m GLASILO OSVOBODILNE FR ON T E Z A SLOVENSKO PRIMORJE Leto I. - Štev. 1 TRST, nedelja 13. maja 1945 Cena 1.— liro Osvoboditev Ena najsijajnejših zmag po svojem strateškem in vojno političnem pomenu Načelnik Generalštaba Jugoslovanske Armade, generallajtnant Araa Jovanovič, ki ae je te dni vrnil iz operativnega področja pri ■Trstu, je dal sledeio izjavo o borbah za osvoboditev Istre in Trsta: «Pod kakšnimi pogoji je bil izvršen prodor na Uniji Reka-Klana-Postojna proti Trstu t» , «Za osvoboditev Trsta, Istre in Slovenskega Primorja je maršal Tito že marca določil IV. armado, VII. in IX korpus. Glavno udarno skupino so sestavljale edinice IV. armade, ki so bile v teim času v Dalmaciji, medtem ko je sovražnik držal večji del Luke, Gorski Kotar iri Hrvatsko Primorje. IV. armada je morala torej likvidirati vsa ta močna sovražna oporišča, da bi mogla neposredno začeti bitko za Istro, Trst in Slovensko Primorje. In res, v hitrem naletu je osvobodila Bihač, Gospdč, Ogulio, Gorski Kotar, Hrvatsko Primorje in vse otoke v severnem Hrv. Primorju in že 25. aprila prispela do Rečine. Preko silnih težav Ko je IV. armada prodrla področje gornja Kolpa-Reka, je VII. korpus ščitil armijeki bok na črti Novo mesto-Kočevje, medtem ko je 9. korpus v Trnovskem gozdu ■ in na Nanosu. Hitro prodiranje IV. armade v ta prostor je izzvalo močno sovražnikovo reakcijo iz Karlovca proti Ogulinu, iz Novega mesta pri Črnomlju na Vinico, iz Ljubljane in Rakeka preko Loža in Cabra na Delnice in iz Trsta ter Istre proti Reki. Svoje glavne sile sc Nemci vrgli na področje Opati ja-Reka-Klana. Izkoriščajoč stare jugoslovanske in italijanske utrdbe so tu zapirali najkrajšo pot do Trsta. Ujeti nemški oficirji so pozneje izjavili, da so imeli Nomci nalogo zapreti to pot in za vsako ceno preprečiti Titovi armadi dohod 1. Trstu. Res Je Izglodalo, da je IV armada obkoljena od sovražnikovih sil. Toda vse to ni omajalo štaba armije in borce v njihovi trdni nameri, da izvršijo nalogo, ki jim jo je zadal vrhovni komandant. Opločil je drzen manever Smer Reka-Trst jo hila zelo tež ka. Napadati v tej smeri frontalno bi pomenilo izgubiti dragoceni čas in ne izvršiti naloge. Zato Je armij skl štab podvzel sledeči načrt: Pomožni napad je usmeril na so vraž no fronto Opatija-Rcka-Klana. V tej smeri so naše sile imele nalogo, da s čim odločnejšim napadom pri vežejo nase glavno sovražnikovo moč. Glavni manever pa je štab uperil v smeri Delnice - Cabar -Lož z nalogo, da v tej smeri prodrejo čete proko Snežnika in Pivke na važni križišči Sv. Peter in Ilirska Bistrica, odkoder bi sj pomaknile v Trat. Pomožni manevenski od-delki so se z otokov izkrcali v Istri z nalogo, da preko Pazina z južne strani obkolijo sovražnikove sile na področju Rcka-Klana. V času izvajanja tega manevra je imel VII. korpus nalogo, da z odločnim udarcem v srmh Kočevje-Ribnica-Ljubljana varuj« desni ar-mijski bok, medlem ko je ix. korpus imel nalogo, da z akcijo v smeri Gorica-Tržič obkoli Trat z zapadnie strani. Manever preko gorskega (Srena finež.:.'.