„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje drž. več poštni stroški. „So£a“ z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane na leto 5 gld. 20 kr. — Uredništvo in [] upravništvo je v Gosposki li ulici M. 9 j ■ - ■ — II Oglasi se plačujejo za trislopno petit -vrsto: enkrat... 8 kr. dvakrat . . 14 „ trikrat... 18 „ | večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrže se na-! prej. — Posamične številke j se prodajajo po 3 kr. Rokopisi se ne vračajo. ! II Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). Društvo „Sloga“ priporoča za bodoče volitve v deželni zbor gorički naslednje kandidate: a) v volilni skupini trgov in obrtnih krajev, ki bodo volili v četrtek 19. t. na.: dr. Henrik Tuma, c. kr. sodni pristav v Gorici. b) v volilni skupini veleposestnikov, ki bodo volili v sredo 25. t. m. Alfred grof Coronini, posestnik in državni poslance v Gorici; Anton Klančič, posestnik in župan v Podgori; dr. Aleksij Hojic, posestnik in zdravnik v Gorici. V Gorici, 12. septembra 1805. Odbor. Volitve v deželni zbor. Učeraj so volile kmečke občine. V Gorici sta bila soglasno izvoljena gg. profesor Ivan B e r b u č in župnik Blazij Grč a. Majhna nasprotja, ali bolje nespora-zumljenja, so so kmalu poravnala — in volitev se je dovršila gladko, soglasno. To je jako častno za volilce same, ki so umeli položaj, pustili na strani vse posebne želje in volili vsi zapored „Slogina" kandidata; častno je to za nova poslanca, častno za politično društvo „Sloga", a na laž so bili postavljeni neki zakotni lističi, ki so proglašali neke druge kandidate. — Po volitvi so se zbrali mnogi volilci „pri zvezdi". Na občno željo je prišel tjekaj tudi novi poslanec g. Ivan B e r b u č ki je v krasnem govoru, osnutem na geslu: Bog, cesar, narod, zahvalil volilce za častno soglasno izvolitev. Volilce goriškega okraja je razveselila novica, da so tudi v Tolminu soglasno izvolili „Slogina kandidata gg. dr. Antona Gregorčiča in zemljemerca gosp. Ivana Lapanja. Da bo g. dr. Gregorčič izvoljen soglasno, to smo vedeli že naprej, ker proti njem sploh nikdo ne misli na kako opozicijo, kajti njegova uzorna delavnost in požrtvovalnost uvažuje se povsod. Le proti drugemu kandidatu so imeli nekoji nekatere pomisleke ; predlagali so namesto njega g. Oskarja Gafa r š č e k a, načelnika cestnemu odboru v Tolminu. Tudi on je vseskozi „Slogin" pristaš in nasprotje je nastalo le vsled krajevnih razmer. „Sloga" je bila v neprijetnem polo-ložaju, ko so se njeni somišljeniki začeli ogrevati za drugega — njenega pristaša. Vsled tega je „Sloga" le proglasila kandidaturo g. L., dalje se pa ni utikala v volitev, toda s priporočilom, da nikdo naj ne voli koga drugega razun enega teh dveh kandidatov. — Ali naši možjč na Tolminskem so se naposled sporazumeli in volili oba „Slogina" kandidata soglasno. Gast volilcem na Tolminskem! Oni so dobro umeli, za kaj gre, in oni so rešili čast značajnih slovenskih mož. Uvala jim! Prepričani naj bodo, da nova poslanca bosta z enako gorečnostjo zastopala koristi vsega prebivalstva na Tolminskem. Vse drugačen izid smo doživeli na Krasu! Toda pri takem urnešavanju vladnih mož v te volitve skoro ni bilo pričakovati boljšega uspeha! — Povedali smo, kako so agi-tovali vladni možje že pri volitvah volilnih mož. Vsak zaveden Kraševec je kar strmel, ko je videl, na kak način posegajo ti v volilno gibanje. — Okrajni glavar grof S c h a f f g o t s c h si je pridobil precej simpatij po vsem Krasu; žal, da je k temu pripomoglo tudi slovensko časopisje, ki ga je pozdravljalo in hvalilo kot zelo pravičnega moža, nepristranskega uradnika, ki je prijazen slovenskemu narodu. Grof LI o h e n-w a r t in Š u k 1 j e sta mu pomagala, da je še prav mlad preskočil več zaslužnih uradnikov — ki pa imajo le eno slabost, da niso grofje — in postal c. kr. okrajni glavar v Sežani. Domači možje so bili zopet oškodovani za jedno mesto! — Še le pri letošnjih volitvah je pokazal ta gospod grof, kaj imamo pričakovati od njega, ako zleze pri nas še do česa višjega, proti čemur se pa bomo Slovenci upirali z najsrditejšo vstrajnostjo. — Povedali smo, da je glavar naravnost agitoval proti kandidatoma društva „Sloga". Pri volitvah volilnih mož je pa skrbel za to, da bi bili izvoljeni bolj nezavedni Kraševci, ki obožujejo vse, kar gospod „becirkshauptman rečejo", ali jim svetujejo nekateri znani agitatorji. V nekaterih občinah je kar izključil učitelje od volilne pravice, češ, da kot tajniki nimajo volilne pravice, kar ni resnično. Tako so nekatere občine zgubile povsem zanesljive volilne može. Kaj je bilo v Komnu, smo pa že povedali. Tam je bilo pri prvi volitvi izvoljenih 5 naših volilnih mož s 19 glasovi večine; ker je vladin komisar izbrisal svojeročno iz imenika štiri uradniške volilce, ki so prišli v Komen po zadnji občinski volitvi, smatral je glavar to volitev za neveljavno, — čujte! — dasi je bila na naši strani večina 19 glasov in tisti uradniki niti k volitvi niso prišli. Vladin komisar bi jih bil lahko pustil v imeniku, k a r b i prav nič ne u p 1 i -v a 1 o na k o n e č n i uspeh. Namesto tega so morali doživeti Komenci nov volilni boj, kakoršnega še niso poznali doslej. Oddanih je bilo 8 nezakonitih glasov : nasprotniki so zmagali z 1 in 2 glasoma, a odločila sta davčna uradnika Kaučič inKaus, kista morala priti volit: jeden drugi uradnik—Italijan ! — se ni hotel udati pritisku in je ostal doma. — Toda s tem ni še bilo konec iznenadenj. V Sežani pri shodu v soboto sta izvedela naša poslanca, da je šel glavar tako daleč, da je odločno namignil učiteljem, ki so volilni možje, da ne smejo volili „S 1 o g i n i b" kandidate v. Razburjenost vsled takega ravnanja je postala splošna : v slehernem zavednem slovenskem srcu je kar kipelo — gotovo ne v ljubezni do dr. Abrama. Naša poslanca sta se pritožila brzojavnim potom v Trst in na Dunaj; v nedeljo sta šla pa še osebno k Rinaldiniju v Trst, ali uverila sta se, da vitez R. nima nič proti takemu postopanju podrejenega glavarja. — Toda iznenadenj še ni bilo konca. Na predvečer volitve je štela naša stranka ukljub tolikim nezakonitostim še vedno par glasov večine. Ali pri volitvi se je pripetilo nekaj, kar so vladni možje že naprej pripo- vedovali z zadovoljnim smehljanjem (tudi dr. Bajer je vedel o tem, pa tudi nekateri — Slovenci!!), češ, da — bo moralo imeti zaželjen' uspeh. Ko so bili namreč zbrani vsi volilni možje v dvorani, naznanil je glavar, da prvi podžupan sežanski dr. Otokar Rybdf nima volilne pravice (dasi je bil vpisan kot volilec v imeniku!!!), da bi bili tedaj zastonj vsi njemu oddani glasovi. V dvorani je nastala grozna zmešnjava med volilnimi možmi; nasprotni agitatorji — ki so vedeli vse že naprej — pričeli so svoje delo in ubogi Kraševci so povsem zgubili glavo. To je pač naravno, kajti poskrbljeno je bilo že naprej, da ne pride notri dr. Grego-r i n, kajti tudi njemu je vzel glavar pasivno volilno pravico, dasi je posestnik in davkoplačevalec sežanski. Njega so se nasprotniki bali, kajti on bi skoro gotovo prišel v volilno komisijo in znal bi varovati oblast komisije pred umešavanji vladnega komisarja. — Na tak način je zrastla nasprotna pšenica v klasje: Izvoljena sta bila dr. A b r a m z 31 glasovi, Anton Muha z 41 glasovi; naša kandidata sta dobila vkljub vsemu temu Štrekelj 22 in Rybaf IG glasov. — Mesto Fabianija je bil izvoljen g. Muha iz Lokvij. Gospod M. je lahko uverjen, da je njegovo ime zelo padlo v spoštovanju pri slehernem zavednem Slovencu, od kar je zlezel med vladne kandidate. Da bo v deželnem zboru čudeže delal za svoje volilce, tega naj ne pričakuje, ako ne bo hotel slehernega goldinarja kake podpore kupiti — s tisočaki, katere bo 'glasoval za Furlanijo po želji naših najbolj zagrizenih nasprotnikov. — Slovenski poslanci ne bodo mogli potrditi te volitve; potrde naj jo Italijani, ako bodo hoteli. Zares, „častno" sklepa dr. Abram svoje življenje: Vse, kar je na Krasu zavedno in značajno, kar količkaj narodno misli in čuti, obrača se s preziranjem od njega. Vedno je govoril o svojih „volilcih". da mu je merodajna le njihova volja ; „Prim. List" je proglasil celo, da on hoče kandidovati le po volji ljudstva in ne „Sloge" — no naposled ga je kandidovala vlada, ki je poskrbela tudi za izvolitev. Gospod doktor! Kje je tista Vaša občutljivost, o kateri se je toliko govorilo? Volilci, kar je zavedno narodnih, sp se odvrnili od Vas; vse zavedno ljudstvo Vas obsoja., kar sta sijajno pokazala volilna shoda na Nabrežini in v Sežani; nikogar nimate, ki bi se upal, Vas javno zagovarjati, — a Vi sprejemate mandatček iz vladnih rok. Prosit! Naj Vam tekne! Slovenski narod pa je že napravil o Vas Judbc ki ostane v žalostnem spominu kol. nov« da točka kraške zgodovine. Domače in razne novice. * Shod v Biljani za veleposestnike v Brdih bo v nedeljo ob 3. pop. — Udeleže se ga poslanci dr. Gregorčič, grof A. Coro-nini in dr. Hojic. — Upamo, da se ga Brici udeleže v obilem številu. * Volitev za trge bo v četrtek v Tolminu : Prepričani smo, da volilci z oduševljeno soglasnostjo izvole g. dr. Henrika T u m o, ki bo gotovo uzoren zastopnik v deželnem zboru. * Učiteljstvo soriškega okraja, zbrano pri uradni konferenci v Št. Petru pri Grorici dne 11. t. ra. je enoglasno sklenilo: 1. Prositi visoko c. kr. vlado, da blagovoli sprejeti šolo v svoje področje, t. j. ljudska šola n a j s e podržavi. 2. Prositi c. kr. okr. šolski svet, da poviša doneske za kurjavo in za snaženje šolkih prostorov, — sicer se s prihodnjim šolskim letom učiteljstvo odpove oskrbovanju v tem oziru. 