TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XIX
Marec 1978
Št. 2
Ob 8. kongresu ZK
Po daljših pripravah in široki razpravi o predlogih kongresnih dokumentov v organizacijah in vodstvih ZK se je v Ljubljani, odeti v cvetje in zastave, začel 8. kongres Zveze komunistov Slovenije.
Gospodarsko razstavišče je za tri dni sprejelo 764 delegatov in nad 300 gostov, na kongres pa so prišle tudi delegacije CK ZKJ, centralnih in pokrajinskih komitejev bratskih republik in pokrajin, zamejskih Slovencev in pokrajinskih komitejev komunističnih partij iz Poljske, Avstrije, Italije in Madžarske. Po dopoldanskem plenarnem zasedanju 3. aprila, na katerem je imel uvodni referat predsednik CK ZK Slovenije France Popit, so se delegati razšli na delo po petih kongresnih komisijah, v sredo, 5. aprila pa so se spet sestali na plenarnem zasedanju. Na zaključnem plenarnem zasedanju so delegati in gostje poslušali tudi poročilo o delu vseh petih komisij — za družbenoekonomske odnose in razvoj, za razvijanje političnega sistema socialistične demokracije, za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, za razvoj in statut ZKS in za mednarodne odnose. V komisijah so delegati kritično obravnavali prakso Zveze komunistov v družbeni bazi in prispevali številne izkušnje, na katerih bo v prihodnje temeljila politika Zveze komunistov Slovenije.
Za predsednika centralnega komiteja ZKS je bil ponovno izvoljen tovariš France Popit, ki je v sklepni besedi dejal:
»Predvsem mislim, da je kongres izpričal popolno idejno politično in akcijsko enotnost komunistov. To enotnost smo oblikovali in utrjevali v ustvarjalnem delu in borbi za nadaljni razvoj naše družbe na temeljih socialističnega samoupravljanja in tvornega mednarodnega sodelovanja na načelih enakopravnosti in neuvrščenosti. Delo kongresa je v celoti potrdilo, da se borba komunistov in vseh subjektivnih sil že odvija v zavesti in v neposrednih prizadevanjih, da
spremenimo dejanske odnose v svojem delovnem in življenjskem okolju na podlagi prvih elementov dohodkovnih odnosov.
Otresemo se začetnih napak, mnogo trdneje se gibljemo v novih opredelitvah in kategorijah dohodkovnih odnosov, samoupravnih institucij in institucij političnega sistema, ki temelji in izhaja iz položaja delavca v združenem delu v družbi in družbeni produkciji. Akcijska pozornost se vse bolj osredotoča na ključne odnose v družbeni reprodukciji in družbi zlasti na tistih vozliščih, kjer so tendence družbenega odtujevanja še najmočnejše in najbolj trdožive, kjer je še največ odporov in omahovanj. Zato pa seveda ni več dovolj samo splošno priseganje na samoupravljanje, ampak je potreben kreativen napor vseh, da se dajo konkretni odgovori na vsa vprašanja, ki jih prinaša v naše življenje vsak dan in za katere ni mogoče dobiti receptov v nobenih učbenikih. Kongres je jasno pokazal, da je taka usmeritev tudi dejavnik, ki v neposredni družbeni praksi začrtuje razmejitvene črte med usmeritvami, prizadevanji ter aktivnost, ki je v duhu razvoja preobrazbe in razreševanja nasprotij na socialistični samoupravni način na eni strani in tistimi, ki skušajo
ohraniti obstoječe razmere. Kongres je jasno pokazal na medsebojno povezanost in odvisnost med nadaljnjim razvojem socialističnega samoupravljanja in uveljavljanjem dohodkovnih odnosov ter delavčevega položaja v družbeni reprodukciji in družbi. Vedno jasnejše in uspešneje je samoupravno socialistično obvladovanje tekočih gospodarskih in družbenih gibanj, reševanjem materialnih in razvojnih nalog z večjo produktivnostjo in bolj učinkovitim gospodarjenjem. Kongres se je jasno opredelil za hitrejše ustvarjanje pogojev, v katerih se bo delavec, delovni človek, razvijal kot celovita svobodna osebnost združenega dela. S tega zornega kota se je kongres opredelil do vsega tistega, od česar je odvisen razvoj duhovnega, kulturnega, političnega, socialnega itd., delovanja delavcev in delovnih ljudi, njihove tvornosti in odnosov v družbi.