-?. in Pivko jo bil zelo težak toda drzen manever, ki nam je, v slučaju iznenadenja, zagotavljal najboljše rezultate. Napad v tej smeri so že od početka ni mogel vršiti z velikimi armijakimi silami, zato jo annijski štab formiral v tej smeri dve napadni skupini: prva ji bila sestavljena od pokretnih edinlc, pcšadlje, motorizirano artilerijo in tankov, ki jo imela nalogo, dn so brezobzirno prebije k Trstu; druga skupina, ki je bila ».stavljena iz strelskih divizij, pa je imela nalogo, da s postopnim napredovanjem v omeni Sv. Fcter-Trst zavaruje boke prve pokretne skupine. Manever desnega armijskega%ri-la jo popolnoma uspel. Hitra skupina je po razbitju sovražnika, in kljub srditemu sovražnikovemu odporu ,že 27. aprila zavzela važcuc točke, križišče Sv. Peter in Ilirsko Bistrico, kar Je bilo odločilno v bitki za Trat. Na področju Sv. Pe-ter-Ililraka Bistrica Je imel sovražnik vsega dva polka pešadije, ker je glavnina njegovih sil bila vezana linijo Rska-Klana. Istočasno je južna maneverska skupina, po izkrcanju na področju Učka-Pla-niaa, podvzela nagel pokret k severu, da bi obkolila sovražne skupine na področju Reke. Na desnem maneverskem krilu armije so divizije druge skupine korakale v dolgih koloaah iz doline Kolpe k Cerknici in Snežniku in s tem po-kretom varovale severni bok armade.* -a da so vse ameriške sile v Evropi postale čete generala Mac Arthur-ja. ' (London, 12. maja) vi enakosti med narodi. Poziva-mo vas, da razvijete kulturno gibanje na osnovi velike človečanske ideje, ki jo je skušal fašizem vselej slabiti in uničiti. Živel avtonomni Trst v okviru federativne demokratične Jugoslavije. Živela Jugoslovanska Armada, ki , je pod genialnim vodstvom Maršala Tita osvobodila Jugoslavijo, osvobodila Primorsko, osvobodila Trst in ustvarila pogoje za popolno uničenje vseh fašističnih ostankov ter za ol ovo in povratek blagostanja v novem Trstu! Smrt fašizmu! • Svobodo narodu! Osvobodilni svet Trsta Predsednik: Dr. Umberto Zoratti Tajnik: Rudi Urili - Kclrel Amerika naj prekine odnoSaje s Frankom Ameriški listi so ponovili zahtevo, da ZDA prekinejo odnošaje s Fran kom in pOdpro španskq republikance. (Beograd, 11. maja) Angleško priznanje Rusiji LONDON, 12. maja. V komentarju predaje Nemčije piše «Daily Express» v svojem uvodniku sledeče: «Pri vašem zborovanju se mora napiti Rdeči Armadi. Angleškega naroda ni treba posebej opozarjati na doprinos, ki ga je doprinesla Rdeča Armada za zmago in spominjati na trpljenje, ki ga je prestala Rusija. Angleški narod ve in ne bo nikdar pozabil, da je bila vsaka bomba, ki je padla na Stalingrad, prihranjena angleškim mestom*. 30.000 manifestantov v Rimu pred poslanstvom Sovjetske Zveze Rim: V Rimu so se vršile ob kapitulaciji Nemčije velike manifestacije. Manifestacij se je udeležilo okoli 30.000 članov komunistične, socialistične in krščansko-demokra-tične stranke. Manifestanti so nosili napise «Zivela Rdeča Armada!* « Živela Rusija!*, «Zivel maršal Stalin!* Manifestanti so šli pred poslaništvo Sovjetske Zveze. (Beograd, 11. maja) V Milanu čistijo temeljito MILANO, 12. maja: Število fašistov, ki so jih v Milanu aretirali partizani in jih izročili zavezniški policiji, je do 5. maja doseglo dva-tisoč oseb. Partizani so justificira-li -v Milanu 406 fašistov. RADIO TRST 13. maj 1945 Program za nedeljo, 13, maja: 12: Lahka glabana ploščah; 12.15: Radioporočila v slovenščini; 12.30: Koncert pod vodstvom ma’e-slra Cergoli-ja; Radioporočila v ita-pjunščini; 43.30: glasba; 14: otroški količek; 17: oglasi; 17.10: ura vojsko; 18: zbor harmonik Zaculti; 18.25: «Doživlljaj na potovanju* od Roberta Bracca; 19: Radioporočila v slcveniščini; 19.15: orkester pod vodstvom maestra Erlach; 20: signal ure in radioporočila v italijanščini; 20 13: govor komandanta Brigate (1’Assaito Garibaldi «Triesle» v Stab repatriacije vojnih ujetnikov in