3. Prositi preslavni c. kr. deželni šolski svet, da razveljavi t. 1. izdani ukaz, s katerim se učiteljstvu nalaga, da mora po zimi zamujene šolske dneve (radi vremenskih nezgod) nadomestiti koncem šolskega leta, ker s tem ukazom se jemljejo učiteljstvu pravice, ki mu jih zagotavljajo državne postave. j- Ludovik Vogrič, dobroznani nade-polni trgovski pemočnik, umrl je dne 13 t. m. v Gorici v cvetu mladosti 21 let. Bil je tudi član „Goriškega Sokola". Pogreb se je vršil v nedeljo in sicer uprav v času, ko se pogreba ni mogel udeležiti „Sokol" radi solkanske slavnosti. N. v m. p.! * Žito za vojake. — C. in kr. intenda-ncija 3. voja v Gradcu nam naznanja : Vojaški erar kupi po kupčijski navadi pšenice 3200, rži pa 8090 kvintalov iz shrambe za žito in moko v Mariboru; potem iz dotičnih vojaških preskrbovalnih magacinov: rži 3500 kv. v Gradci, 2100 kv. v Gelovci, ovsa 12.650 kv. Gradci, 0250 kv. v Mariboru, 3000 kv. v Ljubljani, 500 kv. v Trstu, 3500 kv. v Gorici in 1250 kv. v Pulji; slednjič rži 14-10 kv. od železnice Bruck na Muri. Prodajalne ponudbe se sprejemajo d o 2 3. septembra 1. 1. do 10. ure popol-d n e pri intendanciji 3. kornega področja. Natančnejši pogoji se poizvedo pri vsakem vojaškem preskrbovalnem magacinu, potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih gospodarskih družbah kornega področja (Štajersko, Koroško. Kranjsko, Istrija, Gorica in Gradiška. »Poboljšali* so se. — Povedali smo, da so vrli lovski batalijoni zapustili Gorico, ne da bi jih počastili z navadno slovesno odhodnico tisti, katerih se tiče. Lovci so se ves čas vzgledno vedli, zato je bil toliko bolj kričeč ta «slučaj». Vse nezavisno časopisje je po vrednosti ožigosalo to namenjeno brez-taktnost znanih goriških krogov. — Ta časnikarska kritika je pomagala. 13. t. m. ob T’/a zjutraj je prišel v Gorico novi pešpolk št. 47 ; na kolodvoru ga je čakala mestna godba, pa tudi župan in nekaj starašin. Slišali smo, da je častnikom zelo imponovala frizura dr. Ve-nutija «a la grand Re Galantuomo*. K dohodu se je zbralo tudi obilo občinstva. — Zdaj bo v Gorici nekoliko bolj živahno, ker bo več vojaštva z godbo. Tudi naša društva bodo na boljem vsled vojaške godbe. Uprašanjc deželnemu šolskemu svetu. — V K o b a r i d u je c. kr. pripravljalnica za učiteljišča. Mi smo bili menda jedini, ki smo se upali povedati, da zadnja leta je zavržen denar, kateri se porabi za to šolo. Tudi lani so padle vse deklice iz te šole in nekatere je pripravila za učiteljišče še le zasebna ljudska šola „Slogina". — Ali tamošnje šolsko vodstvo bi moralo ukljub temu naznaniti našemu občinstvu, kdaj začne tamkaj šola, ne pa tako očitno kazati svojo jezo. v „Slov. Narodu" je priobčilo vodstvo „Razglas", „Soči" ali „Primorcu" g., pa n» poslalo, dasi sta to najbolj razširjena lista v deželi. Ali meni velesi, deželni šolski svet, da je tako zadoščeno namenu. Naše učiteljstvo. — Vedno kričijo nekaterniki, kako grozno veliko morajo plačevati za učiteljstvo. — Poglejmo jeden slučaj. Oče, učitelj na Goriškem, službuje že 23 let; lelos je dobila njegova hčerka učiteljsko službo v tržaški okolici — in ima večjo plačo nego oče. Ali ne, da se mora dobro goditi učiteljstvu pri — nas ! Pritožba proti vadnicam. — Že lani so se naši ljudje silno pritoževali, da na c. kr. vadnicah kar nočejo sprejemati več niti takih učencev in učenk, ki so bili spoznani kot „reif" za višjo skupino. Najbolj se pritiskajo Slovenci; najmanj Slovenk spre- jemajo v deki. vadnino, dasi imajo Italijanke polno drugih šol na razpolago, celo novo meščansko šolo, Slovenke pa doslej še prav nobene. Upamo, da se kdo upre taki dvojni meri! Kdo maže slovenske table. — Irre- dentovski zlikovci so mazali slovenske lepake, ne da bi se kaj bali. Ali zadnje tedne se je v tem pogledu obrnilo nekaj na bolje: slovenski lepaki ostajajo večinoma celi. — Kako to ? Evo : prišli so na sled petim tičkom. ki so razbili cesarskega orla! T o j e b r e z dvoma delo i r r e d e n-tovskega sovraštva proti vsemu, karje avstrijsko! — Ne bomo dvakrat zanikali, da ti irredentovski tički niso mazali tudi slovenskih napisov in trgali lepakov ! — Silno tajno se vrši preiskava! Ali ti ljudje zaslužijo toliko obzirnosti, to je veliko uprašanje! Ako jih niso že zaprli, ostane vendar neodpustna popustljivost, da še vedno poslujejo na svojih mestih v postrežbo poštenega lojalnega občinstva! To smo hoteli povedati ! — Naši čitatelji bodo strmeli, kedar jim povemo imena teh gosposkih tičkov. Vse te reči ne spustimo izpred očij! Ponočni boj. — „Gorriere" pripoveduje, da so neko noč prepevali trije ali štirje goriški mladiči znano „narodno" (!) pesem „Nella pa tria de Faveti no se parla che italian". Mimo so prišli nekateri Slovenci, ki so začeli zabaljati proti pevcem; „Gorriere" dostavlja, da ne ve, s kako pravico so to storili. Kako modro, ali ne ve ? — No jeden Lahov se je baje naveličal in prisolil zaušnico jednemu Slovencu. Ta je podal tožbo vsled tega. „Gorriere" dostavlja : „Ali zakaj jih (zaušnice) gredo iskat?" K temu dostavljamo: Ne vemo, koliko je resnice na vsej tej novici. Toda „G." sam pripoveduje, da so bili Lahi 3—4, Slovencev pa več; kakor je Lah priložil Slovencu zaušnico, tako bi zadnji lahko odvrnil in nastal bi bil tepež, ki bi imel lahko hude posledice. Ako bi odnesel kak Lah slučajno kak nos razbil ali pa bučo, joj, to bi bilo upitja po vsem irredentovskem izraelu. Ali Slovenci niso odvrnili milo za drago in šli samo tožit goriškega pobalina. Evo, kje je zdivjanost in kje hladen razum! Sliki pokojnega ravnatelja sveto-gorskega, monsig. Lovro Rutarja, videli smo te dni razstavljeni v oknih Pater-nollijeve in Guglielmove knjigarne. Obe sta dobro izdelani po goričkih slikarjih. Prvo je naslikal g. Delneri, drugo g. Gosar. Prva slika je v vsakem pogledu popolnejša in istinitejša. Tako sodijo tisti, ki so najbolje poznali blagega pokojnika. Iz Št. Ferjana nam poročajo, da se je utopil 3. t. m. v Soči pri Podgori 18-letni vrli mladenič Franc Humar. Najbrže ga je zgrabil krč, ker je skočil upehan in vroč v vodo. Pomanjkanje vode na Krasu. — Vsled suše začelo je na Krasu in v Trstu primanjkati vode. V petek popoludne ni bilo v nekaterih delih Trsta nad šest ur nič vode. Nabrežinski vodovod daje vsled suše samo 00.000 hektolitrov vode na dan, javni vodnjaki so deloma popolnoma suhi, ali pa dajo prav malo vode. Iz Kobarida nam poročajo, da bo letni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Kobaridu v četrtek 19. septembra t, 1. Idrija pri Bači. — Še precej premožen kmet L Leban je dne 30. avg. nagloma umrl. Menda se mu je žganje vnelo v želodcu, vsled česar je moral v 24. urah izdihniti dušo. Nesrečno žganje! — Naš preč. g. župnik je tudi nekoliko zbolel. Iz želodca je bruhal kri. Ker ni nevarna bolezen, je upanje, da kmalu okreva. Bog nam ohrani vrlega moža! Razglas. — G. kr. namestništvo v Trstu razglaša: Po uradnih poročilih jo kr. bavarski državni urad, oddelek za notranje stvari, zopet prepovedal uvažati prešiče iz avstro-ogerskega v klavnice Bajrajt, Berhtesgaden. Ljubno, Lindau, Pasau in Reichenhalt — in se smejo od 1. julija t. 1. počenši le prešiči v kakem kotumaškem zavodu zdravstveno opazovani, uvaževati. — Ob enem se opomni, da tudi iz zavodov Bilič-Biala, Krakov, Steinbruch in Dunajsko - Novomesto je uvaženje prešičev na Bavarsko zaradi nevarnosti okuženja prepovedano. Ponarejene krone, — V poslednjem času so se pojavile v prometu ponarejene krone, ki so precej dobro izdelane. Spoznati jih je na mehki svinčeni tvarini, ki nima pravega cvenka in da nimajo na robu napisa „Viribus unitis“. Podoba krone na teh ponarejenih novcih, ki se dajo s škarjami lahko prerezati, je nekoliko zverižena. Šolske kronike. — Naznanjamo šolskim vodstvom, da je naša „Goriška tiskarna" izdala lične šolske kronike s slovensko ali hrvaško čelno stranico. — Kdor naroči, naj pove, koliko pol hoče imeti. Obrekovalec, stori svojo dolžnost! — Vršila se je pred tržaškim sodiščem razprava, tičoča se neke stvari, dogodivši se v mlinu Economo. V to razpravo bil je zapleten med drugimi tudi naš rojak, g. Fran Valeti č v Goriškega. Našla se je bila tedaj brezvestna duša, katera je s «Piccolom» v roki opravljala Valetiča po občinah Črniče, Batuje, Selo in drugod, šireča o njem naj-zlobnejše izmišljotine in škodivša mu s tem teško na njegovi časti. No, sodišče spoznalo je g. Valetiča popolnoma nekrivim. Sveta dolžnost je torej dotičnemu obrekovalcu, da popravi to, kar je bil zakrivil. Dolžnost mu je, da po vseh krajih, vsem osebam, kjerkoli je obrekoval, sedaj pove resnico : da j e g. V a 1 e t i č nekriv. Sicer pa naj si zapomni dotičnik izrek: „ne sodite, da ne boste sojeni !“ Tržne cene. — Kava Santos gld. 148 do 152. Sandomingo gld. 108, Java 188, Cejlon gld. 188, Moka 195, Sladkor 29 72 do 30. Špeh 52 do 00 Petrolij v sodu 20 74, v zaboju 040. Maslo surovo 72 kuhano 88. Moka: št. 0. gld. 12.00. II. 11.00, III. ogerska 11, IV. 10.50 V. 10, VI. 9.20 — Otrobi debele gld. 4.60, drobne 4.00, gld. — Turšiča navadna gold. 7.50 do 8.20, Oves gld. 7.20 do 7.50. Holilmo gibanja. * Beseda veleposestnikom na Goriškem. Pod tem naslovom čitamo v sobotni „Edinosti" sledeči dopis: „Društvo „Sloera" je sklicalo volilni shod pretekli četrtek ; udeležba je bila obilna. Dr. G r e-gorčič je shod otvoril, vodil in govoril o vsem, kar je v zvezi z volitvami v obče in v veleposestvu posebe. Proti sta se oglasila k besedi vitez T o n k 1 i in markiz O b i z z i (— ali ne, da imamo „imenitne" rodoljube v svoji sredini! —), ki pa nista prišla prav z barvo na dan, marveč popihnila sta jo pred koncem iz dvorane; za njima sta šla še dva. Shod je na to soglasno proglasil kot kandidate gg. Alfreda grofa C o r i n i n i j a, dr. Alek. Rojca in Antona Klančiča. Toda edinosti ne bo, kajti najrazličnejši življi se združujejo proti narodni strank:. Evo jih. Prvi so naši Lahi, ki utegnejo zbobnati skupaj od 40—60 glasov ; Slovenci jih i m a m o n a d 2 0 0, ako smo e d i n i. Ali hujskarije nekih nemirnih življev med Slovenci so obudile Lahom upanje na morebitno zmago takozvanih „z m e r n i š i h" Slovencev. Da se Lahi res pripravljajo, to je neoporečna resnica; „Soča" je imenovala že tri imena: Venuti, Lenassi. Marani in njih čine v tem pogledu, a nikdo ni temu ugovarjal. — Te dni sem pa izvedel iz prav zanesljivega vira, da so Lahi že pobrali nekaj pooblasti! med svojimi ljudmi. Čemu jih bod° rabili ? ! Za volitev — proti narodni stranki ! Ni dvoma, da Lahi računajo na pomoč mogočnih mož. To trdim z vso gotovostjo, 'tudi za to govore fakta. Tretji so domači rušitelji toliko potrebne složnosti. Pri shodu veleposestnikov se niso oglasili, rujejo pa zahrbtno z veliko gorečnostjo in pošiljajo agitatorje po vsej deželi. Kdo jih plačuje ? ! Tisti ne — ki jih pošiljajo ! . ' Ti nesrečni ljudje so se spozabili tako daleč, da pričakujejo tudi — 1 a š k i h g asov, ki naj bi jim pomagali v deželni zbor. In Lahi se pripravljajo na tako sopomoč, katere pa ne dajo zastonj, marveč za dobro ceno. Ali tudi v slučaju, da bi hoteli povsem zastonj pohiteti na pomoč, sleherni Slovenec bi moral z zaničevanjem odkloniti take usiljivce. Da, in za slučaj, da bi prodrl kdo s pomočjo laških glasov, takega človeka izključimo iz svoje srede, ker ni več vreden, da se imenuje Slovenca. Tak človek je prodan Lahom, je nevreden, da bi sedel v odlični družbi ostalih slovenskih poslancev. In toliko je gotovo, da pravi slovenski poslanci bi ne hoteli take družbe. To naj si zapomnijo tisti, ki kandidujejo in volilci, ki so pridobljeni za take kandidate. Posebno pa moramo imenovati še gosp. Antona Jakončiča, likvidatorja pri „Montu", ki je že zadnjič provzročil precej razpora. Ta gospod hoče priti za vsako ceno v deželni zbor — ali ne po pravi poti, marveč proti „Slogi". Od več stranij so mu svetovali, naj sprejme „Slogi n" program in naj stopi v zvezo ž njenim odborom — ali on ne, tega ne mara! Na svojo roko hoče kandidovati in zmagati. — Mesto „Sloge" pa išče druge zveze; pobratil se je s Kocjančičem in Obiz-zijem; z zadnjim je že imel v četrtek zvečer dolgo konferenco v posebni, sobi neke manjše gostilne. — Jakončič je za gotovo tudi v zvezi z Lahi; že zadnjič je ujel nekaj laških glasov — a zdaj bodo baje vsi zanj. Ako se to zgodi, tedaj slovenski narod sklene račune s tem gospodom. Kaj se to pravi, bo že čutil. — Drugi njegov sobojevnik Kocjančič, ki se pa v laških pismih podpisuje za G o c i a n c i g (in taki ljudje se ponujajo za slovenske poslance!), leta vsak hip k neki neslovenski osebi, kjer se vrše zaupna posvetovanja. Poieg vsega tega je tu še „Prim. List", ki oznanja pravi politiški anarhizem; razdiranje vsega, kar imamo, je njegovo edino načelo, a vsa katoliška načela je vrgel med staro šaro. Tudi ta gre z negativnim delom na roko nasprotnikom. Veleposestniki naj dobro premislijo, kako odgovorna naloga jih čaka. Na nje gleda ves slovenski svet. — Od njihove volitve bo zavisno to, ali sploh ostane še nadalje sedanje narodno vodstvo, kajti pri razmerah — kakoršne hočejo razni hujskači spraviti v deželni zbor in v deželo sploh —ni mogoče nadalje vleči narodnega voza. Najboljši možje hote delo razdeliti, a par nemirnih življev, nesposobnih za sedanji deželni zbor, hoče razdreti vse njihove lepe načrte. Ako bi volilci naredili tolik škandal, potem lahko rečemo, da ne zaslužijo boljših mož od Jakončiča, Obizzija in Kocijančiča, a naj si jih Imajo. Da bi pa dosedanji požrtvovalni delavci vlekli še nadalje narodni voz še pod težavnišimi odnošaji, tega nikdp ne sme pričakovati. Volilci naj volijo, ali hote v deželnem zboru: grofa Alfreda Coroninija, dr. Gregorčiča, dr. Tumo, dr. Rojca itd. — ali pa Kocijančiča, Jakončiča, Obizzija, Čerina, in kakor se še imenujejo take „zmerne" korifeje. To sem hotel povedeti. Volilni shod bo tudi v nedeljo 22. t. m. v Biljani za Brda. Poročal bo dr. Gregorčič, a udeleže se ga tudi drugi poslanci in rodoljubi. Volilci naj ne opuste te prilike, da pridejo s svojimi poslanci v dotiko. — Brici so izrazili željo, da bi poslanci tudi tam priredili shod. Evo, poslanci so takoj pripravljeni, priti med nje. Gosp. dr. Gregorčič nastopa povsod z odprtim čelom, brez strahu pred nasprotnimi razdiralci lepe sloge; on govori na shodih jasno, brez ovinkov čisto resnico, a nasprotniki molče. Le za hrbtom skrivno rujejo, slepe ljudi, podkupujejo z denarjem in uporabljajo celo vladne može za nedovoljeno agitacijo. Volilci naj sodijo že po tem, kje je politiška doštenost in kje je ni. — Opozarjamo Brice, pa dr. Gregorčič in grof Alfred Coronini sta državna poslanca, ki povzdigata na Dunaju svoja glasova v prid vsega slov. prebivalstva na Goriškem. Po tem naj uravnajo svoje postopanje nasproti vsemu, kar ona priporočata. Volilni shod veleposestnikov vršil se je 12. t. m. v prostorih goriške Čitalnice pri nenavadni veliki udeležbi volilcev iz te sku- pine. Dr. Gregorčič je v imenu društva „Sloga" predlagal, katere kandidate naj bi postavili volilci veleposestniki za prihodnje volitve v deželni zbor. Omenil je, da zahodni Brici so izrazili željo, naj bi dobili svojega poslanca, ter da društvo „Sloga", oziroma njegov predsednik namerava sklicati volilni shod v Biljano za nedeljo 22. t. m. O vsakem imenovanem kandidatu je povedal nekoliko priporočujočih okolnostij ter pojasnil, zakaj predlaga društvo te kandidate in ne drugih, in kako da bo ž njimi tudi Bricem ustreženo. Batič iz Šempasa se pridružuje besedam predsednikovim. Vitez Tonkli meni, da društvo pometa s starimi poslanci ter poudarja zasluge dr. Abrama in Andreja Kocijančiča. Dr. Gregorčič odgovarja, da društvo se drži starih poslancev, kolikor je moč, a da se mora ozirati tudi na mišljenje volilcev. ako je pri njih kateri bivših poslancev zgubil zaupanje. Fr. Hmelak predlaga župana L. Bolka kot kandidata; a ta odkloni kandidaturo. Anton Bolko se potožuje v zadevi vipavske železnice. Josip Cotič se pridruži vit. Tonkliju v zadevi dr. Abrama. Anton. M. O b i z z i ugovarja proti nasvetovanim kandidatom ter pravi, da Brici si jih določijo sami. Miha Batič ugovarja vit. Tonkliju in predlaga naj se sprejmejo nasvetovani kandidatje. Pred glasovanjem odide vitez Tonkli in par volilcev. Z vsemi glasovi ostalih veleposestnikov sprejeti so bili kot kandidatje: Alfred grof Coronini v Gorici, Anton Klančič v Pod-gori in dr. Aleksij Hojic v Gorici. Mnogi volilci so se bili pismeno ali ustmeno izrazili za te kandidaie. Predsednik pozove, naj vzdigne roko, kdor je tej listi nasproten; a n i k d o se n i o g 1 a s i 1. Na to je ’ bil volilni shod zaključen s priporočilom, naj bi gospodje volilci tudi na dan volitve tako trdno in složno stali, kakor danes. (Kot dodatek povemo, da k zadnjemu priporočilu predsednika je mrmral pri vratih g. Kocijančič iz Podgore: „pa ne vsi, ne vsi!" To verujemo, ker je med veleposestniki par sebičnih mož, ki hote za vsako ceno narediti zdražbo ; nekateri se vežejo celo z i r rede nt ovci proti narodni stranki. Da jim to ne služi v čast, za to se ne menijo, kajti sebična častihlepnost je večja nego zmisel za svojo moško čast in narodovo korist.) Lahonskc zanjke veleposestnikom. — Opozarjali smo že, da naši Lahoni bi radi naredili kake zmešnjave pri volitvi v veleposestvu; na Krasu vlada, pri veleposestvu Lahoni — evo zanimive zanjke, ka-tarih se vam bo varovati! Kar se tiče veleposestva, imenovali smo celo može, ki so sprejeli v roke agitacijo, da bi se Lahoni združili z „zmernimi" Slovenci in vrgli tako „prenapete" slovenske zastopnike, da bi tako Lahi bili vsemogočni gospodarji v deželnem zboru. Dasi smo imenovali može, nikdo se ni oglasil proti, kar je pač najboljše znamenje, da smo govorili resnico. * Te dni smo izvedeli še nekaj. Dr. M a-rani — tisti, ki je imenoval Slovence divjake in živino jako rad sprejema te divjake v svoji pisarni, da ga redijo. Ali poleg tega bi ta gospod dosegel od njih še to, da bi tudi volili po njegovih ukazih. Ali ne, da je postal skromen ta gospod „jezični dohtar" Marani? ! — Te dni je bil pri njem neki Slovenec, ki je bil poprej veleposestnik, letos pa ne več; ukljub temu mu je svetoval Marani, naj reklam uje volilno pravico, a potem naj bo „d r ž a 1 ž njimi, ker hočejo n a r e d i t i s Slovenci mir". — Tako nam poročajo z Vipavskega. Ako je to resnično, tedaj zasluži ta gospod ostre odvrnitve. No, za to imamo premalo prostora; opozarjamo pa veleposestnike, naj bodo pozorni na vse, kar se ' godi, in naj gledajo na to, da rešijo čast zavednih slovenskih mož. Iz Tolmina — so poslali „Edinosti" to-le brzojavko: „Od društva „Sloga" sprejeta kandidatura dr. Tume v skupini trgov in obrtnih krajev je tolminske volilce kar vzradostila. Bog živi dr. Tumo mnogo let v prid in korist dežele goriške. — Tolminski volilci*. Doznali smo, da je bila odposlana ta brzojavka v sporazumljenju z najveljavnišimi volilci tolminskega trga. Ko so dobili zadnjo „Sočo", v kateri je društvo „Sloga" proglasilo dr. Tumo, bili so v Tolminu zelo veseli vsi zavedni volilci, ki visoko cenijo tega čilega delavca za ljudski blagor. Ko je društvo „Sloga" naprosilo v „Soči", naj bi rodoljubi po deželi izrazili svoje nazore in želje o bližajočih se volitvah, posvetovali so se razni rodoljubi vseh tolminskih stanov in predlagali, naj odbor „Sloge" na vsak način jemlje v poštev značajnega delavca za ljudski blagor — g. dr. T u m o. Odbor je rad uvaže val ta glas iz Tolmina, ker pozna vrline tega moža. Vsemu slovenskemu svetu je znana spomenica goriške odvetniške zbornice proti nekim „zlorabam" pri goriški preturi, češ, da tam se protizakonito rabi slovenski jezik. Našteli so celih 22 slučajev, a vsi so bili naperjeni proti dr. Tumi. Ali na višjem mestu so spoznali, da dr. Tuma je prav postopal. — Tako je, kedar kak mož pozna zakone in se neprestrašeno ravna po njih. — Dr. Tuma poznajo vsi taki naši reveži, ki se morajo pravdati zaradi svojega imetja; on jim gre tako na roko, da opravijo kolikor mogoče tudi brez odvetnikov ali vsaj brez velikih stroškov. To vedo ljudje prav dobro; oni vidijo, kako ta gospod omejuje nepotrebno pravdanje s svojimi dobrimi prepričevalnimi nasveti. Tako je delal v Trstu, tako v Tolminu, tako v Gorici. Povsem zlobna je neka trditev, da je v Tolminu postopal tako vsled osebnega nasprotja do nekega odvetnika. To naj si nekaterniki zapomnijo. — Zdaj deluje izborno kot ravnateljev namestnik pri „Goriški ljudski posojilnici". Njegovo