JolkaMilič:
Primoža Žagarja, se zdi, daje čudna manija. Lomi ga dobesedno firbec, kako je s spolnostjo pri elitnih možeh zlasti na domačih tleh, a tudi po svetu. Gre se skratka Havelocka Ellisa, Sorokina in Pincusa, le da ordinira javno, tako rekoč na ulici kot prodajalci srečk in kostanja.
Z raziskovalno bilko v urokavičeni, vendar nekoliko nespretni (beri neotesani) desnici in s slonokoščeno, recimo kar debelokožno taktirko v levici, dreza v slovenska in tuja splovilca kot v nebogljenega polžka iz otroške pesmice. Prijateljsko jih treplja, razgalja in ščegeče ter jih s svojim, bolj vsilji\'im kot žametasto u^avalnim glasom, vzpodbuja k še večji zaupljivosti in odkritosti.
Zato predragi slovenski slavni možje, ki vam je bolj do intime ko do obelodanjenja vaših spohuh navad, nagnjenj in rar/ad, pazite na s^/oja... mednožja. Primož Žagar prihaja. Primož Žagai že trka na vaša vrata. Še več: Visi vam že na vratu. Se huje: S prsti že žonglersko mešetari z režo vaših hlač. Hcp. Prepozno. Ima vas že v precepu in na dlani.
Bodite čuječni, tovariši!
Primož Žagar je kot smrt: ne veš ne ure ne dneva. Doleti te pač. Zadene. Zaveš se ga šele apres coup. Ko ni več poti nazaj. Ko je že davno odbila polnoč. Magari na onem svetu kakor Veno Pflon (glej novembrske Probleme št. 95—6, strani 52—7).
Rotim vas, tovariši. Iz globočin svojega srca vam kličem: pazite na bingeljce!
Tudi ve, slavne slovenske žene, noč in dan bedite nad svojimi porcelanastimi piskerčki. Ne dočakajte „ženina" z ugaslimi svetilkami kot nespametne svetopisemske device. Ne boste se kesale!
Kajti: Primož Žagar je že na poti. Z usodno secirko in spovediiiško mesarico pod vedoželjno pazduho.
Primož Žagar je brez pardona.
Sveti Ozna pač, ki svp sazna i sve dozna.
49