Razne stvari. Iz domačih krajer. častnim občanom je imenovala občina Sv. Marko blizu Ptuja velec. g. Janeza Možina, nadučitelja v pokoju, za njegovo plodonosno delovanje na markovaki Soli skozi 32 let. Promocija. Na graskem vaeučiliSču je bil dne 28. m. m. promoviran doktorjem prava g. Vekoalav Kukovec, pravni praktikant pri dež. sodniji. lmenovanje. Postni oficijal goap. M. Vrbnjak je imenovan poStnim koncipiatom v Gradcu. Potovalnim učiteljem za Štajersko so oddeljeni sledeči okraji: 1. C. kr. vinogradniškeinu nadzorniku g. Francu MatjaSič in g. Jožefu Zabavnik aodn. okraji Rogatec, Šmarje pri JelSah, Konjice, Slov. Bistrica in Maribor desni breg Drave; 2. deželnemu sadjerejakemu in vinorejskemu komisarju Antonu Stiegler v Gradcu sodnijski okraji Lipnica, Gmurek, Radgona, Arvež, Wildon in Maribor levi breg Drave; 3. deželnemu vinogradniškemu pristavu Antonu Puklavec v Gradcu sodniiski okraji Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona in Sv. Lenart v Slov. gor.; 4. deželnemu vinogradniškemu pristavu Ivanu Bel6 v Mariboru sodnijski okraj Brežice, Sevnica, Kozje, Celje, LaSko, Gornjigrad, Vransko in Šoštanj; 5. deželnemu potovalnemu učitelju za sadjerejo Kolomanu Grossbauer sodnijski okraji Kirchdorf, Gleiadorf, Feldbach, Fehring, Fiirstenfeld, Hartberg, P6llau, Weiz, Gradec, Voitsberg, Stainz, NemSki Lonč in Eibiswald; 6. vinogradniškemu inštruktorju Jožefu Zupanc v Ptuji sodnijaki okraj Ptuj. V zadevi brezobrestnih posojil se lahko obračajo poaestniki vinogradov tudi na te gospode. Nov odvetnik v Mariborn. Nemski listi pišejo, da se bo preselil odvetnik dr. Franc Pikl iz Marenberga v Maribor. Iz šole. Imenovana je za učiteljico na Gornji Ponikvi gospica Aniea Hrovatin, doslej pri Sv. Petru nad LaSkim. Šola pri Mali Nedelji se razSiri iz tri razrednice v v petrazrednico, Sola v Dobrovcih pri Maribora iz eno v dvorazrednico. Miklavž v Mariboru. Miklavžev večer priredi bralno in pevsko druStvo «Maribor> v nedeljo, dne 7. t. m. Začetek je ob Vs^. uri zvečer. Na vsporedu je gluma v jednem dejanju: «Štempihar mlajši*; letos tretjekrat na občno zahtevanje: «Žabja kantata>, komičen prizor s petjem, ki Je dosegel lansko leto velikanski uspeh; slednjič naatopi «Miklavž» z angelji, za njim pridejo parkeljni in druge poSasti. Potem bode Miklavž razdelil doposlana darila, ki se naj blagovolijo oddati v nedeljo dopoldne pri slugi, popoldne od 2—3 in zvečer od 6—V«8 pa pri blagajni. Upamo, da pridejo vsi Slovenci iz Maribora in iz okolice gledat «Miklavža», kaj je prinesel našim slovenskim otrokom in ga posluSat, za katere je namenil letos šibo. Vlak je povozil v soboto večer pri železničnem prehodu blizu hotela >Allwiea« pri Mariboru nekega nepoznanega moža. Truplo so našli še le v nedeljo ziutraj ter ga prepeljali v mariborsko bolniSnico. Glava ponesrečenca je popolnoma zmečkana. Kakor smo izvedeli, je ponesrečencu Ferdinand Muhifi ime. Zavoljo beračenja so zaprli v Mariboru 321etnega brezposelnega Janeza Paulin iz Grgar, okraj Gorica. Novi tisočaki (tiaoC kron) izidejo 2. januarja 1903 ter bo promet starih tisočakov (tisoč goldinarjev) za naprei ustavljen. Socijalno vprašanje, knjiga, katero je spisal fdr. Pavlica, stane 60 vin. Vsi, katerim se ie ta knjiga poslala, naj poSljejo znesek upravnistvu «Prim. Lista» v Gorici. Zborovanje občinskih tajnikov. V Zalcu v gostilni g. Hausenbichler se priredi v nedeljo, dne 7. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne shod občinskih tajnikov. Na dnevnem redu je organizacija, pridobitev gmotnejših razmer v bodočnosti in ustanova lastnega druStva, ko bi zagovarjalo in zastopalo njih koristi. Po zborovanju bode skupen obed in kuvert brez pijače stane 1 K 50 v. Vsa naznanila so nasloviti na g. Ivana Kač v Žalcu. Ogenj. V sredo, 26. m. m., ob 5. uri popoldne je začelo goreti na podstrešju hiSe posestnika Bl. Pešerla v Veliki Nedelji. Ker je hiSa, kakor tudi dotikajoče gospodarsko poalopje, s slamo krita, sta obe poslopji z živilom, obleko in gospodarskim orodjem zgoreli. Škode trpi posestnik okoli 800 krou, zavarovan je pa samo za 200 kron. Vzrok požara ni znan. — V Štoreh pri Celju je začelo goreti v podstreSni sobi posestnika Ivana Tekavca, v kateri so stanovali posli. Vžgalo se je bržkone na ta način, da se je raztrosil iz peči goreč pepel. K areči so ogenj vsled velikega dima kmalu zapazili ter pogasili, predno se }e bolj razSiril. Posestniku se bode Skoda, ki jo ima, povrnila, ker je zavarovan, posli pa, katerim je zgorela obleka, ne dobijo nič povrnjeno. Pripljavljeno truplo. Dne 20. m. m. so našli v Dravi pri Verštji možko truplo. Na kak način je dotični utnrl, se ne ve. Novo okrajno glavarstvo se ustanovi s januarjem 1903 v Miirzzuschlagu. Zaprli so Petra Krušmana, hlapca v Podložah, ker je svojega gospodarja Martina Šramel tako natepel, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolniSnico. Ljutomerske novice. Poroča ae nam z dne 2. t. m.: »Štajerčev« dopisnik Mavrin udaril je danes dr. Grossmanna na glavnem trgu v Ljutomeru dvakrat s pasjim bičem, ki se nahaja zdaj v posesti dr. Grosamanna. Gegava last je ta bič, se ni zvedelo. — V Ljutomeru je umrl gosp. Bogomir Fekonja, narodni krojač, brat znanega akad. alikarja Romana Fekonja, ki živi sedaj v Ameriki. Pokojni je bil vrli narodnjak. Svetila mu večna luč! V smrtni nevarnosti. Zvečer 29. nov. se je igrala 41etna hčerkica oskrbnika grajSčine Bizelj v sobi ter si je pri tem vžgala obleko pri sveči. K sreči ie otrok bežal v apalno sobo k stariSem, ki ao jokajočemu otroku ugasili gorečo obleko. Obleka je otroku akoro popolnoma zgorela. Največja sreča pri tem je, da je otrok klical na pomoč ter bežal k stariSem, ki so mogli ogenj kmalu pogasiti. Morilci gostilničarja Wolfa. Kakor smo svoječasno poročali, so umorili trije vojaki v Pragi goatilničarja Wolfa. Obsojeni so bili: Gučko, doma od Sv. Jakoba v Slov. gor. na veSala, Wellek na 18 let in Oktavsky na 14 let težke ječe. Ptujske novice. V Ptuj sta prisla prejSnji teden nenadoma dva uradnika preiskovalnega zavoda za živež v Gradcu ter sta začela preiskovati v mesto prinešeno mleko pri mestni mitnici. V 18 alučajih sta naSla mleko pomeSano ter se bodo morali dotični prodajalci mleka zagovarjati pred sodnijo. — Ptujski župan Ornik je prosil občinski odbor za dopust, dokler teče njegova pfavda s Kalhbergom. Občinski odbor pa mu tega dopusta ni dovolil. Iz Slovenjgradca se poroča, da so nekemu tamošnjemu gostilničarju poginile tri svinje in Stiri kokoši na zastrupljenju s fosforjem. Tudi štiri ostale svinje so kazale znamenje zastrupljenja, toda so si vendar oporaogle. Kako so dobile živali strup, se ne ve. Celjske novice. V c. kr. cinkarni je ponesrečil v ponedeljek delavec Jožef Šriber. Nalagal ie na voz žlindro, ki se je vsula nanj in je dobil pri tem amrtnonevarne opekline ter mu je zlomilo desno nogo. Prepeliali so ga v bolniSnico, kjer je 8e isti večer umrl. Ponesrečeni je bil star 52 let, oženien in oče treh malih