Celjski tednik
1957, št. 37
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA  CELJSKEGA  OKRAJA
Teden otroka zopet pred nami
Ze nekaj let posveča naša so-
cialistična družba otrokom, mla-
dini in družini vse večjo skrb in
pozornost. To svojo dolžnost pa
opravlja na najrazličnejše nači-
ne. Na tem plemenitem delu je
dolga vrsta socialnih, zdravstve-
nih, prosvetnih, kulturnih orga-
nizacij in ustanov, političnih in
malone vseh množičnih organi-
zacij; dalje ljudskih, šolskih in
upravnih odborov ter njihovih
svetov. Skrb za otroka in dru-
žino je torej zajeta z vseh strani,
tako da lahko rečemo, da sta po-
stala otrok in družina [središče
prizadevanj za zdravo duševno in
telesno rast našega mladega ro-
du. Prav posebno skrb posvečajo
tej nalogi društva prijateljev
mladine, ki zbirajo okrog sebe
vse množične organizacije, zla-
sti pa tiste, ki v svojih vrstah
vzgajajo mlad naraščaj. Da bi
njihovo vzgojno delo potekalo
čim uspešnejše in smotrneje, pri-
rejamo vsako leto »Teden otro-
ka«.
TEDEN OTROKA
OD 30. SEPT. DO 7. OKT.
Letošnji »Teden otroka« ima
poseben namen. V tem tednu bo-
mo pregledali uspehe dosedanje-
ga dela v skrbi za otroka, kakšni
so sadovi tega dela, hkrati pa
ugotavljali, kakšne potrebe ima-
jo naši otroci in kako jim bomo
še bolj ustregli. Zato se bomo v
tem tednu zbirali k skupnim po-
svetovanjem poleg društev pri-
jateljev mladine še organizacije
Ljudske mladine. Zveza za te-
lesno vzgojo »Partizan«, Zveza
športov. Zveza ljudske tehnike,
Zveza tabornikov, Počitniška zve-
za. Gasilska zveza, Strelska zve-
za. Planinska zveza. Podmladek
Rdečega križa. Zveza ženskih
društev. Zveza zdravniških dru-
štev. Zveza prosvetnih delavcev,
Združenja slikarjev, književni-
kov, umetnikov, filmskih delav-
cev, knjižničarjev itd. Kjerkoli
delujejo te organizacije, bo nji-
hova skrb, da v tem tednu sode-
lujejo in sestavijo načrte za bo-
doče delo, ki ne more biti usmer-
jeno samo na »Teden^ otroka«,
marveč mora potekati vse leto.
Pregledali bomo, kako delajo
sveti za varstvo družine, šolski
odbori, dispanzerji, posvetovalni-
ce, dečji domovij otroški vrtci,
jasli, dijaški domovi in internati.
Premislili bomo, kje so potrebna
otroška igrišča, kje manjkajo še
otroški vrtci, prostori za zabavo,
razvedrilo in ustvarjalno delo
otrok in mladine, pionirski do-
movi, delavnice in delovne sobe,
športne dvorane, knjižnice in či-
talnice, otroške filmske predsta-
ve, šolske kuhinje in letovanja.
K tej množični skrbi za otroke
bomo povabili tudi starše in osta-
le državljane, da z združenimi
močmi ustvarimo otrokom lepše
življenjske pogoje. Po vseh kra-
jih Ђото ustanovili koordinacij-
ske odbore iz vrst množičnih or-
ganizacij in ustanov, ki bodo pre-
vzeli in izvrševali naloge, ki jih
bodo narekovale potrebe.
Tudi stanovanjske skupnosti
bodo lahko prispevale svoj delež
pri ustvarjanju prostorov in po-
gojev za zbiranje otrok k igri in
delu.
»TEDEN OTROKA« PO VSEJ
JUGOSLAVIJI
»Svet društev za skrb o otro-
cih in rnjludini Jugoslavije« v
Beogradu je za letošnji »Teden
otroka« izdal poseben proglas, s
katerim se -ta visoko pomembna
prireditev razširi na vso Jugo-
slavijo.
7. OKTOBER —
MEDNARODNI DAN OTROKA
V mednarodni organizaciji, v
kateri je včlanjenih 65 držav, je
bil 7. oktober proglašen za med-
narodni dan otroka. Zato se naš
»Teden otroka« zaključuje prav
s tem dnem.
15-LETNICA PIONIRSKE
ORGANIZACIJE
V letu 1942, sredi naše narod-
noosvobodilne borbe, je vznikla
naša Pionirska organizacija. Vsi
pionirski odredi bodo ta praznik
proslavili v času med 7. okto-
brom in 29. novembrom. Za uvod
teh proslav je določen pionirski
POHOD BRATSTVA IN
EDINSTVA
po vsej Jugoslaviji. Po 60 pio-
nirjev in pionirk bo v drugi polo-
vici septembra obiskalo na svo-
jem pohodu eno izmed bratskih
republik ter si pri tem ogledalo
zgodovinske, kulturne in gospo-
darske znamenitosti krajev, skozi
katere bodo potovali. Okraja Ce-
lje in Novo mesto bosta poslala
po 5 pionirjev na pohod po Sr-
biji, po enega pa na pohod po
Sloveniji. -nik
IZREDNO USPEŠEN ZBOR VOLIVCEV V PRVI ČETRTI
Tečje sodelovanje volivcev, boljše delo
občine
Na zborih volivcev v celjski občini volivci živo raspravio ajo o vseh
problemih gospodarskega in družbenega življenja na področju občine in
dajejo tudi kritične i>ripombe na dosedanje delo občinskega ljudskega od-
bora. Tako živa in konkretna razprava ter pozitivna mnenja volivcev bo-
do vsekakor koristila novo izvoljenemu ljudskemu odboru, da bo še uspeš-
neje usmeril svojo dejavnost po željah volivcev, seveda v okviru danih
možnosti.
Pred dnevi je bil zbor volivcev v prvi
četrti, ki je bil brez dvoma eden najibolj-
ših v Celju. Zbor volivcev v tej volilni
enoti je bil prvič odložen zaradi premale
udeležbe, sai je prišlo na zbor komaj ne-
kaj desetin volivcev in zbor ni bil sklep-
čen. To je bilo pripisati predvsem po-
manjkljivim političnim in organizacij-
sikim pripravam, saj so bili volivci za
zbor prepozno obveščeni.
Takoj drugi dan se je sestal politični
aktiv v prvi četrti in analiziral vzroke
slabe udeležbe. Sklenili so razgibati ves
teren. Med volivce so šli člani SZDL in
jih opozorili na važnost zbora volivcev,
na katerem bodo razpravljali o doseda-
njem delu občine in predlagali kandidate
za nove občinske odbornike. Ko so bili
volivci vsi o tem obveščeni in ko so še
zvedeli, da bo na zbor volivcev prišel kot
občinskj ljudski odbornik tudi predsed-
nik Okrajnega odbora SZDL v Celju tov.
Franc Simonič, jih ni bilo treba veliko
prepričevati.
Proti osmi uri zvečer so se volivci ved-
no v večjem številu zbirali v dvorani
OZZ. Bila je skoraj premajihna, saj se je
zbralo neikaj nad dve Sito volivcev. Ta
¿oor volivcev, ki je bil po številu udele-
žencev in po bogati vsebini prav gotovo
eden najboljših v Celju, saj je trajal do
enajste ure ponoči in vsi, ki bi radi go-
vorili niti dc besede niso prjí'.li, je dokasi,
kako se lahko razgiba teren, če so prej
politične priprave v redu opravljene.
Volivci so predlagali v njihovi volilni
enoti, ki bo volila enega odbornika, kar
tri kandidate.
Prvi predlog je padel za Vlada Boga-
taja, ki je znan v Celju kot požrtvovalen
in razgledan družbeni delavec in je že
sedaj odbornik ter ima v celjski oibčini
že velike izkušnje. Nekdo je nato pred-
lagal odvetnika Medveda, ki je tudi znan
kot dober družbeni delavec, vendar je ta
kandidaturo odklonil zaradi številnih
funkcij, ki jih že ima. Nato je nekdo med
volivci predlagal še tovariša dr. Janeza
Lovšina, uglednega zdravstvenega delav-
ca v Celju in podpredsednika celjske ob-
čine, ki si je pri občinskem delu nabral
tudi že dokaj izkušenj. Tudi dr. Lovšin
se je kandidature otepal, češ da je pre-
več zajposlen in tako važne funkcije ne
bo zmogel.
Ko se je proti koncu zbora vrnila v
dvorano kandidacijska komisija, je njen
predsednik tov. Šepec dejal, da je imela
komisija težko nalogo in ni mogla upo-
števati ugovora dr. Lovšina, kajti želja
zbranih volivcev se je že prej pokazala,
da pozdravljajo njegovo kandidaturo.
Ker sta oba predlagana najiboljša med
najboljšimi javnimi delavci v prvi četrti,
so volivci s ploskanjem in enodušno po-
trdili predlog kandidacijske komisije, da
bosta to volilno enoto zastopala na bliž-.
njih obč. volitvah kot kandidata za nove-
ga odbornika tov. Bogataj in dr. Lovšin.
Po poročilu občinskega ljudskega od-
bornika tov. Franca Simoniča, ki je vo-
livcem obšiimo in zelo prepričljivo naka-
zal uspehe naše države v zunanji poli-
tiki, zlasti pa v prizadevanju za mir
v svetu in miroljubno aktivno koeksi-
stenco med državami z različno druž-
beno ureditvijo, dalje usipehe, ki smo jih
zlasti v zadnjih letih dosegli na gospo-
darskem polju, je tovariš Simonič sezna-
nil volivce o dosedanjem delu celjske
občine. Poudaril je, da so bili tudi uspehi
občine veliki, zlasti v gospodarstvu in na
komunalnem področju, kar nam prizna-
vajo tudi inozemci, ki pridejo v Celje,
saj primerjajo Celje po urejenosti z naj-
bolj urejenimi švicarskimi mesteci. Na-
nizal je tudi pomanjkljivosti in napake,
ki jih bo vedno manj, čim bolj bodo vo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Novi Okrajni ljudski odliop v Celju
bo imel sto deset odbornikov
v torek dopoldne je bila v dvorani
Okrajne zadružne zveze skupna seja
obeh zborov Okrajnega ljudskega odbo-
ra v Celju. Pod vodstvom predsednika
Rika Jermana so odborniki najprej po-
slušali in nato sklepali o poročilu ko-
misij za gospodarstvo okrajnega zbora
in zbora proizvajalcev. Na predlog obeh
komisij je ljudski odbor prevzel po-
roštvene izjave za najem investicijskih
in obratnih kreditov za več kot 30 go-
spodarskih organizacij. Značilno je, da
so za poroštvene izjave v glavnem pro-
sile kmetijske zadruge, kmetijska go-
spodarstva in posestya, kmetijske za-
družne organizacije in ustanove, ki so
svoje vloge utemeljevale z gradnjo
hmeljarskih sušilnic, manj pa z ostali-
mi potrebami, kot so novogradnje, na-
bave kmetijskih strojev in podobno.
Na predlog iste komisije so odborniki
obeh zborov potrdili proračun za od-
pravo posledic elementarnih nesreč in
za obnovo cest ter cestnih objektov, ki
ga je sestavila, oziroma predložila
okrajna uprava za ceste v Celju. Po tem
predlogu bodo iz sredstev stalnega re-
zervnega sklada Okr. ljudskega odbora
obnovili cesti Planina-Sevnica in
Zeče-Zreče, obnovili oporne zidove in
cestišča na cestah Zeče-Sentjur in Rim-
ske Toplice-Hrastnik in končno popra-
vili most v Višnji vasi.
Po poročilu komisije za predgise in
organizacijska vprašanja okrajnega
zbora in komisije za predpise pri zboru
proizvajalcev je ljudski odbor potrdil
pravilnik Komunalne banke v Celju o
dopolnilnih plačah, položajnih dodat-
kih, blagajniških dodatkih in nagradah.
Zraven tega pa so ljudski odborniki
sprejeli še dva odloka, in sicer o dolo-
čitvi najnižjega in najvišjega zneska
stroškov za prehrano, prenočišče pri-
čam, izvedencem in tolmačev v uprav-
nem postopku ter končno odlok o usta-
novitvi okrajnega sklada za gospodar-
ske kadre. Po predlogu tega sklada bo-
do obravnavali podpore za zidanje, raz-
širitev in opremo strokovnh šol ter nji-
hovih delavnic in domov, nadalje pod-
pore za sistematično strokovno izpopo-
njevanje gospodarskih kadrov in kon-
čno podpore za redno vzdrževanje stro-
kovnih šol.
Po poročilu komisije za prošnje in
pritožbe so ljudski odborniki med dru-
gim sprejeli odločiteVj da naj novi
Okrajni ljudski odbor v Celju šteje 110
odbornikov, od tega 55 v okrajnem zbo-
ru in 55 v zboru proizvajalcev.
Tudi sindikati sodelujejo pri predvolilnili pripravali
v zvezi s ipripravami za volitve v ljudske odbore in zbore proizva-
jalcev je predsednik Okrajnega sindikalnega sveta v Celju, tovariš Ivan
Žjnaher odgovoril na nekaj vprašanj, ki mu jih je stavil naš sodelavec.
Našo javnost bo gotovo zanimalo,
kako se sindikalne podružnice v na-
šem okraju pripravljajo za bližnje vo-
litve. Kaj bi nam o tem vedeli pove-
dati?
»Tudi sindikati aktivno delajo pri pri-
pravah za letošnje jesenske volitve in
pomagajo družbenim organizacijam, da
bodo lahko svojo politično nalogo in dolž-
nost kar najbolje opravile. Okrajni sin-
dikalni svet je imel širše sestanke po
občinah in zadolžil člane občinskih sin-
dikalnih svetov, da bodo kar najinterj-
ziivneje sodelovali tako v vseh predvo-
lilnih pripravah, kakor tudi pri izvedbi
volitev. Občinski snidikalni sveti se v
predvolilni akciji zavzemajo predvsem
za to, da bodo novi občinski ljudski od-
bori v družbeno političnem pogledu še
zrelejši in sposobnejši. Tako usmeritev
pa neizprosno terja nenehen porast vlo-
ge komunalnega sistema. V tej akciji
bodo sindikalne organizacije telile za
tem, da se osvetli delovnim ljudem do
sedaj uspešno opravljeno delo in druž-
beni razvoj življenja v komimi in da se
jim osvetlijo stvarne perspektive. Obči-
ne bodo morale svojim volivcem podati
pregled dosedanjega dela, istočasno pa
bo treba prikazati ljudem, kakšne naloge
in dolžnosti bo imela v bodoče občina
in kakšne naloge bo imel bodoči ljudski
odbornik. Sindikalni sveti se bodo za-
vzemali za to, da bodo narejene analize
vsega dela, ki je bilo v zadnjih letih
opravljeno v občini in v podjetjih.«
Dovolite vmesno vprašanje: Ali se
po kongresu delavskih svetov kažejo
vidnejše pozitivne spremembe v delu
sindikalnih podružnic?
»V svojem gosix)darskem programu se
bodo naši sindikati morali bolj osloniti
na gradivo kongresa delavskih svetov.
Priznati je treba, da so ponekod dele-
gati, pa tudi drugi odgovorni ljudje pri
občinskih sindikalnih svetih ljudem pre-
malo govorili o kongresnem gradivu in
so tudi nezadostno proučiH resolucijo
kongresa. Delovni kolektivi in sindikati
(Nadaljevanje na 3. strani)
V službi ljudstva
Pred dnevi je bila v Gospodarskem
klubu v Celju mala svečanost pripad-
nikov Ljudske milice. Zbralo se je 24
mladih ljudi — miličnikov, ki so z
uspehom zaključili štirimesečni tečaj in
bodo nastopili prvič svojo odgovorno
službo.
Svečanosti ob zaključku tečaja so se
udeležili tudi gostje iz državnega sekre-
tariata za notranje zadeve iz Ljubljane,
med njimi državni sekretar tov. Mitja
Ribičič, podsekretar tovariš Janez Japel,
dalje podpredsednik okrajnega odbora
SZDL v Celju in predsednik sveta za
notranje zadeve tov. Jakob Žen, pred-
sednik celjske občine tov. Andrej Sve-
tek, okrožni javni tožilec tov. Edo Gr-
gič, predsednik Okrožnega sodišča tov.
Niko Pogačnik in drugi.
Zastopnik tajništva za notranje zade-
ve pri OLO v Celju tov. Karel Sagadin
je v pozdravnem govoru dejal, da so
miličniki pridobili v tečaju precej zna-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tovariš
Sagadin
čestita
tečajnikom
k uspehu.
Preden so
odšli na
svoja
odgovorna
službena
mesta so se
¿a spomin
še enkrat
skupaj
slikali
STRAN 2

27. SEPTEMRA — Stev. 37
Pogled po svetu
Pretekli teden je bil v znani inozem-
ski reviji objavljen članek predsednika
naše države maršala Tita o položaju na
svetu. V njem je avtor posebej obrav-
naval korenine zapletenega stanja, da
bi pokazal staro resnico: Preden zač-
neš napadati neko zlorabo, neko zlo,
poglej, če moreš uničiti njene korenine.
Korenine napetosti pa so v napačni de-
litvi sveta med in po zadnji vojni, v
nezadovoljstvu zahodnih držav, ker se
je socializem utrdil namesto oslabil, in
v stalinistični zunanji politiki. Te ko-
renine je treba izruvati, pravi Tito, če'
hočemo utrditi temelje za trajni mir.
Dvanajsto redno zasedanje General-
ne skupščine OZN bo poteklo nedvom-
no v znamenju tega velikega vprašanja:
Ali je mogoče izruvati korenine bohot-
nega plevela nezaupanja, da bi mimo
njega pognala k soncu občutljiva klica
mednarodiiega sodelovanja v miru, v
aktivni koeksistenci"? Formalno se je
dobro začelo, v soglasju, oba velika di-
rigenta, Duiles in Gromiko, pa sta
»skozi ograjo svojih zob«, kakor bi re-
kel starina Homer, spravila pogubne
besede: Dulles je terjal, naj SZ v celoti
sprejme zahodne predloge za razoro-
žitev brez vsake spremembe. Ce jih ne
bo, gorje svetu! Kdor bo hotel preživeti
bodočo vojno, bo moral globoko pod
zemljo, živeti bo moral življenje moder-
nega troglodita. Gromiko pa je dejal,
da je SZ odločno zoper ameriško poli-
tiko na Srednjem vzhodu, v Aziji in
Afriki, da so razorožitveni predlogi za-
hoda nesprejemljivi, da je NATO ne-
varen ne samo socializmu, marveč vse-
mu svetu, da bo varšavski pakt razpu-
ščen samo, če se bo razšel tudi severo-
atlantski.
Skratka: Oba nasprotnika se z bese-
dami obstreljujeta stoječ na istih pozi-
cijah, ki smo jih vajeni gledati že leta
in leta.
Ker pa je obup zmota vseh zmot, ne
smemo obupati niti pri tej stvari, če-
prav človeštva lastne izkušnje doslej
niso spravile k pameti. Nasprotnika si
ne zaupata in zato ne odložita orožja.
Drug o drugem si delata take sodbe,
ki so bližje resnici kakor pa naše sodbe.
Ce si ljudje ne zaupajo, se upravičeno
drug drugega goljufajo. To je zmotni
krog, ki ga bomo težko prebili.
Sporazum pa se nam zdi mogoč, če
pregledamo pogoje obeh velikih. SZ
terja, da se nuklearna oborožitev obrav-
nava ločeno od ostalih vprašanj, da se
prepove proizvodnja tega orožja za tri
leta, da se sploh prepove, terja dalje,
da odidejo zapadne vojaške sile iz
Nemčije, da se zniža njihovo število
in nezaupno gleda na inšpekcijo iz zra-
ka. ZDA in njihovi sateliti pa bi radi
prenehali s proizvodnjo atomskega
orožja le za eno leto, radi bi ga obdr-
žali vsaj za samoobrambo, povezujejo
eno vprašanje z drugim in ne gredo iz
svojih pozicij nikamor.
Istočasno pa so v Torontu, Johannes-
burgu in Tokiu zabeležili potres, ki so
ga povzročile podzemeljske eksplozije
atomskih nabojev, 240 m pod zemljo.
Kakor da bi stari Evripides za vse čase
pisal strašno besedo v svoji tragediji
»Bakhe« : »Kaj je modro? Kaj bogov
najlepši dar? Da treščiš zmagovito pest
sovražniku na glavo! To je lepo: A lepo
zmeraj je ljubo.« Nikar tako, Evripi-
des! Prihodnost res ni kaj sončna, ven-
dar je dovolj razlogov, da upamo: Člo-
veški duh je preživel že marsikako ne-
varnost in težavo, tudi atomska ener-
gija ga ne bo stria.
In še kitico drobnih novic: V Fran-
ciji poteka razprava o oktroirani novi
alžirski ureditvi. Dulles je Pineauju
obljubil podporo, če jo bodo res izvedli.
Zdaj se je prijavil za rekruta celo princ
Orleanski, da bi še bolj potrdil, kdo
zavira pot iz zagate, ki stane Francijo
20.000 frankov na sekundo (700 milijard
letno). V Nemčiji je zmagal Adenauer s
50 %. Novi fiihrer je izjavil, da ni go-
vora o kaki skupni vladi s socialnimi
demokrati, ki bodo imeli tretjino za-
stopnikov v Bundestagu. Volitve da so
pokazale, kako prav je peljal politiko
doslej in jo bo peljal poslej, cele štiri
leta, ki da bodo pomembna ne le za
Nemčijo, temveč za ves svet. Analiza
pravi, da je nemškim klerikalcem
pomagala ameriška podpora, strah pred
gospodarskimi spremembami, če bi pri-
šel na vrh Ollenhauer, vmešavanje kle-
ra, neomejena propagandna sredstva,
precej pa tudi nerodna tuja pomoč so-
cialnim demokratom. Nemci so se torej
v glavnem odločili za Adenauerjevo
pot, za der Wille zur Macht, za voljo
po pomoči, za NATO, za politiko ZDA,
kakor je takoj po volitvah razglašal
vsemu svetu Adenauer. Zaradi uspe-
hov v notranji politiki so pozabili na
vojaško obveznost in na togost njegove
zunanje politike.
Med Albanijo in Grčijo se odpravlja-
jo ovire, ki so bile vse doslej nareko-
vale vojno stanje. Očistili bodo prelil'
med Krfom in Albanijo min, ki so tu
obležale vse od leta 1940 in se pogo-
vorili še o drugih stvareh. — V Indo-
neziji ima težave dr. Sukamo, ki bi rad
zedinil to otočno državo. Podpredsed-
nik Mohamed Hata, zastopnik musli-
manov, pa terja od njega, da odpusti
generala Nasutiona, nasprotnika revo-
lucionarnih odborov na Sumatri in v
Vzhodni Indoneziji. — V Siamu je mo-
ral iti Pibul Songram, oblast pa je pre-
vzel Šarit Tanarat, ki je ameriškemu
%)Oslaniku takoj sporočil svojo vdanost.
ZDA pa pravijo, da Šarit ni tako pri-
vržen njim kakor prejšnji potentat, češ,
da je nekaj časa podpiral list, nasproten
SEATO paktu. — V Italiji bi radi spro-
vedu novo linijo v zunanji politiki, re-
alistični dinamizem, ki ga je pokazal
Gronchi v Iranu. Arabski svet jih bo
dajal na preizkušnjo, ko bo šlo za gla-
sovanje o Alžiru. Na Srednjem vzhodu
pa ni popularna niti ameriška niti an-
glofrancoska politika. Težko pa je iti
mimo njiju. — V Indiji je Nehru v ve-
likih finančnih težavah. Rad bi rešil
agrarno vprašanje po načelu »zemljo
tistemu, ki jo obdeluje«, rad bi deželo
industrializiral. Am.eriška pomoč pa je
vezana na politične pogoje. Vendar
lahko zaupajo človeku, ki je v »Odkrit-
ju Indije« 1. 1946 zapisal: »Človek bo
ohranil sposobnost, da žrtvuje sam'éga
sebe. Zato nam ni treba izgubiti upa-
nja vanj. Kljub vsem nesrečam ni iz-
gubil svojega dostojanstva, svoje vere
v vrednote, ki jih ceni.«
Tudi na te vrednote moramo misliti,*
kadar tehtamo zunanjepolitično doga-
janje. T. O.