internirancev za Slovenijo ODLOK V bodočih dneh bo prispelo večje število izseljencev vojnih ujetnikov, internirancev in drugih vojnih žrtev — ki jih je okupator pregnal iz njihovih domov. Tem žrtvam fašističnega nasilja brez ozira na narodnost so vse naše civilne oblasti dolžne nuditi vsako pomoč. Da se prepreči morebitno širjenje nalezljivih bolezni in da bo mogoče nuditi organizirano pomoč ODREJAMO 1. V vsaki vasi kjer se pojavijo begunci naj se odloči za njih nastanitev prostore ločene od ostalega prebivalstva. Iz teh prostorov se begunci ne smejo odstraniti do odhoda. Iz zdravstvenih razlogov je strogo prepovedan vsak kontakt s civilnim prebivalstvom. Ta kontakt mora preprečiti narodna zaščita. 2. JTakoj po prihodu beguncev mora narodna zaščita, oziroma Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor javiti najbližji komandi mesta prihod beguncev in njihovo število. Komande mesta jih bodo potem napotile v zato odrejene karantenske centre. 3. Za časa bivanja v naselju naj preskrbi hrano Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor. V slučaju da se nahaja komanda mesta v bližini naselja bo prišla hrana od tam. 4. Narodna zaščita, oziroma, Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor so v vprašanjih ki se na našajo na begunce neposredno podrejeni najbližji komandi mesta. Smrt fašizmu - Svoboda narodu Načelnik štaba: kap. PIZZULIN RUDI JUGOSLOVANSKA ARMADA Komanda mesta Trst ODREDBA. ST. 13 Na območju Komande mesta Trst so razveljavljeni vsi zakoni in vse odredbe bivših fašistično-nacističnih režimov, ki določajo rasno, nacionalno in družabno neenakopravnost pripadnikov semitske in drugih nearijskih ras. Ta odredba ima retroaktivno moč. Trst, 12. maja 1945. Komandant mesta Trst generalmajor; DUŠAN KVEDER s. r. POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE ODLOK Cl'. 1. — Vsa imovina nemškega rajha in njegovih državljanov, nadalje vsa imovina oseb nemške narodnosti z izjemo Nemcev, ki so se" borili v vrstah NOV in POJ Jugoslovanske Armade ter zaveznikov, kakor tudi vsa imovina vojnih zločincev in njihovih pomagačev, se stavi pod zaporo in začasno upravo za to pooblaščenih organov. Cl. 2. — Vsa zapuščena imovina vseh oseb kakršnekoli narodnosti pride pod začasno upravo in se bo upravljala kot zaupano premoženje do ugotovitve pravih lastnikov. Cl. 3. — Vsi pravni posli fizičnih in pravnih oseb, omenjeni v čl. 1. med seboj, ali s tretjimi osebami so neveljavni in nični brez predhodne odobritve Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje. Cl. 4. — Ta odlok stopi v veljaVo z dnem objave. Za tajnika: Predsednik: dr. BOGDAN BRECELJ 1. r. FRANCE BEVK 1. r. V Trstu, dne 11. maja 1945. POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE ODLOK Cl. 1. — Slovensko Primorje se deli na: Goriško okrožje, Tržaško okrožje in avtonomno mesto Trst. Cl. 2. — Meja med Goriškim in Tržaškim okrožjem poteka na meji med dosedanjima okrožjema za Srednjo Primorsko tn Severno Primorsko ter med dosedanjim okrožjem za Južno Primorsko s sledečimi spremembami: ozemlja bivših občin Devin-Nabrežina in Zgonik v Komenskem okraju, kakor tudi okraj Sežana z izjemo ozemlja bivše občine Štanjel pripada Tržaškemu okrožju. Od Ajdovsko - vipavskega okraja pripade Tržaškemu okrožju ozemlje bivše občine Štjak. Podnanoški okraj se vključi v Tržaško okrožje. Cl. 3. — V roku dveh dni skličejo dosedanji okrožni izvršni odbori, ki pridejo po gornji razmejitvi v sestav