bogato pravno znanje in njegova korenita praksa je v veliko korist zavodu, ki se je v kratkem nenavadno razvil. Pa tuni ubogemu ljudstvu, ki išče posojil, je takoj ukrenil prenaredbe, ki zelo zmanjšajo ljudem stroške. Vedno misli torej le v korist našega ubogega ljudstva. — Le naravno je, ako ljudstvo vidi takega delavca za občni blagor in ako ga želi za svojega zastopnika. Kot deželni odbornik bi bil tak mož prava sreča za nas. Hvalimo Boga, ako imamo take može v svoji sredi, če tudi jim je tekla zibeka nekaj milj onkraj Hublja. — Nekaterniki, ki v glavi nimajo veliko, v srcu pa vse drugo prej nego čisto ljubezen do zapuščenega našega naroda, kaj radi pozabavljajo proti tujcem! Za Boga, kam pridemo po taki poti?! Slovenija je majhna, ali naj še mi sami priznavamo one nesrečne meje, katere so zares sovražni uplivi postavili na zemljico slovensko ?! Kdor je iskren Slovenec in živi med nami, ta ni tujec, ta je vseskozi naš človek! Glejmo vselej na prepričanje, na srce, na značaj, na sposobnost, a govoričenje o „kranjstvu" zavrnimo z največjo odločnostjo. Le s tem pokažemo da smo zreli možje in ne otroci. Naši trgi so se izrekli zanj že pred časom, ko sta potovala naša državna poslanca po Soški dolini. Tolminci so bili vsi zanj, saj so ga oni „Slogi" priporočili; Kobaridci so ga enako hvalili in se zanj izrekli. V Bolen je bilo pa celo posvetovanje, o katerem smo poročali. Tudi Bolčani so soglasno odobrili njegovo kandidaturo. Kanalci in Ajdovci so soglasno zanj. In tako bo dr. T u m a izvoljen z oduševljeno soglasnostjo, kakor malokateri poslale na Slovenskem. To mu bo v največje zadoščenje za preganjanje od sovražnih nam ’.ivljev. Zavedna srca v slov. trgih so zanj, a s tem morajo računiti vsi nasprotniki. Njega je kandidovalo ljudstvo, a „Sloga" ga je rada sprejela v svoje kolo. jNarodaa slavnost v 5°lkanu. V nedeljo smo imeli v prijaznem Solkanu veličastno narodno slavnost, ki se je neprijetno pričela, sijajno vršila in potem zopet — neprijetno dovršila, tako neprijetno, da je sleherni Slovenec z najglobokeje užaljenim, razjarjenim srcem legel k počitku. Tržaški bratje so najeli poseben vlak. Niti „Delavsko podporno društvo" niti „Tržaški Sokol" nista nosila nikakega društvenega znamenja. Vendar goriška policija ni dovolila prehoda skozi mesto v Solkan, marveč od-kazala je veliko daljšo pot za gradom. Ako bi bili bratje iz Trsta vedeli, kakošna je ta pot — dejali so — da bi niti ne prišli, kajti tolikega poniževanja bi si ne hoteli radovoljno naložiti. „Goriški Sokol“ je oskrbel za vseh 400 gostov vozove; zaostalo jih je le kakih 50, a tudi ti niso smeli iti skozi mesto, marveč capljati so morali za vozovi po tisti veliko daljši poti za gradom. Vsled tega je izo- j stal tudi vsak svečanejši sprejem na kolodvoru ; Slovenci v Gorici so ostali doma, ker bi s kolodvora morebiti niti v mesto ne mogli in ker pri takih okoliščinah sploh ni kazalo zadrževati gostov na kolodvoru, marveč da se hitro odpravijo na Sv. Goro. Na kolodvoru se je zbralo kakih 80 Slovencev iz mesta: goste iz Trsta je pozdravil urednik A. G. v imenu g o r i š k i h Slovencev — ne v imenu kakega društva — ter jih prosil, naj si nikar ne jemljo preveč k srcu onega, kar jih ta dan neprijetno dirne v srce, kajti proti uprizorjenemu ponižanju Slovencev bo že še govora na primernem mestu. — Kakor smo rekli, ogromen sprevod voz se je vlekel od kolodvora za goriškim gradom proti Solkanu. — „Delavsko podporno društvo" je šlo na Sv. Goro, kjer je bila služba božja ob lO'/a; služil jo je župnik preč. g. Lilek, ki je imel tudi primerno propoved. — Sokoli so se zbrali na vrtu \Vanekove restavracije (v najemu g. Droča) na Goriščeku; uro pozneje so dospeli Sokoli iz Prvačine z godbo na čelu. Tu je godba zaigrala „Naprej1', kateri so navzoči viharno pozdravili. :— Okoli 10. ure so se odpravili k P o n u pri mitnici; tam so se vsi preoblekli in pričele so skupne vaje, ki so končale z izbornim uspehom. Ob 123/., so odkorakala vsa tri sokolska društva za godbo proti Solkanu. Pred Lenassijevo hišo je čakala „Solkanska Čitalnica" s svojo častitljivo trobojnico iz 1. 1848 — to naj ču-jejo Lahoni, altro che „bandiera russa!" — in občinski zastop; došle Sokole je pozdravil najprej čitalnični predsednik g. Tomaž Jug, potem pa župan g. Anton Mozetič imenom občine solkanske. Na njiju zares pomenljiva govora, polna najkrasnejših mislij, odgovoril je imenom sokolskih društev podstarosta „Tržaškega Sokola" br. Maks Cotič. Na to smo pa skupno korakali v Solkan; pred Mozetičevo hišo so Sokoli delilovali pred zastavo in starostami treh društev. Okoli 1V2 pop. so se vračali romarji s Sv. Gore. Nasproti jim je prišla godba : gg. Jug in župan Mozetič sta jih pozdravila imenom Čitalnice in občine. — Na to se je vršil skupen obed. Ob 4V2 je pričela telovadba. Do tje se je nabralo že okoli 2500 oseb na Mozetičevem vrtu; iz vse okolice so privreli ljudje : iz Brd, iz Št. Andreža, Vrtojbe, Št. Petra, Šempasa, Ozeljana itd. — Po taktu „Na-prej-a“ so prikorakali Sokoli v telovadni opravi in se lepo razvrstili po prostoru; proste vaje in one s palicami (vsega 8 vaj) so se vršile po taktu godbe. Že s tem prvi m nastopom so sijajno uspeli vsi Sokoli brez razlike. Občinstvo je z največjo pazljivostjo sledilo gibkemu kretanju naših Sokolov. Telovadni učitelj iz Trsta br. Nehronj more biti povsem zadovoljen s tolikim uspehom. — Enako so uspele vaje na drogu in bradlji. Tržaški Sokoli so pokazali svojo spretnost na obeli orodjih, občinstvo jih je pogosto odlikovalo z viharno pohvalo. Pa tudi telovadci „Goriškega Sokola" so sijajno uspeli z ozirom na kratek čas učbe. Pohvala od strani občinstva jim bo le v vspodbujo, da bodo srčno nadaljevali po pričeti poti. Zvečer se je nadaljevala prosta zabava. Neštevilno globov v narodnih barvah je raz-svitljevalo vrt. Peli so združeni št. peterski in goriški pevci, pa tudi posamično. — Pred nastopom g. Pavline Pajkove je nastopil starostu „G. Sokola" in povedal par mislij o ženstvu kot sobojevniku za narodno in prosvetno napredovanje Slovencev. Prišel je na slavljeno pisateljico gospo Pavlino Pajkovo, solkansko rojakinjo, ki je tukaj stopila kot mala deklamovalka v življenje. Po dolgem času nastopa zopet na solkanskih tleh kot deklamovalka divne Gregorčičeve pesmi „Naš čolnič otmimo". Občinstvo je viharno pozdravljalo gospo pisateljico, ki je potem zares divno, dovršeno deklamovala prekrasno, pomenljivo pesem. Ko je končala, jo je občinstvo viharno zahvalilo. Na to so se prižigali krasni ognji, katere je priredil član Sokola br. Makuc. Ta večer je dokazal, da je kos svoji nalogi; zato ga priporočamo vsem onim, ki bodo kdaj potrebovali umetne ognje. — Krasna skupina „Prisega pod zastavo" je občinstvo kar iznenadila; mnogim so solze privrele po licu, tako se jih je prijel ginljivi prizor. Br. Nehronj je lahko zadovoljen s tolikim uspehom. Okoli 8V2 80 začeli odhajati gostje iz Trsta. Goriški Sokoli so spremili brate iz Trsta do konca vasi, potem pa so se morali vrniti, kajti veselica na vrtu se je nadaljevala. — Povratek na kolodvor zopet — neprijeten. Nikdo ni smel skozi mesto. Da, niti posamični tržaški gostje niso imeli te sreče, da bi smeli po krajši poti na kolodvor, ampak po veliko daljših neraz-s v i 11 j e n i h poteh. O tem bomo še govorili v prih. „Soči". * Oni znani kolesar, ki je v nedeljo v Solkanu zamenjal svoje slabše kolo z boljšim „Cossion“-sisteme, poziva se, da ga postavi v 24 urah v izogib neprijetnostim na isti prostor, kjer je ostavil svoje. Ostala Slovenija. * Slovenci v Pragi. — V sredo zvečer je pripeljal poseben vlak slovenske goste na narodopisno razstavo. Peljali so se preko Dunaja, kjer so bili ostali črez noč in so bili na večer pri dohodu sprejeti v „Slovanski Besedi". Na postajah od Dunaja do Prage so jih Cehoslovani pozdravljali sosebno v Brnu, v Češki Trebovi, v Chocni, Kolinu in Češkem Brodu. V Pragi je blizo postaje na glavnih ulicah goste pričakovalo na tisoče ljudij. Prišli so takoj v „Meščansko Besedo", kjer so se vrstile različne zdravice. Med udeležniki je bilo tudi več svečenikov in okolo 30 žensk. Desetorica deklet iz Šiške pri Ljubljani prišla je v narodnem kroju, ki je po svoji vkusnosti in lepoti jako razradostila Čehe, ko so se dekleta prikazale takoj na večer v „Meščanski Besedi". Na čelu slovenskim udeležnikom so bili kakor znano, ravnatelj g. Iv. Hribar, dr. Majaron in g. Anton Trstenjak. Udeležniki so bili s Kranjskega, Štir-skega, Primorskega. Vtisi bodo izvestno razni in tudi globoki. Cehi znajo Slovane in sosebno tudi Slovence pozdravljati in njih srca pridobivati. Nadejamo se, da udeležniki sami bodo preobračali mišljenje na bolje, kar se dostaje vrednosti in pomena izdelkov in tvo-reb slovanske kulture. Naj bi vsled tega obiska začela boljša doba na Slovenskem za razvoj slovanske kulture! „Sl. Sv". Trst.