TOVARIŠ FRANC SIMONiC KANDIDAT NA 6 VOLILNI ENOTI V CELJU
ZadoToljeo človek ostïarja m io bolje...
Zbor volivcev šeste voline enote, ki
zajema del prebivalcev četrte četrti, je
bil uspešen, čeprav ne po tistih kriteri-
jih, ki jih običajno upoštevamo pri oce-
njevanju takega dogodka. Treba je ta-
koj povedati, da na tem zboru ni bilo
živahnega razpravljanja niti v zvezi s
poročilom pristojnega občinskega odbor-
nika, niti pozneje ob predložitvi in potr-
ditvi kandidatne liste.
Uspešen potek tega predvolilnega zbo-
rovanja se je odražal v tem, da so vo-
livci te volilne enote v poročilu občinske-
ga odbornika in sekretarja Okrajnega
komiteja ZKS, tov. Franca Simoniča lah-
ko slišali veliko več zanimivih in po-
membi^ih misli kot udeleženci mnogih
drugih zborov volivcev.
Tovariš Simonie je najprej govoril o
važnosti predstojećih volitev v občinske
in okrajni ljudski odbor. Dejal je, da je
iziredna važnost teh volitev ravno zato
tako velika, ker bodo občinski odbori v
bodoče dobili še večjo in širšo pristoj-
nost, ker bodo v novem sestavu dveh
zborov, občinskim zborom in zborom
■proizvajalcev, še bolj živo posegali v vse
probleme našega družbenega življenja.
Nato je govoril o naših dosedanjih
uspehih, pa tudi o težavah, ki so bile po-
sledica pospešene graditve. Ko je razvi-
jal te misli, je prisotnim z nesitetimi pri-
meri dokazoval, da naših uspehov ne
smemo ocenjevati oziko, v lokalnem po-
menu, kakor si ne moremo zamisliti na-
predka neke občine kot osnovne pvaliitič-
no gospodarske enote našega demokra-
tičnega sistema brez istočasnega procvi-
ta naše državne celote. Dober del svo-
jega poročila je tov. Simonič posvetil zu-
nanjepolitičnim problemom, zlasti pa
vlogi naše države v borbi za mir v svetu
in aktivno koeksistenco med narodi z
različno družbeno ureditvijo.
Nato je tov. Simonič govoril tudi o
problemih občine, o njenih načrtih in
tudi o slabostih, ki so spremljale delo
ljudskega odbora v zadnjih štirih letih.
Predvsem je govoril o gospodarskem in
komunalnem življenju občine. Dejal je,
da je celjska industrija dosegla lep na-
predelt pri povišanju proizvodnje, čerav-
no v zadnjih letih ni bilo storjenega ni-
česar, da bi potrebne industrijske obrate
rekoinstruirali in obnovili. Vsa celjsika
podjetja, izjema je samo »Celea-Sad«, so
bila gospodarsko uspešna in s svojo de-
javnostjo doprinesla tudi občini potreb-
na sredstva.
Tovariš Simonič je govoril Se o proble-
mih obrti in trgovine, pri čemer je ugo-
tovil, da bo ravno bodoči občinski odbor
ob sodelovanju državljanov moral storiti
vse, da se stanje v teh gospodarskih ve-
jah izboljša v korist življenjskega nivoja
prebivalstva.
Ko je govoril o stanovanjskih proble-
mih, je dejal, da letos v Celju gradimo
okoli šest sto stanovanj in da jih bo treba
graditi tudi v bodoče, če hočemo omiliti
sedanje stanje. Dejal je tudi, da ie nujno
treba dati organom, ki s to občutljivo de-
javnostjo upravljajo, večjo samostojnost,
oziroma večjo udeležbo družbenega
upravljanja.
Tov. Simonič je govoril tudi o tem, da
bo treba v bodoče vložiti vse naše na-
pore za izboljšanje življenjskih pogojev
delovinih ljudi. Ce je bil to cilj naše bor-
be med vojno, če je bilo to vodilo naših
naporov po njej, potem naj-bo tudi v bo-
doče naš glavni cilj. Nikoli ne smemo
pozabiti na človeka. Človek je tisti, ka-
teremu je vse, kar delamo in ustvarjamo,
namenjeno. Dejal je, da je tudi vse drugo
odvisno od tega, kako naš delovni človek
živi. Ce živi vsaj znosno in optimistično,
potem je njegovo delo boljše in kvalitet-
nejše. Če še ni vse tako kot bi želeli, po-
tem morajo delovni ljudje vsaj verovati,
da bo v najkrajšem času tako. To za-
upanje pa lahko rodi samo naše prizade-
vanje, naša trdna volja, ki se mora po-
kazati povsod, kjerkoli delamo in go-
vorimo v imenu delovnih ljudi.
Naposled je govoril še o problemih
šolstva in izrazil trdno prepričanje, da
bo to vprašanje v prihodnje deležno рк)-
dobne skrbi, kot je v zadnjem času bilo
deležno zdravstvo.
Navzoči so tov. Simoniča nagradili z
močnim aplavzom, pozneje pa, ko se je
kandidacijska komisija vrnila s kratko-
trajnega posveta, so enodušno potrdili
njen predlog, da bo v njihovi volilni
enoti kandidiral.
V razpravi so sodelovali le redki, med
njimi pa je govoril tudi tov. Riko Jer-
man, predsednik OLO Celje, ki je od-
govarjal na razna vprašanja volivcev.
Po končanem zboru volivcev sem se
obrnil k nekaterim, o kateirih vem, da
so drugače zelo pogosto razpravljali na
raznih sestankih. Vprašal sem jih, če to-
krat ni bilo problemov, o katerih bi go-
vorili. Odvrnili so mi, češ, F>otem ko je
govoril tov. Simonič, jih res ni bilo več.
Problemi že, toda neznanih ne. Ko sem
podvomil, da bi razprava res ne pre-
mogla več diskutantov, mi je eden med
volivci dejal: — No, kaj bi ti, tovariš,
še dodal k njegovemu izčrpnemu poro-
čilu? Nič čudnega torej ni, da so na tej
volilni enoti ostali pri enem kandidatu.
Ko je nekdo od volivcev predložil tov.
Simoniča za kandidata, so navzoči s
ploskanjem že dokazali, da je bilo vpra-
šanje delovnega predsednika po kakem
dodatnem predlogu popolnoma odveč.
Volivci to enote, ne samo da so po-
nosni, da tako priljubljen politični de-
lavec kandidira pri njih, temveč so
prepričani, da bo kot odbornik častno
in koristno zastopal volilno enoto v
občinskem zboru.
VOLITVE V OBČINSKE
ODBORE
Šola za množične
organizaciie
Zbori volivcev v celjski občini
so začeli nekoliko pozneje kot v
ostalih občinah celjskega okraja.
To pa zaradi tega, da bi pred-
hodno množične organizacije iz-
vršile politične predpriprave ter
razgibale volivce, da bi bili zbori
obiskani v čim večjem številu in
da bi bili vsebinsko bogati. V za-
četku se je izkazalo, da politične
organizacije niso storile povsem
svoje dolžnosti, saj so bili prvi
zbori volivcev dokaj slabo obi-
skani in razprava na njih je bila
več ali manj skopa. Od 'prvih de-
setih zborov volivcev so morali
štiri zaradi premajhne Udeležbe
ponovno sklicati. To je dokaz, da
so se politične organizacije v me-
stu preveč zaprle same vase in
izgubile stik s svojim članstvom
in z volivci, kar je njihova pogla-
vitna naloga.
Poslednji sestanek sekretarjev
osnovnih organizacij Zveze ko-
munistov in predsednikov teren-
skih organizacij SZDL 'je to trdi-
tev potrdil. Po tem sestanku je
delo v množičnih organizacijah
zaživelo, kar se odraža tudi na
zborih volivcev, ki so dobro obi-
skani in vsebinsko dokaj pestri.
Ta izkušnja še enkrat potrjuje
staro pravilo, da se uspehi dose-
gajo tam, kjer množične organi-
zacije oziroma njihovi odborniki
aktivno delujejo in kjer njhovo
delo gre v širino. Kjer takega de-
la ni, pa tudi uspehov ne more
biti. Prav gotovo je to velika šola
za politične organizacije, ki bodo
morale svoje delo v predvolilnih
pripravah   izboljšati   ter   dobiti
stik s svojim članstvom, ki bi
moralo aktivno sodelovati v vseh
pripravah do volitev. Brez mno-
žičnosti pri političnem delu ne
more biti zaželenih uspehov. Za-
to bi naj odbori SZDL in sekre-
tariat   ZK   vključiti   v   aktivno
delo čim več svojega članstva, saj
peščica ljudi ne zmore vsega tako
obsežnega dela. Ce bodo odbori
razgibali svoje članstvo, uspeh v
predvolilnih pripravah in na dan
samih volitev prav gotovo ne bo
izostal. To nam potrjujejo tudi
izkušnje iz preteklosti. Seveda je
pa množičnost in povezava s ši-
rokimi     ljudskimi     množicami
osnovna in glavna oblica dela
vseh množičnih organizacij. To
bi naj imeli vedno pred očmi od-
bori  množičnih   organizacij,  ne
samo sedaj v času predvolilnih
priprav, kajti ozko delo in zapr-
tost sama vase ne koristi našim
prizadevanjem,  da  bi  čim  več
ljudi vključili v aktivno delo na-
šega družbenega dogajanja. To je
končno tudi glavni smoter vseh
političnih organizacij, da razgi-
bajo in zainteresirajo čim več po-
štenih delovnih ljudi za velike
stvari, ki jih pri nas ustvarjamo
zaenkrat  edini v  svetu — za
boljše in srečnejše življenje na-
šega delovnega človeka.
-ma-
Vransko — za svoj praznik
Lep napredek v komunalni dejovnosti
Minulo nedeljo, 22. septembra so na
Vranskem zaključili s proslavami in
prireditvami na čast občinskega praz-
nika. Vransko in njegovi prebivalci
praznujejo borbeni praznik v spomin
na znano partizansko borbo na Greti
1941. leta. Čeprav se datum občinskega
praznika (22. sept.) ne sklada z dnevom
znamenite bitke (26. oktobra 1941. leta
po »Med Mrzlico in Dobrovljami«),
praznik, niti dogodki in prizadevanja
okoli njega ne izgubljajo na pomenu.
Še več, priznati je treba, da so se letos
prebivalci najmanjše občine v celjskem
okraju dlje časa vneto pripravljali na
ta dogodek, ki so ga združili z dvema
pomembnima delovnima zmagama. Ta-
ko so minulo nedeljo izročili svojemu
namenu ne samo obnovljeni zdravstveni
dom s splošno in zobno ambulanto, z
lekarno, z materinsko posvetovalnico
itd., ki sodi med najlepše v celjskem
okraju sploh, temveč so izročili prometu
še novo asfaltirano cesto skozi trg. Ob
tej priložnosti so uredili tudi pločnike,
postavili nekaj ličnih ograj, zasadili
drevje itd. Skratka središče Vranskega
je dobilo drugo obleko, dosti bolj sve-
čano, brez prahu in prijazno na prvi
pogled.
Kakor priprave na občinski praznik,
tako so tudi minuli zbori volivcev nu-
dili dovolj priložnosti, da so se Vran-
ščani dobro pogovorili o izvršenem delu
in bližnjih nalogah. Priznati je treba,
da je novi občinski ljudski odbor na
Vranskem pokazal veliko iniciative za
reševanje vseh problemov in da je pri
tem reševanju dosegel tudi lepe uspehe.
Menda je to edina občina v celjskem
okraju, ki se lahko ponaša s tem, da v
redu in pravočasno zbira vse prora-
čunske dohodke in da prav tako brez
zamude izvršuje predvidene naloge.
Po sklepu dosedanjega občinskega
ljudskega odbora bo štel novi ljudski
odbor 26 odbornikov, od tega 15 v ob-
činskem zboru in 11 v zboru proizva-
jalcev.
Na Vranskem so se v minulem raz-
dobju povsem otresli nadaljnje skrbi za
elektrifikacijo naselij, saj sveti elek-
trična luč v vseh, razen 12 hišah. Pri-
hodnje leto jih čaka le še napeljava
vodov v štiri hiše na Creti. Zraven tega
pa bodo še v letošnjem letu povsem
uredili fluorescenčno razsvetljav skozi
glavno naselje. V letošnjem letu pa
imajo v načrtih še začetek gradnje
okoli 4 km dolgega vodovoda od Pre-
kope na Vransko.
Veliko dela, pa tudi sredstev jih je
stala ureditev šolskih poslopij, oziroma
osemletke, ki je v tekočem šolskem letu
na Vranskem že zaživela.
Med delovnimi načrti za prihodnje
leto kaj radi spominjajo na gradnjo
plavalnega bazena na Ilovici pri Vran-
skem. Odločili so se za olimpijski 50-
metrski bazen. Temu športnemu in tu-
rističnemu objektu bodo v prihodnjem
letu dodali še urejeno športno igrišče
za poslopjem bivše nižje gimnazije. S
sredstvi letošnjega stanovanjskega skla-
da in s sredstvi, ki jih bodo v tem skla-
du zbrali prihodnje leto, pa bodo zgra-
dili 12-stanovanjski blok. Med delovni-
mi načrti za prihodnje leto je še vzdr-
ževanje ostalih stranskih cest v skupni
dolžini okoli 45 km. In če bodo k vsem
tem predvidenim dodali še radijsko
oddajno postajo, za katero se zavze-
majo že precej časa, potem se zdi, da
bodo delovno bilanco zaključili z več
kot pozitivnim uspehom.
V službi ljudstva...
(Nadaljevanje s 1. strani)
nja, ki jim bo omogočilo uspešno izpol-
nj(e\iati njihovo težko in odgovorno
službo. Dalje je tov. Sagadin mladim
miličnikom, ki stopajo v novo življenje
dejal, da se morajo nenehno izpopolnje-
vati in vzgajati za čim boljše opravlja-
nje dolžnosti, ki jim jih nalaga ljud-
stvo. Zalagati se morate, je dejal tov.
Sagadin, da si na svojih novih službe-
nih mestih pridobite ugled, to pa boste
dosegli, če bo vaš odnos do ljudi pra-
vilen, pošten in človeški. Naše pestro
družbeno življenje vam omogoča, da
se vsak dan učite in izobražujete, kajti
le politično, strokovno in kulturno raz-
gledan človek lahko uspešno opravlja
delo, ki mu ga je zaupalo ljudstvo, je
na kraju poudaril tov. Sagadin.
Tečajnikom je k doseženim uspehom
čestital v imenu odbora SZDL in
okrajnega  sveta  za  notranje  zadeve
predsednik sveta tov. Jakob Zen. Pou-
daril je, da v obdobju, ko gradimo so-
cializem in ko vedno več ljudi sode-
luje pri upravljanju, se še vedno naj-
dejo primeri, ko je treba v interesu
ljudstva čuvati ustavo in zakonitost,
splošno družbeno lastnino in prepreče-
vati družbi škodljiva dejanja. Vaša na-
loga je, je ob koncu dejal tov. Zen, da
zaščitite interese ljudstva pred posamez-
niki, ki ne spoštujejo skupnih družbe-
nih koristi.
V štirimesečnem tečaju so se mladi
miličniki precej naučili, kar bodo lahko
s pridom uporabljali pri svojem težav-
nem in odgovornem delu. Poleg stro-
kovnih predmetov, ki so jih predavali
predavatelji iz tožilstva, so tečajnikom
predavali splošne predmete tudi pro-
svetni delavci iz Celja. Da bi se tečaj-
niki praktično seznanili z delavskim
in družbenim upravljanjem, so v ta na-
men obiskali tudi nekaj podjetij.
PRED 40 LETI
ZNAiHENITI DNEVI
OKTOBRSKE REVOLUCIJE
27. septembra:
Priobčen Leninov članek za pre-
hod oblasti v roke sovjetov: »Za-
dostoval je sveži vetrič kornilov-
ščine, ki je naznanjal krepko ne-
vihto, da je iz sovjetov v kratkem
času izginila vsa plesnivost in da
se je iniciativa revolucionarnih
množic začela uveljavljati veli-
častno, mogočno, nepremagljivo«.
27. sept, do 5. oktobra:
Vserusko demokratično posve-
tovanje v Petrogradu, ki so se ga
udeležili zastopniki socialističnih
strank sporazumaških sovjetov,
sindikatov, zemstev, trgovsko-in-
dustrijskih krogov i. dr,, je iz svo-
jih vrst formiralo predparlament
z namenom, zaustaviti revolucijo.
Boljševiki so predparlament boj-
kotirali in pripravljali Drugi kon-
gres sovjetov, ki naj bi ga sklicali
v drugi polovici oktobra.
Večje sodelovanje volilcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
livci v raznih svetih, komisijah in na
zborih volivcev sodelovali v delu občin-
skega ljudsikega odbora in dajali pamet-
ne predloge za rešitev raznih perečih
problemov.
Gosipodarsiki uspehi, naš komunalni
»istem in vedno bolj uspešno delo delav-
skega in družbenega upravljanja pri nas
ao ugled naše države v svetu še bolj po-
večali. Rezultat tega našega novega
družbenega sistema je, da smo povečali
industrijsko proizvodnjo za 74% v pri-
merjavi s proizvodnjo pred 4 leti. Latos
pa je industrijska proizvodnja za 19%
večja kot lani, i>roduktivnost pa je v pri-
merjavi z lanskim letom narasla za 9%
na enega zaposlenega. Vse to so uspehi,
ki nam dajejo jasno pesrspektivo, da bo
moč odslej vlagati večje napore za boljše
življenje delovnih ljudi, saj doslej zara-
di velikih potreb industrijske izgradnje
in obrambe države nismo mogli dati
našemu človeku tisto, kar bi si zaslu-
žil, je ob koncu svojega govora dejal
tovariš Simonič.
V razpravi je sodelovalo veliko število
volivcev, ki so se zanimali za najrazlič-
nejša vprašanja z vseh področij dejav-
nosti celjsike občine in dajali tudi pamet-
ne predloge za rešitev mnogih še nereše-
nih vprašanj, s katerimi se bo moral spo-
prijeti novo izvoljeni občinski ljudski
odbor. Kako je ,ixitekala razprava in
kakšne so bile pripombe volivcev na de-
lo sedanjega občinskega odbora, berite
sestavek »Volivci imajo besedo«, -ma-
27. SEPTEMBRA — Stev. 37

STRAN
VOLIVCI - KANDIDATI - USPEHI - KRITIKE - m: Hi i
Volivci imofo besedo
Nabito polna dvorana OZZ v Celju.
Zbor volivcev ene volilne enote v prvi
četrti. Po govoru občinskega odbornika
tov. Franca Simoniča nastane molk.
Kakor da se nihče ne opogumi po tako
tehtnih in izčrpnih besedah oglasiti k
besedi. Saj je že on vse povedal.
Se vedno molk. Toda le za hip. Ve-
der in nasmejan obraz tovariša Simo-
nica, toplo vzdušje, ki je nastalo po
njegovem pripovedovanju, sili volivce
Ic besedi.
Prijavi se prvi. Led je prebit.
Za njim drugi, tretji in tako pogovor
teče naprej. Vsi hočejo govoriti. Vsak
hoče povedati svojo željo, zamisel, kri-
tiko, pobudo, predlog. Vsakogar nekaj
teži. Problemov je dovolj. In vsak bi rad
prispeval nekaj, kar bi koristilo našemu
mestu ob Savinji.
. Tako je tudi prav. Pogovor steče
sproščeno, brez vsakih predsodkov in
bojazni. Volivci se zavedajo svojih pra-
vic. Kmalu je živo kot v panju.
Volivci sprašujejo, občinski odbornik
tovariš Simonič odgovarja.
O čem teče pogovor? O vsem, kar za-
nima našega človeka!
O problemih, ki jih bo moral reše-
vati ljudski odbor.
Prisluhnimo temu pogovu.
-o-
»Ne zamerite, če sem včasih jezen,«
je posegel v razpravo prvi med volivci
tov. Guček. »Zdi se mi, da med volivce
premalo prihajajo odborniki, da bi po-
ročali o delu občinskega odbora. Morda
je tudi to vzrok, da ljudje ne hodijo na
zbore volivcev. Tu je mesto, kjer se
lahko vse pogovorimo in kritiziramo,
kar nam ni všeč, ne pa na ulici in za
vogali. Za poštene besede in kritiko se
.ni treba nikomur bati. Tu bi morali
iznesti vse naše pripombe, odborniki
pa bi morali to pri svojem delu v ob-
čini upoštevati, vsaj kar se lahko upo-
števa. Volja volivcev mora priti bolj
do izraza.«
»Kako je z restavracijo ,Mlinarjev
Janez' na Teharju? Ti prostori so bili
dosedaj nedovoljno izkoriščeni!«
»Odslej bo v teh prostorih šola za or-
gane delavskega upravljanja. Tako bo-
do prostori končno služili svojemu pra-
vemu namenu.« '
»Kaj pa je s tovarno sadnih sokov
,Celeia-Sad'? Vanjo je občina vložila
že precej denarja in ni uspeha?«
Г »Ta tovarna je občinsiemu odboru
povzročila že precej skrbi. Težave so
v tem, ker ima zastarele in nerentabil-
ne naprave. V njej je zaposleno okoli
60 nekvalificiranih žensk in jo je težko
likvidirati zlasti ker ima v zaledju bo-
gato surovinsko bazo. Sedaj so v teku
pogovori za nabavo modernih strojev.
Ce bo to uspelo, bo tovarna rentabilno
poslovala, če pa ne bo, bo dosedanje
naprave prevzela tovarna sadnih sokov
v Ajdovščini.«
»Veliko se je že na zborih volivcev
in v množičnih organizacijah govorilo
o izboljšanju družbene prehrane v Ce-
lju in zlasti o potrebi mlečne restav-
racije. Doslej je občina v tem pogledu
premalo storila.«
»Ena prvih nalog občine bo, da bo
uredila mlečno restavracijo nasproti
hotela Evrope v bivši kavarni Merkur.«
»Način zbiranja in odvažanja smeti
po mestu je zastarel in nehigienski, saj
veter raznaša odpadke in pepel po ve-
žah, kjer stoje zaboji.«
»Občina bo morala skrbeti, da bo od-
važanje smeti bolj sodobno, treba bo
nabaviti primerno vozilo za odvoz sme-
ti, za odlaganje smeti pa naj bi služili
pločevinasti zaprti zaboji.«
»Šolski prostori so premajhni in ne
zadoščajo več številu mladine in otrok,
ki obiskujejo šole. Zastonj govorimo o
moderni šoli in osemletkah, če ni po-
trebnih šolskih prostorov.«
»Ta problem je zelo pereč in občina
se ga bo morala z vso resnostjo lotiti,
čim bodo za to sredstva. Poleg šole v
Sp. Hudinji bo treba v nekaj letih zgra-
diti v Celju še eno šolsko poslopje.«
PROBLEMI CELJSKE OBCINE
»Celjske trgovine s sadjem in zele-
njavo mečejo veliko gnilega in pokva-
j anega blaga vstran, namesto da bi ga
raje po nižji ceni prodale potrošnikom.