otrok. — Jutri priredi celjski «Sokol» Miklavžev večer. — Gimnazijski ravnatelj Proft je prepovedal diiakom obiskovate slovenske gledaliske predstave, nemške pa smejo. Tako se uči mladina na nemški celjski gimnaziji enakopravnosti! Porotne obravnave v Celju. Dne 27., 28. in 29. m. m. je stala pred porotniki družina Perechlin. Obtožena \e bila zaradi hudodelstva večkratnega požiga, nevarnega pretenja in prestopka tatvine. Porotniki so obsodili sina Hermana na 8mesečno težko jefio zavoljo javnega naailstva in očeta Franca Perechlin na 24 ur zaradi noSnje prepovedanega orožja. Glede požara so bili oproSčeni. Tereza Perechlin je bila od cele zatožbe oproSčena. Mladi roparji. Dne 14. m. ra. sta napadla pri Rogaicu dva posestniSka sina, 161etni Blaž Oberski in 15 Ietni Rudolf Vidmar, staro beračico ter sta ji vzela priberačeni denar v znesku okoli 2 K. Dečka so prijeli in nju izroSili sodniji. Iz Donačkegore pri Rogatcn obiskuje letos slovensko kmetijsko Solo v Grmu na Kranjskem bivši gimnazijec FrančiSek G a 1 u n. Plačuje pa za njim prostovoljno vse stroške g. dvorni sv6tnik in državni poalanec dr. Miroslav P1 o j. Zopet edna stopinja nemčnrstva. PiSejo nam: Več pisem, dopisnic in drugih poštnih pošiljatev mi je že doSlo iz Negove, večinoma s slovenskimi naslovi. Na vsakej tej poštni pošiljatvi Se Sopiri zraven nemškega poštnega pečata tamkajšnje pošte »Iswanzen« Stampiljski pritisk »Negau b. Iswanzen«. To pa že to, to je moderno! Slovensko »Negova pri Ivanjcih« je preveč priprosto. Ali niso bili slovenski Ivaojci prej kot Iswanzen, ali ni plemič NegoJ zgradil Negove in se je grad do 17. stoletja imenoval Negov in Negaw. Nemcev sploh v Negovi ni, posilinemce pa lahko vse na prste sešteješ; kako je toraj mogoče, da se tam kaj takega na poštne reči pritiaka. Mislim, da bi bil dovolj samo poštni pečat oddajne poSte in pisma ne bodo zgreSila svojega namena, če bi nabiralec pisem pritiskal nemško Stampiljo zraven ali ne. Ko je bila Se pošta v Negovi, je imela tudi dvojezični pečat. Sedaj ga v Ivanjcih nimaio. Kaj tacega ni napredek za Vaa. Poglejte na evoje aosede Benedičane, Kapelčane in Št. Peterčane! Vse, vse napreduje, tudi vi ne zaostanite, temveč vzdramite se! Vesela izprememba. Predkratkem sem hodil po nekih opravkih. Ker sem bil že spehan in se mi je želodec oglaSal, vstopil sem, da se malo okrepčam, v neko gostilno v Podgorecih pri Sv. Lenartu. Prvi pogled, ko vstopim v hiSo, mi je na steno, in kaj vidim tam? Pred letom sem bil enkrat v tej gostilni, in videl sem na tistem meatu viseti »Štajerca*. Zdaj pa, ko pogledam, vidim >NaS Dom« in »Slov. Gospodarja*. Kaj sem čutil drugo, nego neka radost me je obdala, da sem skoro pozabil na lačni želodec. Kje pa je »Štajerc«? Izginil je. Prejšnji gostilniCar je umrl in ž njim vred tudi »Štajerc». Hvala Bogu, da je sedaj narodnjak z dušo in telesom posedel to goatilno, ki nam daje priložnost, da moremo kaj lepega čitati in govoriti. Kozel za vrtnarja — tat za čuvarja. V soboto, dne 25. m. m. je izročil Mihael Rasteiger iz SIov. Btstrice na mariborskem trgu tri vreče s slanino in avinjskim mesom nekemu možu, da pazi na nje. Ko se je vrnil, ni bilo nikjer ne moža ne vreče s slanino in mesom. Rasteiger je takoj naznanil policiji, ki je tega «vrtnarja» kmalo našla. Kot tatvine sumljiv je bil prijet 351etni živinski barantač Oto Frimmel od Sv. Lenarta v Slov. gor. Konjiški žnpan. Naša notica pod tem naslovom v predzadnji Stevilki je nekoliko prehitro zagledala