E.Sleeter(ur.).Critical Multiculturalism. Theory and Praxis.New
York:Routledge,str.1–16.
Milner,H.R.(2007).Race,CultureandResearcherPositionality:WorkingThroughDan-
gersSeen,Unseen,andUnforeseen.Educational Researcher,36,št.7,str.388–400.
OECD.(2009).Creating Effective Teaching and Learning Environments. First results from 
TALIS. Dostopnona:http://www.oecd.org/education/school/43023606.pdf(pridobljeno
26.2.2016).
Peček,M.,Čuk,I.inLesar,I.(2013).Prepoznanelastnostikotdejavnikučnegauspeha
različnihskupinučencev.Sodobna pedagogika,64,št.4,str.70–86.
 
44 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2016 RomanaBešterinMojcaMedvešek
Polak,A.(1995).Kajnamrazkrivajodnevnikipedagoškeprakse:Vsebinskeravnipisanja
kotkazalnikizmožnostistrokovnerefleksijeučitelja.Vzgoja in izobraževanje,26,št.
2,str.19–22.
Salo-Lee,L.(2006).InterculturalCompetenceinResearchandPractice:Challengesof
GlobalizationforInterculturalLeadershipandTeamWork.V:N.AaltoinE.Reuter
(ur.).Aspects of Intercultural Dialogue. Theory, Research, Applications.Köln:SAXA
Verlag,str.77–92.
Spitzberg,B.H.inChangnon,G.(2009).ConceptualizingMulticulturalCompetence.V:
D.K.Deardorff(ur.).The SAGE Handbook of Intercultural Competence.Thousand
Oaks,CA:Sage,str.2–52.
Sharma,S.(2010).CriticalMulticulturalismandCulturalandMediaStudies.V:S.May
inC.E.Sleeter(ur.).Critical Multiculturalism. Theory and Praxis.NewYork:Rout-
ledge,str.113–123.
SkubicErmenc,K.(2003).Komujenamenjenainterkulturnapedagogika?Sodobna peda-
gogika,54,št.1,str.44–59.
SkubicErmenc,K.(2006).Slovenskašolazdrugestrani.Sodobna pedagogika,57,posebna
izdaja,str.150–167.
SkubicErmenc,K.(2010).Medposebnimipravicamiinnačelominterkulturnosti.Sodobna 
pedagogika, 61, št.2,str.268–279.
Vrečer,N.(2011).Medkulturnekompetencekotprvipogojzauspešenmedkulturnidialog.
VM.Lukšič-Hacin,M.MilharčičHladnikinM.Sardoč(ur.).Medkulturni odnosi kot 
aktivno državljanstvo.Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,str.169–179.
Walkling,P.(1990).MulticulturalEducation.V:N.Entwistle(ur.). Handbook of Educational 
Ideas and Practices.London:Routledge,str.82–90.
Ward,C.inWilson,J.(2014).Conceptualizing,MeasuringandPredictingIntercultural
Competence.V:Xiaodong,D.inGuo-Ming,C.(ur.)Intercultural Communication Com-
petence: Conceptualization and Its Development in Cultural Contexts and Interactions. 
NewcastleuponTyne:CambridgeScholarsPublishing, str.41–68.