To škodo plačajo potrošniki iz svojega
žepa in to ni prav.«
»Nekaj je pri tem objektivnih težav,
saj je naš promet še zaostal in zaradi
tega se blago večkrat pokvari na poti,
poleg tega pa Celje nima primernih
skladišč in hladilnih naprav, na kar
bo morala občina misliti. Težave bodo
še tako dolgo, dokler bo sadja in zele-
njave primanjkovalo. Ko bo pridelek
večji kot je povpraševanje, bomo lahko
tudi prodajalca prisilili, da bo nudil
dobro blago. Z organizacijo potrošni-
ških svetov in stanovanjskih skupnosti
pa bi lahko s kritično kontrolo vpli-
vali, da se blago ne bi kvarilo in me-
talo vstran, temveč, da bi ga trgovine
raje po nižjih cenah nudile potrošni-
kom.«
»Celjska mlekarna je zastarela. Ve-
liko se je že govorilo, da bo Celje do-
bilo novo mlekarno. Kako je s tem?«
»Kljub vsem finančnim težavam bodo
začeli že letos v Medlogu graditi novo
moderno mlekarno, predvsem iz za-
družnih sredstev.«
»Izgled od postaje proti novemu mo-
stu čez Savinjo ne daje lepega vtisa
tujcu o Celju. Kaj se namerava graditi
na tem praznem prostoru?«
»Na tem prostoru bodo začeli graditi
moderen hotel, saj potrebe po prenoči-
ščih so v Celju zelo velike. Hotel bo
zgrajen v dveh do treh letih. Zraven
pa bodo zgradili še dve stanovanjski
hiši. Barake pri postaji bo treba prej
ali slej podreti, ker kvarijo izgled me-
sta. Ni pa še znano, kako bo s celjskim
železniškim vozliščem. To vprašanje je
tesno povezano z razvojem velenjskega
rudnika. Če se bodo odločili, da bodo
lignit predelovali v plin in ga po ce-
vovodih pošiljali v mesta, bo celjsko
vozlišče še zadoščalo, takšno, kakršno
je, če pa bodo lignit ob vedno večji
zmogljivosti velenjskega rudnika po-
šiljali po železnici, pa bo celjsko vozli-
šče premajhno in ga bo treba v dogled-
nih letih prestavili, prostor okoli po-
staje pa preurediti in zazidati.«
»Kakšne načrte ima občina z bivšim
OF domom?«
»Letos pozimi bodo to zgradbo za-
čeli preurejevati. Fasada bo preurejena
in dvignjena, stolp pa bo ostal, ker bi
sicer stroški bili previsoki. V prostorih
namerava občina urediti moderno in
solidno restavracijo tipa Daj-dam, dvo-
rana bo na razpolago za razne prire-
ditve, v nadstropjih pa bodo dobile
množične in družbene organizacije svo-
je prostore.«
»Celjska občina je veliko napravila
na področju komunalne izgradnje. Mor-
da malokatero mesto je tako naglo na-
predovalo, da se mnogi, ki prihajajo v
Celje in mesto že odprej poznajo, ču-
dijo tako velikim spremembam in le-
pemu izgledu. Nič pa ni storjenega še
na Okopih in okrog Muzejskega trga?«
»To je najbolj zanemarjen del mesta.
Vsega se pač ni moglo storiti, ker so
bila sredstva dokaj omejena. Skrb bo-
dočega ljudskega odbora pa bo, da bo
v okviru možnosti, čim prej začel ure-
jevati tudi ta del mesta.«
»Cinkarniški plini povzročajo vedno
večjo škodo ne samo kmetijstvu, tem-
več tudi živinoreji in celo obolenja
otrok so zabeležili zaradi škodljivih pli-
nov. Ali je upanje, da se bo to stanje
izboljšalo?«
»To je problem številka ena, s ka-
terim se bavi tudi celjska občina, ven-
dar ga sama ne more rešiti. Skoda za-
radi tega je velika zlasti spomladi, ko
zaradi pogostih prekinitev električnega
toka plini še bolj uhajajo v ozračje.
Vsekakor si bo prizadevala, da bo to
pereče vprašanje v doglednem času
spravila z dnevnega reda.«
»Kdaj lahko računamo, da 'bo zdrav-
stveni dom zgrajen in služil svojemu
namenu?«
»Doslej je bilo za to porabljenih že 65
milijonov din, 15 milijonov je še na
razpolago, toda to ne bo zadostovalo
za dokončno dograditev. Vendar je upa-
ti, da se bo v trakt D in E že ob novem
letu vselila zdravstvena služba.«
-o-
Se in še so volivci postavljali vpra-
šanja. Pogovor je tekel o stanovanjskih
problemih, o cepljenju proti otroški
ohromelosti, zakaj nima Celje zdravni-
ka za očesne bolezni, o kalilcih nočne-
ga miru, proti katerim bi bilo treba
ostreje ukrepati, o stanovanjskih skup-
nostih itd. itd. Pogovor se je tako raz-
vnel, da še ne bi bilo konca, če ne bi
delavni predsednik zaradi pozne ure
zbor zaključil.
Takšnih zborov si volivci še želijo,
saj so spontano iznašali prav vse kar
jih teži. Tako je tudi prav, saj se vo-
livci vedno bolj zavedajo svojih pravic
in čutijo v sebi močnejšo hrbtenico.
Občinskemu ljudskemu odboru pa bo
tako pester zbor volivcev dal smernice
za bodoče delo in doseženi uspehi bodo
brez dvoma še veliko večji kot so bili
doslej. -ma-
Vojniški občani zaupajo občini
Večina prebivalstva vojniške občine se danes dobro zaveda, da je
njihova občina v stanju doseči vsakovrstne uspehe, saj so odgovorni ljudje
ob podpori in soipomoči zavednih volivcev doslej odpravili že prenekatere
pomanjkljivosti, ki jih gotovo ni bilo malo. Nič čudnega ni 'potem, da so
ljudje dobili veliko zaupanje v svojo občino in da je teren ostal razgiiban
in dostopen za vse, kar lahko prebivalstvu koristi.
Predlogi in sklepi volivcev se ne za-
klepajo v predale, arrupak sproti rešujejo.
Dobronamerne in upravičljive kritike
najdejo vedno zadovoljive odmeve. Od-
govorni funkcionar te občine pravi: »Na-
ši delovni ljudje so že spoznali, da je
možno ustvarjati samo takrat, kadar z
njihove strani ne padajo le nesmiselne
kritike in zahteve, temveč se volivci kon-
struktivno udeležujejo vseh razprav ter
sodelujejo pri izvajanju pozitivnih za-
misli«.
Nad 700 volivcev — moških, žena in
mladine — danes aktivno sodeluje v or-
ganih občine, družbenem in delavskem
samoupravljanju ter v vodstvih raznih
organizacij in društev. Vsi se zalagajo
za iste cilje: ustvariti delovnemu človeku
čim prej lepše îwgoje za življenje.
TREZNA IN KRITIČNA PRESOJA
KANDIDATOV
Občinski ljudski odbor se zaveda, da
je v občini še mnogo nalog, ki jih sedanji
odbor iz objektivnih vzrokov ni mogel
rešiti in bodo zato izstavljene pred nov
občinski odbor, katerega si bodo volivci
izvolili prihodnji mesec. Težka in odgo-
vorna naloga čaka nove odbornike, zato
pa volivci na svojih zborih kritično in
trezno pretehtavajo predlagane kandi-
date. Treba bo nadaljevati in dokončati
elektrifikacijo vsega področja. Tako bo
morala v bližnji bodočnosti elektrika za-
svetiti tudi področjem Lemberga, Vin,
Faroža, Slemen, Kobleka in še nekaterim
krajem. S tem pa bo elektrificirana vsa
vojniška občina. Prav tako bo treba ne-
katerim področjem (Rakova steza. Veli-
ka raven, Arclin itd.) preskrbeti zdravo
pitno vodo. Nadalje bo treba bolje
vzdrževati občinske ceste, izpopolniti
opremo in učila na šolah, skrbeti za
zdravje ljudi in socialno ogrožene osebe.
Predvsem pa bo treba v bodoče še bolj
utrditi delo in organizacijo v vseh 4 kme-
tijskih zadrugah, saj je od njih v marsi-
čem odvisen napredek kmetijske proiz-
vodnje v vojniški občini.
»NOČEMO TONETA — TINETA
HOČEMO«!
Z zbori volivcev je vojniška občina v
glavnem že zaključila. Volivcem te obči-
ne gre vse priznanje za izredno zanima-
nje za oktobrske volitve, za veliko ude-
ležbo na zborih volivcev, zlasti pa še za
trezno izbiro najboljših kandidatov. Sa-
mi zbori volivcev so zgovorno dokazali,
kje so bili volivci zadovoljni s svojim
odbornikom in kje ne. Kar odkrito so
povedali, da s starim odbornikom niso
zadovoljni, ker ni prihajal med nje, ni
prenašal sklepov in predlogov z raznih
zasedanj, ni delal z njimi in zanje. Nove-
ga odibornika hočemo, delovnega in po-
žrtvovalnega — pa so predlagali med
najiboljšimi naj^boljšega. Drugod so bili
spet zadovoljni s starim odbornikom in
so ga hoteli še naprej imeti v občinskem
odboru. Na Paškem Kozjaku so za vo-
livno enoto Strmec nad Dobrno pred-
stavniki SZDL vprašali domačine, koga
mislijo predlagati. Bi morda kazali izka-
zati zaupanje staremu odborniku? »Kaj
še?« Felicijana že ne bomo volili. Stanu-
je prav za prav v naši neposredni bližini,
pa ni čutil potrebe, da bi vsaj prišel po-
gledati, kakšno škodo so napravile divje
svinje. Tudi sicer se ni dosti zmenil za
nas. Toda Koren Lojze — stari borec —
partizan — ta pa ta! Čeprav je precej
daleč od nas, nas vsak čas obišče in se
zelo zanima za naše probleme. Tega pred-
lagamo in tega bomo vsi z veseljem vo-
lili«.
Kaj pa Dobrna? »Tu pa povsem zaupa-
mo našemu staremu odborniku tovarišu
Likarju. Dovolj časa je že med nami in
dovolj prilike smo imeli s.poznati, kako
se zanima za vse in kako razumno zna
poseči ne samo v lokalno, temveč tudi
v občinsko in okrajno problematiko. Da,
Likarja hočemo imeti, ker mu zaupamo.«
V Klancu nad Dobrno izbira kandida-
ta tudi ni bila težka. Volivci so enoglasno
predlagali tovariša Hribernika. Niso še
pozabili, kako požrtvovalnega socialnega
borca se je izkazal pri poplavi leta 1954.
Takemu človeku lahko zaupajo in me-
nijo, da niso slabo izbrali.
V Pristavi? Volivci tod že dolgo pozna-
jo tovariša Staneta Sotlerja, predsednika
občinskega odbora SZDL in sekretarja
Okrajnega odbora SZDL Celje. Vedeli so
povedati, da se je zelo zanimal za potre-
be in težnje njihovega kraja in pogosto
prihajal med nje. Zato pa je tudi kar
završalo po dvorani, ko je padel predlog
za tovariša Sotlerja. »Prav njega hočemo,
ne pa takega odbornika, ki ga bomo vi-
deli enkrat na leto, ali pa morda še to
ne« — so dejali.
I Kandidacijska komisija v Lokovini ni
pimela kaj delati. »Ne rabimo kandidatne
.liste — Seničarja hočemo, pa pika«. To-
variš Seničar je sekretar Socialistične
, zveze delovnega ljudstva. Ta organizaci-
ja je med najdelavnejšimi v vojniški
občini. Volivci vedo, da ima ravno se-
kretar Seničar mnogo zaslug za pogoste
in najrazličnejše prireditve, za organiza-
cijo izletov za člane SZDL — pa tudi za
popravilo cest se je znal zavzeti. »Mi ra-
bimo takega odbornika, ki bo znal po-
žrtvovalno delati za ljudi. Boljšega od Se-
ničarja ne bi mogli izbrati.« Z burnim
ploskanjem so izkazali volivci Lokovine
zaupanje svojemu bodočemu odborniku.
Za Strmec pri Vojniku so si volivci
zbrali enega najnaprednejših kmetoval-
cev in predlagali za ibodočega odibornika
tovariša Otona Samca.
2e imena teh in ostalih kandidatov da-
jejo upanje, da bo delo bodočega ljud-
skega odbora vojniške občine še bolj
plodovito, kot je bilo doslej.
PRED VOLITVAMI V OBCINI ŠOŠTANJ
Veliki uspehi na vseh področjih
VELIK NAPREDEK V DRUŽBENEM UPRAVLJANJU. — PO VOJNI jE
ZRASLO 7 NOVIH PODJETIJ. — KOMUNALNO DEJAVNOST IZDATNO
POMAGAJO VOLIVCI S SVOJIM PROSTOVOLJNIM DELOM. — DO-
KONČNA IZGRADNJA ŠALEŠKE DOLINE BO GLAVNA NALOGA NO-
VOIZVOLJENEGA 0БСШ8К£С|Д ODBORA.
Doslej so v šostanjski občini izvedli
vseh 22 zborov volivcev. Ker so bile po-
litične priprave zelo dobre, so bili
zbori zelo dobro obiskani. O sedanjem
delu občine so poročali občinski odbor-
niki. Poudarili so predvsem velikanski
gospodarski napredek te občine v letih
po osvoboditvi. Ker je bilo njeno delo
s podjetji tesno ixîvezano, je rodilo lepe
uspehe. V vseh svetih občine je sodelo-
valo 150 ljudi, kar pomeni velikanski
najpredek v družbenem upravljanju.
Pred vojno so bila v tej občini samo 3
industrijska podjetja, po osvoboditvi pa
je zraslo že 7 novih obratov. Med njimi
so se posebno odlikovali Rudnik lignita
Velenje, Tovarna usnja Šoštanj, TE Šo-
štanj, Kovinsko podjetje Gorenje, med
manjšimi podjetji pa LIK Šoštanj. V zve-
zi z neprestanim dotokom prebivalstva
v Salešiko dolino je zelo porasla komu-
nalna dejavnost. Tlakovali so cesto sko-
zi Šoštanj in Velenje. Sedaj pa moderni-
zirajo ropuibliško cesto Šoštanj—Velenje.
Omeniti moramo še regulacijo Pake, kjer
so prostovoljno opravili več 10 tisoč de-
lovnih ur in bodo samo letos prihranili
skiupnosti sredstev za 40 stanovanj. Vse
doslej je v tej občini močno šepala obrt-
na in trgovska dejavnost. Pred kratkim
se je v Velenju stanje izboljšalo, saj so
dobili dobro založeno trgovsiko posloval-
nico. Se vedno pa so premajhne
v obeh mestih občine pekarne, ki ne kri-
jejo potreb prebivalstva, in klavnice, ki
niso sodobno urejene.
Na zboru volivcev v Novem Velenju so '
ljudje tožili, da ni nikjer mogoče kupiti
niti jajc, niti povrtnine in sadja. V pri-
merjavi s Šoštanjem, kjer sta kar dve
trgovini založeni s ixxtrebno zelenjavo,
je rastoče mesto Velenje naravnost obu-
božano in bo naloga novega krajevnega
odbora, da bo dal čimprej urediti stojni-
ce pred tržnico, kamor bi nosili prodajat
svoje pridelke kmetje iz bližnje in dalj-
ne okolice.
Tu so razpravljali tudi o šolah. Za 1000
otrok je v Velenju le ena sama šola. Z
učili so slabo založeni. Ker število učen-
cev zaradi dotoka prebivalstva stalno
narašča, bo treba že sedaj misliti na
gradijo druge osemletke v Velenju.
Na zboru volivcev v Starem Velenju
pa je bil piredmet obravnave vodovod,
ki ga še nimajo. Zato so na zboru spre-
jeli predlog o zbiranju krajevnih samo-
prispevkov. Le s samoiniciativo volivcev
bodo tudi to lahko čimprej uredili.
Poleg problematike So na vseh z;borih
obširno debatirali o kandidatih, ki jih
bodo izvolili v nov občinski odbor. Zanje
so izbirali politično najmočnejše, stro-
kovno najbolj sFKDSobne in najbolj de-
lavne ljudi. Tokrat so za kandidate po-
stavljali tudi mladino in žene. Pred no-
vimi odborniki v tej občini bo mnogo
težkih in zahtevnih nalog, ki jih bo treiba
reševati.
Šaleška dolina bo v nekaj letih postala
veliko in strnjeno mesto z zelo razvito
inoustrijo, ki bo imelo središče v rudar-
skem Velenju. Tam bo mesto z nad 20
tisoč prebivalci. Ob izgradnji rudnika,
termoelektrarne ter novih podjetij, ki
bodo morala rasti vzporedno z dvema
gigantoma, se bodo kazale vedno nove in
nove naloge. Prav zato je bilo naravnosit
nujno, da so na vseh zborih šoštanjske
občine temeljito pretehtali kandidate.
Dvig kulture in presvete, zdravstva in
gospodarstva, ki pomeni dokončno iz-
gradnjo Šaleške doline, bodo njihove
glavne naloge.
Volivci Y konjiški rbčini 2ivo razprivljeio t bccfciih
nalogah ljudskega cdbora
Na zborih volivcev v konjiški občini so dokaj živahno razpravljali
o programu dela bodočega ljudskega odbora. Sestavila sta ga občinski od-
bor SZDL in ljudski odbor, v njem pa so v splošnih obrisih nanizane okvir-
ne naloge, ki jih bo v okviru možnosti potreibno v ibodočih letih izvesti.
INDUSTRIJA V OBCINI JE 2E SEDAJ MOCNO RAZVITA
saj daje 75% vsega narodnega dohodka,
dočim ostalih 25% odpade na kmetijstvo.
Vendar pa v industriji predvidevajo še
večje investicije v tovarni usnja KONUS,
kjer bodo dogradili oddelek umetnega
usnja. S tem bi se vrednost letne proiz-
vodnje tega podjetja povečala za eno
milijardo dinarjev. V kovinski industriji
določa program ipovečanje tovarne
usniarskih in čevljarskih strojev Kostroj,
ki bi na ta način zaposlila več delavcev.
Prav tako zajema načrt tudi opekarno
v Ločah ter ostalo kovinsko in lesno in-
dustrijo, ki ima vse pogoje za razvoj.
Poleg novogradenj bodo podjetja v občini
skrbela za dograditev posameznih objek-
tov, za adaptacije in za obnovo strojev
ter strojnih naprav.
POSEBNO SKRB BO TREBA
POSVETITI OBRTI
Posebno skrb bo v bodoče potrebno po-
svečati obrti tako proizvodni kot usluž-
nostni. Po dosedanjih podatkih zlasti
primanjkuje šiviljske, pečarske, klepar-
ske in mehaničarske stroke ter avtoser-
visnih delavnic. Tudi krovske in tesarske
obrti v občini skoraj ni, čeravno so nji-
hova dela vedno potrebna. 2e obstoječim
obrtnim obratom pa bo potrebno poma-
gati z nabavo mehanizacije in izpopol-
nitvijo strojnega parka.
PEREC PROBLEM V OBCiNI JE
STANOVANJSKI
čeravno je bilo v zadnjih dveh letih na
novo zgrajenih ali obnovljenih kakih 100
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tudi sindikati sodelnjejo pri predvolilnih pripravah
(Nadaljevanje s 1. strani)
se še vedno premalo zavzemajo za* to, da
bi se občina in njeni organi v večji meri
orientirali na zboljšanje standarda in
urejevanja delovnih pogojev zaposlenih
ljudi. Doslej so se sindikati preveč eno-
smerno zalagali za to (največ skrbi so
posvečali urejanju plač), premalo pa so
razpravljali o znižanju proizvodnih stro-
škov, kje in na kak način bi lahko po-
večali plačni sklad itd.«
Kaj so sindikalne organizacije v
predvolilnih pripravah doslej že sto-
rile?
»Zavzemale so se za kriterij pri izbiri
kandidatov. V svojih sredinah so zbirale
ljudi s tremi zahtevnimi i^rlinami: z druž-
beno politično sposobnostjo, zrelo pre-
udarnostjo in delovno pripravljenostjo.
Sindikalne organizacije se nadalje za-
vzemajo, da bi kot kandidat j e za zbore
proizvajalcev v občini prevladovali pred-
vsem delavci iz proizvodnje. V teh dneh
smo imeli sestanke po sindikalnih ркз-
družnicah. Širši sestanki, kjer so obrav-
navali splošne smernice predvolilnih pri-
prav, so bili v rudniku Laško, v Tovarni
galanterije Rimske Toplice, v Zrečah, v
rudniku Zabukovca, Tekstilni tovarni
Prebold in drugod. Povsod je bila po-
udarjena važno5't leto.šnjih volitov ih
važnost dobre izbire kandidatov. Z vso
vestnostjo se sindikalne pod-ružnice, pri-
pravljajo tudi za izbiro kandidatov za
zbor proizvajalcev. S tem v zvezi pri-
pravlja OSS širše sestanke po terenih.
V teh pripravah se kaže široko zani-
manje vseipovsod. V glavnem predlagajo
kandidate iz proizvodnje in vse izgleda,
da se bodo precej uveljavili mladi ljudje.
Zal pa se opaža, da se sindikalne orga-
nizacije vse premalo trudijo, da bi kan-
didiralo čim več žena. V koliikor se je
pri občinskem ziboru to vprašanje pre-
zrlo, se nikakor ne bi smelo prezreti pri
izbiri kandidatov za zbor proizvajalcev.
Mislim, da so mnoge žene s svojo dejav-
nostjo, preudarjenostjo * in zalaganjem
doslej že dokazale, da tudi one zaslužijo
polno zaupanje delovnih množic«
ŠTORSKI KOVINARJI PRED
VOLITVAMI V OBČINSKI ZBOR
PROIZVAJALCEV
Pred dnevi so se v Storah zbrali za-
stopniki sindikalnega aktiva, delavske-
ga sveta, upravnega odbora, organiza-
cije ZKS, mladine in drugi zastopniki
organizacij ter obratov železarne. Raz-
pravljali so o bližnjih volitvah v ob-
činski ljudski odbor in zbor proizvajal-
cev, pri tej razpravi pa je o važnosti
Kongi-esa deiavsiîih svetov za boljše
uspehe v družbenem upravljanju govo-
ril tov. Zmaher, predsednik OSS Celje.
Na sestanku so sklenili, da bodo po-
dobne sestanke sklicali tudi po obratih
in terenu, da bi delavce in prebivalce
bolje seznanili s problemi občine in nje-
nimi načrti, pri katerih bo v bodoče so-
delovalo kar šest članov štorskega ko-
lektiva in sicer štirje kot odborniki v
zboru proizvajalcev in dva v občinskem
ljudskem odboru.
Razgovor s Fcdopjem Gradišnikom predjledajkojezono
Gledališka sezona se je spet začela,
zato sem obiskal upravnika Celjskega
gledališča tov. Fedorja Gradišnika in
ga poprosil za kratek razgovor.
Gledališče in gledalci. Ali si priza-
devate razširiti krog gledalcev in kako?
Vsa gledališča na svetu — ne samo
pri nas — se na vse mogoče načine
prizadevajo, da bi privabila čimveč
občinstva v svoje hiše, saj gledališče
brez občinstva nima smisla. Res je,
da danes do zadnjega prostora razpro-
dana gledališka dvorana ne krije stro-
škov dotične ustanove, zato daje skup-
nost v obliki dotacij gledališkim upra-
vam potrebna sredstva na razpolago,
s katerimi naj krije izdatke, v kolikor
ne zadostujejo lastni dohodki. Niti eno
poklicno gledališče v naši državi se ne
vzdržuje z lastnimi sredstvi, zato je
odgovornost gledaliških vodstev na-
pram skupnosti, ki žrtvuje za kulturni
dvig ljudstva ogromne vsote, tem večja.
In s tem smo prišli do jedra stvari:
vsako poklicno gledališče se mora za-
vedati svojega kulturnega poslanstva,
zato ne sme nikdar pasti na nivo na-
vadnega zabavišča kljub temu, da ši-
roki sloji ljudstva zahtevajo prav to.
Kako torej vskladiti ta nasprotna mne-
nja? Gotovo le s smotrno izbranim re-
pertoarjem in z visoko kvalitetnim
umetniškim podajanjem. Mi smo letoš-
nji repertoar sestavili po vsestranskem
temeljitem razmišljanju, upoštevajoč
izkušnje iz preteklih sezon tako, da bo-
do posamezna dela občinstvu umi j iva,
s svojo tematiko sodobna ter dramatur-
ško in režijsko nova in moderna. Te-
žišče repertoarja je na drami in ko-
mediji (»Dnevnik Ane Frankove«, »Ro-
manov in Julija«, Steklena menažerija«,
»Arzen in stare čipke«) iz sodobnega
življenja, svoje mesto pa ima tudi kla-
sična slovenska in tuja drama (»Tugo-
mer«, »Poslednji dnevi Sokrata«) in
končno tudi lahkotna komedija, ki slu-
ži v glavnem razvedrilu. Za svoje naj-
mlajše obiskovalce bomo uprizorili dvo-
je mladinskih del (»Jurček in »Pierot
je padel z neba«). Da omogočimo svo-
jemu igralskemu zboru, ki smo ga po-
večali za pet na novo angažiranih moči,
tako da šteje danes 23 igralcev in igralk,
čim več časa za intenzivni študij in s
tem za čim višje umetniške dosežke,
smo znižali število premier od 12 na 8.