beli dan. Rea ai je 11 odbornikov izvolilo dne 15. m. m. gosp. dr. Kadivnika županom. Smola je bila, da je v zadnjem trenutku kandidat za županski stolec g. Kovač odložil odborniStvo in sedaj niso imeli nobenega, da bi poznal § 36. občinskega volilnega reda za Štajersko. Siromaki brez g. Kovača niso znali voliti. Volili so prvič, g. dr. Kadivnik je dobil 4 glase, drugi pa so bili razcepljeni. Volili so drugič, gospod dr. je dobil 5 glasov s svojim vred; in tako so ga proglasili županom. Zapisnik podpišejo, pošljejo gospodu komisarju na pol. ekspozituri v Konjicah. Ta pa napravi križ čez celo volitev in jih opomni na § 36. voliln. reda, pošlje zapisnik nazaj, čeS, poglejte si vsaj postave, če hočete župana voliti in ne potrdi župana. Blamaža pred svetom je prvo delo novega občinskega odbora. — Druga volitev vrSila se je v soboto, dne 23. m. m. Konjiškt občinski očetje so Sli a pobešenimi glavami k volitvi in najbrže so se vsi § 36. z glave naučili, da so vsaj toliko pravilno volili gosp. dr. Kadivnika, da bode morebiti gospod pol. komiaar potrdil volitev. Večini prebivalcev, tudi nemSkih, ta izvolitev ni povolji, tudi onemu ne, ki ae je za volitye najbolj brigal, namreč mažarskemu baronu Vayu. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 16 K 20 v, rži 15 K — v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 13 K 90 v, koruze 15 K — v, prosa 15 K 40 v, ajde 18 K — v, fižola 22 K. — N a D u n a j u : 50 kg pSenice 8 K 59 v, rži 7 K — v. ječmena 7 K 25 v, koruze 7 K 25 v, ovsa 6 K 95 v, fižola 14 K. Šadne in drnge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 24 do 32 v, hrušek 20 do 32 v, orehov 36—40 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 58 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke Finetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Cerkvene strarl. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Marko niže Ptuja 260 K, Sv. Križ pri Ljutomeru 34 K 78 v, Škale 15 K, cerkev Sv. Alojzija v Mariboru 12 K 65 v, Frankolovo 56 K 50 v, Rogatec 11 K 72 v, SrediSče 22 K 40 v, Sv. Vid pri Valdeku 35 K, Sv. Vid pri Ponkvi 18 K, Žalec 50 K. Dekan Tomaž Rožanc. Dne 28. nov. je umrl v 80. letu svoje starosti, v Mariboru pri Sv. Magdaleni veleč. g. Tomaž Rožanc, dekan, častni kanonik itd. v Msriboru. Pokojnik je bil že od leta 1871. nastavljen pri Sv. Magdaleni v Mariboru, kjer si je pridobil s svojim neutrudnim delovanjern in kremenitim značajem veliko prijateljev in častilcev. To je pokazal posebno pogreb dne 30 nov., katerega se je udeležilo nebrojno število ljudatva. Duhovnikov je bilo pri pogrebu okoli 70. V prihodnji Stevilki prinesenio o blagem pokojniku obširnejši životopia! Razpis slnžbe. Vsled cerkv. ukaznega lista za lavantinsko škofijo 1. 1902, št. XII. je razpisana služba pisarja v kn. šk. konzistorijalni pisarni do 1. januarja 1903. ProSnjiki za to službo, s katero je združena letna plača 630 K, naj svojo lastnoročno pisano prošnjo, v kateri naj se tudi zabeleži dosedanje službovanje, vložijo kn. šk. lavantinskemu konzistoriju v Mariboru do 16. decembra 1902. Šolskega svetnika č. g. Iv. Krušiča v Celju je zadela dne 29. nov. po eni strani kap. Želimo, da priljubljeni gospod kmalu zopet popolnoma ozdravi. Duhovniške spremembe. Upraviteljem dekanije Maribor desni breg je iraenovan veleč. g. kanonik Jern. Voh, upraviteljem župnije Sv. Magdalena v Mariboru čast. gosp. Peter Š t e f a n, kaplan istolam. Prestavljen je iz Luč v Mozirje 6. g. kapelan