določenega novega okrožja, skupno sejo, na kateri izvolijo nov Okrožni izvršni odbor. Člani dosedanjih okrožnih izvršnih odborov, ki so izvoljeni v krajih, ki pri novi razmejitvi ne dele usode sedanjega okrožja, se udeleže seje in volitev Izvršnega odbora tistega okrožja, kamor bodo njihovi kraji po novi razmejitvi priključeni. Cl. 4. — Ta odlok je obvezen takoj. Za tajnika: Predsednik: dr. BOGDAN BRECELJ 1. r. FRANCE BEVK 1. r. Trst, dne 12. maja 1945. Prva pomoč Trstu Dolga kolona kamijonov je vozilo slozi Dalmacijo dalje proti severu. \ Hrvafskem primorju in Istri 'smo se vozili mimo porušenih in požganih vasi ter srečavali veselo ljudi. Obrazi so jim žareli od sreče, vsaka kretnja je izdajala njihovo notranji nzpoloženje: svoboda je tu, končno no dolgih letih I vZdravo tovariši 1» so nam klicale od sonca ožgane žene in dekleta, ko so drveli naši avtomobili mimo njih. «Kam se vam mudi, da tako hitro vozite?* Tovariši na težko naloženih kamijonih so jim samo mahali.v pozdrav in oddrveli dalje. Nam pa se je mudilo, čimprej moramo priti v Trst! Okupator in ih lijanski izdajalci so v času svoje strahovlade Trst gospodarsko uničili. Ljudje niso dobili hrane. Toda ne simo to, Nemci so jim odvzemali celo tisto, kar so imeli. Ko so odšli iz Trsta, so si ljudje oddahnili, sedaj se ne bo treba več bati nemške lakomnosti. Kamijoni so se vedno bolj bližali Trstu. Šoferji so komaj čakali, kdaj bodo zagledali pred seboj morje in mesto. Večina izmed njih je doma tukaj na Primorskem, nekateri so celo Tržačani. Bili so dvakrat srečni. Ne šamo zato, ker gredo domov, ne, oni vozijo celo darila s seboj. Darila Jugoslovanskih narodov izmučenemu Trstu! Darila tistemu Trstu, kjer so si po dolgih desetletjih Italijani in Slovenci bratovsko segli.v roke ter se odločili pomesti z vsem, kar je do sedaj kalilo njihovo mirno sožitje. Šoferji so vodili svoja vozila po serpentinah v tržaška predmestja. Vsak je čutil na sebi pogled ljudi, ki S'' stali na pločnikih in opazovali kamijone. Vsak si je mislil pri sebi: cjaz vozim meso, jaz krompir, jaz konzerve in jaz moko. moko, iz katere bomo v Trstu mesili nov kruh za vse cltbre Tržačane. Komijoni so se ustavili na trgu v Trstu. Nekaj manj kot 80 jih' je bilo. V vseh je bila hrana za tržaško pre-b.valstvo. Prva pomoč iz Jugoslavije. Tržačani so se zbrali okrog kamijonov in hvaležno gledali naše vojake, ki so takoj začeli z izlaga-njem. Vsak je hotel osebno izraziti svoje misli in svoje začudenje nad našimi ljudmi. Čudili so se skrbi, ki j j nova oblast posveča Tržačanom. Vedeli so, da je bilo treba premagati tisoč Zaprek, preden so ti ka-mijoni prispeli v Trst. Okupator je pri svojem umiku porušil skoraj vse mestove in ceste. Šoferji so se zapletli v prisrčen razgovor z ljudmi. Tisti, ki so doma iz Trsta, so se zanimali predvsem za življenje v Trstu in hoteli vedeti vsako malenkost. Vsi skupaj pa so obljubljali ljudem, da se bodo kmalu vrnili jz Jugoslavije s polnimi kamijoni in pripeljali s seboj še nove tovariše. Naši ljudje ho bodo nikoli pozabili Trsta, Trst bo kmalu spoznal, kako življenje ga čaka v demokratski federativni Jugoslaviji I Goličnik Prva italijansko slovenska kulturna prireditev v osvobojenem Tržiču Pred petimi* leti so v Tržiču ugasnile luči. Tema je naznanila strašno vojno, ki nam je zadajala tako težke udarce, da se danes čudimo kako da jim nismo podlegli. Letos 9. maja zvečer je osvobojeno mesto zopet zažarelo v popolni