Na ta način bomo mogli svoj študij
urediti tako, da bi igralski zbor študi-
ral po dve deli hkrati, s čemer bo omo-
gočeno, da bomo imeli istega dne pre-
miero doma in drugo na gostovanju.
Zaradi takega načina dela bo treba se-
veda povečati tudi število tehnišnega
osebja. Tako bomo število predstav ob-
čutno povečali ter upamo, da se bomo
približali številu 250 (v pretekli sezoni
201).
Kako vas sprejema publika na gosto-
vanjih in v Celju?
Lani smo postali pravcato potujoče
gledališče — skupno smo imeli 201
predstavo, od tega jih je bilo na gosto-
vanjih v 28 krajih kar 83. Razveseljivo
je, da smo bili povsod, kamor smo pri-
hajali, sprejeti nad vse gostoljubno in
so bile vse naše predstave povsod do
zadnjega prostora razprodane. Za pri-
mer naj navedem Rečico ob Savinji,
kjer je bilo v dvorani, katere kapacite-
ta je 150 ljudi nad 300 ljudi.
Imate v načrtu gostovanja? Kje boste
gostovali in s katerimi deli?
Kaže, da bomo v letošnji sezoni šte-
vilo gostovanj še povečali, saj dobivamo
stalno nova in nova vabila. V Laškem,
Vojniku, Brežicah, Topolšici in v Tr-
bovljah imamo stalne abonmaje, kaže
pa, da se bodo tem krajem pridružili
še novi n. pr. Velenje.
Najožje stike imamo s Kostanjevico
na Krki. Kljub oddaljenosti gostujemo
po večkrat vsako sezono v tem divnem
dolenjskem mestecu in vsako tako go-
stovanje je za naš gledališki zbor ve-
lik praznik, saj takega gostoljubja in
takega prisrčnega odnosa med občin-
stvom in gledališčem ne najdete zlepa
kje drugje. Prihodnji mesec (13. okt.)
se bomo z »Dnevnikom Ane Frankove«
udeležili velikega kulturnega festivala
v Kostanjevici. Kot kaže, bomo to pri-
ložnost izkoristili za gostovanje v No-
vem mestu, kjer smo si lani pridobili
mnogo navdušenih prijateljev in ljubi-
teljev našega gledališča z »Zadevo
Caine«. — Za svoje gostovanje na pode-
želju imamo v načrtu vsa dela, ki jih
bomo uprizorili na matičnem odru,
ker so inscenacije izdelane tako, da
uprizorimo vsako, še tako zahtevno delo
tudi na najmanjšem odru.
Ker smo že pri gostovanjih, naj po-
vem še to, da je že skrajni čas, da do-
bimo svoj lastni avtobus in kamion za
prevoz osebja in odrske opreme. Saj
so ravno stroški za tuja prevozna sred-
stva največje breme pri naših gostova-
njih. Ce omenim, da bomo imeli v go-
stih ljubljansko in mariborsko Dramo
ter druga slovenska gledališča, iz brat-
skih republik na njihove najpomemb-
nejše gledališke ustanove, da bomo tudi
mi gostovali v Ljubljani, Zagrebu, Beo-
gradu in Novem Sadu ter da se dogo-
varjamo o gostovanju na Koroškem —
Kaj menite o gledališki kritiki?
O gledališki kritiki bi lahko mnogo
govoril, ker pa je to za odgovornega
predstavnika gledališke ustanove zelo
kočljivo vprašanje, samo to: želimo si
stroge, toda v vsakem pogledu pravične
in konstruktivne kritike.
lavdnšeDje ob začetku sezone
v sredo zvečer so se
spet odprla vrata v
celjski hram boginje
Talije —
začela se je nova gleda-
liška sezona z
»Dnevnikom Ane
Frankove« v režiji
Branka Gombača, ki te
dni proslavlja desetlet-
nico svojega dela v gle-
dališču. Premierska
predstava je navdušila
občinstvo, največ
aplavza pa je požela
mlada debutantka Vera
Perova, ki je predsta-
vila lik Ane Frankove z
veliko prepričljivostjo.
Na sliki: Vera Perova
(Ana) in Volodja Per
(Peter)
Ob začetku konservatorskih del
na starih žičkih razvalinah
Zgodovina 2ič je zajeta v njeni arhi-
tektonski genezi, v njenem kulturnem
poslanstvu in v njenem agrarno-koloni-
zatoričnem pomenu. Kratek zgodovinski
obris njenega nastajanja je naslednji: i
ustanovljene 1. 1163., grajene večinoma
od Francozov, so obhajale 1. 1190 cerkve-
no posvetitev. Leta 1290 se omenja ka-
kapitelj, ki je bil severno cerkve, v ka-
teri je 1. 1320 prior Peter pozidal doxale.
L. 1348 so povečali zakristijo, 1. 1357 pa
so Konjiški gospodje postavili svojo
grobno kapelico v malem križnem hod-
niku. L. Г391 so postale Ziče sedež gene-
ralnega prior j a rimske obedience, kmalu
nato so začeli po celi zapadni Evropi zbi-
rati sredstva za popravilo Velike kartu-
zije, nakar je sledila okrog 1405. gotizaci-
ja cerkve, dozidava dvonadstropne kape-
le, ki je bila istočasno mavzolej ustano-
vitelja in prvega štajerskega vojvode
Otoikarja Traungaua in obrambni stolp.
Leta 1421 sta bila v kapeli posvečena
oltarja Ane in Vseh svetnikov, s čemer
imamo dan terminus ante quem. Leta
1444 je grof Friderik II. Celjski bogato
dotiral samostan, kar je imelo za posle-
dico, da so kartuzijo še nadalje prezida-
vali. Refektorij, klet, gotsko hodišče in
stolp nad vodo (podrt pred nekaj leti) so
bili zgrajeni do 1. 1467, pokopališčna ka-
pelica 1469, obzidje v 2. pol. 15. stoletja
in končno veliki obrambni stolp ob se-
vernem obzidju leta 1530. V 16. stoletju,
dobi moralnega in gospodarskega propa-
da Žič, se ni ničesar gradilo. Z obnovo
samostanskega življenja leta 1595 pa se
je začela tudi nova stavbna delavnost.
Najprej SÒ bila zgrajena gospodarska po-
slopja v Zički vasi. Suhem dolu in Oplot-
nici (1621), nato so barokizirali cerkev,
kateri so dozidali stranski kapeli med
oporniki, predelali glavni portal in vzi-
dali pevski kor (1640, 1659). Letnica 1682
na oknu jugovzhodnega stolpa in 1688 na
podbojih glavnega vhoda (pred nekaj leti
se je zrušil!) zaznamujeta najživahnejšo
stavbno dobo, ko so nastala poslopja ob
Žičnici. S cvetličnjakom (1735) se stavni
razvoj samostana v glavnem zaključi.
Leta 1782 je bila kartazija razpuščena in
začel se je čas devastacij in naglega pro-
pada tega veličastnega kulturnega spo-
menika, ki po svoji pomembnosti preka-
ša vse ostale spomenike južne Štajerske.
Pred samostanskimi razvalinami stoji
lepo, a popolnoma zanemarjeno gotsko
poslopje »Gastuž« s prostornim hlevom
in več sobami v pritličju ter s stanovanji
za tujce v nadstropju. Gostišče je iz kon-
ca 15. stol. in je služilo kot nekak hotel.
Ker so v njemu tudi redno točili samo-
stanska vina, je gastuž obenem najsta-
rejša, originalno ohranjena gostilna v
Sloveniji.
Tudi današnja vas Spitalič je bila ne-
koč del samostana, saj je bil tukaj od
12. do sredine 15. stol. spodnji samostan
— domus inferior — za brate konverze,
a so ga tedaj zaradi turške nevarnosti
prenesli k gornjemu, ki je ravnokar do-
bival obrambno obzidje. V Spitaliču so
ostala le gospodarska poslopja in prvot-
no gostišče, a ko so tudi tega ukinili,
samo še cerkev in pokopališče za laike
(po 1500). Od nekdanjega samostana pa
se je ohranilo ime Hospital — Spital—
Spitalič in cerkev, ki je ena najlepših in
najipopokieje ohranjenih romanskih spo-
menikov iz 12. stol. v Sloveniji.
V srednjeveški Sloveniji so igrale Ziče
veliko kulturno vlogo; saj so hile eno
njenih glavnih žarišč. Predvsem je ome-
niti samostansko literarno delovanje, ki
je, čeprav latinsko, vendar važno za našo
srednjeveško kulturno tvornost. Omenil
bi samo brata Filipa (1. pol. 14. stol.), ki
je latinsko prepesnil Trimbergovo pesni-
tev »Vita Mariae rhytmica« s preko
10.000 verzi, potem Konrada Heimbur-
škega (t 1360), Matijo Naselharta (2. pol.
15. stol.), Mateja Gurgarja (okrog 1530.)
itd.
V gospodarski zgodovini Zič je ome-
niti njene veleposestne obrate — urade:
Skedenj, Dramlje, Zička vas, Oplotnica,
Maribor ter obsežne vinograde raztrese-
ne od Maribora do Save. Na teh veleipo-
sestvih so se uvajale nove delovne me-
tode in naprednejša obdelovalna tehnika
ter nove kulture, iposebno sadjarstvo.
Veliko vlogo je igralo tudi gojenje ribar-
stva, ki je v teh krajih popolnoma za-
mrlo, bi pa bilo lahko pomemben vir
dohodkov.
Zaradi nakazanega vsestranskega po-
m.ena, ki so ga Ziče imele v prejšnih sto-
letjih ter zaradi kulturnohistoričnega in
v perspektivi večjega turističnega pome-
na, ki ga Ziče imajo in ga bodo v čedalje
večji meri imele, je okrajni referat za
spKjmeniško varstvo letos začel z očišče-
valnimi in raziskovalnima deli na cen-
tralnem objektu — cerkvi, ki jih bo v
prihodnjih nekaj letih raztegnil na ves
kompleks razvalin in tako ohranil ter
turistično zaktiviral enega temeljev na-
še srednjeveške kulture. Brezdvomno bo
opisana akcija, s katere izvedbo se je ba-
vila že stara Avstrija leta 1872, kmalu
prerastla okrajne meje ter prešla v re-
publiško in zvezno merilo, kar si po ob-
sežnosti in vrednosti spomenika tudi za-
služi. Tekoča dela so dala doslej lepe
rezultate, ki so vnesli mnogo jasnosti v
stavbni razvoj spomenika. Najden je bil
originalni tlak, mnogo kamnoseških frag-
mentov, grob prvega štajerskega vojvo-
de Otokarja (t 1192), sledovi doxala
itd. Začeta ^dela so najboljši kažipot v
skrito, odmaknjeno dolino Žičnice, ka-
mor bo v prihodnjih letih rad pohitel
marsikateri turist in ljubitelj naše kul-
turne preteklosti. Tukaj bo užival nad
neprisiljenim sožitjem človeškega ust-
varjanja in prirode in spočil svoje utm-
jene živce v miru, ki veje iz gozdov Ko-
njiške gore.
Ziče bodo v sodobna Sloveniji zopet
zaigrale vlogo, ki jim gre in ki je tako
drugačna od one, ki so jo imele v sred-
njem veku. Jože Cufk  ^
OTVORITEV SEZONE LTUDSKE
UNIVERZE V ŠMARJU
Ljudska univerza v Šmarju pri Jel-
šah je pretekli teden odprla letošnjo
izobraževalno sezono s predavanjem o
otroški paralizi. Predaval je zdravnik
dr. Lorger. Pričakujejo, da bo njegovo
izčrpno in poljudno predavanje imelo
lep uspeh, in da se bodo starši z večjo
vnemo posluževali prednosti, ki se jim
za zaščito njihovih otrok nudi s tem,
da dajo cepiti svojo mladino proti tej
hudi bolezni.
V NIŽJO GLASBENO SOLO V VELE-
NJU JE VPISANIH 125 GOJENCEV
Poleg osemletne šole in otroškega vrt-
ca deluje uspešno v Velenju nižja glas-
bena šola, ki ima podružnico v Šoštanju.
Vanjo je v tem šolskem letu vpisanih 125
gojencev. Sedaj imajo že 6 razredov z 9
oddelki. Sola ima prostore v bivšem
otroškem vrtcu. Vse bi še šlo, le kvalifi-
ciranega kadra primanjkuje.
Postavijati ustvafiaicem smernice
ni naloga kritika
v Celjskem tedniku je pred tedni kri-
tik Jože Curk analiziral dela akadem-
skih slikarjev in kiparjev. Ob tej priliki
je ignoriral slikarje amaterje. Piše, da
so celjski akademski slikarji močno za-
ostajali za onimi v Ljubljani in Maribo-
ru zato, ker so bili v našem društvu. Za-
IjiA^a a obenem smešna trditev.
Nič nimamo proti akademskim sli-
karjem. Smo pa odločno proti trditvam
kritika Curka. Dolgoleten, intenziven,
privaten študij tudi nekaj velja. To smo
dokazali. Vsako likovno izražanje je svo-
bodno, seveda tudi kritika. Svo^bodno je
torej tudi realistično izražanje. Absurd-
na pa je trditev nekaterih, da je ravno
ekstremno modernistično delo edino pra-
vilno. Narava je večna, le, da jo v raz-
ličnih obdobjih podajajo in zaznavajo
ustvarjalci različno.
Slikarji amaterji smo dokazali tudi naš
upravičen obstoj. Naše ljudsko prosvet-
no delo je dobro. Ravno slikarji-amaterji
Likovne sekcije pri SKUD »France Pre-
šeren« smo v Celju po vojni začeli orati
ledino. Z našimi razstavami smo pri šir-
šem občinstvu budili zanimanje za li-
kovne stvaritve.
Ko so se mladi akademski slikarji
vključili v našo sekcijo, smo bili veseli
in žal nam bo, če se bodo res odcepili.
Prav zares pa ne bomo umrli zaradi tega.
Vprašujemo se le, kako da jim ni bilo
že takrat pod častjo razstavljati z nami.
Celo kipar Cesar je v začetku razstav-
ljal z nami.
Zaenkrat bo dosedanja Likovna sek-
cija priredila loterijo umetniških slik,
da omogoči njih pridobitev tistim, ki se
za to zanimajo, pa nimajo sredstev. Isto-
časno pa je čisti dobiček namenjen za
bodoči razstavni prostor, za katerega se
Likovna sekcija že dolgo zavzema, kakor
tudi za primemo risalnico.
Kritik Jože Curk se milostno pripogne
do slikarjev-amaterjev, jih hvali in gra-
ja. Posebno graja moja dela, ne ocenjuge
jih pa strokovno. Na splošno piše, da
ostajam pri starem, da sem »manirira-
na« (kako lep izraz). Medtem ko na pri-
mer dvema (po enemu iz vsake »kate-
gorije«) tega ne očita, dasiravno nismo
vsa leta v njihovih delih videli novih iz-
raznih sredstev. Opaža, da se tudi mnogi
akademski slikarji drugod in i>ri nas
ne obračajo po vetru, po vsakokratnem
modnem diktatu. Redki so, ki sukajo mo-
derno samo zaradi svoje resnične dušev-
ne nujnosti. Notranja težnja in naloga
vsakega slikarja in ustvarjalca je, da
najde svoj izraz, da pri njem vztraja, ga
raz.vija in izpopolnjuje. Naloga ocenje-
valca, kritika (v tem primeru umetnost-
nega zgodovinarja) pa je, da te različne
izraze spoznava, jih razlaga in tudi oce-
njuje. Postavljati ustvarjalcem smernice
in jim predpisovati poti, pa ni naloga
kritika, kajiti umetnost naj prav tako,
kot življenje ne nosi uniforme.
Življenje je pestro in njegova slika je
lahko upodobljena na več načinov. Tudi
tako imenovane modeme smeri obsegaj«
v evropski umetnosti določeno časovne
obdobje. V surrealizmu, kubizmu, futu-
rizmu, fauvizmu in drugih smereh opa-
žamo začetek in vzpon, stagnacijo, pe
tudi razkroj. Nobena teh smeri pa ni
pognala korenin v naših domačih tleh,
temveč so vse prenesene k nam. V večje
kultume centre prej, v manjše pozneje.
In zato menim, da katerakoli modema
struja tudi za naše slikarje ni EDINO me-
rodajna ter pravilo in merilo za kritike,
s katerim bi vrednotili njihovo ustvar-
janje.
Predsednik
Likovne sekcije SKUD »Fr. Prešerem«
Vera Pristovšek
BERT ZAVODNiK
Družbena vloga gledališča
ODMEVI
Ne da bi podrobno našteval pisce in
članke o gledališki dejavnosti v Celju,
lahko pribijem, da je pisanje ocenjeval-
cev dokaj malomarno in često zaradi
slabih zvez z gledališčem celo neobjek-
tivno in na videz zlonamerno. Tudi se-
be tu ne izključujem! Toda s tem stav-
kom ničesar ne spreminjam in ničesar
ne popravljam. Ugotovljam samo dej-
stvo, da ne moremo govoriti o gledali-
šču, ne da bi poznali vso njegovo de-
javnost in problematiko. Verjetno si
vsak po svoje prizadeva, a uspehi so
zelo različni. Letošnje ocene so si mar-
sikdaj hudo nasprotovale, o nekaterih
predstavah so pisali le nekateri tuji
ocenjevalci ali pa sploh ne. Nemogoče
je, da bi ugotavljal vzroke takega rav-
nanja, deloma pa so krivi tudi gledališč-
niki sami — po posameznih primerih
seveda ni mogoče soditi vseh — ki se s
kritiko in s kritiki ne morejo sprijazniti.
Drugo pa je morda bolj porazna domne-
va: Celjsko gledališče izgublja renome.
Sicer je potrebno poudariti, da so oce-
ne o nekaterih gostovanjih naravnost
božanske, najdemo pa tudi take, ki so
naravnost sramotne. Se bolj sramotno
pa je, da so ob gostovanju gledališča na
Sterijinem pozorju nekateri skušali pre-
vračati dejstva in zgolj uspeh, da se je
CG uvrstilo med nastopajoče, povzdig-
nili nad neuspeh, ki ga je doživelo gle-
dališče s predstavo samo. Neuspehe je
vendarle potrebno priznati, ne pa si za-
grinjati oči z lažnimi lavorikami.
Kljub temu, da je pisanje mnogih oce-
njevalcev zelo neodgovorno, pa so na
Nadaljevanje in konec
sploh sodbe o CG še vedno prijetne in
bodrilne. Neodgovornost ocenjevalcev pa
moramo omejiti z dejstvom, da uredni-
ki marsikdaj ne upoštevajo pomembno-
sti gledališke kritike in ji določajo mi-
nimalne prostore v listu.
DRUŽBENA VLOGA GLEDALIŠČA
V tem poročilu, ki sem ga sprva za-
snoval dosti bolj obširno in sem name-
raval posamezna vprašanja obravnavati
do vseh potankosti, sem navsezadnje
večidel samo navedel probleme, ki so v
celjskem gledališkem življenju postali
tolikanj pomembni, da bi morala druž-
ba o njih vedeti dosti več kot ve. Po-
manjkljivosti tega poročila lahko znova
opravičim na račun pomanjkanja pro-
stora v listu, hkrati pa priznavam, da
*mi je ob marsičem zmanjkalo poguma.
Zato ni odveč, če ponovno kličem, da
bi morali o gledališču kot o važni druž-
beno kulturni ustanovi pisati več in nič
napačnega bi ne bilo, če bi nekdo vpra-
šanja, ki sem jih načel, bolj podrobno
opisal.
S tem, ko sem naslovil poročilo, sem
računal, da bom lahko dokazal, česar bi
pravzaprav i^e bilo potrebno dokazovati.
Med pisanjem pa sem se zavedel, da bi
bilo potrebno včasih vprašati, kakšno
vlogo ima družba do gledališča.
O vsem delovanju gledališča odloča
Gledališki svet. Vanj imenuje OLO d^
tretjini članov, druge predlaga kolektiv;
vsega je v Gledališkem svetu 11 članov,
predsednik je Marjan Medved, odvet-
nik. Posvetovalno telo Gledališkega sve-
ta predstavlja Umetniški svet. V njem
so upravnik, dramaturg, scenograf, reži-
serji in izvoljeni zastopniki igralskega
zbora.
Zavoljo vsega tega lahko trdimo, da
je gledališče dejansko družbena ustano-
va. Svoje dolžnosti do družbe izpolnju-
je sicer po svoje, kakor temu radi v
Celju pravimo, ko se ukvarja z življenj-
sko »-negospodarsko« proizvodnjo. Od-
večno bi bilo dokazovanje, kolikega po-
mena je gledališče za družbo, bolj po-
trebno bi bilo po vsem tem, da ugoto-
vimo, kaj pravzaprav družba more in
mora od gledališča zahtevati. In nekaj
zaključnih stavkov: Namen gledališča
naj bo, da bo najširšim slojem delovne-
ga ljudstva nudilo kulturno razvedrilo.
Naj ne bo eksperimentalno in naj si ne
omejuje občinstva za izredne poskusne
predstave — vse to naj pripravlja pose-
bej in pred vse občinstvo naj stopi samo
z uspelimi eksperimenti. Repertoar naj
ne bo za izbrance — nihče ne terja ljud-
ske operete, nihče si ne želi moderni-
stične visoke igre. Dveh umetnosti ni —
kot pravi Fr. S. Finžgar, pisati, v tem
primeru igrati, je potrebno za ljudi. S
premišljeno vzgojo gledališkega občin-
stva in z ljudsko umetnostjo — ali; z
umetnostjo za ljudstvo bomo dosegli, da
bo gledališče zares ljudsko. Družba — v
našem primeru Celjani, morajo ceniti
prizadevanja gledališčnikov in se jim
oddolžiti z obiskom — in prav zdaj je
čas, da se abonirajo. Stiki med občin-
stvom in gledališčem morajo postati tes-
nejši, da bomo zares lahko opravičili
novi naslov: Slovensko ljudsko gledali-
šče v Celju.
27. SEPTEMBRA — Stev. 37

STRAJI
Življenje na naši vasi
Zadružniki v Lesičnem v prizadevanfu
za gospodarski napredek
Iz 23 vasi in zaselkov je v zadrugi
včlanjenih 321 članov ali 75% vseh
kmečkih gospodarstev.
Na dobro obiskanem poUetnem zboru
so nam povedali, da je v obnovi 19 ha
sadovnjakov, nadaljnjih 6 ha pa bodo na-
sadili z jagodičevjem. Spomladanska za-
menjava semenskega krompirja se je
odlično obnesla, da je sedaj vsakemu žal,
ki jo je zamudil. Veliko je povpraševanje
po semenski pšenici, predvsem po bavar-
ski kraljici. Za umetna gnojila in škropi-
va je zadruga razdelila svojim članom
preiko 2 milijona kredita. Mlatilnice
»Vesna« imajo v 7 vaških strojnih skup-
nostih.
Izredno velik je bil poleti odkup gob,
tudi posušenih zdravilnih zelišč. V
prvem polletju sta k dobičku največ pri-
spevala kamiion in les, nekaj tudi poslo-
valnica v Drenski rebri. S poslovalnico
v Zagorju so že od nekdaj težave, ker je
kraj raztegnjen, promet šibek, da ne kri-
je režijskih stroškov. Zaradi oddaljeno-
sti kraja pa bo treba nekaj pokreniti, da
ne bodo hodili po vsako malenkost v
daljno trgovino.
Zadruga štipendira za svoje p)otrebe
enega dijaka na srednji kmetijski šoli
v Mariboru in enega na srednji trgovski
šoli v CeJju.
Volili so tudi tri odibornike v zbor pro-
izvajalcev občine Kozje. Dolga razprava
o kandidatih je pokazala, da ljudem ni
vseeno, koga bodo poslali v zbor.
Člani so ponovili željo, da bi na po-
dročju zadruge obratovala vsaj ena žaga-
veneciJanka, ker so kmetije raztresene
po gorskih krajih in ne morejo z govejo
vprego prevažati lesa na žaganje kdo ve
kam. Vsi želijo, da bi začela zopet obra-
tovati žaga v Zagorju, za katero je bila
prošnja že vložena.