—Tudi nekateri tržaški vročekrvni rodoljubi so rfameravali odpotovati s posebnim parnikom v Rim k proslavi 20. septembra. Namera bi se bila uresničila, ako bi ne bila imela govora pri tem poslu tudi tržaška policija, katera je dovoljenje zanikala. Kakor so torej proslavljali v Trstu Velikonemci sedansko slavnost, tako bodo Velikolahi proslavljali rimsko. — Tržaško sodišče je obsodilo te dni šest italijanskih podanikov, ki so v Trstu prepevali revolucijonalne pesmi in proslavljali Caseria in ki so se izjavili kot pristaši anarhizma. Mej temi je bila tudi | jedna ženska, pa tudi jeden domačin, Leban po imenu, kot sedmi tiček, ki se je zadovoljil s kaznijo 2 mesecev kot najnižjo. — In Leban je po krvi Slovenec! Tak je sad renegatstva! Istra. — Pred 14 dnevi se jezagovar-jalo 11 poreških mladeničev pred okrožno sodnijo v Rovinju. Toženi so bili radi de-monstacije proti jednernu Hrvatu, ki stanuje v Poreču in ki ni hotel razsvetliti svojega stanovanja o priliki, ko so to storili vsi ostali Porečani na čast svojih poslancev meseca januvarja t. 1. Demonstracija ni bila le navadna množica ljudstva, ampak so tudi napadali s kamenjem hišo, da so pobili več oken. Tožence so branili seveda italijanski odvetniki, ki so dokazali vso to demonstracijo kot le izziv od strani tega Hrvata. Ukljub temu, da so bile štiri priče proti in dve za tožence, so bili vsi oproščeni, ker se je sodišče pridružilo braniteljem, da niste bile dve priči (hčeri poškodovanega) zadostno verodostojni. Pripomniti nam je še to, da je izjavil sam glavni poškodovalec, da ne želi kaznovanja toženih, ker so bili zapeljani od drugih. Četudi ni bila umestna ta velikodušnost, vendar je pomenljiva s tega stališča, ker se je poškodovanec gotovo bal, da bi bil še bolj napadan od svojih someščanov, ako bi bili toženci obsojeni. Poznaje tamošnjo narodno-italijansko zdivjanost, ne dvomimo, da bi se bilo to zgodilo. Tudi ta razprava je dokaz, vsaj deloma, kako so varujejo Slovani v državi! Kako postopajo z davkoplačevalci ii nančii e urad nije na Primorskem? — Neka stranka v političnem okraju puljskem je sprejela plačilni nalog radi neke prenosne pristojbine. Ona je uložila utok proti temu nalogu, kateri pa ne ustavlja izvrševalne moči plačilnega nalogaj a na rešenje utoka treba čakati leta in leta. Po šestih ali sedmih mesecih je sledila rubežen, a rešitve na utok še ni bilo. Ker se rubežen ni mogla ustaviti, stranka je plačala znesek in vnovič pospešila pravico na rešitev utoka. Vsled tega pospešenja sledila je rešitev od strani urada za odmerjenje pristojbin v Trstu z dne 9. novembra 1894. št. 17.417, kjer se navaja, da je utok; postal nepotreben, ker je znesek že tako in tako upla-č a n. — To so pač naravnost strahoviti odnošaji, uprav — avstrijski! Štajersko. — Poslancu Kalteneggerju je poslalo 40 posestnikov iz Marije- Trošt pri Gradcu zaupnico. — Na graški visoki tehnični šoli se dijaki lahko učijo italijanščine, francoščine in angleščine, samo slovenščine ne. In vendar mnogi tehniki tudi med Slovenci iščejo službe ! Koroško.— Javni shod priredi „Katol. politično in gospodarsko društvo" za Slovence dne 29. sept. v Grebinju. Ustanovilo se je „Bonifacijevo društvo krške škofije". Namen temu društvu bode, skrbeti za revne cerkve. — Pri zidanju nove šole v Celovcu se je oder podrl, in več delavcev je padlo v globočino. Tri so ranjene prenesli v bolnišnico. — Na Rudi je razdražena krava neko koča-rico tako k steni pritisnila, da jo je umorila. — V Celovcu štrajkajo pekovski pomočniki. Hočejo imeti 60 kr. na dan v denarjih namesto brane, katera jim pri mojstrih ni dovolj dobra. — V Žrclcu hočejo prirediti veliko letovišče za tujce. — V nemškem Mostiču (Brucki) morajo biti trdosrčni ljudje. Neko 55-letno, zelo bolno ženico je postavil gospodar z vso hišno opravo na cesto, ker ni mogla stanovanja plačati. Potem, ko se je dva dni na cesti valjala, je umrla. Malo pred smrtjo je prosila za požirek mleka, pa ga ni dobila. To so lepi kristijani! — Razgledni stolp na Križni gori pri Celovcu je dovršen. — Razgled po svetu. t Nadvojvoda Ladislav — je na Ogerskem na lovu zadel divjo mačko, pa ne da bi obležala. Mačka je bežala, nadvojvoda pa je hitel za njo; med tem pa se je spod-taknil in padel, puška se sprožila in krogla zadela nadvojvodo v desno nogo nad kolenom in mu zdrobila kost. Vsled dobljenih ran je tudi umrl. Sijajen pogreb se je vršil v sredo v Budimpešti. Dunajske mostne volitve pričele so danes. Kakor še nikoli poprej, bode takrat huda borba ne le mej liberalci z jedne in antisemiti, krščanskimi socijalisti in nemškimi narodnjaki z druge strani, ampak tudi mej „zvezo svodomiselnih obrtnikov", ki ne marajo prej imenovanih strank, ampak postavijo svoje kandidate. Povrhu tega pripravljajo se tudi Cehi, da postavijo svoje kandidate. Ker oni nočejo več podpirati antisemitov, so jih poslednji obdolžili, da so podkupljeni od liberalcev, ki so jim baje dali 20.000 gld. za češko društvo Komenskega. Poročali bomo uspehu deloma že v prihodnji „Soči". — Ker te mestne volitve zanimajo splošno in radi tega podajamo tukaj neko- liko podatkov o volilnem razmerju: Dunaj je razdeljen na 11) okrajev ter ima 86.798 volilcev. in sicer v prvi skupini 5499, v drugi 26.614, a v tretji 54.680. Važno za vojake ! — Vojni minister je odločil, da je mogoče izpustiti po enoletni službi one prostovoljce, ki sicer niso položili častniške skušnje, a so se uzorno obnašali v službi. Dalje je odločil, da se morajo v prvi vrsti pustiti na dopust oni vojaki, ki se pečajo z gospodarstvom in ki so prosili svo-ječasno za to radi rodbinskih razmer, kakor tudi taki, ki so bili svoji gospodarji ali obrtniki že pred vojačenjem. Nova okrajna glavarstva ustanovi dunajska vlada in sicer 11 na številu: tri v dolnji Avstriji (Modling. Lienfeld in Melk), jedno v Solnograški (Hallein), dve v Moravski (Budvice in Tišnovice), jedno v S i 1 e z i j i (Wagstadt), dve na Češkem (Rokican in Dux ter dve v Galiciji (Podgorce in Stryzczo\v). Tako bodemo imeli v naši polovici cesarstva uprav 400 okrajnih glavarstev. Zavetišča za — pijance. Naše mi-nisterstvo pravosodja je ravnokar završilo jako znamenit zakon, po kojem se bodo snovala zavetišča za pijance na račun države, dežel, okrajev in občin. Tem zavodom bode namen, preprečati zle posledice pijančevanja : duševno in nravstveno pešanje in spridenje. V te zavode bodo pošiljali one, ki so bili v zadnjem letu po svoji obsodbi radi pijančevanja več kot trikrat kaznovani radi istega pogreška; taki pijanci, ki so vsej okolici nevarni v nravstvenem, gospodarskem, in telesnem pogledu; in slednjič, kojim je bil opešal um in so potem ozdraveli, ki pa vendar nimajo še dovolj odporne sile proti alkoholizmu. Pa tudi radovoljni vstop bode dovoljen v ta zavetišča (asile). V zavetišču sme alkoholist živeti dve leti brez presledka. Nad dve leti ne sme nikdo biti v takem zavodu. Pač pa se sme zopet vsprejeti, ako je po izpuščanju iz zavetišča, po preslanih dveh letih, zopet zabredel v svojo staro navado. Zavetišča za pijance naj se tako vravnajo, da se ljudje odvadijo opiljivih pijač ter da s primerno vzgojo in življenjem zadobe več in večjih telesnih in duševnih močij ter se s tem utrudijo svoji strasti. Glede oskrbovanja imajo ti zavodi lahko več razredov. Vrhovno nadzorstvo nad zavodi pripada državi. Odloke, s katerim se kdo izroči zavetišču za pijance, izdajala bodo okrajna sodišča in sicer uradno vselej, kader koga več nego trikrat v jed-nem letu obsodijo zaradi pijančevanja, sicer se mora za tak odlok staviti nasvet. Tak nasvet smejo sodišču predložiti stariši, otroci, soprogi, oskrbniki, predstojniki bolnišnic in norišnic ter državno pravdništvo. Glede su-rovežev, ki v pijanosti divjajo ter so nevarni zdravju in življenju bližnjega, ima tudi županstvo dotične občine pravico, staviti tak nasvet. Očetovska oblast preneha za toliko časa, dokler je taka oseba v zavetišču in nje otrokom se mora za to dobo postaviti oskrbnik. V sklepu našteva načrt zakona tudi kazni za one, ki bi zabranjevali blagodejno in vspešno delovanje takih zavodov. Kedor bi nagovorjal človeka, bivajočega v zavetišču, da naj uide, ali ga pri begu podpiral, kaznovan bo do šest mesecev. Kdor bi dajal osebam v zavetišču opojnih pijač, kaznovali bi ga od treh do šest mesecev itd. Ogcrska. — Ministerski predsednik baron iBanffy je svojevoljno prodal nekaj zemljišč, ki pripadajo beočinskemu samostanu. Cerkvenega srbskega kongresa ni nič vprašal za dovoljenje. Sedaj se je pa na željo vlade sklical odbor tega kongresa, da zemljišče izroči kupovalcu, vzame kupnino in jo upravlja kot zaklad beočinskega samostana. Postopanje Banffyjevo je očividno rušenje srbske cerkvene avtonomije, in le naravno bi bilo, da bi odbor proti prodaji odločno protestoval. Tega pa najbž ne stori, kajti v njem je največ vladnih privržencev in se zlasti patrijarh sam ne upa z vso odločnostjo upreti vladi, ker je prišel na sedanje mesto ž njeno pomočjo proti volji srbskega naroda. Seveda protestovanje bi tudi dosti ne koristilo, a vsaj svet bi izvedel, kako se teptajo pravice na Ogerskem. I Nekoliko so Madjari pred svetom že tako ob veljavo zaradi njih postopanja proti Ru munom. Če pa bodo Srbi lepo molčali, bode v bodoče vlada še brezobzirneje rušila njih cerkveno samoupravo. — Madjarsko mini-sterstvo notranjih poslov je imenovalo državnim voditeljem matic Julija Domjana, občinskega tajnika v Daranyju, ki se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu radi umora. Imenovalni odlok mu je bil vročen v zaporu. — Največji madjarski kričač in agitator, odvetnik Takač, urednik časopisa „01swad“, zagovornik rodoljubnega dela Szelleševega (atentatorja na Hencijev spomenik), a v naj-nojvešem času tudi zagovornik poštnega tatu Gombora — je sam član madjarsko tatinske družbe, kar se je pokazalo te dni o priliki, ko so izpustili iz zapora tatu Bereča, ki je ukradel pred leti 50.000 gld. v neki poštanski banki. Pokazalo se je namreč, da je Takač dobil 20.000 gld. od tega zneska, pa jih zaigral v „Monte Carlu”. Iz zapora prišli Bereč je potreboval nekaj denarja in šel k svojemu sodrugu, kateri ga pa ni imel. To je Bereča tako razjezilo, da je ovadil Takača, katerega je vsled tega zaprlo redarstvo. To so cvetke iz države krone sv. Štefana, podobne onim iz prekolužkega našega soseda. Narodnogospodarski boj mej Srbijo in Avstro-Ogersko. — Ogerska vlada je izdala pred tremi tedni naredbo, s katero je prepovedala uvoz prešičev iz Srbije na Ogersko radi baje nastale prešičje kuge v Srbiji. Srbski konzul v Budimpešti je izjavil na to, da je ta naredba nepravična, ker se ni dognala uradnim potem prešičja kuga v Srbiji in da so bili podtaknjeni na Ogerskem kot srbski oni prešiči, pri katerih se je ta bolezen pokazala, češ, da se tako rešijo ogerski trgovci srbskih tekmovalcev. Ta izjava srbskega konzula je razžalila ogersko vlado, ki je vsled tega zahtevala, naj ga pokliče srbska vlada domov, kar se pa dosedaj ni zgodilo. Srbska vlada je od svoje strani natančno preiskala ’zvor izvoza prešičev ter dognala, da ne le na izvoru ni bilo belezni, ampak sploh v vsej Srbiji