Kongres je zelo določeno opredelil družbene osnove in izhodišča, ki so temelj moralnih in etičnih vrednot v socialističnem samo-samoupravljanju. Kongres je začrtal nadaljnje smeri v razvoju družbene dejavnosti ZK, v celoti je potrdil usmeritev, ki dejavnost ZK neposredno povezuje z dejavnostjo delavcev in delovnih ljudi v njihovih
delovnih in družbenih okoljih in v družbi v celoti. Naše dosedanje izkušnje potrjujejo, da je dejansko moč ZK in njenih dosedanjih uspehov v tem, da je znala svojo politiko graditi na avtentičnih interesih delavcev in delovnih ljudi in jih uveljaviti v najširši aktivnosti samih delavcev in delovnih ljudi. Z nenehno politično akcijo vseh subjektivnih sil smo potisnili na rob družbenopolitičnega dogajanja tiste nosilce negativnih teženj, ki imajo v naši družbi objektivne korenine in bi se mogli razrasti, če ne bi bilo take povezanosti ZK z množicami, če ne bi politika ZK odgovarjala interesom teh množic, če ne bi vzpodbujala njihove energije in pobud.«
8. kongres ZKS je v času zasedanja prejel preko 500 pisem in brzojavk s čestitkami in željami za uspešno delo. Med drugim so jo poslali tudi komunisti Tek-stilindusa. Športna komisija pa je v počastitev 8. kongresa ZKS izvedla vrsto športnih tekmovanj, o katerem bomo poročali v naslednji številki. Prireditve, bodisi s kulturnega, športnega in drugega področja so v počastitev 8. kongresa ZKS potekale v vseh večjih krajih Slovenije, povsod pa je bilo prav v tem času veliko novo sprejetih v vrste ZKJ.	R. S.
Del novosprejetih članov ZKJ na sprejemu 3. aprila v Kranju
Srečanje tekstilcev
Uredništvo za kulturno zabavne in javne oddaje Radia Ljubljana je pripravilo novo serijo javnih oddaj, imenovanih »SREČANJE«. Namen teh prireditev je tovariško, piijetno srečanje članov delo/nih organizacij iste ali sorodne stroke, pogovori o njihovih uspehih in problemih in seveda zabavnost.
V vsakem kvizu nastopajo štiri tekmovalne ekipe. Vsaka ekipa ima tri člane, katere vodi novinar Radia Ljubljana, poleg tega pa ekipo sestavlja tudi gost (umetnik, športnik, humorist, itd.), ki si ga sami izberejo.
Prvo tako srečanje je bilo organizirano v Krškem, na katerem so nastopili papirničarji. Drugo »SREČANJE«, ki je bilo 17. marca v Metliki, pa je bilo namenjeno tekstilcem. Pomerile so se ekipe: domačin BETI Metlika, TEKSTINA iz Ajdovščine, SUKNO iz Zapuž in TEKSTILINDUS iz Kranja.
Našo tekmovalno ekipo so sestavljali: Pavla Peranovič iz tkalnice II, Boris Pertot iz predilnice in Brane Remic iz komercialnega sektorja. Vodja naše ekipe je bil novinar Saša Veronik, za gosta pa smo si izbrali znanega humorista Toneta Fornezzija — TOF-a.
Omeniti je treba, da je bilo za priprave tako malo časa, da za tekmovalni del ni bilo možnosti nobenih priprav, vse je bilo odvisno od znanja, iznajdljivosti in trenutnega razpoloženja članov naše ekipe.
Da ne bi zmanjkalo poguma tekmovalcem, se je ekipi pridružila skupina temperamentnih navijačev. Na pot smo se odpeljali z dvema kombijema. Ob najhujši prometni »špici« smo se vozili skozi Ljubljano in to s tako brzino, da so nas pešci kar po desni strani prehitevali, kljub gostim prometnim znakom. Sonce je tako močno pripekalo, da smo ob prekoračitvi Krke ostali popolnoma brez sline. Bili smo prisiljeni na kratek postanek, na
pomoč pa smo poklicali metliško črnino pri Badovincu (za naša dva šoferja to ne velja).
V Metliki so bili prireditelji že močno zaskrbljeni, saj smo prišli Gorenjci s polurno zamudo, vendar to ne brez vzroka, saj je bil naš moto: »kdor zadnji pride — prvi melje«. Takoj se nam je pridružil vodja ekipe Sašo Veronik, kmalu za njim pa tudi naš gost TOF, ki je poskrbel za »resni« začetek uvodnega dela.