Peter G o r j u p. Društvena poročlla. Rokovnjači v Mariboru. Dne 14. t. m. se bo uprizorila v Narodnein dorou mariborskem narodna igra s petjem >Rokovnjači«. Krasni prizori te igre so se gotovo vsem, ki so jil lani videli, tcli omilili, da bodo letos zopet hoteli videti to predstavo, zato je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Slovenci v Gradcu Društvo »Naprej« v Gradcu priredi dne 8. decem. ob 8. uri zvečer v hotelu Trieat zabaven večer. Braslovfie. Dne 23. nov. je imelo bralno diušivo v BraslovCeh svoj občni zbor in volitev novega odbora. Društvo je v pretečenem letu razmeram primerno prav dobro napredovalo. Pri občnem zboru bi imel govoriti slavnoznani probuditelj mladine, čast. g. GomilSek, ki pa je bil zadržan. Občinatva se je zbralo vse polno, ker bi rado posluSalo znanega govornika. Z obžalovanjem so sprejeli vsi vest, da g. govornika ne bo. Mesto njega je govoril domači g. kapelan, katerega izvajanje so vai z zanimanjem poaluSali. Prav dobro se je obnesla igra »Novi zvon na Krtinah«, katero so uprizorili vrli mladeniči, udje bral. društva. Videlo se je, da se je zrak s svojo ulogo popolnoma uglobil. Prav posebno vrlo je svojo ulogo izpeljal ofie krčmar, ki je prav izborno ugajal občinstvu. Pa tudi vse druge osebe so svojo stvar storile prav dobro in precizno. Veliko veselje je povzročala postava berača Cotelja. Tako smo zopet iraeli vesel večer in naša želja je, da bi 8e kaj takega večkrat priredilo, kakor tudi, da bi bralno druStvo bolj napredovalo. Dijaški kuhinji v Ptuju so v teku mesecev oktobra in novembra t. 1. darovali p. n. dobrotniki: Dr. Jurtela, odvetnik in dež. poslanec v Ptuju 20 K, dr. Horvat, odvetnik v Ptuju 20 K, dekan in nadžupnik v pok. Mraz v Selnici 20 K, Več Bežičanov po g. Ivanu Vrabl 12 K, Menhart, župnik pri Vel. Nedelji 10 K, Zelenik, načelnik okr. zastopa v Ptuju 20 K, Fieck, iniul. proSt v Ptuju 20 K, o. Lenart Vaupotič, minorit, kaplan in katehet 5 K, Lončarec in Havelka, trgovca v Ptuju 10 K, Horvat Frid., mestni kaplan in katehet 5 K, Jurca Anton, veletržec v Ptuju 20 K, — ter mesečne prispevke: CilenSek, prof. v Ptuju 4 K, Oschgan, c. kr. notar v Ptuju 4 K, Moravec, vikar mestne fare v Ptuju 4 K, Podvinski, beueficiat v Ptuju 4 K, dr. Komljanec, prof. v Ptuju 2 K, o. Peter Zirovnik, minorit, kaplan in katehet v Ptuju 2 K, Toplak, c. kr. davkarski uradnik 1 K, Pinterič, odvetniski uradnik v Ptuju 1 K, dr. Stuhec, zdravnik 2 K. Prisrčna hvala! Slovensko pevsko društvo v Ptuji. Ker se glavni zbor ni vršil, zaradi prekratkega časa, ob priliki pevskega koncerta, naznanja se, da se bode vrSil izvanredni občni zbor «Slovenskega pevskega druStva« v Ptuji v pondeljek, 8. decembra 1902 ob 2. ozir. pri vsakem Stevilu doSlih gostov ob 3. uri popoldan v «Narodnem domu» v Ptuji po sledečem vsporedu: 1. pozdrav in nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev; 3. volitev predsednika, odbora in revizorjev; 4. eventuelna prememba pravil; 5. slučajnosti. — Zunanji gg. odborniki in člani, katerim se ni mogoče udeležiti občnega zbora, pa se prosijo, da svoje želje giedč premembe pravil, pesmi, kraja in časa za prihodnji koncert, pismeno naznaniio odboru in sicer zanesljivo do 8. decembra t. 1. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje t. č. odbor. Sv. Jurij ob Taboru. Dne 23. nov. m. m. je bil zopet velepomenljiv dan za naSe mladeniško gibanje. Naša mladina je namreč priredila lepo mladenisko slavnost. Prvi ie nastopil kmetski mladenič-govornik. V začetku svojega govora se je oprostil, čeS, ne smete pričakovati od mene umetno sestavljenega govora, tudi ne nastopara kakor je to navada z rokavicami, a te nadomestujejo žulji na mojih rokah. Po navdušenem pozdravu vseh navzočih pravi nadalje, da kakor ao nekdaj klicali slovenske mladeniče v boj zoper Turke, ravno tako nas pozivljajo dandanes v boi zoper zasramovalce naSih svetinj: svete vere in besede materine. In mladeniči morajo poslušati ta klic in res ga tudi poslušajo, oni se zato združujejo v mladeniških družbah, oni radi berejo, se učijo in izobrazujejo. Koncem Se govornik opominja mladeniče, naj si akušajo pridobiti vedno večje spoštovanje pri pametnih ljudeh s svojim nesvarljivim, treznim življeniem, naj razširjajo in priporočajo posebno zdaj ob novem letu dobre krdčanske časnike. — Tamburaške in pevske točke možkega in mešanega zbora proizvajale so se z veliko natančnostjo. Posebno so ae pa Ijudstvu priIjubile tamburice in vse tamburaške točke sprejete so bile z navdušenim ploskanjem in ena se je morala celo ponavljati. Saj pa tudi rea naši mladeniči izborno brenkajo, za kar Se gre posebna hvala našemu požrlvovalnemu organistu. — Peaem slovenskih mladeničev je navduSeno deklamiral mladenič A. Culk. — Slavnostni govor je imel g. Evald Vračko. NavduSeno in podučljivo je govoril o koristi izobraževalnih druStev in izražala ae je od več atranij želja, naj bi gospod govornik glavne misli evojega govora tudi objavil. — Dr. Vseznala in njegovega slugo Štipko Tička so pa mladeniči tako izborno predstavljali, da se jira je kar čuditi, akoravno so bili mnogi Se-le prvokrat na odru. Da res, lepo je bilo pri nas dne 23. novembra. Vrlim mladeničem pa kličem: vstrajno in navdušeno naprej po potu vsestranske izomike. Iz drugfih krajev. Predsednik graškega viš. sodišča okraden. Te dni se je pripeljal v Ljubljano predsednik viSjega deželn. sodišča v Gradcu, grof Gleispach. Mej vožnjo pa je bil v železniskem kupeju — okraden. Tat mu je vzel listnico z denarjem in legitimacijo za vožojo po železnici. V Ljubljani je gospod grof moral narediti dolg, da se je mogel povrniti v Gradec. Nesreča na morjn. Potopil se je laški parnik «Bosnia» v črnem morju. 150 potnikov in večina mornarjev je utonilo. Lastnega sina ustrelil. Artur Kraus je bil eden tistih dunajskih postopačev, ki ničesar ne delajo, pa vendar žive. Bil je sicer izurjen komptoarist, a službe ni hotel naatopiti že nekaj let ne več, temveč se \e pustil živeti od svojega 68Ietnega očeta, ki ima malo branjarijo. Ko je pretečeno aoboto sin zopet zahteval denarja, a oče mu ga ni hotel dati, zagrozil je očetu, da mu razpara trebuh. In ko je na to v temi res z neko stvarjo v roki skočil v očeta, je ta potegnil iz žepa revolver in dvakrat nanj ustrelil. Dogodki ameriškega Slovenca. Ma- tija Kavdič se piSe junak zabavne povestice, ki se mu je pripetila v blaženi Avstriji. Matija Kavčič je prišel pred več leti v Ameriko in se nastanil v Glevelandu, kjer }e sedaj nova slovenska fara. Neareča je hotela, da Matija na Avstrijskem še ni zadostil vojaSki dolžnosti. Poročil ga je v Clevelandu č. g. V. Hribar. Na prigovarjanje svoje žene se vrne letos spcmladi na Kranjsko Matija, njegova žena in dva mala otroka. Prej si je Matija Se sprosil kratne liste svojih otrok. Matija v Ameriki ni mislil na to, da bi prosil pomiloščenje pri Njegovem Veličanstvu, avstro-ogerakem vladarju. Vlada mu je seveda to vzela za zlo in ko prisope Matija ves srečen