ne. Vsled te preiskave je zahtevala srbska vlada, naj ogerska prekliče svojo naredbo, ker pa to ni pomagalo, prepovedala je srbska vlada uvoz prešičev, prešičjega mesa in masti, kož in ščetinj ter vse pridelke v Srbijo, ki prihajajo iz Avstro-Ogerske in Bosne. Sedaj pričakujejo v Srbiji daljni razvoj, ki se more imenovati narodnogospodarski boj. Češki časopisi dokazujejo, da bi ta boj največ škodoval Cislita-viji, od kjer se uvaža v Srbijo perilo, obleka, obuvalo, sukneno blago, pohištvo, steklenina, porcelan in železnina, dragocenosti, galanterija in kožni pridelki, izdelki umetniškega obrta itd. Uvoz blaga v Srbijo v letu 1894. je znašal 16 milijonov, od teh odpade gotovo 60% na našo državo, 10% na Angleško, 8 na Nemško in uprav toliko na Francijo. Srbija pa je uvozila v Avstro-Ogersko čez 250.000 prešičev, vrednih 5 mil. gld. Naj-večji del istih je prišel čez Ogersko v Avstrijo. Radi tega, bi ta boj največ škodoval naši polovici države. iOOOletna Ogerska in inillcnijska razstava 1896. — Neki gosp. J. Laurenčič v Budimpešti nameruje izdajati pod gornjim naslovom bogato ilustrovano delo, po uzorcu nemškega časopisa „Im Fiuge durch die Welt“, v katerem bode slikana in opisana Ogerska, posebno razstavni del millenijske razstave. Delo bode izhajalo v štirih jezikih, namreč: v madjarskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Ta slikovni album izide v dvanajstih snopičih, katerih vsaki bode obsegal 16 slik, stal pa le 4 gld. 80 kr., ali vsak snopič 40 kr. Delo izide s pomočjo madjarske vlade. Naročila sprejemajo že sedaj vse tuzemske knjigarne, kakor tudi ravnateljstvo v Budimpešti, palača New-Jork. Opozarjamo vse Madjarje, Nemce, Francoze in Angleže na to kulturno delo madjarsko! Italija. — Italijanski ministerski svet peča se tudi z mislijo, da preustroji in pomnoži redarstvo v Italiji, kajti pokazalo se je, da sedanje ne odgovarja svrhi in da ni kos svoji nalogi, posebno ozirom na razbojniške napade in druge slučaje, ki se dogajajo dnevoma na veliko sramoto Italije same. Razbojništva v Sardiniji in Siciliji presegajo že vse meje ter jih ni mogoče omejili vsled tega, ker ne morejo priti na sled razbojnikom. Razbojništvo je v cvetu po vsej Italiji in ne samo v Siciliji, v Romaniji, Rimu in v srednji Italiji se dogaja ob belem dnevu, ne da se izve, kdo je storil zločin. Ta mora tišči Italijo že od nekdaj sem in ako se ji ne prestriže pot, bi mogli priti zopet časi slavnoznanega razbojnika Rinalda, ki je zapustil tako lep spomin v Italiji in tudi čez nje mejo !. .. — Okoli Favare v Siciliji so ujeli 42 razbojnikov. — Taka je današnja Italija, v katero škilijo naši irredentovci. Doli naj gredo, ko tako zdihujejo po deželi citron in pomaranč, tam jim morda dajo čutiti svojo — avito colturo. Proslava XX. septembra. Italijani se pripravljajo na veliki narodni praznik in tudi takraj luže utriplje marsikoje srce v „navdušenju”. No, je pa tudi treznih ljudij, ki sodijo drugače o sadu, ki so ga donesli Italiji zgodovinski dohodki z dne XX. septembra 1870. V Parizu n. pr. je izšla jako zanimiva brošura, v koji je z dokazi našteto vse zlo, ki je je donesla Italiji tatvina. Rima. Ta je imela dvojno posledico : da je namreč Rim upropastil Italijo in Italija upropastila Rim. Ta tatvina je vrgla Italijo v naročaj trojne zveze, ki je in ostane zanjo izvir nesreče. Brošura primerja z nepobitnim! vzgledi blagostanje Rima pod papeževo vlado in žalostno stanje pod sedanjo vlado. Brošura sklepa, da treba papežu povrniti nezavisnost ter odpraviti vse izjemne zakone, ako hočejo, da se povrne Italiji nova doba miru in blagostanja. Tudi mnogi občinski zastopi po Italiji — med temi občinski zastop na-poljski — so glasovali proti temu, da bi bilo XX. dan septembra slaviti kot narodni praznik. Vse te občinske zastope hoče Crispi razpustiti ter postaviti jim na čelo vladne komisarje. Je li možno — vprašamo vas — govoriti o „narodnem prazniku”, ako pro-testujejo proti istemu laki odlični občinski zastopi ?! Ne, to ni praznik po narodni, ampak le po Crispijevi volji. — In tudi naš „Corriere” prinaša cele članke, v katerih opisuje pomen in priprave slavnosti! In Gorica je vendar še v Avstriji!! IVi dopolnilnih volitvah v italijansko zbornico so zmagali povsod socijalisti. V Milanu je izvoljen Barbato z 2208 glasovi, v G e s e n i pa z 947 glasovi. V Budri u je izvoljen Gosta A n dre e z 1412 glasovi in slednjič v Cataniji zopet Defelice z 1262 glasovi. Vsi ti so izvoljeni skoraj enoglasno. — Lepa prihodnost ! In Italija je vendar naša zveznica! To nam bodo bodisi irredentovci ali socijalisti v veliko pomoč, ako bi se Avstrija zaplela v kako vojno. Nemčija. — Pričakovalo se je, da proslavijo Nemci sedansko slavnost na prijaznejši način nasproti Francozom, no tako ni bilo, kajti Tevtoni so razgrajali in kazali razuzdano svoje veselje, da se je gabilo tudi poštenim Nemcem. V prvi vrsti socijalistiški krogi so se izjavili nasproti takim šovinistom, a mestni svet v Frankobrodu ni dovolil zahtevanega kredita za b u č n o proslavo, ampak le za dobrodelno s v r h o. Ne francoski, ampak časopisi drugih držav, kakor angleški „Star” in ženevski „Journal de Geneve” so očitali netaknosti nemškemu cesarju in nazivajo te slavnosti le smešno otročarijo ! Shod neniških katolikov, ki se je vršil koncem avgusta v Monakovem, je zaključil mej drugimi tudi nastopno : Moderni pedagoški časopisi se ne smejo več podpirati, ampak samo katoliški časopisi. Priporoča se ustanova šolskih društev za učitelje in učiteljice, kakor tudi zvezo teh društev. Katoliki so pozvani, da marljivo delajo na tem, da se odstranijo nenravstvene slike, posebno v izlogah. Shod drži neobhodno potrebnim dejstvom, ponoviti posvetno moč papeža v svrho samostojnosti, svobode in neodvisnosti v cerkvenem vladanju, kajti prepričan je, da stori svetski položaj svete stolice ono, kar ne more storiti svetovna oblast. Imajo se ustanoviti zakoni proti brezmejnemu oderuštvu itd. itd. Pri tem shodu je bilo navzočih 10.000 oseb in je končal svoje delovanje popolnoma dostojno — na veliko jezo liberalnih nemških časopisov. Švica. — O ti mali državici nam je le malo kedaj poročati. Dne 28. m. m. so odkrili spomenik Viljemu Tellu v Al-torfu. O ti priliki oživel je zopet prepir o tem, ali je Viljem Tell res kdaj živel, ali je samo junak narodne legende. To uprašanje še ni dognano in radi tega nam ni možno naznaniti konečnega uspeha. Francija. — Anarhisti so poskusili dvakrat zaporedoma atentat na prvega milijonarja Rotšilda v Parizu. Prvi poskus, ki je bil namenjeni v jednem pismu Rotšildu. je poškodoval njegovega tajnika. Drugi ni imel drugih posledic razun teh, da so ujeli osebo, ki je postavila v vežo Rotšildove hiše zaboj z dinamitom. Jetnik taji svoje ime, le to je izjavil, da je anarhist in kar se njemu ni posrečilo, da uresničijo njegovi tovariši. Ta atentata nista pokazila Rotšildu čisto nič teka kajti izjavil se je, da ne spremeni načina svojega življenja ukljub tema atentatoma. Mi ne bi hoteli biti v njegovi koži, kaj ne, ljubi bralci! — V Nolayu, rodnem kraju pok. predsednika C a r n o t a, so istemu odkrili spomenik. Pri upravi francoskega društva južne železnice so odkrili nevednosti, v katere je zapleten tudi senator Mag-nier. Pariška policija je bila za vsakim njegovim korakom in ukljub temu jo je popihal — v košu za perilo, v katerem se je dal prenesti iz hiše in od tam neopažen v inozemstvo. Anglija. — Liberalni unijonisti so zahtevali, da se preosnuje gosposka zbornica. Pišejo, da uvedejo imenovanja dosmrtnih zborničnih članov, da gosposka zbornica ne bode mogla ovirati delovanja dolnje zbornice. Zbornično zasedanje je zaključeno in odloženo do 10. novembra. Španija. — V tej državi tudi ni nikoli pravega miru. Najnovejše vesti javljajo, da se je bati najhujšega, ker je ljudstvo razkačeno ne samo vsled slabih notranjih gospodarskih in političnih razmer, ampak tudi vsled neuspeha vojne na Kubi, ki hode trajalo menda še do spomladi 1. 1896. Nezadovoljnost je splošna posebno radi pozivanja k vojski. — Kakor so poročali iz Rajone, da je tamošnji mestni zastop odložil svojo čast, ker je vlada prepovedala — 1) o r b o z biki in da je vsled tega vojska v pripravi. Novica res čudno zvoni, da radi bikov pripravljajo vojsko. V časih so nastajale vojske edino vsled dvonožnih........... a zdaj so prišli štirinožni hiki na vrsto. Armeniji). — Turčija je zopet odklonila zahteve Anglije, Rusije in Francije glede Armenije. Turška vlada sama bi pač odje-njala, a sultan sam se upira. Boji se za svojo samostojnost v Aziji. Ko bi se Armeniji dovolil nadzor evropskih vlastij, bi polagoma evropske velevlasti zahtevale nadzor nad vso turško državo. Povoda za to hi ne bilo težko najti. Sultan pa baje že računa s tem, da se bode moral iz Evrope preseliti v Azijo in bi radi tega posebno tukaj rad ohranil popolno nezavisnost turške države. Izrekel se je haje. da raje popusti vse evropske pokrajine, nego bi se odrekel svoji samostojnosti v Aziji. Kako se stvar razmota, se sedaj še ne ve, govori se med drugim, da se snide evropski kongres za rešitev armenskega upra-šanja. Kuba. — Kakor smo poročali, imajo ustaši svojo vlado. Predsednikom je bil izvoljen general Bartalomes Masso, Marquis de Lucia je minister notranjih, Gonzalo de Quesada pa zunanjih poslov. General Ma-ximo Gomez je podpredsednik in vojni minister. General Antonio Mače o je glavni poveljnik cele armade. Po poročilu generala Maceo je sedaj 18 ustaških regimetov na zahodnji strani, vsak regiment obstoji iz 800 mož, 3000 teh je konjikov. Vojaki so dobro oboroženi z najboljšimi puškami. General Gomez ima 4000 mož v Puerto Principe in 5000 v Las Villas. Ustaši-poveljniki ne mislijo takoj napasti španske armade, ampak žele še več vojakov nabrati, jih dobro oborožiti ter izvežbati. V kratkem pričakujejo mnogo orožja iz Zjedinjenih držav. Meseca oktobra t. I. pa prično vojno s Španci. ! Do tedaj pa se jim ne bodo mnogo kazali, ker vedo, da je španska vojska sedaj še veliko močneja. Afrika. — Sudanci ob Kongu se natepli neko trumo naseljencev, katere so Belgijci poslali proti sredi Afrike. Sudanci so bili dobro obroženi, ker jim je prodajal evropske puške angleški trgovec Stokes. Tega so pa Belgijci dobili v roke in ga ustrelili. Tudi v dveh drugih pokrajinah kongiške države je I ustaja. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Njegovo Veličanstvo cesar imenoval je dra. Antona Mauroviča, rednega javnega profesorja na bogoslovnem fakultetu zagrebškega vseučilišča — škofom kanoniški zjedinjenje škofije s e n j s k o - modru š k e. S tem imenovanjem je zadovoljeno Hrvatom, kajti imenovanec je po rojstvu in po imenu PIrvat; rojen je bil v Zagrebu 1. 1851. — Madjarsko društvo arhitektov in inženirjev obiskalo je Zagreb, kjer so bili sprejeti prav uljudno in lepo od strani svojih tovarišev po poklicu. — V Zagrebu so ustanovili „prvo zagrebaško tovarno kruha". V to svrho so sezidali popolnoma novo poslopje, ki ustreza vsem novejšim zahtevam. V tej je možno speči dnevoma 6000 hlebcev kruha od 2 do 3 kg. — Dne 12. in 13. oktobra t. 1. bode v Zagrebu konjska dirka, katero prireja hrvaško-slavonsko društvo istega namena. — Dne 1. t. m. so odkrili v Oseku spomenik prezgodaj umrlemu hrvaškemu glasbeniku Franu K r e ž m i. — Na popotovanju v Carigrad se je vstavil v Zagrebu profesor francoske zgodovine na lyonskem vseučilišču, dr. J. C o n d a m i n. — V Zagrebu se pripravljajo za dostojen sprejem cesarja o njegovem prihodu v mesecu oktobru, kjer se bo mudil 2 dni. — V Karlovcih so zgradili novi patrijarški dvor, ki je bil posvečen 30. junija t. 1. — Č a s o p i s i so bili naznanili, da je dosedanji intendant hrvaškega gledišča, dr. Miletič, odložil svojo čast, ker je bil prišel v navskrižje z odločujočimi krogi radi finančnih uprašanj. Sedaj zopet poročajo, da je ban vnovič poveril upravo g. Miletiču in mu dal popolno oblast, le da ne prekorači naznačene letne podpore 50.000 gld. Kakor poroča „Agramer Tagblatt", gospod Miletič je položil 5 0.000 gld. varščine in se je zavezal, vsako prekoračitev odmerjene svote nadomestiti iz svojega žepa. Zraven tega res plemenitega Miletičevega čina moramo pristaviti, da on vodi brezplačno upravo gledališča, kar še bolj povišuje njegovo požrtvovalnost za narodno hrvaško umetnost. Čast takemu možu! Na vseučiliščih knjižnici v Zagrebu je imenovan pristavom neki Dunajčan dr. Maks Leopold E h r e n r e i c h, dosedanji dvorni in sodnijski odvetnik na Dunaju. Mož ne zna hrvaški. Proti temu res čudnemu imenovanju se zategadel s pravico jeze domači neuradni časopisi. — Isto lako je imenovan učiteljem glasovirja na ženskem liceju v Zagrebu neki Hans T 6 p f e r, Nemec po rodu, katerega so proglasili kot glasbenega pustolovca nemški glasbeno-stro-kovni časopisi in je bil zasledovan kurentnim potom radi goljufij v „Neues Wiener Tag-blattu". Prišedši v Zagreb, dobil je službo pri banovi družini, a to mu je pomagalo, da je imenovan profesorjem na liceju. Čudne reči, res! — Mestni zastop zagrebški je krstil jeden najlepših novejših mestnih trgov na ime „Trg Frana Josipa I.“, in to v spomin cesarjevega poseta v Zagrebu, ki se bo vršil 19. in 20. oktobra t. 1. — Razpor opozicij se pokaže tudi pri prihodnjih mestnih volitvah, kajti pristaši, ali prav za prav vodje stranke prava, so izjavili, da ne marajo vzajemno voliti z „Obzoraši", ampak da postavijo svoje kandidate brez ozira na uspeh. Ta sebičnost škoduje le hrvaški stvari in kakor se je pokazalo v Dalmaciji — na škodo sami stranki prava. Takšno postopanje mi Slovenci le obžalujemo, dasi je graje vredno! — Volitve v mestni zastop so pričele 16. t. m. končajo pa 18. Prcuzvišeni vladika Strossmajer je praznoval dne 8. t. m. 45. leto, odkar je imenovan djakovanskim škofom. Leta 1848. ; je bil imenovan škofom in od te dobe de- luje na splošnem polju za blagor svojega naroda. Bog ga živi še mnogo let ! Zagrebški „Obzor" odgovarja češkim „Nar. List", glede opazke ozirom na nenavzočnost Hrvatov pri shodu nemadjarskih na-rodnostij v Budimpešti ter navaja, da na podlagi pogodbe mej Hrvaško in Ogersko se Ogerska ne sme mešati v notranje posle hrvaške (pa vendar se meša. Ur.) in Hrvaška v notranje posle ogerske. Hrvaška uprašanja morajo Hrvatje razpravljati le v Zagrebu, ogerska pa ogerska plemena le v Budimpešti. Ne iz strahu in tudi ne iz sebičnosti, ampak s stališča opreznosti se niso Hrvatje udeležili shoda v Budimpešti. Ako hi bili Hrvatje uspeli v Budimpešti, to ni gotovo, gotovo pa je, da bi s tem dali povod Madjarjem, da bi se še več mešali v notranje posle hrvaške. Hrvaška In Ogerska. — Francoski list „Revue des deux Mondes" priobčil je razpravo o razmerah mej Ogersko in hrvaško opozicijo. Ogri in Hrvatje, piše pisatelj, živeli so stoletja v prijateljstvu mej seboj. Leta 1848. so se bojevali mej seboj in ta boj se je končal s popolno zmago Ogerske in od tega časa obstoji ogerska hegemonija. Treba je proučiti hrvaško ustavo, da se morejo pojmiti težnje hrvaške opozicije. Pisatelj slika parlamentarične boje Hrvaške iz let 1849. do 1867., smatra nagodbo leta 1868. za nekako krivico proti Hrvaški, ki je v finančnih, vojaških in komunikacijskih stvareh popolnoma odvisna od Ogerske in celo ban se imenuje le na priporočilo ogerske vlade. Na to slika ogersko politiko in pravi, da se noben narod ne bori za svoj obstanek tako, kakor Madjarji. Oni so jedini narod v Evropi, ki nimajo nobenega sorodnega naroda. Zanašati se morejo le nase. Prisiljeni so k uporu, če nočejo odigradi svoje uloge, oziroma iskati dvomljive podpore kakega dru-zega naroda. Tako se da pojasniti umetni in nemirni značaj njih politike. Proti Hrvaški postopajo kakor Angleži proti Irski, ali nekdaj Avstrija proti Lombardiji. Radi bi, da bi se Hrvaška spojila popolnoma z Ogersko v politično jednoto in temu se pa upira z vso silo hrvaška opozicija. Dalmacija. — Volitve v deželni zbor so dovršene. Izvoljeno je 25 Hrvatov (22 Klaičeve, 3 Biankinijeve stranke), 9 Srbov in 6 avtonomašev. — Umrl je bivši deželni glavar dalmatinski Juraj conte Vojnovič. Češka. — Češko narodopisno razstavo zapro še-le koncem meseca oktobra. V Pragi upajo, da obišče razstavo do tedaj 2 milijona oseb. „Nar. Listy“ poročajo, da so nekateri češki rodoljubi sprožili misel, naj bi se dne 28. t. m., to je na dan sv. Vaclava, razstavila krona Vaclavova in insignije češke krone. V Pragi sami dvomijo, ali v to privoli merodajna oblastnija. — Za narodopisne razstave se bode vršil v Pragi tudi narodno-gospodarski shod. — Kolikor mladočeška toliko tudi sta-ročeška stranka ste izdali svoje volilne oklice o priliki dežolnozborskih volitev. Vsaka si prizadeva pri volitvah uspeti. Kako misli češki narod, nam pokažejo uprav te volitve, — Shod mladočeške stranke je določen za 29. t. m. v Pragi. — Mladočeška stranka pridobiva dnevoma več veljave. Pri volitvah v okrožni zastop v Neponmku je bil izvoljen kot okrajni predsednik popolnoma neznan rnladočeški kandidat proti dosedanjemu mnogoletnemu predsedniku grofu H ar radiu, Ta zmaga je zelo zadela češko plemstvo, a tolmači jo tako, da ta tok pojde dalje in iztrga iz rok češkega plemstva vse one okrožne za-stope, v katerih ti gospodujejo. —- V Pribranu so zborovali katoliki, kjer se jih je bilo zbra lo do 4000 oseb. Vseslovanska razstava v Pragi 1.1905. — Kakor poročajo, porodila se je misel, naj prirede vsi avstro - ogerski Slovani 1. 1905. vseslovanko razstavo v Pragi po uzorcu sedanje češko-slovanske. V tej razstavi bi bili zastopani: Čehi, Slovaki, Hrvatje, Slovenci, Poljaki, Srbi in Rusini. Poslednji so že obljubili sodelovati v prid tej misli in se udeležiti. Bog dal, da se ta lepa misel urečniči. Židje v Galiciji se baje jako energično pripravljajo za predstojeće volitve, kakoi poroča list „Przyszlošč“ • Izdali so geslo, da se jim je postaviti na lastne noge. menjem list pravi, da je v Oaliciji za sedaj mnogo mest, v kojih imajo Židje — večino. Tako jih je v Broda 79-31 odstotkov, v Bučači 63, v Žolkvi 55'30, v Tarnopolu 52-10, v Stanislavu 53‘82, v Kolomeji 51'94, v Drohobiči 50'38, v Rečovu 52T2 itd. Poleg lega je tudi trgovinska zbornica v Brodu v rokah Židov. Kjer nimajo Židje nade, da bi zmagali s svojim kandidatom, ne mislijo glasovati ni za konservativnega, ni za demokratiškega, ni za ruskega kandidata, ampak k većem za „divjaka", ki ne vstopi v nobeno imenovanih strank ter se obveže podpirati židovske interese. Sicer pa naj Židje v takih okrajih postavijo lastne številne kandidate. Šlezija. — Dne 18. septembra Poljaki slovesno odpro zasebno poljsko gimnazijo v Tešinu. K tej slavnosti pridejo zastopniki raznih poljskih društev iz Galicije. Nad Poljaki se vsled tega hudo repenčijo nemški listi, ki so vedno med svet trobili, da je Slezija že popolnoma nemška. Bosna - Hercegovina. — V Sarajevu biva že več časa znani češki slikar Ferdinand V e 1 c v svrho, da prouči posamične tipe iz življenja v Bosni -Flercegovini. - Ban ja-luški pešpolk, ki je odpotoval v Gradec, je sestavljen iz treh dosedanjih bosansko-hercegovskih bataljonov, ki so bili ustanovljeni 1. 