Ob 19.30 smo bili vsi zbrani v nabito polni dvorani doma »Partizan«, kjer se je celotna prireditev tudi odvijala. Za prijeten uvod in sproščen začetek je poskrbela TV napovedovalka Milanka Bavcon, ki je celotno oddajo tudi povezovala. Na odru so bile postroje-ne tudi vse ekipe in pa strokovna žirija. Publiki so se vse ekipe najprej predstavile, vendar ne samo člani ekip, temveč tudi podjetja, ki so jih zastopale. V tem delu je nastopil tudi naš pevec Miha Plajbes, ki je s svojim nastopom — zapel je namreč črnsko duhovno pesem — požel velik aplavz. Po predstavljanju je bila začetna trema kmalu pozabljena in nihče več niti pomislil ni, da se celotna oddaja snema.
Prvo serijo vprašanj s področja tekstilne tehnologije je zastavil univerzitetni profesor dr. Rudi Šegula. Tu si je naša ekipa priborila že prvo točko. Zaradi napetega tekmovalnega vzdušja je sledil nastop ansambla Union s pevko zabavne glasbe Meto Močnik. Sledila je druga serija vprašanj s področja samoupravljanja. Vprašanja so bila zastavljena v zvezi s pravkar minulimi volitvami v skupščinske, republiške in zvezne organe. Tudi tu smo odgovorili pravilno, tako da so navijači naše ekipe postajali vse bolj glasni z aplavzom. Tretjo serijo vprašanj so ekipam zastavili njihovi gosti. Publiki so se predstavili tenorist ljubljanske Opere Rajko Koritnik, ko-
Naša ekipa: Boris, Pavla in Brane
v Metliki
šarkar Bresta Jože Papič, pevka zabavne glasbe Marjeta Kraner in homurist TOF. Tone Fornezzi ne bi bil TOF, če se ne bi najprej malo pošalil. Naši ekipi ni dosti manjkalo, pa bi si priborila dve točki: TOF nam je namreč postavil dve vprašanji, in na oba smo pravilno odgovorili. Toda pravila so pravila in tudi TOF-ova intervencija pri članih strokovne žirije ni pomagala. Tako so bili naši člani ekipe po tretji seriji vprašanj v vodstvu. Za pridobitev 4. točke so si ekipe med seboj zastavljale vprašanja. Nasprotnika so si lahko izbrale po želji. Naša ekipa je izbrala Tekstino iz Ajdovščine. Že pred tekmovanjem smo bili opozorjeni, da so to ponavadi najbolj zavita vprašanja in res v tem delu naša ekipa ni imela srečne roke. Po četrti seriji vprašanj
nas je dohitela po točkah ekipa Tekstine iz Ajdovščine. Zadnjo in torej peto serijo vprašanj je sestavil podpredsednik žirije TOF. Vprašanja so bila tako »težka«, da so si vse ekipe prislužile točko. Tako smo si ob koncu delili prvo mesto z ekipo Tekstine iz Ajdovščine, tretje in četrto mesto pa sta si delili Beti Metlika in Sukno Zapuže. V finalnem delu je sledila podelitev nagrad, katero je seveda pokomentiral TOF. Vsaka ekipa je prejela za spomin po eno karikaturo znanih slovenskih karikaturistov.
Ura in pol, kolikor je trajala celotna prireditev, je minila kar prehitro. Sicer pa, kdor je poslušal posnetek te javne radijske oddaje v soboto, 25. marca zvečer, se je o tem lahko sam prepričal. Seveda pa ob koncu velja pohvaliti tudi naše člane ekipe: Pavlo, Borisa in Braneta, ki so tako uspešno zastopali naše barve.
R. S.
Dvorana je bila nabito polna poslušalcev
»Resno« vprašanje TOF-a in nova točka za naše. Ob njem novinar Saša Veronik
Na volitvah dne 9. 3.1978 je vsaka TOZD in Delovna skupnost skupne službe izvolila 7-člansko delegacijo za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine občine Kranj in po 5 združenih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih inte-
Izvoljeni
resnih skupnosti. TOZD Prehrana in oddih pa je izvolila 5-člansko delegacijo za delegiranje delegata v Zbor združenega dela SO Kranj in splošno delegacijo za delegiranje delegata v skupščino posamezne SIS.