Poslovna zvezo
Mozirje bo ustanovila
Z mlekarski obrat
Na pobudo Gozdarsko-kmetijske pro-
izvajalne poslovne zveze v Mozirju je bil
ored dnevi v Mozirju sestanek upravni-
kov in predsednikov živinorejskih odse-
kov pri KZ ter članov živinorejskega od-
bora pri ix)slovni zvezi. Sestanka so se
udeležili tudi predstavniki občine, okra-
ja in inštututa iz Žalca. Razpravljali so
o ureditvi odkuipa mleka^ v Zg. Savinjski
dolini, ki je v zadnjem času povsem za-
stal. Tako so se živinorejci upravičeno
začeli spraševati, čemu dvig živinoreje,
ko pa mleka ne morejo prodati. Sklenili
so, da poslovna zveza organizira v Šo-
štanju mlekarski obrat in to v prostorih
bivše mlekarne. Občina bo dala na raz-
polago potrebna osnovna sredstva. Or-
ganizacijo odkupa in zbiralnic mleka bo-
do prevzele kmetijske zadruge. Računa-
jo, da bodo dnevno odkupile okoli 1000
litrov mleka, pozneje pa tudi 2 oziroma
3000 litrov dnevno.
Na sestanku so se temeljito p)ogovorili
še o bodočem razvoju živinoreje v Zg.
Savinjski dolini. Sklenili so, da bodo v
nižinskih predelih priporočali vzrejna
središča za plemensko živino, v višinskih
pa za pitano živino. Pogovorili so se tudi
o letošnjih živinorejskih razstavah v
občini. Sklenili so, da bi naj pripravili
dve razstavi in to v Gornjem gradu 6.
oktobra ter v Mozirju 13. oktobra. Raz-
stave bodo organizirale kmetijske zadru-
ge s pomočjo poslovne zveze.
CELJSKI TEDNIK
T ▼алжо mfiot
Iz Smartnega ob Paki
POLLETNI OBCNI ZBOR KMETIJSKE
ZADRUGE
V nedeljo je bil polletni občni zbor
Kmetijske zadruge Šmartno ob Paki. Po
poročilu predsednika, ki je obsegalo vse
gospodarske dejavnosti zadruge, se je
razvila prav živahna razprava. Napre-
dek je viden na splošno pri vseh dejav-
nostih, najbolj pa pri hmeljarstvu. Tudi
tekmovanje za večji hektarski donos pri
krompirju je pokazalo posebno v višin-
skih predelih odlične rezultate, saj zna-
ša povprečje tekmovalcev v eni skupini
346 stotov na hektar. Izgleda, da bodo
prvi v občini.
Precej časa je potekal pogovor o bodo-
čem delu. Kakor vse kaže, bodo na po-
dročju zadruge v bližnji bodočnosti р>о-
zidali še osem hmeljskih sušilnic, seveda
jih bodo nekaj prizidali sedanjim trem,
ki so v tem letu s polno paro obratovale.
Tudi strojni park se bo povečal, saj dobi
zadruga k sedanjemu še tri traktorje s
priključki. Ker se bo strojna ura zaraču-
navala le 230 dinarjev, ne pa kakor do-
sedaj, ko je stala 460 dinarjev, je verjet-
no, da se bodo kmetje te ugodnosti v pol-
ni «meri posluževali.
Odločno pa so bili zadružniki proti
ukinitvi trgovine, dokler se ne najde
pravi prostof za novo trgovino; kajti da
bi bili dve trgovini v istem prostoru in
bi ena prodajala samo reprodukcijski
material, druga pa ostale potrebščine,
sploh ni mogoče izvesti. Zato ostane do
nadaljnjega tudi trgovina v sklopu Kme-
tijske zadruge.
ZBOR VOLIVCEV — KMETOV
Pred občnim zborom zadruge je bil
zbor volivcev — kmetov za zbor proiz-
vajalcev. Ker voli naša enota enega kan-
didata, je volilna komisija izbrala izmed
osmih predlaganih samo dva, med njimi
tudi predsednika zadruge tovariša Avgu-
sta Podgorška, ki je bil do sedaj član
občinskega odbora in je s svojim delom
pokazal, da razume delo, katerega so mu
naložili volivci, posebno še, da v tem
pogledu ni ozkosrčen, temveč gleda na
vse s širših vidikov.
REDEN ODKUP MLEKA
S 1. oktobrom bodo pričeli zopet redno
prevzemati mleko v zbiralnicah v Smart-
nem. Rečici in Gorenju, po ix)trebi pa
tudi še v Paski vasi. Kmetovalci, ki bodo
sklenili z zadrugo pogodbo za predvidene
količine mleka do konca leta, bodo pre-
jemali za oddano mleko tri dinarje višjo
ceno. Nove cene mleku so določene po
maščobni stopnji od 19 do 25 dinarjev za
liter.
»Zakaj so moje noge postale tako tanke?"
Na bolniški postelji laškega zdravilišča
je sedelo mlado dekle. V nočni omarici
je urejevalo svoje toaletne potrebščine.
Glavnik in ogledalce je postavilo na vrh,
da bi ji bila vsak čas pri roki. Ceden
okrogel obraz z malce bridkim smehlja-
jem je odpiral cvet dekliškega prebuje-
nja. Na oko sem ji prisodila 17 let, pa
sem se uštela za dve leti. Ojstržek Mari-
ja iz Laškega je nedavno izpolnila 15 let.
Njen smeh in njena zdrava pojava ni
izražala nikake bolezni, tudi invalidnosti
ne, saj je svoje rožasto krilce potegnila
globoko pod kolena, ko sem pristopila
k njeni postelji. Toda ob konici postelje
sta bili naslonjeni dve berglji. Čutila
sein, kako fiksira svoj pogled v moje oči,
katere hoče z živahnim pripovedova-
njem zadržati, da se ne bi povesile do
njenih stopal. Razumela sem njen pogled
in tiho prošnjo in nisem hotela premak-
niti oči z njenega prikupnega obraza.
Potem mi je sama začela pripovedova-
ti, da je s 3 leti zboaelçi za otroško iparalir
zo in da se je zdravila že v raznih bolniš-
nicah in zdraviliščih. Se prej ko se je
družina tekstilneiga delavca zavedla res-
nosti te strašne bolezni, so bile posledice
že tu. Marija je le s težavo premikala
nemočne nožice in starisi so morali otro-
ku položiti v roke invalidske palice. Po-
tem so z mlado Marijo vred dolgo upali,
da bo nekega dne živahna deklica palice
le odložila. Goljufivo upanje je nesrečno
mater pred 3 leti položilo v grob in 12
letna Marija je, oprta na berglje, jokala
ob njeni rani gomili.
Toda mladost zna dolgo in potrpežljivo
upati. Marija upa še danes, ko ji otroš-
kost že izrivajo dekliške sanje, da bo
nekega dne vendar le odložila invalidske
palice. Saj znajo zdravniki tako lepo to-
lažiti, brezobzirnemu tujcu pa noče ver-
jeti, če bi ji hotel povedati, da bo ostala
invalid.
Ko sem Marijo povabila, naj stopi z
mano na dvorišče, da bi jo slikala, je bi-
la zelo navdušena. Takoj je izvlekla ogle-
dalce z glavnikom iz nočne omarice in
si začela urejevati frizuro. Ko je vstala
in ix>grabila palici, sem opazila, da je
prikupen smehljaj izginil z njenega ob-
raza, zamenjal ga je otožen izraz odrasle
žene. Tudi topot nisem hotela s pogledom
objeti cele Marije, pa me je sama opo-
zorila na svoje noge. »Pa zakaj so meni
postale noge tako tanke?!« Kaj naj ji
odgovorim na to bridko vprašanje? In
kaj ji je odgovorila pokojna mati? In kaj
ji odgovarja zdravnik? »Lažje sprečiti,
kakor leciti !« Ce bi medicina pred de-
setletji že poznala Salkovo cepivo, s ka-
terim bodo v prihodnjih dneh cepili naše
otroke, nam ne bi, draga Marija, stavila
tega bridkega vprašanja!
Na klopi v parku sva se z Marijo še
pomenili to in ono. Pripovedovala mi je,
da zaradi bolezni tudi ni obiskovala šole.
»Najhuje mi je to, ker se nisem ničesar
naučila«. Brat me je doma naučil pisati
in citati.
Tudi računati znam nekoliko. To pa
je tudi vsa moja šolska modrost. Komaj
čakam, da bom ozdravela in prvo, kar
bom storila, bo to, da se bom vpisala v
šolo. Ce pa to le ne bo mogoče, bi rada
postala šivilja.«
Kradoma mi je ob teh besedah ušel
pogled k njenim šibkim nogam; menda
je Marija razumela mojo misel in živah-
no pripomnila, da imajo doma lahko
»Singerco«, katero bo gotovo zmogla po-
ganjati. Nočem ti odvzeti црапја, mlada
Marija!
Frizer si je napravu avto
Frizerja Stukleka nisem našla v nje-
govi običajni beli halji in s frizerskimi
škarjami v rokah. V zamaščenem sivo-
črnem plašču je pilil košček pločevine v
mizarski delavnici brata Rudolfa. Se prej
pa sem pred delavnico opazila avto, ki
je, sestavljen, že dobival »fijatske« obli-
ke, le da je zunanji izgled bil še dokaj
klavem in je kazal sledove odpadnega
materiala. Toda ko bo odstranjena rja in
bo motno barvo pločevine zamenjala no-
va, živa barva, avtu tudi strokovnjaško
oko ne bo imelo kaj očitati.
»Dober dan, tovariš Stuklek. Svoj avto
delate, kot smo slišali. Kako ste prišli na
to idejo in s kakim materialom ste začeli
delati?«
»Najbrž ne bi nikoli prišel na to idejo,
če ne bi bil frizer. Pred leti smo frizerji
močno negodovali, ker ni bilo moč dobiti
raznih frizerskih pripomočkov. Prišlo mi
je na misel, da bi začel sam izdelovati
sušilne kape. Že kar prva se mi je posre-
čila, dobil sem veselje, potem pa sena-
začel kar sam izdelovati razne frizerske
pripomočke za svoj salon. Potem sem
prišel do motorja. Ker imam družino, mi
je bil za nedeljske izlete en sedež prema-
lo. V nekaj mesecih sem motorju že pri-
ključil prikolico, ki sem jo sam izdelal.
Sem že v tistih letih, ko postajam »ko-
mod« — in zaželel sem si avtomobila.
Kupiti si ga nisem mogel, pa sem sklenil,
da si ga napravim sam. Seveda so se
sosedje smejali moji zamisli, ko sem za-
čel spravljati skupaj odpadni material.
Največ sem dobil pri »Odpadu« in v Sto-
rah. Nikdo ni verjel, da bo iz tega kupa
odpadnega železa nastal avto. Razen mo-
torja, ki sem ga dobil v Slovenj Gradcu,
ni imelo ničesar svoje oblike. Poldrug«
leto sem potrpežljivo delal, ljudje so se
smejali, dokler avto ni začenjal dobivati
oblike.
»Koliko vas bo stal ta avto«, me je še
zanimalo.
»Poceni, zelo poceni. Toda številke
raje ne napišite!«
Jasnejše perspektive za delovne žene • • •
V predvidenih stanovanfskih skupnostih
žena je v naši socialistični družbi po-
polnoma enakopravna...
Tako je zapisano v naši ustavi, to so
dokazale žene neštetokrat med osvobo-
dilnim bojem in v letih povojne graditve,
tako premnogokrat slišimo v govorih in
vidimo napisano v časopisih.
Razumeti moramo, da ženi, pa naj si
bo še tako samostojna, enakopravna in
ekonomsko neodvisna, priroda nalaga
neizogibno nalogo, rojstvo in vzgojo
otrok. Ni samo emancipacija tisti vzrok,
da danes žene hodijo v službo, da so
aktivne soustvarjalke na vseh področjih
našega družbenega življenja. Bolj kot ta
je važen ekonomski vzrok. Družina težko
izhaja z eno plačo, zato tudi žena išče
zaposlitev, čeprav ve, da bo njena roka
prepotrebna doma. Zakaj se žena tako
odloči? Zato, ker se prepriča, da je njeno
delo doma, pa naj bo še tako potrebno,
manj vredno kot tisto, ki ga ustvarja na
delovnem mestu. Toda nastal je drug
problem. Žena dela v podjetju, delo jo
čaka tudi doma. Naj se trudi kolikor ho-
če, vse ne zmore, otroci nimajo prave
vzgoje in skrbi, mož godrnja nad nere-
dom itd. Kjer žena dosti prispeva v »dru-
žinski proračun«, tam dobijo perico, do-
bijo negovalko za otroka, imajo morda
stalno pomočnico itd. Toda povsod pla-
če niso tako izdatne. Ženo vse počaka,
od umazanega perila, nepospravljenega
stanovanja, zamazane F>osode, neumitih
in potolčenih otrok, pa tja do lačnega in
dostikrat neuvidevnega moža. Njen de-
lavnik se raztegne tja do starokapitali-
stičnih norm, tudi po šestnajst ur dnev-
no.
Žena je sicer enakopravna, ima zavest
da tudi sama ustvarja, kajti malokatera
dobi priznanje, da ustvarja tudi dvakrat
ali trikrat več. Toda kaj bo jutri. Izčrpa-
nost, bolezen, zgodnje staranje, prepiri
v hiši, nezivestoba (mož želi po vsem tem
videti svojo ženo še svežo) itd.
Potegnimo pod vse to črto in seštejmo
dobre in slabe strani. Kdo lahko reče, da
govorijo te ugotovitve v korist delovnim
ženam.
Nekatere so prišle celo tako daleč, da
ugotavljajo, češ, enakopravnosti v prak-
si ni. Nekatere vztrajajo, druge so oma-
gale. Ne gre...
No in mi, mislim naša skupnost, smo
se dokaj pozno spomnili, da je čas dekla-
rativizmu odbrenkal. Enakopravnost že-
ne rabi pogoje. Delovno ženo je treba
razbremeniti. To že dolgo, kar predolgo
govorimo ...
Zdaj pa se obeta res nekaj novega. V
okviru stanovanjskih skupnosti bo mo-
goče urediti marsikaj, kar se je doslej
zdelo nemogoče. Velike in hvaležne na-
loge bodo imele te stanovanjske skupno-
sti, če bodo res razvile inciatávo in znale
pritegniti stanovalce k skupnim akcijam.
Naj omenimo samo naloge, ki bi v
okviru teh skupnosti bile delovnim že-
nam v veliko pomoč.
Vzemimo, na primer naselje, kot je
»otok« v Celju.
To izrazito stanovanjsko naselje ima
vse pogoje, da se razvijejo v njem za
žene koristne dejavnosti. Ena družina
težko kupi pa-alni stroj, stanovanjski
blok ali več hiš skupaj, pa bi taka inve-
sticija ne »spravila na boben«. To bodo
lahko uredili zlasti sedaj, ko del najem-
nin ne bo treba vlagati v popravila. Na-
dalje bi v okviru stanovanjski!! skupno-
sti lahko uredili tudi šivalnice, mangšd
gospodinjski servis. Otrok v takem na-
selju ne bo manjkalo. Ena družina težko
dobi stalno negovalko in če jo, je drag
»špas«. Negovalka, ki varuje enega аИ
dva otroka, lahko v istem času pazi tudi.
več otrok. Stroški se razdelijo, so manjši
in uspeh nič slabši. Celo boljše je, če
se otroci naučijo na red in tovarištvo v
skupini.
Sicer pa »otok« ni edina in čisto ideal-
na skupina stanovanjskih hiš. Povsod je
take skupnosti lahko urediti. V velikih
blokih morda celo eno samo, drugje se
bodo odločili za nekaj hiš skupaj, pone-
kod pa celo za vso ulico.
Vsekakor je že skrajni čas, da od besed
preidemo k dejanjem, da delovno ženo
zares osvobodimo pravcatega mučeni-
štva in da vse te skrbi vskladimo enake
kot vsklajujemo vse naše družbeno živ-
ljenje, namreč na osnovi socialističnih
principov, eden za vse, vsa za enega.
Sirote pri živih staršili
Priznati je treba, da iposveča naša
družba zaščiti družine, predvsem pa za-
ščiti matere in otroka veliko pozornost.
Vsekakor pa je primerov brezvestnega
ravnanja staršev z lastnimi otroki še
vedno dovolj. Takih primerov je nemara
skrbnemu očesu organov socialnega var-
stva prikritih, ker se morda mati ni uso-
dila potrkati na prava vrata in v strahu
pred nečloveškim očetom javnosti svojo
družinsko tragedijo raje prikriva. Mno-
go primerov pa je tudi, da oddelek so-
cialnega skrbstva sicer ve za take dru-
žinske tragedije in v danih možnostih
zaščiti otroka s tem, da ga odvzame brez-
vestnim staršem in mu poišče dobrega
varuha in zaščitnika, toda brezsrčni
oče — često pa tudi mati — svojemu
otroku pri tujem zaščitniku ne da mirno
živeti in še vedno uveljavlja svoje ro-
diteljske pravice. Navadno so to »užalje-
ni očetje«, ki .so s prisilnim odvzemom
otroka bili prikrajšani za otroški doda-
teik, ki so ga v največ primerih navadno
zapili. Žal pa tudi niso redki primeri, da
mati — alkoholičarka psuje in preganja
skrbno varuhinjo svojega otroka. Tako
se spominjam, da so mi pred časom na
referatu za socialno skrbstvo pri celjski
občini tožili tak primer. Socialno skrb-
stvo je odvzelo moralno stirjenima za-
koncema — če se dobro spominjam —
dva ali tri nedorasle otroke in jih izro-
čilo skrbni, pošteni in požrtvovalni va-
ruhinji. Toda ta skrbna m,>ti, ki ni pre-
stajala porodnih bolečin za svoje varo-
vance, je često pri jokala k referentu so-
cialnega skrbstva in-tožila, kako dnevno
bevskata nad njo brezvestna stari ša, ka-
ko jo javno psujeta in jo F>osfcušata tudi
fizično napasti. S tem ne samo da žalita
dobro skrbnico svojih otrok — mesto da
bi ji^ bila hvaležna — temveč begata tudi
otroke, ki so se v novem, zdravem okolju
komaj privadili in umirili. Takrat so mi
na socialnem skrbstvu tožih nad pomanj-
kljivostjo naše zakonodaje, ker do takrat
(če je danes, ne vem) baje še ni bilo za-
kona, da bi se v takih primerih lahiko
izvajale tudi kazenske sankcije. S tem.
da sme pristojni organ brezvestnim star-
šem odvzeti otroka in »zapleniti« otroške
dodatke, še zdaleč ni storjeno dovolj. Oče
bo lahko še naprej ix)pival in robantil,
saj ga je socialistična družba prav za
prav samo razbremenila skrbi za preživ-
ljanje in vzgojo otrok.
Socialna skrbstva bi lahko navedla
niz primerov, »težkih primerov«, ko bt
lahko govorili naravnost o zločinskem
ravnanju staršev do svojih otrok. Zdi se
mi, da je le neznaten odstotek takih
otrok res zaščitenih — ker, kot rečeno,
mnogo primerov je prikritih. Tudi šolska
vodstva bi imela mnogo povedati. Niso
redki primeri, ko pretepeni in prestra-
dani šolarček pretresljivo zajoče v uči-
teljeve dobre dlani in izpove bridke vzro-
ke, zakaj v šoli ne more napredovati.
Spominjam se, da mi je pred letom dni
slučajno prišla v roke anketa, ki jo je
laška gimnazija izvedla med svojimi
učenci. Nisem pozabila besed, ki jih je
napisala nepodpisana dvanajstletna de-
klica: »Kako bi se učila in napredovala
v šoli, ko pa se oče dnevno vrača domov
pijan, strahovito preklinja in pretepa
mater in otroke. Nobeno noč si ne upam
zaspati, da ne bi preslišala njegovih opo-
teka jočih korakov, ko prihaja. Da bi se
ognila tepežki, navadno prej zbežim iz
hiše in zmrzujem v temni drvarnici, do-
kler ne slišim, da se je oče umiril in
zaspal. Včasih to traja po več ur, včasih
prebijem tudi pol noči v svojem hladnem
skrivališču. Dostikrat se z mano skrije
tudi mama ter bratec in sestrica« itd.
Pred dnevi smo čitali v časopisju, kako
prihaja v ljubljanske kavarne dnevno,
ure daleč, desetletni deček in ponuja go-
stom cvetje. V kolodvorski restavraciji
pa ga čaka pijan oče, da mu bo ubogi
deček izročil za cvetje nabrani denar.
Pri nas še nismo slišali o kaki strožji
kazini, ki bi jo sodišče izreklo nad nečlo-
vešikim roditeljem. Ali ne bi v letošnjem
Tednu otroka kazalo razmišljati tudi o
tem, da bi družba ne samo zavarovala
nezaščitene otroke, ampak zahtevala tu-
di najstrožje kazni za brezvestne starše.
Iz celja in zaledja
Zbor volivcev na Aljaževem hribu
v sredo je bil zbor volivcev na Alja-
ževem hribu. Poročilo o delu Občinske-
ga ljudskega odbora v Celju je podal
prof. Ailkerc. V debati o poročilu, ki je
bila zelo razgibana, so se volivci do-
taknili raznih zadev. Tako so kritizi-
rali dosedanjo prakso razdeljevanja
stanovanj, ki ni bila vselej pravična
in jo bo treba v bodoče temeljito spre-
meniti in dodeljevati stanovanja le iz
socialnega vidika do državljana.
2e na prejšnjih zborih volivcev so
razpravljali o raznih terenskih zadevah,
tako o zelo slabih cestah na terenu, po-
manjkljivi razsvetljavi ulic, o kanali-
zaciji v območju Livade in drugo. Tako
tudi podvoz ,pod restavracijo »Pošta« še
ni urejen, časopis je sicer poročal, da je,
vendar to ne odgovarja dejstvu. Izvršile
so se neke predpriprave, pločevine pa še
do danes ni nameščene. Ker se o vseh
teh zadevah ni vkljub obljuibam storilo
skoraj ničesar, so volivci ta vprašanja
ponovno načeli in zahtevali ureditev.
Volivci so predlagali dva kandidata,
ki naj bi v bodoče teren Al jazov hrib
zastopala v ObLO. To bosta tov. Cve-
to Pelko in tovarišica Slava Koprive,
delavka v Tovarni perila.
Zbor volivcev je bil dobro obiskan, saj
je bila dvorana napolnjena do zadnjega
prostora.
Volivci so konstatirali, da poročilo v
»Slovenskem poročevalcu«, da je zbor
volivcev v ponedeljek ,poleg drugih zbo-
rov tudi na Aljaževem hribu propadel,
ne odgovarja točnosti. Vzrok, da se zbor
v ponedeljek ni mogel izvršiti, je bil edi-
nole v tem, da je bil od merodajne strani
sklican v iponedeljek šele po drugi uri
popoldne in ga ni bilo mogoče več teh-
nično organizirati. Zato Socialistično
zvezo za nesklepčnost ne zadene krivda.
Zbori volivcev na Aljaževem hribu so
vedno glede obiska prednjačili pred dru-
gimi tereni. To so volivci tudi še pri vsa-
kih volitvah dokazali s skoro stoodstotno
udeležbo, kar bodo storili tudi pri pred-
stoječih volitvah. M. C.
tovariš franc LESKOSEK bo ku-
mov al pri razvitju sindikal-
nega prapora v železarni
Store
Pred dnevi je bila v Železarni Store
seja sekretariata izvršnega odbora sin-
dikalne podružnice. Na seji so razprav-
ljali o pripravah na občne zbore obratnih
sindikalnih odborov in podružnice. Skle-
nili so, da bodo izvedli po vseh obratih
in oddelkih predvolilne sestanke in iz-
volili v nova vodstva najboljše člane
organizacije. Rok za izvedibo občnih z;bo-
rov sindikalnih odborov ix> obratih in
oddelkih so določili do 20. oktobra, občni
zbor sindikalne podružnice pa bo 24. no-
vembra. Na občnem zboru bodo razvili
društveni prapor, ki mu bo kumoval tov.