1885., 1889. in 1892. Vse bosanske pol-kovnije imajo svojo glasbo, tako tudi najnovejša, ki je sedaj v Gradcu. — Zraven vandalske zabave: streljanje na žive golobe, bodo poskušali oživeti staro turško zabavo — streljanje na sokole. Za letos poskusijo z 8 sokoli na sarajevskem polju, a prihodnje leto posvetijo večjo skrb tej „zabavi". — Dunajsko antropološko društvo je bilo v Bosni. V Sarajevu so bili prve dni tega meseca. — V „Posavski Hrvatski" pritožuje se neki Muhamedanec Husein - beg proti uzrokom, radi katerih se izseljujejo bosanski Muhame-danci v Azijo. V prvi vrsti obdolžujejo Srbe, v drugi pa hujskače, ki trosijo vesti mej muhamedanske ljudstvo, da jih Švaba vse pokatolici, ko se priklopi popolnoma Bosna k Avstriji. Crnagora. — Ruski car Nikolaj je poslal v dar črnogorskemu knezu 30.000 pušk, 15 milijonov nabojev, topov, mitraljez, dinamita in druzega streliva. Dar je zares cesarski, a v sedanjih časih tudi nenavaden in politiški važen. Crnogorski narod se je presrčno zahvalil ruskemu carju na temu velikodušnem daru. V znamenje hvaležnosti je priredilo prebivalstvo sijajne ovacije pred stanovanjem ruskega ministra - rezidenta na Cetinju. Črnogorski knez pa je odlikoval z Danilovim redom vse častnike broda „Rostova", ki je pripeljal cesarjev dar. — O zidanju prve vojašnice na Cetinju smo poročali, a danes prinašamo po „Srpskem Glasu", da bo ista obsegala 125 metrov v dolgosti in bo imela prostora za 600 mož; zraven zidajo tudi hlev za 40 konj, pri zetskem dvoru pa stanovanje za častnike. To vojašnico zidajo za takozvano stalno črnogorsko vojsko in bo služila za izšolanie črnogorskih vojakov tako, da bode tam vsake 4 mesece drugih 600 mož. Srbija. — Kralj Aleksander, ki je bival pri materi v Biarritzu, se je šel kopat v morje. Nepričakovani valovi so uzročili, da je bil prišel v smrtno nevarnost z učiteljem plavanja vred. Nesreča je hotela, da je morje požrlo učitelja, kralj se je pa rešil. Ta dogodek je dal povod, da so se brale maše po srbskih cerkvah v zahvalo srečnega kraljevega re-šenja. Kralj je pa podaril 200 frankov (reci dve sto frankov — čudno, da jih je imel! Ur.) rodbini utopljenega učitelja plavanja. — Naučni minister je izdal naredbo, da morejo obiskovati prve tri razrede nižjega gimnazija tudi deklice. — Srbska vlada se je izjavila pripravno, jamčiti za 300.000 frankov, katere si je posodil razkralj Milan od neke banke v Parizu na račun svoje letne apanaže. Vlada je to storila le vsled tega, ker ni imela v svoji blagajni tako visokega zneska, da bi Milanu letnino izplačala. — V Belgradu se je ustanovil odbor, ki prireja posebni vlak k pražki narodopisni razstavi. — Mitropolit Mihajlo je malo okreval.—Razkralj Milan je prosil in tudi dobil potni list za vse dele sveta, kajti sklenil je, ogledati si malo sveta. Kot član vladajoče hiše je bil oproščen vseh pristojbin, katere bi moral plačati za potni list. Mi mu želimo srečno popotovanje — pa naj ostane tam kje v Honkongu. Bolgarija. — Iz te dežele večnih ho-motij javljajo, da namerava odstopiti sedanje Stojlovo ministerstvo in da se hoče knez udati Rusiji pod vsako ceno. — Ca n ko v je pozval bolgarsko vlado, naj stori konec dosedanjemu kritičnemu položenju in je predložil, naj se ustanovi novo ministerstvo vseh strank, raz-I pišejo nove volitve ter naj se pregleda tr-I novska ustava in člen o prekrščenju prestolonaslednika ; naj pomilosti vse častnike, ki so pobegnili v Rusijo ter jim povrne vse časti, in slednjič — naj sobranje pošlje v Rusijo deputacijo, ki bi naprosila carja, da pošlje tudi v Bolgarijo takšne konzule, kakoršne imajo druge velevlasti. — „Vojni list", ki je bil baje glasilo vojnega ministerstva, je nehal izhajati. — Minuli teden je pretekel v Bolgariji brez kakih posebnoslij, kajti v časopisih ni Citati nikakih posebno zanimivih poročil, ako izvzamemo le slučaj, da so odkrili v Sredcu zaroto proti knezu Ferdinandu ter zaprli več oseb. Busija. — Pod pokroviteljstvom ruskega poljedelskega ministra so odprli v mestu Kurgan (Tobolska gubernija v Sibiriji) prvo razstavo domačega gospodarstva in obrti. Mesto Kurgan leži ob reki Tobol in šteje 20.000 prebivalcev ter je sedež glavnega gubernatora vshodne Sibirije in nadškofa. Ima semenišče, gimnazij, vojaško šolo, razne obilnije, posebno pa tovarno za ki-rurgične aparate. — Pet ruskih vojnih križark in jedna torpedovka so odplule v sredozemsko morje. — Ruska vlada si prizadeva, končati sibirsko železnico do konca tega stoletja, da tako pospeši delo za 7 let prej nego je bilo proračunjeno. V to svrho je odpotovalo v Sibirijo veliko število klju-čarjev-kovačev, ki so najeti za ves čas proti dnevnemu zaslužku 6 rubljev. Raznoterosti. * Žetev na Ogerskem in Hvaškem.— Poročilo ogerskega ministra za poljedelstvo o letošnji žetvi pšenice in rži, na celem svetu kaže, da ie letošnja žetev pšenice za 10 % manjša od lanjske. Primanjklej pšenice, za kateri ni pokritja, znaša 20 milijonov metriških centov, za rž pa 10 milijonov. Tako slabe žetve ni bilo že zdavna. Kolikor se dostaja Hrvaške in Slavonije, letošnja žetev kaže: Zasejanih zemljišč s pšenico je bilo nekaj več kakor navadno, no žetev je bila za 130.000 hekt. marjjša. Obseg zasajene rži je bil manjši za 10.000 katastralnih oral, žetev pa za 600.000 hektl. slabša. Žetev rži je letos gotovo za 50% nepovoljnejša od lani. Pšenice se je dobilo skupno 2,966.000 hektolitrov nasproti 3.096.000 lanskega leta ; rži 582.000 nasproti 1,198.964 htl. lanskega leta. Na pšenici se kaže U/a milijona dobička, pri rži pa je zguba. * Umor drugega bogataša na Ogerskem. — Priobčili smo vest, da je bil umorjen bogataš Deutsch v Budimpeti po svojem nekdanjemu uradniku, ki je zahteval neko odškodnino, a je ni dobil. Sličen slučaj se je zgodil tudi v nekem mestu Sedmo-gradske. V neki gostilni je sedel namreč tovarnar špirita, žid Rossrnann, z nekaterimi znanci, hkrati je stopil v gostilno in se podal naravnost k njegovi mizi bivši opravitelj Fried in ga naprosil za poravnavo njegove zahteve. Tovarnar mu je rekel, naj pride v njegovo pisarno, a Fried je odgovoril, da je bil že dvakrat brezuspešno in da ne želi biti vržen na ulico, in upraša čisto lakoniški Rossmanna: »Hočete li plačati ali ne?t Ko je žid zanikal uprašanje, je Fried trikrat ustrelil na Rossmanna in’ ga ranil smrtno. Pričakoval je potem mirno orožnika in se podal ž njima rekši: «Ni mi žal tega, kar sem storil, kajti ne le, da mi ni izplačal dvomesečne plače, ampak me je pognal iz službe ukljub temu, da imam šesteroglavo družino in se nahajam v večji bedb. — Ta drugi žalostni slučaj je zopet dokaz o neusmiljenosti in samosilju Židov, a tudi o spodbuji k sličnim zločinom, kajti v Budimpešti so nabirali denar za rodbino Deutschevega mo- rilca, in nabrali več tisoč goldinarjev. Ali ni to nameraval doseči tudi Fried? *Obed auierikanskili milijonarjev.— Pred nekaj tedni se je omožila hči znanega milijonarja William Douglas Sloana z Jamer Abererombie Burden v Ameriki. Na posestvu nevestinega očeta je bila zvečer „tnala" veselica, h kteri so bili povabljeni samo bogatini. O tej veselici se je že jako mnogo pisalo, posebno se je omenjalo bogastvo zbranih gostov, katero je znašalo štiri miljarde. Ljudje pa niso bili zadovoljeni s površnim opisom veselice, ampak so hoteli imeti vsako reč natanjko opisano. Veselica se je končala kmalu po polnoči, kajti Vanderbilt (vreden 120 milijonov dolarjev) se je izrazil da ne ljubi dolgo po noči popivati, ker potem bi mora) po dnevi spati in bi tako ne mogel denarja štet i. To je menda njegovo največje veselje! Darila, katera je nevesta prejela, so bila 700.000 dolarjev vredna. Nek bogatin se je celo izrazil, da tako prijateljstvo ni veliko vredno, katero se kupi za par tisoč dolarjev. Pri obedu se je vse lesketalo, kajti noži in vilice so bile iz zlata, zabo-trebke so bile iz orlovih peres! Človek si lahko misli, koliko je vse veljalo, ako so morali za vsako zabotrebko ustreliti redkega orla, na mizi pa je bilo stotine in stotine zabotrebek. Pri obedu so bili samo taki bogatini ki so imeli več milijonov. Ko so gostje zvedeli, da med njimi sedi mož, ki ima samo tri milijon e, so ga pograbili in brezsrčno na cesto posadili, rekoč, da tak berač ne sme med bogatini sedeti. Tri miljene vreden, pa zraven še berač imenovan biti, je že nekaj posebnega, kar se ne prigodi vsak dan! Med goste so razdelili zlate cekine, katere naj bi domov nesli in med svoje otroke razdelili, da bi se ž njimi igrali. Na mizo so nosili najbolj dragocena jedila, katera so veljala tisoče in tisoče dolarjev. Seveda vedno siti kapitalisti niso mogli mnogo jesti in jedila so bila samo kazana. Jeden bogatinov je zavil bankovec za tisoč dolarjev in potem prosil nasproti sedečo gospico, da bi mu ga pomagala raztrgati, kar je seveda rada storila. Ko sta bankovec raztrgala, padel je lep prstan na tla, katerega je seveda gospica nataknila na svoj prst. Vse se je smejalo in ploskalo temu činu. Zabojčki, v katerih so imeli na mizah smodke, so bili jako krasni in veljali od 5000 do 10.000 dolarjev. Koliko so smodke veljale, pa še ni za govoriti. Ce ti bogatini niso popolnoma prismojeni, potem nikdo drugi ni! „Gl. N". * Moritev delavcev v Ameriki. — Vsakteremu je znano, koliko nesreč se pripeti po raznih rudo in premogokopih, tovarnah in železnicah. Veliko nesreč bi se dalo preprečiti, ko bi le kapitalisti in podjetniki nekoliko bolj skrbeli za varnost svojih delavcev. Pa kaj se bogatini zmenijo za ponesrečenega delavca, — na mesto jednega dobijo stotine in stotine drugih ! Poglejmo nekoliko statistiko, katera kaže, koliko nesreč se je pripetilo na železnicah pretekla leta. Od 30. junija 1889. pa do 30. junija 1890. usmrčeno je 2351 železniških delavcev, a pohabljeno 22,396. Od 30. junija 1893. pa do 30. junija 1894. se je na železnicah ponesrečilo 25.245 oseb, od vsili je bilo 1823 takoj usmrčenih, 2| lastna tvornica kož v Rupi II dllJU Jcinil pri Gorici. — Zaloga v Gorici, Raštelj 9. Tvnn P a, o gostilničar „Alla Golomba" za veliko IVGII liljri vojašnico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Cene prav zmerne. Anton T\ oron tr8°vec v Gosposki ulici št. 4 XXI1LU11 4v.OI t ll prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Gostilna Antona Vodopivca .. v Trstu ulica Solitario št. 12 priporoča se rojakom iz Goriške in drugim Slovencem v Trstu, kajti v istej se ločijo le pristna vipavska črna in bela vina iz prvaške občine in s Krasa. Priporoča se posebno Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra in po ceni. Glavni zastop DVOKOLES „SWIFT“ iz orožarne v Step. Daja se iioiik- Posebnost v kolesih za vojake, neprekosljiva dvokolesa, ki so svetovno znana radi solidnosti in elegantnosti. 1>»- Prodajata, posojujeta, popravljata in imata zalogo — vso po nlzhi ceni SattT\v$ & Nunska ulica št. 14-tfi v Gorici. Bogata zaloga šivalnih stiojev raznih zistemov, kakor tudi pušk.