Vsaka združena delegacija delegira delegate v skup-
delegati
ščini dveh samoupravnih interesnih skupnosti.
Po 15. marcu so imele v vseh TOZD in DS skupne službe temeljne kandidacijske konference svojo drugo sejo, na katerih je bilo podano poročilo o poteku in izidu volitev in ugotovljeno, kateri kandidati so
bili izvoljeni v posamezno delegacijo. Takoj po drugi seji temeljne kandidacijske konference so imele vse združene delegacije in delegacije za Zbor zdr. dela SO Kranj prvo sejo in se konstituirale — izvolile so vodjo in namestnika vodje posamezne delegacije.
Poimenski seznam izvoljenih delegacij ter vodje in namestniki vodij posameznih delegacij je razviden iz naslednje tabele:
seznam Članov delegacij
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRANJ
r TOZD Predilnica	TOZD Tkalnica	TOZ Plemenitilnica	TOZD Pr. in oddih	DS skupne službe >
vodja: Janc Franc	vodja: Flajnik Juraj	vodja: Rupar Lado	vodja: Frantar Kristina	vodja: Srabočan Niko
namestnik: Blaznik Jože	namestnik: Hudovernik Matevž	namestnik: Kopitar Boris	namestnik: Arnež Danica	namestnik: Sire Peter, d. oec.
člani: Kavčič Ivan Kokalj Vida Korče Helena Rak Marija Šmid Anton V	člani: Arhar Dragica Bizjak Marjan Ječnik-Sajovic Ana Jovanovič Drago Kotnik Janez	člani: Andrejašič Darinka Arhar Stane Gabrič Poldka Križaj Marjan Obradovič Dejan, d. ing.	člani: Blažič Pavla Kem Anton Kem Antonija	člani: Abramič Olga, d. ing. Delavec Tomislava Kepic Ivan Markelj Stane Mesarič Srečo 	>
Opomba: Delegaciji TOZD PO in DSSS sestavljata konferenco delegacij za delegiranje skupnega delegata za Zbor združenega dela SO Kranj. Predsednik te konference je Srabočan Niko, namestnik predsednika pa Frantar Kristina.
Legenda:
* prva SIS ** druga SIS
seznam Članov združenih delegacij
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
r SIS	TOZD Predilnica	TOZD Tkalnica	TOZD Plemenitilnica	DS skupne službe	\
* Za izobraževanje ** Za otroško varstvo	vodja: Brodnjak Jurij namestnik: Gubanec Anton* člani: Slapar Simon* Gorenc Marija* Kolenc Marija* Alibabič Ahmed** Primožič Majda** Bunič Milja** Traven Marija**	vodja: Rojina Stanislava namestnik: Pernuš Matija* člani: Smolej Lado* Koražija Janez* Ziherl Nikolaj* Gale Ivana** Oman Ljudmila** Kuralt Anton** Pucelj Vida**	vodja: Tisak Metka, d. ing. namestnik: Mikec Jelka** člani: Fon Silva* Komič Nada* Slak Jože* Smrekar Anton* Gorjanc Dragica** Pemuš Vera** Seiko Jožica**	vodja: Ankerst Ervin namestnik: Bleznik Anica* člani: Kralj Marija* Podgornik Adolf* Zajc Marija* Jerman Ivan** Lopamik Breda** Remic Brane** Robida Anton**	
O	vodja: Cviren Vinko	vodja: Sušnik Mihael	vodja: Zveršen Jože	vodja: LužovecIvan	
	namestnik:	namestnik:	namestnik:	namestnik:	
3	Ječnik Sonja*	Mlinar Rajko**	Hladnik Janez**	Hlebec Rudi**	
2	g 3	g	člani:	člani:	člani:	člani:	
a «	Ropret Marija*	Kristanc Franc*	Kem Ivo*	Gros Kristina*	
M -S	Žnidar Mira*	Pisovec Draga*	Perčič Nada*	Jakša Francka*	
CÖ CÖ NN * * *	Kolar Slavica*	Šoštarič Milan*	Škrab Franc*	Kavčič Anton*	
	Škofič Stane** Štern Milan**	Hafnar Edvard* Hafnar Viktor**	Štromajer Iva* Kert Janez**	Kržišnik Majda* Skubic Brane**	
	Zajc Jana** Toporiš Marija**	Drobnjak Mara** Česen Marija**	Komič Enam** Lebar Matija**	Slokan Milan** Vozelj Janez**	
/	 SIS	TOZD Predilnica	TOZD Tkalnica	TOZD Plemenitilnica	DS skupne službe
	vodja: Lukanec Marija	vodja: Kalan Stanislav	vodja: Hrvanovič ing. Margita	vodja: Rakovec Marija