nazaj v roj8tni kraj v Dobravico na Dolenjskem, ugrabijo ga orožniki in tirajo pred »zeleno mizo« v Ljubljani. Pri »zeleni mizi« je Matija obsojen na tri leta k 17. pešpolku in na deset dnij zapora. Matija presedi temnico. Po končanem zaporu pride Matiji na um, prositi za araneatijo — ki pa se navadno ne podeli, če že imajo begunca v rokah, ampak samo tedaj, ko mu itak nič ne morejo. Matijeva prošnja je po nekaj tednih ovržena in Matiji naroči okrajni glavar v Litiji, da bo moral štiri leta komis jesti — njegova žena naj se živi kot ve in zna. A Matijo je Amerika naučila podjetnoati. Koraaj je zapustil glavarja v Litiji, gre si hitro uteSit ranjeni želodec z dolenjskim cvičkom in telečjo pečenko v najboljSo litijsko gostilno. Po nesreči pridivja tedaj t Litijo dunajski brzovlak. Matija dobi tedaj srečno misel, popihati jo nazaj v Ameriko. Kupi vožni listek na Dunaj, menda celo za drugi razred. Na Dunaju brž »zgliha« z agentom za »šifkarto« in v desetih dneh se zopet znajde na Marble Street, Cleveland, v gostilni Anlona Tomažina, kjer je od samega veselja plačal starim znancem pivo in smodke. Tako ima nova slovenska fara v Clevelandu eno družino več, Avstrija pa enega vojaka manj. Poneverjenje v Nemčiji. Ravnatelj lesne tovarne v Weile je poneveril 7 milijonov mark ter hotel zbežati v Ameriko. V Londonu so ga pa prijeli. Pri njem so našli V* miljona, vse drugo je že porabil ali zgubil v špekulacijah. — Zaradi poneverjenja lJ/4 milijona mark ie bil v Lipskem obsojen prokurist tobačne tovarne, Friderik Wohlers, v 51etno ječo. Oba jednaka. Gospod baron šel je za ranega jutra na lov. Bil je židane volje, vreme kraano — akratka, vae je obetalo obilen lov. Naenkrat — o smola vseh smol za vsakega pravega lovca! — pride mu nasproti Hudnikova Liza, stara prekupčevalka. Hitro krene, da se ji izogne, na stransko pot. Pa, o groza! tudi starka je zavila na stransko pot in mu znova prihaja naaproti. »Prokleta smola«, godrnja gospod baron ter se zateče v prazen kozolec, ki je ob potu. Tu je čakal, da pojde starka mimo njega. Toda zastonj: Caka že pol ure, a ni je od nikoder. Ves razdražen stopi iz svojega skrivališča in — zagieda Hudnikovo Lizo na drugem koncu kozolca slati. Ni se mogel več krotiti: »Kaj? stara coprnica«, zadrl se je nad starko, »nmaaš nobenega boljšega posla, kakor tu prežati in drugim ljudem lovsko srečo kvariti?« >Oprostite gospod baron!«, glasil se je odgovcr. »tnda jaz imam tako neumno prazno vero: Ako v jutro srečam lovca, tako celi dan nič ne prodam. Brez zamere, gospod baron, želim obilno srečo na lovu.« Srečni prebivalci žive na otoku AdaKale. Ne plačajo nobenega davka in niso dolžni opravljati vojaske službe. Ada (otok) Kale (trdnjava) je 1 '/» klm do!g, l/s klm Sirok in se nahaja v Spodnji Donavi. Nekdaj je imel ta otok veliko pomena za obrambo avstrijske trgovine in je bila tukaj 1. 1683 postavljena trdnjava. Velikokrat so se bojevali za ta otok in bili so sedaj Avatrijci, sedaj Turki njega lastniki. Po okupaciji Bcane in Hereegovine se je v pogodbi na ta otok pozabilo in turSki vojaki so odsli. Dva in pol milijona klopotcev imajo galicijski trgovci z jaici v hladilnih kleteh na Dunaju. Jajca so bila ondi shranjena za zimo in so ae pokvarila. V kleteh baje neznosno smrdi Nekemu angleškemn žnpnikn je bil ukraden pri nekem shodu dežnik. Ker ni bil nihče drugi navzoč, kakor Ijudje njegove župnije, je vedel, da ga je eden njegovih župljanov pomotoma vzel. V nedeljo potem je imel pridigo, v