razsvetljavi. Ulice so razsvetljene in ljudstvo živahno vrvi po njih še v poznih večernih urah. Na glavnem trgu visi prekrasna velika zvezda. Žarnice razsvetljujejo rob peterokrake zvezde, nad njo Da 'plapolajo zastave: italijanska, jugoslovanska in zavezniške, Zvečer je bila v na novo prebujenem mostu kulturna prireditev. Množica je napolnila gledališče, kjer so borci 31. Divizije z recitacijskiml, pevskimi ir. du-amatakimi točke r.vi -»Knazovall življenje v borbah za svobodo. Silno je presunila občinstvo dramatizacija Borove pesmi «Zrtvam». Črno oblečena mati ki kliče v gozdne ti- šine padlega sina partizana, je spomnila gledalce na nešteto mater iz Tržiča: italijanskih in slovenskih, ki danes žalujejo za svojimi sinovi, kat™ padli za svobodo. Ob koncu točke se je vsa dvorana z globokim spoštovanjem dvignila, da ■počasti spomin padlih žrtev. V svečanem molku so se vsi poslušalci zakleli, da jih bodo maščevali s tem da bodo pomagali uničiti poslednje ostanke fašizma, in da bodo razkrinkali vse tiste fašiste, ki nas preoblečeni v demokratične plašče skušajo ovii ati na poti k obnovi demovine, na poti k redu, miru in blagostanju. V odmoru je godba zaigrala venček narodnih in partizanskih pesmi, potem pa so nastopili tržiški igralci. Množica jih je z navdušenjem pozdravila. Na svobodni oder so prvič stopili igralci iz tržiškega italijanskega ljudstva, domači nadarjeni talenti. Zlasti včlik uspeh je dosegla in žela'tovarišlca Mattjiiisei ter tovariši Fumi, Paniusat na našem gledališkem odru.' Za zaključek je orkester tržiških igralcev, ki so po večini delavci v ladjedelnici, zaigra, laekaj veselih. Tržič jie s pivo kulturno prireditvijo znova dokazal, da hoče kakor prej v borbi, tudi zdaj v miru najtesneje sodelovati s tisto vojsko, ki mu je prinesla svobodo jn ki mu zagotavlja srečnejše življenje v demokratični Jugoslaviji. Roži Kandus Zahvalne maše v Beogradu Beograd: Po vseh beograjskih cerkvah so se vršile včeraj svečane zahvalne molitve za konec vojne. Razdeljevanje mesa SEPRAL javlja da s 13. t. m. pričenja oddaja mesa, prenotira-nim pri prodajalcih skupin V, VI, IX, X, XI in XII. Delilo se bo po 100 gramov nusa z leda s kostmi po odvzemu št. 136 karte za mešano blago, ki je zdaj v prometu. V te svrhe bodo Imeli mesarji odprto od 7. do 12. ure. Cene na drobno: Znurzlo meso s kostjo I. in II. presek 50 lir na kg., III. presek 39 lir na kg. Razdeljevanje kondenziranega mieka SEPRAL javlja: 14. t. m. se bo pričela oddaja škatelj 385 gr. sla-jenega mleka (kondenziranega),ded občine Trat izpod enega leta, ki se umetno dojijo. Razdelitev se bo 'vršila pri tvrdki F.lli Postir, via PascoK 10, proti odvzemu posebnega bona, ki ga bo izdajal «Uff icio Anonario Comuna-1©», via Rettori 2. soba 201 — po pregledu rojstnih listov in dodatnih bonov za sladkor, ki so bili izdani za umetno dojenje istim. Oddaja se bo završila 18. t. m. Razdeljuje se prepečenec za otroke I Javljamo, da bodo prebivalci m4-sta Trst lahko dobivali prepečenec za deco od 0 do 3 let tudi v mesecu maju za uporabo listka «di pre-notazione* XLIV in toni od 150 do .154 karte za mešano blago. Pod-razunjsva se, da se prepečenec lahko dobiva namesto kruha. ♦ Potrti globoke žalosti naz- * nanjamo tužno vest, da nas je 11. t. m. za vedno zapustil v 48. letu starosti naš preljubljeni soprog, oče oz. tast RAFAEL BELTRAM trgovec Za pokojnim žaluje neutolažljiva vdova FRANČIŠKA roj. MACUZ,, sin BORIS, hčerka DANICA s