-M Cß m o ® ß e	namestnik: Justin Ana*	namestnik: Bidar Anton*	namestnik: Fireder Darko**	namestnik: Vilfan Pavel**
CÖ 5 ° s to O *N Ä cd cd U N cd od NNJ * * *	člani: GubanecIvana* Potrč Jože* Javornik Marija* Justin Ivana** Kristanc Ana** Gogič Milena** Urbanc Kati**	člani: Kopač Mato* Groše Drago* Belšak Franc* Kalan Janez** Jekovec Janez** Hafnar Ivan** Pečan Slavica**	člani: Hilčar Pavel* Kamin Erika, d. ing.* Razpet Marjeta* Zupančič Metka* Češenj Stane** Drobnič Marija** Oblak Benjamin**	člani: Bešter Marija* Černe Zvonka, d. ing.* Rozman Marjeta* Suhadolnik Lepold* Hafner Nande** Hostar Valentina** Ožek Vesna**
O >	vodja: Klinc Janez	vodja: Burgar Franc	vodja: Verdir Jože	vodja: Ogrizek Majda*
-M co -D U O CO	namestnik: Lavrič Angela**	namestnik: Kalan Helena*	namestnik: Grozdek Darko*	namestnik: Smodej Rina
* Za zdravstv ** Za socialno	člani: Blaznik Stane* Žibert Anica* Pečar Ana* Kotnik Milka* Miloševič Ilija** Potrč Marija** Pavlin Rozalija**	člani: Delavec Franc* Jerman Rok* Jagodic Marija* Krivec Marjan** Pečan Franc** Šilar Stane** Veternik Anica**	člani: Benedičič Marjan* Centa Alojzija* Pečnik Helena* Jakopič Herman** Puhar Tinca** Ramovš Anton** Zgonc Vinko**	člani: Kimovec Ciril* Peternelj Anton* Sajovic Boris* Česen Martin* * Kosi Albin** Pavlin Ciril** Slabe Bojana**
	vodja: Podgornik-Miselj Dana	vodja: Šoštarič Dominik	vodja: Božič Polde	vodja: Rupnik Anka
>tvo . zavar	namestnik: Živert Pavel*	namestnik: Lukanec Janez**	namestnik: Virant Slavko*	namestnik: Poljka Marinka**
(	 * Za stanovanj* ** Za pok. in inv	člani: Sušnik Lojzka* Hudobivnik Mihela* Hočevar Marija* Žagar Marinka** Hribar Franc** Lukič Stana* * Suhadolnik Cveta**	člani: Rozman Franc* Jekovec Antonija* Globočnik Pavla* Lotrič Slavko* Pucelj Vida** Kržišnik Franc** Veternik Ivan**	člani: Božičevič Marija* Pičman Martin* Selan Franc* Kuralt Julka** Lanjšček Geza** Mazi Niko** Zorko Regina**	člani: Jenko Peter* Novak Cvetka* Prigora Silvo* Rogelj Franc* Aljančič Nace** Koblar Ivica** Planinc Miha** J
SPLOŠNA DELEGACIJA TOZD Prehrana in oddih:
vodja:
Dovžan Branka
namestnik:
Sindičič M ato
člani:
Podgoršek V era Pavlovič Terezija Šavs Lidija Mikelj Francka Jerala Angelca Pušavec Marija Lamovšek Marija Pirnaver Veronika Šenk Ivana Sosič Jožica
—	za izobraževanje
—	za otroško varstvo
—	za kulturno skupnost
—	za telesno kulturno skupnost
—	za raziskovalnost
—	za zaposlovanje
—	za zdravstveno skupnost
—	za socialno skrbstvo
—	za stanovanjsko skupnost
—	za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Skupščino posamezne samoupravne interesne skupnosti sestavljata dva zbora, in sicer zbor izvajalcev in zbor uporabnikov, razen skupščine SIS za raziskovanje, ki je enotna. V skupščini posamezne SIS, in sicer v zboru uporabnikov ima celotna naša delovna organizacija le po dve delegatski mesti. Ker je deset samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih so za-
stopane naše delegacije, je bilo treba naših pet združenih delegacij opredeliti oziroma oblikovati konferenco delegacij za delegiranje delegatov v skupščino posamezne samoupravne interesne skupnosti. Tako je bile oblikovanih deset konferenc delegacij, katere so imele dne 22. 3.1978 že svojo prvo sejo. Na prvi seji so konference delegacij obravnavale sporazum o obliko-
vanju in delovanju konferenc delegacij, se konstituirale — izvolile predsednika konference in njegovega namestnika ter že določile po dva delegata za prvo zasedanje skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti.