kateri je karal tatinstvo, ter je konečno rekel: «Ako je eden izmed vas moj dežnik vzel, naj ga prineae nazaj. Če se pa javno sramuje, naj ga vrže po noči Cez ograjo na moj vrt.» Drugo jutro je naSel župnik 46 dežnikov na svojem vrtu. (vospodarske drobtlnice. Onoj in gnojenje* (D»1je.) Evo Vam koliko koristi! Novodobni kmetovalec naj te pač upošteva, ako se hoče vzdržati. Kaj mu pomagajo Tga druga sredstva, ako ne upošteva temeljnih pogojev, od katerih je odvisna uspešnost pridelovanja. Kakor po drugod manjši in večji kmetovalei že dolgo uspešno gospodarijo s pomočjo umetnih gnojil, tako se morajo tudi naši ojačiti. Zakaj ne bi tudi pri nas dosegli koristi, kakoršne dosežejo po drugod? Te koristi se pa dosežejo le tedaj, kadar se vsa sredatva pametno porabijo, tako tudi v tem elučaju. Prej ko se posluži kmetovalec umetnih gnojil, naj pač dobro zna, kaj, kako in zakaj. A. Razne vrste umetnih gnojil. Umetna gnojila lahko uvrstimo v dve skupini in sieer v taka, ki imajo le po jedno snov, ki je rastlinska hrana in pa v taki, ki imajo po dye ali več takih snovi. Te velevažne snovi so dušec, fosforova kislina, kalij in apno. Najnavadnejša gnojila, ki imajo le po jedno teh redilnih snovi: 1. Taka, ki imajo duSec. a) Cilisoliter je kmetovalcem gotovo splošno znan, če že on ne, pa vsaj njegovi sorodniki. Taki sorodniki so apnenčev soliter, ki nastopa na zidovji pri hlevih, straniščih itd. in pa kalijev soliter, ki se prodaja v prodajalnicab. ter mnogokrat rabi za solenje mesa itd. Te gotovo vsakteri pozna. čilisoliter je pr»v za prav solitarno kisli natron. Dušec, katerega ima okolo 15—16% je v tem slučaju torej v obliki, t kakoršni ga rastline lahko neposredno sprejemajo. Ker so pa soli solitarne kisline vse lahko topne, jih zemlja ne zamore zadržavati, zaradi tega se čilisoliter krualu zgubi, voda ga lanko izpere. Ime čilisoliter ima pa ta sol po svoji domovini Chili, od koder pribaja. Sledeče pa je treba pri nakupovanju eilisolitra upostevati. Ako ima on mnogo perklorata, je rastlinam celo strupen. V kupčiji se mnogokrat meša z manj dragimi snovmi n. pr. kajnitom, soljo itd. kar njegovo vrednost zniža, ker zniža odstotke dragega dušca. Cilisoliter mofno vodo na-se vleče in se potem zelo strdi. Tega del naj se brani čilisoliter na suhrm. Živalim pa je čilisoliter škodljiv. zato naj se pazi da ne pridejo živali do njega. Vreče, v katerih je bil čilisoliter, se tudi kaj rade vnaraejo in hitro gorijo, vsled česar je opreznost tudi v tej zadevi kaj umestna. b) žveplenokisli araonijak ima to prednost pred eilisolitrom, da je domači izdelek, za katerega ni treba v inozera«tyo gotovega denarja pošiljati. On je postranski izdelek plinaien. V njem izkoriščamo takorekoč dušec iz naših pragozdov, iz katerih je premog nastal. Žvepleno-kisli amonijak, ki pride v kupeijo kot umetno gnojilo, ima okoli 20 % dušca. Ta dušec v amonijaku zemlja dobro veže, pa mora se v njej po malera še le vsled okisavanja pretvarjati v solitarno kislino, da ga zamorejo rastline sprejemati. Apno araonijak izganja, zato ni umestno to gnojilo zmešati s snovmi, ki imajo apno v sebi. Spojine Ehoban • Cyan, ki se v njem čestokrat mešajo, so rastlinam strupene, zato je treba pri nakupu paziti. c) Moka od krvi, usnja itd. iraa za kmetijstvo v obče malo pomena. Dušec v tej nahaja se še v organični obliki. Množina dušca je pa zelo pomenljiva, zato je dobro pri nakupu take moke vsakokrat jo pustiti preiskati, koliko dušca da ima. (Dalje sledi.)