Franc Leskošek, član Zveznega izvršnega
sveta. Ob tej priliki bodo podelili tudi
spominske plakete članom kolektiva, ki
sodelujejo v sindikalnih organizacijah
že 35 let.
Na seji so tudi razpravljali o pripra-
vah na bližnje volitve v občinske ljudske
odbore in zbore proizvajalcev.
OSENCA POTREBUJE DOBRO
CESTO...
Kdor se nameni v Osenco in tja tudi
gre, bo priznal, da ta kraj nujno po-
trebuje cesto. Sicer ta želja ni nova. .
Precej stara je, kot so že tudi stare
razne obljube. Nekaj sto metrov ceste
bi bilo ob strokovnem vodstvu in ma-
lenkostni tehnični pomoči kaj lahko iz-
peljati. Prebivalci so pripravljeni pri-
spevati z delom in materialom.
Enak problem tare prebivalstvo vzhod-
nega dela Zagrada. Tu bi bilo treba
urediti borih 200 m ceste. Za to cesto
je bil kredit že odobren!?
Prebivalci obeh mestnih zaselkov pri-
čakujejo pomoč in razumevanje. Oblju-
be sicer vlivajo optimizem, toda tudi
zapravljajo vero, če predolgo niso iz-
polnjene, tš-
PREMAraEN ODZIV
KRVODAJALCEV V ŠTORAH
v prvi polovici meseca septembra je
transfuzijska postaja Celjske bolnišnice
pregledovala v Storah prijavljene krvo-
dajalce. Od 67 prijavljenih je oddalo kri
65 članov kolektiva Železarne Store. To-
krat odziv ni bil povsem zadovoljiv, po-
sebno malo prijavljencev je bilo iz dru-
gih podjetij v Storah in bližnje okolice,
zato pričakujejo, da bo pri prihodnji ak-
ciji več prostovoljcev.
o avtobusni postaji v celju
Govori se, da bodo zgradili v Celju pri
kolodvoru novo avtobusno postajo. Tega
so se vsi razveselili, še tisti, ki le redko-
kdaj .pridejo v avtobus. Odločujoči so
kajpada predvideli tudi prostorček za
garderobo, kamor bi ljudje spravili
prtljago do odhoda avtobusa. Da takšno
shrambo močno pogrešamo, ni treba do-
kazovati. Prispevki za shrambo prtljage
bi krili izdatke za dobro plačanega va-
ruha in še ostal bi vsak dan kupček dro-
biža.
Ce je pa v načrtu tudi sodobna čakal-
nica, da potnikom ne bo treba stati v
deževnem vremenu zunaj, v zimskem
času pa še prezebati, bo hvaležnost pot-
nikov do podjetja popolna.
PLENUM JUGOSLOVANSKEGA
ZDRUŽENJA ZA PROFESIONALNO
ORIENTACIJO v CELJU
Lani so v Sarajevu ustanovili Jugoslo-
vansko združenje za profesionalno ori-
eaitacijo. Naloga tega združenja je, da
poveže vse činitelje, ki jim je poklicna
bodočnost naše mladine pri srcu, ter da
e svojo dejavnostjo prispeva tudi k vzgo-
ji čim boljših strokovnjakov za naše go-
spodarstvo. Prvi plenum tega združenja
je bil letos spomladi v Beogradu. Drugi
plenvun pa bo v Celju dne 30. septembra
in 1. oktobra ob 9. uri v dvorani OZZ,
Cankarjeva ulica 1. Dnevni red obsega
razen organizacijskih vprašanj še na-
slednje aktualne teme:
Pomen in mesto poklicnega usmerja-
nja v reformi šolstva. — Referent tov.
Glišo Emjakovič.
Zdravstveni delavci v službi poklic-
nega usmerjanja. — Referent tov. dr.
Djordje Vukadinovič.
Socialni delavci v službi poklicnega
usmerjanja. — Referent tov. Dušan Bo-
škovič.
Plenum bo obravnaval tudi vprašanje
izdajanja lista, problematiko poklicnega
svetovanja in zaposlovanja mladine v
jugoslovanskem merilu. Zato bo sesta-
nek v Celju tudi s tega vidika velikega
pomena. Kogar zanimajo ti problemi, se
tega sestanka lahko udeleži.
P. D.
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM
TEDNU
Cene v oklepaju veljajo za privatni
sektor.
Krompir 16—18 (18—20), čebula 40—
—50 (50—60), česen 140 (150—200), fižol
v. 80 (60—80), fižol n. 56 (50), fižol str.
35—40 (30—45), solata 35—40 (40—60),
špinača — (100), cvetača 30—50 (40—
—60), zelje gl. 18—20 (20—25), zelje rib.
— (50), repa sv. — (10), repa rib. — (40),
pesa 30 (25—40), ohrovt 30 (20—30), pe-
teršilj — (60), korenjček 60 (50—70), ko-
leraba — (30—40), kumare 15—20 (25—
—100), radič — (60), suhe slive 320 (—),
suhe fige 160 (—), suhe gobe — (800—
—1500), sveže gobe — (80—140), redkev
— (40), rozine 340 (—), orašidi 350 (—),
marmelada 100 (—), paradižnik konzer-
ve 200 (—), limone 380 (—), orehi celi
220 (180—220), mleko — (36), skuta —
(140), smetana — (200), maslo — (480—
—520), jajca 17 (19—20), kure — (470—
—560), piščanci — (270—350), koruza —
(45—50), pšenica — (50—60), oves —
(40—50), ječmen — (40—45), malancani
50 (60), hruške 50 (50—80), jabolka 40—
—50 (45—60), breskve — (45—70), slive
50 (50—100), grozdje 90—120 (50—90),
jed. buče — (15—20), paradižnik 15—50
(30—40). paorika 30—40 (40—50), fefe-
roni 120 (120), lubenice — (20), por —
(60), hren — (150), zelena — (60).
Gbanje prebivalstva
Poročilo o ^ibnnjn prebivalstva v mestu Celjn
v času o<l 16. do 23. se]>tembra 195?
Rojenih: 14 dečkov in 26 deklic.
Poročili so se:
Alojz Crepnjak, trg. pomočnik iz Apač in Ma-
rija Ifko. irg. pomočnica iz Ziberc. Ivan Kopitar,
ključavničar, pomočnik iz Celja in Karolina
Zapa, pom. delavka iz Celja. Vladimir-Luka
Velej, študent tehnike iz Bukovžinka in Marija
Turnšek, tkalka iz Celja. Franc Vrabič, strojni
tehnik in Marija Breznik, nameščenka, oba iz
Celja. Viktor Jager, blagajnik iz Celja in Hilde-
gards Muršič. tkalka iz Lave. Alojzij Mohorko,
strojnik in Ljudmila Vatovec. laborantka. oba
iz Bukovžlaka. Anton Lotrič, natakar iz Celja
in Justina Ribič, natakarica iz Črnega vrha.
Miroslav Poznič, električar iz Pilštanja in Ana
Drobne, polj. delavka iz Straške gorce. Vinko
Persolja. valjač in Julijana Križnik, kuharica,
oba iz Celja.
Umrli so:
Marija Lapornik, uradnica iz Celja, stara 57
let. Anton Andrenšek, upokojenec iz Celja, star
75 let. Martin Goleč, upokojenec iz Trnovelj,
ft*r 66 let. Irmgard Beuc, šolarka iz Celja, stara
14 let. Antonija Polanec, npokojenka iz Celja,
stara 67 let. Kristina Pušnik, otrok iz Dramelj,
stara 6 let. Franc Bogatin, upokojenec iz Veše-
■ ika. star 41 let. Marija Mavrer, gospodinja iz
Dobriča, stara 34 let. Jože. Apat, otrok iz Druž-
mìrja, star 1 leto. Isnijtc Gorenšek, Žagar iz
LahovBc. star 54 let.
Kronika nesreč
v Cinkarni se je pri delu opekel z raz-
beljenim cinkom po nogi delavec Miha
Hlis.
Lucija Sever iz Polzele si je pri padcu
zlomila nogo.
Posestn'k Anton Turnšek iz Zgomje
Hudinje je v Cretu padel z voza. Utrpel
je pretres možganov. Nezavestnega so
prepeljali v bolnišnico.
Neznanci so napadli v Bodrišni vasi
pri Šmarju Karla Jazbeca. Prizadeli so
mu poškodbe po telesu.
Z voza je padel rudar Stefan Jurhar
iz Pongraca v Grižah. Utrpel je težje po-
škodbe na tilniku in po telesu.
Pri padcu s kolesom so se poškodovali:
Rudolf Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju,
utrpel je poškodbe na rokah in glavi,
Matilda Kocjančič iz Prekorja si je zlo-
mila ključnico in poškodovala glavo,
Olga Sket iz Lačje vasi pri Podplatu pa
si je poškodovala glavo.
Blaž Horvat, posestnik iz Sp. Mestinja
pri Šmarju se je peljal na vozu, nalože-
nem z gramozom. Na ovinku je zavozil
s ceste in padel pod voz. Utrpel je zlom
noge, dvakratni prelom roke in poškodbe
na glavi. V kritičnem stanju so ga pre-
peljali v celjsko bolnišnico. — Tudi Ja-
kob Guzek iz Laške vasi pri Storah je
padel z voza in pri tem dobil poškodbe
na glavi.
Malomarno
razobesanje drzatne
zastave
Zadnja leta opažamo v Celju
vedno pogosteje ne samo ob i>ri-
liki raznih gospodarskih priredi-
tev, ampak tudi ob republiških in
zjveznih državnih praznikih, da so
naše narodne zastave nepravilno
razobešene. Hišni lastniki, zaseb-
niki, hišni sveti in njihovi hišniki
s tem pač kažejo svoje neznanje o
tem, kakšna je naša državna in na-
rodna trobarvnica. Pri tem ne gre-
šijo samo ipodjetja in zasebniki,
ampak tudi državni uradi in usta-
nove. Po tri dni in več visijo na-
pačne zastave, ne da bi se zganil
kak član delovnega kolektiva in
opozoril odgovorno osebo, da bi
bilo treba obrniti zastavo. Na vsak
korak lahko vidite hrvaško zastavo
rdeče-belo-modro mesto jugoslo-
vanske modro-ibelo-rdeče, ali pa
srbsko rdeče-.modro-belo mesto
slovenske belo-modro-rdeče. Tak-
šne zmede ni v nobeni drugi jugo-
slovanski republiki, kakor samo v
Sloveniji. Ne zgodi se zL&pa., da bi
razobesil Srb doma ipomotoma slo-
vensko mesto svojo srbsko zasta-
vo, kakor tudi ne, da bi Hrvat
doma poleg jugoslovanske zastave
narobe obesil hrvaško, ker bi bili
potem obe samo jugoslovanski.
Ne smemo pozabiti, da je vrstni
red barv točno določen v zvezni in
republiški ustavi. Državna zasta-
va FLR Jugoslavije (oziroma LR
Slovenije) je sestavljena iz treh
barv: modre, bele in rdeče (bele,
modre in rdeče) z rdečo peterokra-
ko zvezdo na sredini. Razmerje
med širino in dolžino zastave je
ena proti dve. Barve zastave se
vrste vodoravno od zgoraj navzdol
,po temle redu: jugoslovanska mo-
dra, bela in rdeča, slovenska bela,
modra in rdeča. Vsaka barva za-
vzema ipo širini tretjino prostora
zastave. Zvezda ima pravilno pe-
terokrako obliko in zlat (rumen)
rob. Središče zve23de se krije s .pre-
sečiščem diagonal zastave. Gornji
krak zvezde sega pri jugoslovan-
ski zastavi do polovice modre, pri
slovensiki pa do ipolovice bele barve
zastave, tako da imata spodnja
kraka zvezde svoje mesto na rdeči
barvi zastave.
V ibodoče naj odgovorni ljudje
bolj pazijo, da bodo zastave pra-
vilno razobešene. Uslužbenci in
člani gospodarsikih kolektivov pa
naj opozarjajo hiišnike že prve ure
po razobešenju, da popravijo na-
pako. Želimo, da ne bi bilo treba
objavljati imen onih, ki ibodo še
naprej ostali malomarni.
V NOVEM VELENJU BODO ZACELI
GRADITI UPRAVNO POSLOPJE ŠOLE
IN TELOVADNICO
Pretekli teden so pri novem šo'Lskem
poslopju v Novem Velenju začeli kopati
temelje za upravno poslopje šole s telo-
vadnico. V upravnem poslopju bodo ipo-
leg pisarne še mnogi kabineti za učila.
Posebno pa pozdravljajo v Velenju grad-
njo telovadnice, kjer bodo lahko vadili
tudi člani telesno vzgojnega društva Par-
tizan-Rudar. Poslopje s telovadnico bo
zgrajeno do prihodnje jeseni. Za grad-
njo je dala občina Šoštanj 36 milijonov.
Razgibana predvolilna
dejavnost v mozirski občini
v mozirski občini je zadnje dni zelo
razgibana predvolivna dejavnost. Do 20.
septembra je bilo opravljeno že nad pos-
lovico vseh zborov volivcev, ki jih bo
skupno 36. Vsi dosedanji zbori volivcev
so pokazali, da se volivci za volitve pre-
cej zanimajo. Povsod razpravljajo o do-
sedanjem delu občinskega odbora in še
o drugih gospodarskih, političnih, komu-
nalnih, zdravstvenih in prosvetnih vpra-
šanjih. Najbolj živahne so razprave o
kandidatih, ki jih predlagajo na zborih
volivcev. Med njimi so tudi žene in mla-
dina.
Zbora volivcev LIP Nazarje se je ude-
ležilo nad 250 delavcev in uslužbencev.
Na zboru, ki je bil kvaliteten, so največ
govorili o dosedanjem delu občine, o od-
nosih med občino in podjetjem ter o delu
samega podjetja. Med kandidati za zbor
proizvajalcev novega občinskega odbora
v Mozirju, ki so jih izbrali na zboru, je
tudi nekaj dosedanjih odbornikov.
Za zbor proizvajalcev kmetijske sku-
pine je opravljenih že nad polovico zbo-
rov volivcev. Ponekod so zbore volivcev
združili s polletnimi občnimi zbori kme-
tijskih zadrug. Na zborih volivcev so
predlagali za kandidate najibolj delavne
ziadružnike.
V Mozirju se je zbora volivcev udele-
žilo okoli 100 volivcev. Tako pestrega
zbora volivcev Moairjani že dolgo ne
pomnijo. O pomenu volitev in o dose
danjem delu ljudskega odbora je govoril
predsednik občine tov. Zupan. Volivci so
bili z dosedanjim delom občine zado-
voljni. V razipravi so se dotaknili tudi
raznih gospodarskih zlasti pa komunal-
nih vprašanj kraja. Ker je napeljava vo-
dovoda ena najbolj perečih vprašanj
kraja, so sklenili, da je treba takoj usta-
noviti vodovodno zadrugo. Občina Mo-
zirje je za vodovod že namenila 3 milijo-
ne dinarjev. Volivci so tudi zahtevali, da
je treba vprašanje ureditve prosvetne
oziroma kinodvorane v Zadružnem do-
mu spraviti enkrat z dnevnega reda. Iz-
volili so poseben odbor in mu zaupali to
nalogo. Volivci so izvolili tudi nov šolski
odbor nove osemletke in se seznanili s
cepljenjem proti otroški ohromelosti, ki
se bo pričelo 7. oktobra.
Najbolj živahna razprava je bila o
kandidatih za nov občinski ljudski od-
bor. Za kandidate so izbrali 4 najboljše,,
med katerimi so tudi dve žene in en mla-
dinec.
Občinski politični štab, ki vodi politič-
ne priprave za volitve, se zelo pogosto
sestaja ter analizira izvršene zbore vo-
livcev, po končanih zborih volivcev pa
bo pristopil k organiziranju predvoliv-
nih sestankov. Organiziral bo tudi nekaj
večjih političnih zborovanj v občini, zla-
sti v večjih krajih. Na ta zborovanja bo
povabil tudi ljudske poslance.
V zbore proizvajalcev najboljše defarce
Pred kratkim so o občinskih volitvah
razpravlJEili tudi na občinskem sindikal-
nem svetu v Šoštanju. Ker so priprave
za volitve odbornikov v občinski odbor
končane, so se pogovorili predvsem o
pripravah za kandidate v zibor proizva-
jalcev. V ta zbor, ki bo štel v šoštanjski
občini 25 ljudi, naj bi prišli najbolj spo-
sobni, delovni in politično razgledani lju-
dje. Paziti bo potrebno tudi na to, da
bodo v novem zboru enakomerno zasto-
pane vse panoge gospodarstva.
Sindikalne podružnice morajo prav pri
tem vprašanju odločilno sodelovati in
pomagati z nasveti. Poleg volitev, so se
pogovorili tudi o pripravah za proslavo
40-letnice Oktobrske revolucije. To na-
logo bo prevzela izobraževalna komisija.
Ponovno so govorili o nedelavnosti dveh
sindikalnih podružnic v Velenju: obrtne
in trgovske. Na seji so poudarili, da je
nujno že sedaj začeti s pripravami za
čim uspešnejšo izvedbo občnih zborov,
ki bodo v vsej občini že oktobra.
NAROČNIKI — POZOR!
Zaradi olajšanja poslovanja bo-
do tudi tokrat naročnino za Celjski
tednik okoli prvega v mesecu po-
birali pismonoše. Ker veliko naroč-
nikov še ni poravnalo obveznosti
do našega lista, jih prosimo, da to
čimprej store, ker bomo drugače
morali ustaviti dostavljanje lista
in izterjati naročnino.
IZ  LAŠKEGA
V Celjskem tedniku je bila priobčena
fotografija razkrite hiše pod naslovom:
»Ali je pravilno, da v takem stanovanju
prebiva družina«.
Občinski ljudski odbor Laško daje či-
talcem Celjskega tednika naslednje po-
jasnilo:
Tov. Trbovc Anton poseduje v Smihe-
lu št. 1 stanovanjsko hišo, v kateri pre-
bivata dve upokojenki in Lončar Agata.
V neposredni bližini te stanovanjske hi-
še poseduje Trbovc Anton, upravnik KZ
Rimske Toplice, še eno stanovanjsko hi-
šo, v kateri prebiva sam s svojo druži-
no. Hišo, v kateri prebivata upokojenki
in Lončar Agata, namerava lastnik po-
rušiti. Ker pa imenovani ni dobil pri-
stanka od Stanovcmjske uprave Laško
niti za to ipotrebno dovoljenje za rušenje,
je lastnik pričel samovoljno razkrivati
stanovanjsko hišo brez ozira da v njej
prebivajo stranke.
Občinski ljudski odbor Laško je na to
dejanje F>odvzel potrebnen korake, da bi
preprečil nadaljnje rušenje. Ko je občin-
ski ljudski odbor zahteval od lastnika, da
stanovanjsko hišo vspostavi v prejšnje
stanje, je le-ta odločno odklonil. Nato se
je občinski ljudski odbor poslužil pod-
jetja »Remont«, katero je hišo pokrilo.
Upravičeno se sprašujejo državljani.
kako mora tako nesocialen in nedisci-
pliniran človek biti uslužbenec državne-
službe, gospodarske organizacije in usta-
nove?
Tudi na to vprašanje bodo kmalu dobi-
li zadovoljiv odgovor.
Voliïti v konjiški občini razpravljajo o nalogali notega ljudskega odbora.
stanovanj. Ce bi hoteli rešiti vsa vpra-
šanja, ki se tu pojavljajo, potem bi mo-
rali zgraditi 500 novih stanovanj, vendar
ni zadostnih sredstev. Bolj realno gleda-
no pa so v precejšni meri dane perspek-
tive, da se bo v bodočih štirih letih zgra-
dilo kakih 200 novih stanovanj, ki bi jih
gradila podjetja, občina in zasebniki.
VEDNO VECJE KOMUNALNE
POTREBE!
Vzporedno s tem se pojavljajo vedno
večje potrebe v komunalni dejavnosti:
vodovodi, kanalizacija, električno omrež-
je, parki, igrišča itd. Podobno je tudi z
javnimi koipalnicami, organizacijo po-
grebne službe, tržnicami in podobnimi
objekti. Ureditev vodovodov je predvi-
dena v Zrečah, Skomerju, Gračiču, Lo-
čah. Žicah, Vitanju in še v nekaterih
drugih krajih občine. V teku zadnjih let
je v občini dobilo električno luč že 65
vasi, vendar je še vedno nimajo v 17 va-
seh. Vse pa kaže, da ni več daleč čas, ko
bodo tudi v teh vaseh svetili z elektriko,
saj so dela skoraj povsod v teku, tako da
bo ta problem v bližnjih letih rešen. V
bolj oddaljenih krajih predvideva načrt,
da bi jih povezali s telefonskim omrež-
jem, dočim bo prej ali slej potrebno uve-
sti nekatere lokalne avtobusne proge, ki
bodo ipovečale okoliške kraje s središčem
občine. Sem spada tudi gradnja široko-
tirne proge namesto sedanje ozkotirne,
vendar to že presega okvir občine, ki za
taka dela ne bo imela sredstev.
VRSTA NALOG NA PODROČJU
ŠOLSTVA IN ZDRAVSTVA
Vrsto nalog čaka bodoči ljudski odbor
na področju šolstva in prosvete sploh.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Večina šolskih poslopij skupaj z opremo
je že močno zastarela, kar še posebej
velja za večje kraje kot so Konjice in
Zreče. Tu se je v letih po vojni dokaj
razširila industrija, ki je dala zaposlitev
številnim novim delavcem poleg narav-
nega prirastka prebivalstjva. Ce bi ho-
teli vse šole v občini primemo urediti
in opremiti, bi bilo potrebnih okoli 500
milijonov dinarjev, to je pet občinskih
letnih obračunov. V večini šol v občini
se že sedaj opravlja pouk v dveh izme-
nah, število otrok pa raste iz leta v leto.
Podobno kot s šolskimi prostori je tudi
pomanjkanje učiteljskih stanovanj sko-
raj pri vseh šolah, kar dostikrat pred-
stavlja zelo veliko težavo za mlade pro-
svetne delavce, ki pridejo prvič na šolo.
V zdravstvu je največja potreba po
gradnji zdravstvenih domov, katere bi
bilo treba sodobno opremiti in jim tako
dati ^ možnost rednega poslovanja v
zdravstveni službi. Iz občinskega prora-
čuna se daje vsako leto 3 milijone di-
narjev za preventivno zdravstveno služ-
bo, kakih 10 milijonov pa za plačilo zdra-
vil, pregledov, bolnišnice itd.
KMETIJSTVO IMA VSE POGOJE
ZA USPEŠEN RAZVOJ
Kmetijstvo v občini je tista panoga, ki
doslej še ni bila v dovoljni meri upošte-
vana, ima pa vse pogoje za uspešni raz-
voj. Kmetijske zadruge so v preteklih
letih ustvarile že prve temelje za izbolj-
šanje, kar bo seveda potrebno nadalje-
vati. V okolici Konjic in Žič so dane
možnosti za razvoj sadjarstva, v Dravinj-
ski dolini bodo pričeli s sajenjem hmelja,
dočim pa je okolica Spitaliča in področje
Pohorja primerno za večje nasade malin.
V Ločah se predvideva, da^ bo povečala
z nekaj investicij proizvodnja perutnine
in jajc, pa tudi za sajenje ribeza so dani
pogoji. Pri vsem tem bi razen kmetov
imela veliko korist tudi občina z večjimi
dohodki iz kmetijstva. V Rogli na Po-
horju bodo uredili pašnike, ki bodo v
letnih mesecih lahko sprejeli na pašo do
200 glav mlade živine. V načrtu je pred-
videnih tudi nekaj melioracij, vsekakor
pa je dokaj važna ustanovitev dravinj-
ske vodne skupnosti, ki bi vodila vsa re-
gulacijska in osuševalna dela na celot-
nem porečju Dravinje do njenega izliva.
Seveda pa je tu še vrsta drugih vprašanj,
ki jih bodo morale reševati kmetijsike
zadruge skupaj z občino in kmetijsko
proizvajalno poslovno zvezo.