Člani konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščino posamezne SIS ter predsedniki in namestniki predsednikov posamezne konference delegacij so razvidni iz naslednjega seznama:
seznam Članov konference delegacij
SAMOUPRAVNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
1.	Slapar Simon
2.	Gubanec Anton
3.	Gorenc Marija
4.	Kolenc Marija
5.	Smolej Lado
6.	Koražija Janez
7.	Pemuš Matija
8.	Ziherl Nikolaj
9.	Fon Silva
10.	Komič Nada
11.	Slak Jože
12.	Smrekar Anton
13.	Podgoršek Vera
14.	Blaznik Anica
15.	Kralj Marija
16.	Podgornik Adolf
17.	Zajc Marija
TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Predilnica
TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica
TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe
Opomba: Predsednik konference je Blaznik Anica, namestnik predsednika pa Smrekar Anton
Volilna komisija tkalnice II
seznam Članov konference delegacij
SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
1.	Alibabič Ahmed	TOZD Predilnica
2.	Primožič Majda	TOZD Predilnica
3.	Bunič Milja	TOZD Predilnica
4.	Traven Marica	TOZD Predilnica
5.	Gale Ivana	TOZD Tkalnica
6.	Oman Ljudmila	TOZD Tkalnica
7.	Kuralt Anton	TOZD Tkalnica
8.	Pucelj Ana	TOZD Tkalnica
9.	Gorjanc Dragica	TOZD Plemenitilnica
10.	Mikec Jelka	TOZD Plemenitilnica
11.	Pernuš Vera	TOZD Plemenitilnica
12.	Seiko Jožica	TOZD Plemenitilnica
13.	Pavlovič Terezija	TOZD Prehrana in oddih
14.	Jerman Ivan	DS skupne službe
15.	Lopamik Breda	DS skupne službe
16.	Remic Brane	DS skupne službe
17.	Robida Anton	DS skupne službe
Opomba: Predsednik konference je Remic Brane, namestnik predsednika pa Mikec Jelka
seznam Članov konference delegacij
SAMOUPRAVNE KULTURNE SKUPNOSTI
1.	Ječnik Sonja	TOZD Predilnica
2.	Ropret Marija	TOZD Predilnica
3.	Žnidar Mira	TOZD Predilnica
4.	Kolar Slavica	TOZD Predilnica
5.	Kristanc Franc	TOZD Tkalnica
6.	Pisovec Draga	TOZD Tkalnica
7.	Šoštarič Milan	TOZD Tkalnica
8.	Hafnar Edvard	TOZD Tkalnica
9.	Kem Ivo	TOZD Plemenitilnica
10.	Perčič N ada	TOZD Plemenitilnica
11.	Škrab Franc	TOZD Plemenitilnica
12.	Štromajer Iva	TOZD Plemenitilnica
13.	Šavs Lidija	TOZD Prehrana in oddih
14.	Gros Kristina	DS skupne službe
15.	Jakša Francka	DS skupne službe
16.	Kavčič Anton	DS skupne službe
17.	Kržišnik Majda	DS skupne službe
Opomba: Predsednik konference je Kern Ivo, namestnik predsednika pa Kržišnik Majda
seznam Članov konference delegacij
SAMOUPRAVNE TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI
1.	Škofič Stane
2.	Štern Milan
3.	Zajc Jana
4.	Toporiš Marija
5.	Hafnar Viktor
6.	Drobnjak Mara
7.	Mlinar Rajko
8.	Česen Marija
TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica
TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih
DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe
9.	Hladnik Janez
10.	Kert Janez
11.	Komič Enam
12.	Lebar Matija
13.	Mikelj Francka
14.	Hlebec Rudi
15.	Skubic Brane
16.	Slokan Milan
17.	Vozelj Janez
Opomba: Predsednik konference je Hlebec Rudi, namestnik predsednika pa Zajc Jana
seznam Članov konference delegacij
SAMOUPRAVNE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
1.	Justin Ana	TOZD Predilnica
2.	GubanecIvana	TOZD Predilnica
3.	Potrč Jože	TOZD Predilnica
4.	Javonik Marija	TOZD Predilnica
5.	Kopač Mato	TOZD Tkalnica
6.	Groše Drago	TOZD Tkalnica
7.	Bidar Anton	TOZD Tkalnica
8.	Belšak Franc	TOZD Tkalnica
9.	Hilčer Pavel	TOZD Plemenitilnica
10.	Kamin ing. Erika	TOZD Plemenitilnica
11.	Razpet Marjeta	TOZD Plemenitilnica