soprogom UGOM GUGrUELMINET-TI, sorodniki in prijatelji. ^ Pogreb se je vršil v Gorici. Radiotelegrafisti l PODRUŽNICA TANJUG-a za Slov. Primorje potrebuje več perfektnih ■ radhtelegrafistov, ki sprejemajo Morse na sluh. Prijave se spr ejemajo v Ljudskem domu (Casa del popolo), III. nadstropje, soba štev. 186. Jevgcnij Petrov: Vojaški V zgodnji spomladi leta 1941 me je «Izvestja» poslala kot zastopnika sovjetskega tiska na lajpciški velesejem. Imam to srečo, da dosti potujem po svetu, dobro poznam Ameriko ir. Evropo, a leta 1928 sem tudi precej časa živel v Berlinu. Tega leta se- je Evropa že prače j dvignila in rane prve svetovne vojne so se že zacelile. Tudii Nemčija, k: je ; ameriškim denarjem dvignila svoje gospodarstvo, je dajala vtis žive ir. poslovne dežele. Z naglico je zbira-, la sile. V Berlinu so se zidale nove sodobne hiše. Gledališča niso občutila pomanjkanja v dohodkih, niti v dramskih časopisih. Književne založbe so na veliko izdajale nemško l:i inozemsko književnost, ki-homatografija se je zelo hitro razširjala. V tem času se je mogla potegovati za prvo mesto v Evropj, če že ne za svetovno. Nasproti nam, ruskim sovjetskim ljud rn 30 se Nemci lepo ponašali. Spominjam se, kako sem se nekoč na j-otu iz MUnchena v Berhn z strojnikom 1. razreda in sprevodnikom kurirskih vlakov celo noč pogovarjal. Bil ji,- to zelo dostojen, spoštovanja vroden in čist starček. Po obi-azu bt sodil, da rad pije pivo. Nekoliko časa me je ogledoval, a potem pa vprašal: «Iz Lenino- vega carstva?* — «Da», Bern odgovoril in začela sva se pogovarjati. O čem lahko celo noč govorita dva popolnoma nepoznana človeka, -mlad Rus in stari Nemec, slučajna soseda kupeja? Naravno, o svetovni politiki, o odnošajih Nemcev nasproti Rusom in Rusov nasproti Nemcem, o Wilhelmu II. in o revoluciji, o Versajlu in o Amerlkanclh in o tem, kako je bila strašna vojna in o tem, kako strašno je bila Nemčija poražena in o tem, kako bi bilo lepo, da se vojna nikoli več ne bi ponovila itd. itd. V splošnem je bil to precej nevezan pogovor, dveh srednjih meščanov iz dveh velikih držav, ki se slabo skladata v svetovni politiki,, Bili »mo diletanti v politiki, kakršni smo pač bili, toda mi smo vendar predstavljali javno mišljenje svojih dežel. — Dvigajoč kazalec — mi je rekel starček, Zapomnite moj dra- gi prijatelji, vsa nesreča Nemčije je bila v tem, da je nas Wilhelm porinil v vojno z Rusijo. Bismarck je bil pameten človek in on je govoril, da se Rusijo ne sme kregati. Wilhelm je bil neumen človek tn se je začel vojskovati z Rusijo. Ne vem, ali sem pameten, ali pa neumen. Sem pač navaden Nemec. Ne pripadam niti eni od vseh teh strank, toda po prepričanju sem nacionalist. Povem vam, z Rusijo je treba biti v prijateljskih odnošajih, neodvisno od tega, kdo je tamcar ali pa boljševiki. S starčkom sem se pogovarjal do jutranje zore. Izgledalo je, da ni bi. lo teme, katere se nisva dotaknila. Sedaj se spominjam: Nisva govorila o Hitlerju. Starček, pa tudi jaz sem že slišal o tem človeku. Njegova škandalozna popularnost je že tedaj bila velika. Toda ml ga v tem času in v tej meri nismo vzeli resno, še na pamet nam ni prišlo, da govorimo o njem, kot o neki resni, politični pojavi. In evo, preteklo je vsega trinajst let in jaz odhajam v Hitlerjevo Nemčijo. II. Ze \ vagonu nemškega vlaka mi je bilo jasno, da Nemčija sploh m podobna tisti Nemčiji, ki sem jo videl in spoznal do prihoda Hitlerja na oblast Od spalnega vagona «Mi-tropa* (nekdaj je bil to vzor čl-stote in opreme), je ostalo le še samo razkošno ime. Polirana oprema v vagonu je bila opraskana, tia zamazana, od kupejskih vrat se je odločilo dolga kovinasta šipka in do rane bi opraskala tistega, ki bi se ji neoprezno približal. Konduk-ter je pokimal z glavo, sc dotaknil šipke s prstom, napravil neuspeli poizkus, da jo s pomočjo nožiča spravi v red, potem je pa kar mahnil z roko. Vseeno... Na koncu nas je kondokter še ogoljufal za nekoliko mark, dvomim da bi se tak slučaj zgodil v predhitlerjevi Nemčiji. Nikakor se pa ni mcgflo zgoditi v stari Nemčiji to, kar se mi je zgodilo v pristi Jnem berlinskem hotelu v Frledrichstrasse. Da se je to zgodilo neki drugi osebi, bi ne mogel verjeti! Iz moje sobe v hotelu so mi ne-rramno in prosto ukradli klobaso, fund in pol moskovske klobase in hlebec. Na obmejni postaji sem naletel na nosač«, z belim trakom na roki z napisom «P» (bo Poljak, «nižje rase*) človek razcapan, z Izmučenim sivim obrazom in oči so mu govorile, da Je preklel vse (nikoli ne bom pozabil teh oči). Hotel ml Je poljubiti roko, ko sem mu dal dve marki. To Je, bil suženj. Potem smo še videli sužnje na celi poti do samega Berlina. Bili so to ujetniki, v glavnem Francozi v beretah, v rdečih kapicah in nekdaj dobrimi šinjelami grahasto barve. Sedaj so bili šinjeli razcapani in umazani. Ujeti sužnji so delali svoja dela počasi, s krvavimi žulji na rokah. Evo Berlin. Postaja Friedrich-strasse. Unter den Linden. So še vedno iste. Monumentalna poslopja. Ista poslopja. (To je bilo še por dni pred velikim angleškim bombardiranjem, ko se je porušil center mesta). Trgovske izložbe, splošne z možkimi in ženskimi modnimi stvarmi, cigaretami, klobuki, barvanimi prospekti prekomorskih potovanj. Restavracije in pivnice, tiste Iste restavracije z marmornatimi stolčki in kartonskimi krožniki za pivske kozarce. Isti promet, nlki, ki urejujejo ulični promet. Z eno besedo, to je bil stari Berlin. Toda prvi vtis je trajal le nekaj minut. Takoj, kakor na fotografski plošči, spuščeni v močen flkslr,-so začete risati druge konture do tedaj še neznane Nemčlje-Nemčije, ujete za vrat od morilske roke Hitlerja. Vse ulice so bile smetne In umazane. Nisem mogel verjeti svojim očesom. Blato v Berlinu. Sveži vetrček je brez vsake ceremonje širil po ulicah Berlina oblake prahu. Mimoidoči so si ves čas brisali oči. Kakor na v4si. V trgovinah se ni moglo ničesar kupiti. Izložbe so predstavljale brezobzirno cinično dekoracijo. Za praznimi predali, v praznih trgovinah so sključeno stali stari gospodarji in njihove žene. Sel stftn v lepo- in fino trafiko kjer je bil« velika reklama in sem mislil, da bom dobil najmanj 20 vrst cigaret. Sklonjeni so mt pokazali na plakat: -»Razprodano*. Na moje vprašanje, kdaj ne bo blago razprodano, se je gospodar samo žalostno nasmehnil, V pivnicah in restavracijah je bilo , pusto. Posebnost te pustote som poskusil kasneje na lastnem želodcu v Lulpztgu, kjer nisem mogel ves dan najti nobene jedi, čeprav sam nosil karte za hrano s seboj. Prometniki In svetleči signali, ki so regulirali promet, so predstavljali ravno tako dekoracijo, kakor izložbe. ulicah prometa skoraj ni bilo. Samo včasih si videl kakšne vojaške ali službene vozove, k1 porabijo malo bencina. Težko so vozili in grozno so Škripali stari berlinski avtobusi, posebno glasno so bili pred postajami, ko so Jih za-vrli, To so ljudje — to je glavno. (Dalje prihod n jiiJi