S SODELOVANJEM VOLIVCEV BO
USPEH ŠE VECJI
Vse te naloge so precej obširne. Na.
zborih volivcev temeljito razpravljajo o
njih in volivci dajejo tudi svoje pripom-
be in predloge, tako da bo ljudski odboi
že ob svoji izvolitvi imel široko osnovo
za svoje delo. Seveda je še vprašanje
finančnih sredstev, ki jih bo občina ime-
la v prihodnjih letih na razpolago. Veli-
ko pa jé tudi odvisno od volivcev samih,
če bodo pri delu pokazali dovolj razu-
mevanja za sodelovanje, kot je to že bilo
v občini vrsto primerov. Končno so to
važne naloge, ki jih spričo nujnih potreb
na vseh področjih ne bo kazalo zanemar-
jati, čeravno je vsakomur razumljivo, da
jih vse na enkrat ne bo mogoče izvesti..
L. V.
27. SEPTEMBRA — Stev. 37

Obilen uspeh mladih Celjanov
v državni reprezentanci
Petorica mladih atletov Kladivarja: Mareks,
Kač. I.pšek. York in Silanova so pretekli tedei^
2 velikim uspehom nastopili kot ilani mladinske'
državne reDrezentancR proti Romuniji v Novem
Sadu. Naraks Franc, ki iz nastopa v nastop por
pravlja rezultate na srednjih riogah, je tudi v
jvjovem Sadu pokazal svoje odüene sposobnosti.
Na 1500 m je dosegel svoj asebni rekord s 5:57.6
in se uvrstil na 2. mesto, v teku na 800 m pa je
premagal oba Romuna in odličnega Ingoliča in
v času novega državnega rekorda pobral po-
membno zmago! Kač Florjan je bil zmagovalec
v metu kopju, prav tako se je odrezal tudi Lešek
Roman v skoku ob palici (4.25). pri skoku v da-
ljino pa je bil tretji z odličnim rezultatom 6.75!
Silnnova, ki je letos šele stopila na atletsko stezo
in je že na8t<>pila v državni reprezentunt-i, je -
.svoj prvi unstop upravičila z odličnim tekom v
štafeti 4X100 m, ki je dosegla nov jugoslovanski
rekord.
Mlade moči atletskega drnšiva Kladivarja so.
kot kažejo rezultati, odlično uveljavljajo tudi \
nastcpih s kvalitetnimi inozemskimi tekmovalci.
LORGER ZOPET PRI REKORDU!
V zadnjih pripravah za nastop iia ekipnem
prvenstvu Jugoslavije so celjski atleti in afle-
iinje pokazali dobro formo. Lorger je seveda
zopet v rekordni formi. Na visokih ovirah je
stilno tekel odlično, bil pa je tudi izredno hiter
— saj so 3 ure pokazale čas njegovega državnega
rekorda (14.2). Tudi na 100 m je s časom 10.8
dokazal, da ga je pač šteti še med najhitrejše'
tekače na kratkih progah v Jugoslaviji. Za drugo
presenečenje je poskrbel Vučer Zoran s svojo
zmago na 400 m in odličnim časom 50.8, pa tudi
na 100 ra je premagal v času osebnega rekorda
(11.0) vse svoje tekmece. Izgleda, da je Kladivar
v Pantošu dobil dobrega metalca krogle (13,72).
saj mladi atlet še nima izdelanega sloga in bo
lahko še znatno napredoval. Brodnik je že pre-
izkusil skakanje v višino z novo sprinterico, ki
jo uporabljajo ruski skakači in res je s pre-
cejšnjo lahkoto premagal 180 cm! Pri ženskah
moramo omeniti predvsem .Škornikovo. ki je v
metu kopja z metom 38.04 dosegla nov društveni
rekord Kladivarja
ODLIČNI REZULTATI ŠIKOVCEVE V
BUKAREŠTI
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Bu-
karešti je članica Kladivarja -Šikovec Olga do-
segla odlične rezultate. V teku na 100 m je v
predteku in finalu s čascm 12.2 izenačila jugo-
slovanski rekord na tej progi, v teku na 200 m
pa je s časom 25.3 izenačila slovenski rekord in
le za desetinko sekunde zaostala za državnim.
Kljub odličnim rezultatom pa je v močni medna-
rodni konkurenci dosegla šesto mestQ. Slamnik
Ančka je nastopila v teku na 800 m, kjer se je
s časom pod 2:20 uvrstila na 9. mesto.
PRED FKIFNIM PRVENSTVOM JUGOSLAVIJE
Celjske adele in atletinje čaka v soboto in
nedeljo na beograjskih in zagrebških atletskih
napravah najvažnejša letošnja preizkušnja
finale ekipnega prvenstva Jugosla>ije, ki bo od-
ločalo u vrstnem redu najboljših atletskih ko-
lektivov v državi.
Kakšne izglede imajo celjski zastopniki? Atleti
Kladivarja so v zadnjih letih prehiteli oba za-
giebška predstavnika Mladost in Dinamo in so
bili suvereno tretji v Jugoslaviji za Partizanom
in Crveno Zvezdo iz Beograda. Letos so v I. in
II. koln zvezne lige zmanjšali občutno razliko
med seboj in Crveno Zvezdo, dočim je Partizan
še vedni) brez korkurencc na čelu najboljših.
Po računih i:a papirju so atleti Kadlivarja tudi
letos favoriti za 3. mesto v državi, čeprav stro-
kovnjaki ngibajo, da bi morda lahko že prehiteli
Crveno Zvezdo, na drugi strani pa se v zagreb-
škem taboru pripravljajo na naskok, da bi Kla-
divarja spo<lrinili z zlate sredine in ga potisnili
bolj na rep velike šestorice. V vodstvu Kladi-
varja gledajo realno in smatrajo, da jim ob nor-
Hiulnem poteku tekmovanja, odgovarja 3. mesto,
za katerega jta se bo tieba boriti. V ekipi ni
uaniieč odliciiega Yi]tolnika, ki še ni prebolel
poškodbe in ta odsotnost bo terjala vrsto rošad,
du bodo vse discipline olimpijskega programa
/iidovoljivo zasedene. Sicer bo moška ekipa Kla-
diviuia nastopila v svoj- na.[močnejši postavi,
okrepili pa jo bodo tudi že mlajši atleti.
In ženske? V preteklem letu so za las izgubile
drugo mesto v državi. Letos so po I. in II. kolu
bile najboljše v državi, v finalu pa vsekakor
ne bodo mogle obdržati prvenstva. Sicer prese-
nečenja niso izključena, ker so vse 3 ekipe —
l*llndost. Odred in Kladivar — močno izenačene.
Za naslov državnih prvakinj pa bi dali prednost
bolj rutiniranim atletinjam Odreda. Kladivar je
namreč v letošnjem letu močno pomladil svojo
žensko ekipo, kar je vsekakor razveseljivo in
>;perspektivno« za bližnjo prihodnost. Atletinjam
pa manjkajo tekmovalne izkušnje in rutina, ki
v takšnih nastopih, kot so finale ekipnega prven-
stva, v mnogočem odločajo pri dosegu boljših
re/.ultatov.
Pustimo ugibanja cb strani! Se nekaj dni in
odločitev bo padla . . . Pomenili se bomo raje
obširneje o obeh ekipah Kladivarja po državnem
prvenstvu!
ODBOJKA
GOMILSKO IN PETROVCE -   DVAKRATNA
ZMAGOVALCA
Okrajno prvenstvo Partizana v odbojki je bilo
slabo obiskano. Na tekmovanju so nastopila le
4'društva, cd katerih so največ pokazali mladinci
in članice iz Gomilskega ter člani in mladinke
VSI, KI SE ZANIMATE ZA SO-
DOBNO ORGANIZACIJO IN
TEHNIKO PISARNIŠKEGA PO-
SLOVANJA, pišite po brezplačni
prospekt za novo ilustrirano revijo
»Sodobna pisarna« na naslov
uprave: Ljubljana, Gosposka 12.
iz Petrovč, ki so osvojili naslove okrajnih prva-
kov za letošnje leto in lepe pokale. Pri članih
je bila trda borba za zmagovalce in so Gomilčani
šele v petem setu položili orožje pred igralci iz
Petrovč. Rezultati - člani: Petrovce : Gomilsko
3:2, Petrovce : Braslovče 3:0. Gomilsko : Bra-
slovče 3:1. ČLANICE — Gomilsko : Celje-Gaber-
je - 3:1. MLADINCI - Gomilsko : Petrovce -
3:1. Mladinke iz Petrovč so postale prvakinje
brez borbe!
BETON : MARIBOR - 0:5
Prvenstveno srečanje ženskih ekip omenjenih
društev se je končalo z gladko zmago Maribor-
čank. Celjanke so se le v drugem setu uspešno
upirale Mariboru, sicer pa so morale priznati
njihovo večje znanje in rotino.
MALI ROKOMET
LEPA ZMAGA CELJA
Celjski rokometaši — 2SD Celje — so na do-
mačih tleh v srečanju za consko ligo premagali
Maribor s 23:14 (10:8). Za Celje se bili nspešni
strelci: Žibret 6, Levstik 5, Šeško 4 itd.
KOŠARKA
CELJE BOLJŠE OD MARIBORA
Tudi v košarki vo ig.'alke iz Maribora morale
\ prvenstveni tekmi priznati premoč Celjank.
Rezultat - 48:28 (20:12) za Celje. Najuspešnejše
pri metanju na koš so bile: Kavs 15. Ažman 14
in Ramskugler 12.
117^  MLADINE NA  ŠPORTNIH  IGRAH  IN
TEKMOVANJIH
I. športni dan na II. celjski gimnaziji je 1Í75
gojencev tega zavoda preživelo v jesenski pri-
rwli in na športnih igriščih. Najmlajši so se
seznanili /. bližnjo celjsko okolico, kjer so se na
tratah in gozdnih jasah naigrali žoge in drugih
terenskih iger; odrasli pionirji so se pomerili.
ZADRUGAM VSEH VRST pripo-
ročamo, da naročijo novo ilustri-
rano revijo »Sodobna pisarna«, ki
bo znatno pripomogla k izboljša-
nju tehnike pisarniškega poslova-
nja. Vsi vaši uslužbenci jo bodo z
zanimanjem čitali. Pišite po brez-
plačni prospekt, če ga še nimate.
Uprava »Sodobne pisarne«, Ljub-
ljana, Gosposka 12.
Nogomet
TEŽKO JE NA TUJIH TLEH . . .
Najbolj živo so občutili težo terena nogometaši
Kladivarja v VMC ligi. V Zaboku so namreč po
voilstvu z 2:0 morali v zadnjih minutah igre po-
ložiti orožje in odpotovati domov praznih rok
s porazom 3:4! — Kako težko je nastopati na
zapadnih mejah sosedne republike v tej igri pa
so pokazale bunke, praske in poškodbe Kladi-
varjevih nogometašev. Vodstvo Kladivarja sicer
■i vložilo protesta, povabilo pa je na svoje stro-
ške celjske športne dopisnike, da si ogledajo
vsaj eno prvenstveno tekmo na teh tleh ... Za
Kladivarja so bili uspešni Posinek. Rojnik in
Pere. Nedeljski poraz je Kladivarja potisnil z
vrha lestvice na 5. mesto!
Tekmovanje v enotni podzvezni celjski ligi je
v II. kolu prineslo vrsto nerešenih rezultatov.
Na Skalni kleti smo prisostvovali tipično prven-
stveni tekmi, ki je bila na momente že nekoliko
preostra. Temperamentni nogometaši Svobode iz
Trbovelj niso uspeli na celjskih tleh premagati
pomlajeno ekipo Celja. Gostje so sicer prvi
prišli v vodstvo, nato pa je bil razplet dogodkov
Ha terenu zelo razburljiv. Po rezultatu 1:1 v
prvem polčasu, smo v nadaljevanju igre videli
se 6 golov, po tri v vsaki mreži obeh moštev.
Celjani so bili vselej v vodstvu, gostje pa so tudi
Msjteli vedno poravnati to prednost. Za Celje so
bili uspešni — Artviga 2, Miljačič in Djuro.
V Štorah sta se Kovinar in Olimp razšla z 1:1,
Soštanjčani so doma kapitulirali proti Bratstvu
iz Hrastnika z 0:2, Bratstvo Rogatec na svojih tleh
Brežicam po zelo lepi igri 3:4. velenjski
Rudar je doma iztisnil le neodločen izid proti
Slogi iz Trbovelj z 1:1, Proletarec pa je doma
igral neoilločeno 0:0 z Rudarjem iz Hrastnika. —
Po II.  kolu  je na čelu tabele Bratstvo  (11).
V II. razredu CNP lige, kjer nastopa 8 moštev,
od tega iz celjskega okraja 3. so naši zastopniki
«loscgii rezultate - Partizan Slov. Konjice v
Radečah tesno zmago s 4:3. Olimp B je bil pre-
Uagan v Krškem z 2:6, Edinstvo iz Rog. Slatine
pa doma od Svobode Kisovec z 1:2.
Mladinsko prvenstvo je v I. kolu dalo najlepšo
2mago Velenjčanom v Štorah s Kovinarjem (4:0),
Kladivarju v srečanju z Olimpom (3:1) in Usnjar-
ju v srečanju s Celjem (4:2).
Tudi pionirji so se pomerili za točke. Kladivar
Je s 4:0 odpravil Štorjane, Olimp Celje z l:t.
Usnjar Velenjčane s 3:0 p. f. in Bratstvo iz Ro-
gatca Edinstvo iz Rog. Slatiie z 1:*. v
v nogometu in malem rokometu, pionirke v igri
med dvema ognjema, mladinci in mladinke viš-
jih razredov pa v atletiki, kjer so dosegli vrsto
kvalitetnih rezultatov. Vsa ta športna dejavnost
pa ni sk|^pnost obremenila za nikakršna mate-
rialna bremena, čeprav je bilo na desetine te-
kem . . .
NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM
29. 9. na Glaziji:
ob 13.30     KLADIVAR : OLIMP (pionirji)
ob 14.30     KLADIVAR : USNJAR (mladina)
ob 16.00     ALUMINIJ : KLADIVAR (VCM liga)
na igrišču Olimpa -
ob 10.50     OLIMP  B :  EDINSTVO  (Rogaška
Slatina)
ob 14.30 OLIMP : RUDAR (Velenje) mla-
dina
ob 16.00 OLIMP ^ RUDAR (Velenje) - liga
na igrišču Kovinarja v Štorah —
ob 15      KOVINAR : CELJE (pionirji)
ob 16.00 — KOVINAR : CELJE (mladina)
na igrišču TVD Partizan ▼ Slov. Konjicah —
ob 14.30 ^  SLOV. KONJICE : KRŠKO
na igrišču TVD Partizan Celje-mesto v Celjii —
od 8. ure dalje - OKRAJNO PRVENSTVO
PARTIZANA V MALEM ROKOMETU
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
i>JU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG i — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 62в-305-Т-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LIST-
NA NAROČNINA 509 DIN, POL-
LETNA 2S0 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NK
TRACAMO — TISK СЖ1Л8КА
TISKARNA ▼ CELJU
795.000 din
FiaT 600
Ce imate denar, potem pohitite z nakupom pravkar prispelih avtomobilov
»FIAT 600« pri Trgovskem podjetju AVTOMOTOR, Lestikova 12 v Celju.
Na zalogi imajo tudi motorje TOMOS-PUCH, raznovrstna kolesa in rezerv-
mЈШ m T9C шшЕ€ Јш ...... _ _
Po šentjurski občini
NA KOMUNALNEM PODROČJU
ELEKTRIFIKACIJA
Šentjurska občina posvpča veliko skrb
elektrifikaciji. Letos so zasvetile elek-
trične luči v vasi pod Kalobjem, v vasi
Dobje pri Dramljah, pred kratkim pa
na Brdih pri Planini. Se letošnjo jesen
bo zasvetila vas Krivica na Prevorju,
kjer so nekatere vasi že elektrificirane.
Pripravlja se tudi elektrifikacija na
področju Loke pri Zusmu. Občina pa
ima v načrtu zgraditev daljnovoda in
omrežja od Dramelj do Lipoglava. To je
povezano z velikimi finančnimi sred-
stvi, saj predvideva predračun približno
25 milijonov dinarjev. Ko bo ta načrt
uresničen, bo zasvetila električna luč
tudi v Slatini, Ostrožnem, Zagaju in
Pletovarju.
POPRAVILO CEST
Za popravilo občinskih in gozdnih
cest ima šentjurska občina na razpola-
go 700.000 dinarjev. Vrednost doseda-
njih del pa znaša nad milijon dinarjev.
Koristniki cest so razumeli potrebo, da
je treba pomagati s prostovoljnim de-
lom. Letošnje leto so bile popravljene
ceste na Prevorju, Loki, večinoma v
Dramljah in Slivnici, delno pa na Po-
nikvi in v Šentjurju. Proti Jelcam pa
je krajevni odbor Slivnica ponekod po-
pravil staro, drugod pa zgradil novo
cesto v dolžini 3 km.
GRADNJA STANOVANJ
Občinski kreditni sklad znaša 20 mi-
lijonov dinarjev. Še to jesen bo pričela
občina graditi dve stanovanjski hiši, na
Ponikvi in Šentjurju. Zasebniki so do-
bili za dograditev svojih hiš preko 3
milijone dinarjev.
gOLE OBNAVLJAJO
Letos je občina obnovila šole v Po-
nikvi, Dobrini, Prevorju, Blagovni, v
načrtu pa je še osnovna šola Dramlje.
HLEVI ZA 100 GLAV ŽIVINE NA
PLANINI
2e v prihodnjih dneh bo začela šent-
jurska občina graditi na posestvu na
Planini nove hleve za preko 100 glav
živine. Do sedaj je bilo posestvo zapu-
ščeno, saj se zanj ni nihče brigal. Poleg
živine bo posestvo gojilo 5 ha črnega
ribezlja. ,^
Hvaležni za pomoč
Ko je pred tremi leti bila v Celju
velika povodenj, je le-ta prizadejala
precej škode tudi celjski bolnišnici.
Takrat so se zbiranju prispevkov za
pomoč pridružili tudi naši rojaki v za-
mejstvu. Med Slovenci na Tržaškem
ozemlju so številni prispevali denar za
odstranitev škode v celjski bolnišnici.
S temi prispevki se je nabrala vsota
več kot 1 milijon lir. Z omenjeno de-
narno pomočjo je celjska bolnišnica
postopoma nabavljala nekatere, za bol-
nišnico zelo potrebne instrumente in
aparate.
Za posamezne oddelke v bolnišnici so
nabavili res najnujnejše manjkajoče
naprave, tako da so slednje izpopolnitve
omogočile medicinskemu kadru še
uspešnejše strokovno delo.
•Iz te pomoči so za porodniški oddelek
nabavili inkubator za dojenčke, ki je
v posameznih primerih za oddelek ne-
pogrešljiv. Nadalje je dobil interni od-
delek nov pantostat, gastroskop ter
upogljiv rektoskop. Ušesni oddelek je
bil izpopolnjen s polnim instrumenta-
rijem za mikrokirurgijo, ostali oddelki
pa so dobili še Zaissov mikroskop, mi-
kroton ter razne kirurške potrebščine.
— Za vse, kar so iz te polnoči lahko na-
bavili, je kolektiv celjske bolnišnice
zelo hvaležen darovalcem na Tržaškem.
V zadnjem času se oglašajo tudi ne-
kateri darovalci iz Združenih držav
Amerike. Za celjsko bolnišnico zbirajo
denarne prispevke Slovenke v Mines-
soti. Le-te so začele nabiralno akcijo
samoiniciativno potem, ko so se pre-
pričale, da potrebuje celjska bolnišnica
še marsikatero napravo za uspešnejšo
zdravstveno dejavnost.   ■ ;
Šentjurčana Janko in Ivana Liška
zlatoporočenca
Te dni sta v Šentjurju praznovala
zlato poroko Janko in Ivana Liška. Oba
sta spoštovana in priljubljena občana
v Šentjurju. Dolgo dobo skupnega živ-
ljenja nista preživela le ob rožicah. Bi-
lo je tudi trnja. Zlasti Ivana, še vedno
mladostna za svoja leta bi vedela pove-
dati koliko uric je bila sama, ker je
njen Janko posvečal toliko časa javne-
mu udejstvovanju. Po rodu Ceh, rojen
blizu Brna. je k nam prišel kot orož-
nik. Služboval je na Štajerskem, na-
zadnje v Šentjurju, kjer se je poročil.
Bil je zaveden Slovan in pomagal Slo-
vencem kjer je le mogel. Spričo nje-
govega položaja njegove usluge niso bi-
le majhne. Po prvi svetovni vojni je
leta 1922 stopil v pokoj. Hm, pokoj. Te-
daj je šele začel delati tisto, česar mu
HRANILNE OMARICE ZA ŠOLSKO
MLADINO V VELENJU
Kmetijska zadruga Velenje dma že ne-
kaj let hranilno-kreditni odsek, ki je
zbral nad 3 milijone din. Letos je upra-
va mislila predvsem na to, kako bi pri-
dobila za varčevanje šolsko mladino. Za-
to je dala izdelati za vse razrede osem-
letke v Velenju posebne hranilne omari-
ce. V njih bo imel vsak učenec svoj ko-
tiček in bo lahko vanj vlagal svoje pri-
hranke.
USPOSOBILI BODO OKOLI
70 ŠOFERJEV
Društvo Ljudske tehnike v Mozirju,
kljub temu da je še mlado, je doseglo že
kar zadovoljive uspehe. Prvi šoferski te-
čaj je uspešno opravilo okoli 40 tečajni-
kov. Pred kratkim se je pričel že drugi
šoferski tečaj, ki ga obiskuje okoli 30
tečajnikov. Tako bo društvo v tem krat-
kem času usposobilo za šoferje-amaterje
kar lepo število ljudi. S pomočjo občine
je diruštvo dobilo osebni avtomobil.
IZ KOZJEGA
Ponoči od 23. do 24. septembra so ne-
znanci vdrli v poslovne prostore trgov-
skega podjetja v Kozjem. Odnesli so
precej tekstila, pletenin in usnjenih iz-
delkov. Odprli so tudi blagajno, ki pa je
bila prazna, ker so uslužbenci podjetja
prejšnji dan oddali denar na pošto. Ne-
znani vlomilci so bili vsekakor zelo
drzni, posebno če upoštevamo, da je
prodajalna sredi trga v neposredni bli-
žini postaje Ljudske milice.
kot uniformirancu niso dovolili. Bil je
dolga leta tajnik Kmečke posojilnice in
hranilnice, bil je funkcionar v vseh na-
prednih organizacijah Šentjurja, med
vojno pa je z vso vnemo oznanjal pro-
pad Hitlerja. Takrat, ko so partizani za
eno noč zasedli Šentjur, baje ni bilo
bolj razigranega človeka. Odprl jim je
blagajne hranilnega zavoda, da so lahko
pospravili ves denar.
Po osvoboditvi je bil kljub visoki sta-
rosti med prvimi prostovoljci pri raznih
javnih delih. Pri gradnji zadružnega do-
ma je imel največ ur, takrat že osem-
desetletnik. Sele nedavno je popolnoma
«■izpregel«. Zdaj je res bolj doma. Nje-
gova žena, ki jih tudi že ima 80 na
plečih, mu streže v zadovoljstvu, da se
vsaj zdaj drži ognjišča. Sicer pa je za-
dovoljna, da je njen mož v življenju to-
liko storil za svoj drugi kraj, da je оЂ
njem tudi ona dobila spoštovanje in
ugled, ki ga je v resnici tudi zaslužila.
OKRAJNE IN OBČINSKE LJUD-
SííE ODBORE še posebej vabimo,
da naročijo za svoje pisarniške
uslužbence in vodilno osebje novo
zanimivo ilustrirano revijo »>So-
dobna pisarna«. Revija bo znatno
pripomogla k izboljšanju pisarni-
škega poslovanja. Odpošljite nam
naročilnico, ki ste jo prejeli s pro-
spektom. — Uprava.
GOSPODARSKE ORGANIZACI-
JE VSEH VRST OPOZARJAMO
na novo ilustrirano revijo »Sodob-
na pisarna«, ki bo propagirala or-
ganizacijo in moderno tehniko pr-
sarniškega poslovanja. Revija bo
pomemben doprinos k dvigru admi-
nistracije na sodobno stopnjo, po-
trebna in koristna bo vodilnemu
osebju ter vsem pisarniškim
uslužbencem. Odpošljite nam na-
ročilnico. Ce nimate prospekta, pi-
šite ponj! — Uprava revije »So-
dobna pisarna« Ljubljana, Go-
sposka 12.