12.	Zupančič Metka	TOZD Plemenitilnica
13.	Jerala Angelca	TOZD Prehrana in oddih
14.	Bešter Marija	DS skupne službe
15.	Černe ing. Zvonka	DS skupne službe
16.	Rozman Marjeta	DS skupne službe
17.	Suhadolnik Leopold	DS skupne službe
	Opomba: Predsednik konference je Kamin Erika, dipl. ing.,	
namestnik predsednika pa Kopač Mato
Volilna komisij a TOZD PO
seznam Članov konference delegacij
SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
1.	Justin Ivana	TOZD Predilnica
2.	Kristanc Ana	TOZD Predilnica
3.	Gogič Milena	TOZD Predilnica
4.	Urbanc Kati	TOZD Predilnica
5.	Kalan Janez	TOZD Tkalnica
6.	Jekovec Janez	TOZD Tkalnica
7.	Hafnar Ivan	TOZD Tkalnica
8.	Pečan Slavica	TOZD Tkalnica
9.	Češenj Stane	TOZD Plemenitilnica
10.	Drobnič Marija	TOZD Plemenitilnica
11.	Fireder Darko	TOZD Plemenitilnica
12.	Oblak Benjamin	TOZD Plemenitilnica
13.	Pušavec Marija	TOZD Prehrana in oddih
14.	Hafner Nande	DS skupne službe
15.	Hostar Valentina	DS skupne službe
16.	Ožek Vesna	DS skupne službe
17.	Vilfan Pavel	DS skupne službe
Opomba: Predsednik konference je Fireder Darko, namestnik predsednika pa Hostar Valentina
seznam Članov konference delegacij
SAMOUPRAVNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1. Blaznik Stane	TOZD Predilnica
2. Žibert Anica	TOZD Predilnica
3. Pečar Ana	TOZD Predilnica
4. Kotnik Milka	TOZD Predilnica
5. Kalan Helena	TOZD Tkalnica
6. Jagodic Marija	TOZD Tkalnica
7. Delavec Franc	TOZD Tkalnica
8. Jerman Rok	TOZD Tkalnica
9. Jakopič Herman	TOZD Plemenitilnica
10. Puhar Tinca	TOZD Plemenitilnica
11. Ramovš Anton	TOZD Plemenitilnica
12. Zgonc Vinko	TOZD Plemenitilnica
13. Lamovšek Marija	TOZD Prehrana in oddih
14. Kimovec Ciril	DS skupne službe
15. Ogrizek Majda	DS skupne službe
16. Peternelj Anton	DS skupne službe
17. Sajovic Boris	DS skupne službe
Opomba: Predsednik konference je Ogrizek Majda, namest-	
nik predsednika pa Zgonc Vinko	
Volitve v strokovnih službah
SEZNAM ČLANOV KONFERENCE DELEGACIJ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
1.	Lavrič Angela	TOZD Predilnica
2.	Miloševič Ilija	TOZD Predilnica
3.	Potrč Marija	TOZD Predilnica
4.	Pavlin Rozalija	TOZD Predilnica
5.	Krivec Marjan	TOZD Tkalnica
6.	Pečan Franc	TOZD Tkalnica
7.	Šilar Stane	TOZD Tkalnica
8.	Veternik Anica	TOZD Tkalnica
9.	Benedičič Marjan	TOZD Plemenitilnica
10.	Centa Alojzija	TOZD Plemenitilnica
11.	Grozdek Darko	TOZD Plemenitilnica
12.	Pečnik Helena	TOZD Plemenitilnica
13.	Pirna ver V eronika	TOZD Prehrana in oddih
14.	Česen Martin	DS skupne službe
15.	Kosi Albin	DS skupne službe
16.	Pavlin Ciril	DS skupne službe
17.	Slabe Bojana	DS skupne službe
Opomba: Predsednik konference je Veternik Anica, namestnik predsednika pa Slabe Bojana
SEZNAM ČLANOV KONFERENCE DELEGACIJ SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Žibert Pavel
2.	Sušnik Lojzka
3.	Hudobivnik Mihela
4.	Hočevar Marija
5.	Rozman Franc
6.	Jekovec Antonija
7.	Globočnik Pavla
8.	Lotrič Slavko
TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Predilnica
TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica
Na volitvah v plemenitilnici I
9.	Božičevič Marija
10.	Pičman Martin
11.	Selan Franc
12.	Virant Slavko
13.	Šenk Ivanka
14.	Jenko Peter
15.	Novak Cvetka
16.	Prigora Silvo
17.	Rogelj Franc
TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe
Opomba: Predsednik konference je Jenko Peter, namestnik predsednika pa Žibert Pavel
SEZNAM ČLANOV KONFERENCE DELEGACIJ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16. 17.