URADNI DNEVI NA SODIŠČU
S 1. oktobrom 195" bodo uradni dnevi na Okraj-
nem sodišču dvakrat tedensko, in to ob torkih
in sobotah v sobi 23-1, razen zemljiške knjige
kar ostane kot doslej ob sobotah.
KNJIGOVODSKI TEČAJI
Trgovinska zbornica za okraj Celje in Sekcija
knjigovodij pri Društvu ekonomistov Celje bosta
priredili tečaje za knjigovodstvo. Tečaji bodo
začetniški in nadaljevalni za trgovino in indu-
strijo.
Za člane zbornice in društva ekonomistov so
tečaji brezplačni.
Pismene prijave sprejema Trgovinska zbornica
Celje do 10. X. t. 1. V prijavi je navesti kateri
tečaj želi prijavljenec obiskovati in ali ga želi
obiskovati dopoldne ali popoldne. Posamezni te-
čaji bodo le, če .se bo prijavilo zadostno število
kandidatv.
Podrobnejše informacije daje Trgovinska zbor-
nica, tel. št. 26-48.
TEČAJI ESPERANTA   ^
S 1. oktobrom 195? se bodo zopet pričeli tečaji
mednarodnega jezika
ESPERANTO
Vpisovanje   v   klubskih   prostorih,   Slandrov
trg 5 vsak dan od 18. do 20. ure, razen sobote.
ESPERANTSKO DRUŠTVO
CELJE
PRODAM dobro ohranjeno >VESPO€. Naslov т
«pravi lista.
PRODAM stavbno parcelo v Vrbju. (Ob cesti).
Marovt Anton, Vrbje 11   - Žalec.
PRODAM novo enostanovanjsko hi.šo v Rečici
štev. 34, Šmartno ob Paki.
PRODAM popolnoma nov >MOPED<. Lah Ernest,
Celje Trg Svobode 4.
PRODAM lep gozd v Goričici pri Šentjurju, 5
minut od glavne ceste. (2 do 3 ha). Mihelčič
Pctor. Goričica 9; Šentjur.
PRODAM ugodno štiri okenski котл\ес. Naslov
v upravi Jista.
PRODAM šivalni »troj pogrezljiv in dvokolcsni
trgovski voziček. Naslov v upravi lista.
PRODAM hišo v Celju primerno za obrtnika.
Stanovanje  vseljivo v enem mesecu.  NasloT
v upravi lista.
PRODAM   prostorno   delavnico   na  prometnem
kraju v Celju. Naslov v upravi lista.
KUPIM dobro ohranjeno trodelno omaro iz meh-
kega lesa. Vprašati na upravi lista.
ZAMENJA.M dvosobno stanovanje s kuhinjo in
I)redsobo ter vrtom na Aljaževem hribu (Jo-
žefovem hribu) za enako v mestu. Naslov т
upravi lista.
ODDAM opremljeno sobo solidnemu moškemu.
Naslov v upravi lista.
POL OPRKMLJENO aH prazno sobo išče kulturni
delavec. Pismene ponudbe na upravo lista.
VDOVA, vsestransko izobražena se želi poročiti
s 50 do 64 letnim dobro situiranim moškim. —
I   Ponudbe na upravo lista iK>d šifro >Pošten(>st<i.
Vsem, ki so spremili našo nepozabno mamo
RESNIK MARIJO
na njeni zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo.
Iskren« hvala godbi Tovarne emajlirane posode.
Gasilski četi Trnovlje in vsem, ki so nam ne-
sebično stali ob strani ob izgubi naše mame.
Žalujoči hčerki, sin in ostalo sorodstvo.
Trnovlje, Škofja vas, Teharje
Prosim najditelja modre dekliške jopice, izgub-
ljene v Trubarjevi ulici, da jo vrne proti na-
gradi na upravi lista.
NEDELJA, 29. septembra
12,00   Pogovor z državljani
12,10  Želeli ste — poslušajte!
12.45   Našim kmetovalcem
PONEDELJEK, 30 septembra
14,35   Želeli ste — poslušajte!
14,50  Zabavna glasba, vmes objave
15,00   — 17.00 Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronika, reklame in objave
17.20   Cowboyske pesmi poje Ivo Robič
17,30   Športni komentar
17,45   Igra Marjan Kozmus s svojimi solisti
TOREK, 1. oktobra
14,35   Želeli ste — poslušajte!
14.50   Zabavna glasba, vmes objave
15,00    - 17.00 Prenos sporeda RL
17.00   Domača kronika, reklame in objave
17,20  Slovenske narodne
17,35   Pred volitvami v ljudske odbore
17.45   Poje ženski pevski zbor DPD Svoboda
Celje p. v. Toneta Tržana
SREDA, 2. oktobra
14,35   Želeli ste — poslušajte!
14,50  Zabavna glasba, vmes objave
15,00   — 17.00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Chansoni in ritmi
17,30   Kulturni obzornik: »Dnevnik Ane Fra«-
kove« na celjskem odra
17,45   Koncert drobnih orkestralnih skladb
ČETRTEK, 3. oktobra
14,35   Želeli ste — poslušajte!
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15,00   - 17.00 Prenos sporeda RL
17,00  Domača kronika, reklame in objave
17,20   Poje moški zbor DPD »Svoboda« Store џ. v.
Avgusta Ulage
17,35  Ob tednu otroka: Predpubertetnik i*
pubertetnik
17,45   Pionirji pripovedujejo, reportaža
PETEK, 4. oktobra
14,35  Želeli ste — poslušajte!
14,50   Reklame in objave
15,00   — 17.00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Igra tamburaški zbor »Svoboda«. Celje
p. v. Perda Piliha
17,35   Ob  tednu otroka: Spolna  vzgoja  v   naši
družini
17,45   Glasbeni mozaik
SOBOTA, 5. oktobra
14,35   Želeli ste - poslušajte!
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15,00   — 17.00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17.20   Za vsakogar nekaj
SLOVENSKO  LJUDSKO  GLEDALIŠČE  CELJE
Petek, 2?. sept, ob 15,3» — Dnevnik Ane Fran-
kove — I. srednješolski abonma
Sobota. 28. sept, ob 20 — Dnevnik Ane Frankere
— sobotni abonma in izven
Nedelje, 29. sept, ob 15,30 — Dnevnik Ane Fran-
kovc      nedeljski popoldanski abonma
Ponedeljek, 30. sept, ob 20 — Pomenek z občin-
stvom — vstop prost — vljudno vabljeni!
Torek, 1. okt. ob 20 — Dnevnik Ane Frankove —
torkov abonma ia izven
Sreda, 2. okt. ob 16 — Dnevnik Ane Frankove —
III. srednješolski abonma
Sobota, 5. okt. ob 20 — Peter Ustinov: RomaBOV
in Julija   - premiera   ~ premierski abouma im
izven
Nedelja, 6. okt. ob 15,3» - Peter Ustinov: Ro-
manov in Jalija - nedeljski popoldanski abon-
ma in izvea
«1) 20      Dnevnik Ane Frankove -- Izven
KINO UNION, CELJE
Od 27. ». do 1. 1». 1957, »Gonbbiah«. franc.-jugo-
slovanski barvni film
Od 2. do 4. 10. t957, »Atomska bomba nad Hiro-
šimo«. japonski film
Od 5. do 8. H. 1957. »V srcu mladih«, ameriški
barvni film
KINO METROPOL, CELJE
Od *5. do 28. 9. 1957, »Gospod 880«. ameriški film
Od 29. 9. do 2. 10. 1957. »Sto let ljubezni«, itali-
janaki fila
Od 3. 4o 7.  1*. 1957, »Hic divjine*, ameriški
barvni film
Razumlivo
POL ZA ŠALO POL ZA RES
Direktor tovarne zobotrebcev se je
udobno zleknil v naslonjač pri pisalni
mizi. Močno je zazehal in s prstom po-
vrtal po nosu. Ta dan ni imel nobenega
posebnega dela, zato je pričel premiš-
ljevati, kako bi si skrajšal čas. Potem
se je pa odločil, da bo šel na službeno
potovanje. Z nepopisnim trudom se je
dvignil s svojega udobnega stolčka in
stopil do telefona.
»Halo, je tam šofer? Do dvanajste
ure naj bo voz pripravljen. Vozil bom
sam. V rezervno posodo mi dajte še
trideset litrov bencina. Halo, halo, ključ
•d garaže mi dajte v predal avtomo-
bila. Razumljivo?« Sedaj se je vsedel
2* pisalno mizo in topo buljil v nere-
šena akte na mizi. Kam bi šel? Žena
je sitna in najbolje bo, da tokrat ugo-
dim njeni zahtevi. Danes je sobota, to
se pravi, da je lahko potovanje nekoli-
ko daljše. Poiskati moram nekega na-
ročnika ali pa da sam naročim kakšno
malenkost tam nekje pri Reki ali Opa-
tiji. Verjetno bo to šlo in upam, da
tovariš sekretar ne bo imel ničesar pri-
pomniti — ta butec neumni. Tega člo-
veka se bom moral kaj kmalu rešiti,
vse preveč vohlja po podjetju. Nerodno
je le toliko, ker je preveč soliden pri
delu in delavci ga imajo radi. No nič
zato, nekaj se bo že.našlo.
Direktor je pritisnil na gumb, kmalu
za tem se je pri vratih pokazala osebna
tajnica z blokom in svinčnikom v roki.
»Želite, prosim?«
»Nič hudega, tovarišica Minka — to
je privatno. Zadnjič sva se nekaj me-
nila, da bi skupaj odšla nekam k morju.
Ali se še spominjaš?«
»Prav rada, tovariš direktor.«
»Torej, če si odločena, bova pa od-
šla.«
»Ob kateri uri?«
»Po dvanajsti, ker moram še doma
urediti stvar, da ne bo preveč ropota-
nja, ko pridem nazaj.«
»Sekretarju povej, da moraš nekam
po mojem naročilu, upam, da ne bo
stegoval jezika.«
Zazvonil je telefon in direktorjeva
tajnica je odšla.
»Ali je tam tovariš direktor?«
»Da, kaj je?«
»Dovolite, da vas obvestim za današ-
nji popoldanski sestanek delavskega
sveta.«
»Kako? Sestanek in to to danes po-
poldne. Kdo za vraga si je to izmislil.
Saj nisem idijot!«
»Oprostite, tovariš direktor, to je bil
sklep zadnje seje delavskega sveta in
če se ne motim ste bili tudi vi navzoči.«
»Kdo je pri telefonu?«
»Sekretar.«
»Sem si kar mislil.«
»Torej tovariš sekretar, dans od dva-
najste ure naprej bom službeno odso-
ten, ker nimam časa čez teden, da ure-
dim stvari, ki so nujne. Mislim, da ne
preostane drugega, kot da premaknete
sejo delavskega sveta na ponedeljek ali
torek.«
»Toda tovariš direktor, to so zelo
važne'zadeve in ...«
»Nič, in kar sem rekel in moja beseda
mora nekaj veljati.«
Potem je direktor odložil telefonsko
slušalko. V glavo je bil ves rdeč in
izgledalo je kot da ga bo slej ko prej
razneslo. »Uš prokleta, on da bo meni
— direktorju narekoval sestanek. Bu-
tec neumni, se mu vidi, da ne ve kaj
pomeni direktor, ki so ga izučili že v
stari Jugoslaviji. In da bi se mi pustili
tem kravjekom ...«
Ves togoten je »tovariš« direktor za-
pustil uradne prostore in se napotil
proti garaži. Tam ga je že čakal lepo
očiščen avtomobil. Malo ga je pogledal,
potem pa se je že hotel vsesti, vendar
je obstal. »Poslušajte šofer, kolikokrat
sem vam že povedal, da se ne vsedite
v avto, če nimate boljše obleke.«
»Tovariš direktor, saj ...«
»Tiho, če vam ni prav, lahko greste.
Takšnih kot ste vi, je še mnogo.«
Potem se je »tovariš« direktor odpe-
ljal domov in povedal ženi, da je služ-
beno zadržan in naj ga nikar ne pri-
čakuje. Ni se pustil motiti, vsedel se
je v avto in odbrzel po »službeni dolž-
nosti« s svojo ljubico v toplejše kraje
— novim doživetjem naproti.
Bodice
ZDRAVILNA VREDNOST VINA
Na cesti stoji in dviga kazalec,
ko v lica široko je nasmejan:
»Povejte, mar brali ste Poročevalec,
ki pisal o vinu je oni dan?
Sem star in koraki so moji okorni,
a vendar še vedno sem topel in živ.
Prebral sem tisti članek izborni,
ki me je docela razvedril,
o vrednosti vina za naše zdravje
še zlasti, kar tiče se starih ljudi.
Ste brali: neki profesor dognal je,
da pitje po pameti zdravje krepi?
Saj vino bakterije nam uničuje,
ker antibiotikov dosti ima,
pa tudi prebavo nam pospešuje,
oživlja kri in vzpodbuja duha.
Prebral sem članek in krog vogala
sem krenil po nič več znanih poteh,
da vidim, če ni ta članek le šala,
novinarska raca v teh pasjih dneh.
Od Turške mačke pravkar prihajam!
Poprej sem bil krhek že in plesniv,
a zdaj se le jasnim idejam predajam,
kar tam sem četrt terana popil.
O res je, o čemer vinska razstava
v Ljubljani je dala zgovoren dokaz:
Ob dobri kapljici mera prava
odganja smrt in vedri obraz!«
NE MORETA NARAZEN!
Zaljubljena mlada človeka dva
po vojni sta zakon sklenila
in skupno sobo dobila sta,
da v njej bi si srečo delila.
Nedavno pa sta si navzkriž prišla
— to bil rezultat je porazen!
In sta pred sodišče stopila oba,
ker hočeta spet narazen!
In res se je zgodilo tako,
da zvezo sta svojo ločila. ^
A kje in kako bosta zdaj lahko
vsak svojo sobo dobila?
Ob tej stanovanjski krizi ni
noben kotiček več prazen
in dokler sobe ne dobi,
ne moreta še narazen!
Tako ležita kakor poprej
kar v postelji svoji edini
že skoraj leto lepó naprej
na stari skupni blazini.
Nestrpno skupaj čakata zdaj,
da čas jima bolj bo prijazen.
O kdaj stanovanjske krize bo kraj,
da bosta mogla narazen?
Morda pa se prej tako zgodi,
da bosta čakanja sita
in se nazadnje na stare dni
iznova poročita ...
MALA STATISTIKA
ZA CEUSKI OKRAJ
Po stanju na dan 31. marca
1957 je bilo v delovnem odnosu
39.530 delavcev in uslužben-
cev, od tega 12.676 žensk (32
odstotkov).
Ob koncu šolskega leta 1956157
je bilo 131 osnovnih šol z
20.583 učenci, od katerih jih
je 17.000 (83%) z uspehom
dovršilo razred.
Kmetijske zadruge so v lan-
skem letu odkupile kmetijskih
pridelkov v vrednosti 2 mili-
jarde 389 milijonov dinarjev,
od tega lesa za 836 milijonov
dinarjev.
Trgovska podjetja na debelo
so v letu 1956 napravila pro-
meta za 9 milijard 101 milijon
dinarjev.
Trgovska podjetja in trgovine
na malo so v lanskem letu na-
pravile promet v višini 10 mi-
lijard 539 milijonov dinarjev.
Gostinstvo je v letu 1956 na-
pravilo prometa za 1 milijardo
143 milijonov dinarjev. Pro-'
dano je bilo 1,772.000 litrov
vina, 491.000 litrov piva, 296.000
litrov žganja in drugih žganih
pijač, 117.000 litrov sadnih so-
kov in drugih brezalkoholnih
pijač in 305.000 litrov jabolč-
nika.
V lanskem letu je bilo zgraje-
nih 466 novih stanovanj s
skupno površino 29.660 m^.
V letu 1956 je bilo v naših ki-
nemalografih 6.878 predstav,
ki jih je obiskalo 1 milijon
378 tisoč ljudi.
V letu 1956 je bilo 17.582 radio
predplačnikov. Na en radio-
aparat odpade približno 11
ljudi.
Imm živalski ïïI v Celiu
Na svoji turneji po Sloveniji se bo
ustavil potujoči avstrijski živalski vrt
iz Eggenberga pri Gradcu. Poučen zoo-
loški vrt ima nad 200 živali iz raznih
delov sveta. Mnogo je plazilcev, raznih
velikih kač, živahnih opic in veselje je
gledati raznovrstne ptiče, papige itd. Se-
veda najdeš v živalskem vrtu tudi ve-
like divje zveri od volka, medveda, hi-
jene pa do lepega leva. Na ogled žival-
skega vrta opozarjamo starše, zlasti pa
šolska vodstva iz Celja in dežele. Saj je
•bisk takšnega vrta za mladino poučen.
Vstopnina za odrasle 50 dinarjev, za.
otroke 30, za skupinske oglede pa je 20
dinarjev za osebo.
Otvoritev bo v soboto, dne 28. 9. 1957.
Psica Pavla čuva-
pa tudi prodaja časopise
v časopisnem kiosku v Stanetovi ulici
kolporterka Marija Kosova prodaja ča-
sopis. Ob njenih nogah navadno leži psič-
ka Pavla, zvesti čuvaj svoje gospodarice
in njenega premoženja. Kadar mora Ko-
sova za hip skočiti v trgovino ali h kaki
stranki, zamenja psička njeno mesto na
stolu in položi tačke na kup časopisa. Te
dni sem slučajno opazila ta prizor, pa
sem se p ibližala kiosku. Ko sem hotela
seči po časopisu, me je psička s silnim
laježem kmalu prepodila. V tem času se
je že vrnila njena gospodarica in mi po-
vedala zanimive stvari o tej svoji psički.
Pavla že vrsto let druguje svoji gospo-
darici pri prodaji časopisov. V tej praksi
se je naučila, da je treba za časopis dati
denar, prej ko lahko kupec časopis odne-
se. In tako lahko včasih brez skrbi skoči
Kosova v trgovino, ko svoji psički naroči:
»Pavla, čuvaj časopis, takoj se vrnem«!
Pavla res skrbno čuva na imetje svoje
gospodarice. Ce se le kdo približa kiosku,
zarenči in ga z laježem odpravi. Ce pa
kdo položi pred psico denar, mu bo Pavla
mirno pustila vzeti časopis. (Seveda Pav-
la denarja ne pozna in če jo slučajno
kakšen nepridiprav ogoljufa z manjšim
novcem, mora njena gospodarica kriti
izgubo).
Pavla ima tudi izvrsten orientacijski
čut. Njena gO;spodarica ji pred upravo
naroči, naj nese časopis Gradišnikovi
Miri na trg. S časopisom v gobcu jo ma-
ha naravnost na živilski irg in nikoli
ne zgreši stojnice tovarišice Gradišniko-
ve. Včasih pride od zadaj in je prodajal-
ka ne opazi takoj. V tem primeru čaka
s časopisom v gobčku in navadno šele
tuje stranke opazijo štirinožnega kolpor-
terja. Cim odda časopis, jo mahne nazaj
k svoji gospodarici.
Nekoč je Kosova pustila pred Misle-
jem zavoj časopisov in šla s Pavlo na
kosilo. Psička se je vso pot ozirala nazaj,
kljub temu, da ji je gospodarica prigo-
varjala, da je časopis zvezan in da ga
v tem kratkem času gotovo ne bo nobe-
den odnesel. Toda črnogleda psička ne
veruje stoodstotno v jwstenje ljudi, pa
se je odtrgala svoji gospodarici. In ko jo
je le-ta šla iskat, jo je našla na ku/pu
časopisa, ki ga je čuvala.
Od carja do Lenina
»Filmski barometer-« je tokrat zaradi
»lakonične« kratkosti odpovedal. O tem
filmu (če ga lahko tako imenujemo) je
treba povedati nekaj več, ne zato, ker
pripoveduje o oktobrski revoluciji, pač
pa zaradi sprejema pri celjski publiki
in kot odgovor na številne duhovite in
neduhovite pripombe gledalcev.
Upoštevati moramo, da je film doku-
mentaren in star že preko trideset let.
Posneli so ga najrazličnejši ljudje, od
carja, belogardistov, rdečih, Japoncev,
Nemcev itd. Navsezadnje to ni niti važ-
no, velika pa je dokumentarna vrednost
filma, ki pripoveduje o, lahko bi rekli,
najveličastnejših dnevih moderne zgo-
dovine človeštva. Kogar to zanima, je
bil lahko samo navdušen, ostali pa bi se
lahko vzdržali smeha in neslanih pri-
pomb. Morda je bilo res smešno, da so
n. pr. ustreljeni talci nenaravno hitro
padali v jamo, toda smešno ni, da se
je to res zgodilo in so bili ustreljeni
ljudje.
Nekaj krivde je tudi na upravi kino-
podjetja, ki bi morala za to priliko pri-
praviti kratko uvodno predavanje, da
bi se gledalci že prej seznanili s slabimi
in dobrimi stranmi filma, kajti upošte-
vati moramo, da je ta vzet iz »-skladi-
šča« kinoteke in bi se moral kot tak
tudi predvajati. TIG
FILMSKI BAROMETER
NA ROBU PLOČNIKA
Režiserju Ottu Premingerju je uspelo
ustvariti svojevrstno vzdušje, ki gledal-
ca osvoji. Ugotoviti moramo, da so Ame-
rikanci še vedno neprekosljivi mojstri
kriminalk, posebno kar se tiče napetosti
in iznajdljivosti. »Na robu pločnika« sodi
vsekakor med iboljše filme te zvrsti.
PAS ZA PIŠTOLO
Vsak si želi, da ibi bil kolikor toliko iz-
viren, zato oprostite, da o tem filmu raje
molčim, ker ste vse, kar bi lahko rekel,
že najmanj desetkrat slišali.
MOŽJE
Sijajno! Verjemite, nerad rečem to be-
sedo, ker bi rad veljal za strogega, pa se
kljub temu nisem mogel zdržati. Vsa
čast Fredu Zinnemannu in Marlon Bran-
du, ker sem prepričan, da je veliko laže
reči »sijajno«, kakor pa tako narediti.
NEKOC JE BIL KRALJ
Pa še marsikaj drugega, tudi na film-
skih platnih.
GOG
Film je hotel biti poučen, zanimiv in
grozljiv. To mu je tudi uspelo, posebno
kar se poučnosti tiče. Ne? »Mi, Ameri-
kanca moramo osvojiti vsemirje zato, da
bo na svetu zavladal večen mir.« In kaj
pravijo Rusi? Seveda isto. Upajmo, da
od vsega našega preljubega planeta ne
bo ostal res samo mir in tišina.
"^Invalid V avtomobila
Takšenle avtomobilček si je umislil
invalid Alojz Bogolin, ki smo ga srečali
na brežiški cesti in ki si je pri avtomo-
bilski nesreči leta 1948 poškodoval obe
nogi in postal nepokreten. Po njegovi
zamisli mu je brat mehanik izdelal spe-
cialni avtomobilček, ki ga lahko opravlja
samo z rokami in lahko z njim vozi 50
kilometrov na uro. Kljub svoji invalid-
nosti je Alojz Bogolin iz Cmc pri Breži-
cah videti kar zadovoljen, saj mu odslej
ni treba zdeti samo doma in lahko z avto-
mobilčkom dela obiske v ožjo in širšo
okolico.
Za tak avtomobilček bi se gotovo zani-
mali tudi naši invalidi, ki so pritegnjeni
samo na dom ali bolniško posteljo. Mar-
sikdo bi svoj ročni voziček prav gotovo
rad zamenjal s takim motornim vozilom.
Seveda pa so takšni »režijski stroški«
dražji, saj ta avto potroši 5—^ litrov go-
riva na uro.
Fantastična vizija bodočega izgleda naše
matere zemlje in njenih novih prebival-
cev — robotov vas je nedvomno priteg-
nila in »nategnila« živce, čeprav ameri-
ški film GOG ni nobena mojstrovina in
je v primeri z zamislijo zelo reven. Vse-
eno pa je že zaradi nenavadnosti in zani-
mivih »pogledov v bodočnost« vreden,
' ogleda.