nik
Žagar Marinka Hribar Franc Lukič Stana Suhadolnik Cveta
Pucelj Vida Kržišnik Franc Lukanec Janez Veternik Ivan Kuralt Julka Lanjšček Geza Mazi Niko Zorko Regina
Sosič Jožica Aljančič Nace Koblar Ivica Planinc Miha Poljka Marinka
TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica TOZD Tkalnica
TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih
DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe DS skupne službe
Opomba: Predsednik konference je Aljančič Nace, namest-predsednika pa Veternik Ivan.
Volišče v predilnici
---------------------------------------------- .
Izvajanje zakona o združenem delu
v____________________________________________________J
Načelna opredelitev nalog
V prejšnji številki smo prikazali, kako smo v naši delovni organizaciji izvršili prevzete obveznosti v zvezi z izvajanjem Zakona o združenem delu v letu 1977. Omenili smo, da s samim sprejemom samoupravnih splošnih aktov naloge še niso izpolnjene. Cilj, katerega moramo doseči, je celovita preobrazba družben^-ekonomskih odnosov. Razumljivo pa je, da to ni enkratna naloga, marveč je to izvedljivo le v dolgoročnem procesu, v katerem je treba obvladati nastale probleme in vztrajno iskati nove rešitve za njihovo skladno vsebinsko razreševanje. Celotna aktivnost pri preobrazbi družbeno-ekonomskih in drugih samoupravnih odnosov mora biti usmerjena v spreminjanje mesta in vloge delavca v temeljni organizaciji kot samoupravni skupnosti združenega dela.
Med ključne naloge v letu 1978 spadajo tako vsekakor naslednje:
—	spremljati in proučevati dohodkovni položaj temeljne organizacije in delavcev v združenem delu,
—	proučevati in dograjevati rešitve v zvezi z združevanjem dela in sredstev tako v okviru delovne organizacije kot v povezavi z drugimi, zlasti trgovinskimi organizacijami združenega dela,
—	dokončno razčistiti vprašanja samoupravne organiziranosti,
—	uskladiti vse samoupravne splošne akte z določili Zakona o združenem delu in drugih zakonov.
Letošnje leto je prvo leto uresničevanja dohodkovnih odnosov, katere smo vzpostavili s samoupravnimi splošnimi akti, sprejetimi na zborih delavcev in na referendumu v mesecu januarju. Nadaljnje delo na tem področju mora biti usmerjeno v stalno spremljanje sprejetih rešitev in rezultatov, ki iz njih izhajajo, njihovo preverjanje in ocenjevanje ter pravočasno dograjevanje tam, kjer se to pokaže kot potrebno oz. ki jih bo zahteval dinamičen razvoj. To se pravi, da bomo morali preverjati, koliko so splošni principi, formulirani s samoupravnimi splošnimi akti, postali praksa v vsakodnevnih materialnih odnosih. To velja tako za dohodkovne odnose med temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije ter med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, kot za področje delitve čistega dohodka. Zagotoviti je treba, da
bodo o celotnem dohodku odločali delavci na ravni temeljne organizacije. Dohodek se namreč vedno pridobiva le kot dohodek temeljne organizacije in se obvezno izkazuje le kot njen dohodek, ne glede na to, v kateri obliki združevanja dela in sredstev se ustvarja.
Posebno pozornost bo treba posvečati skupnemu ustvarjanju dohodka v vseh procesih združevanja dela in sredstev in udeležbi v tako ustvarjenem dohodku. Pri tem morajo plani — letni in še posebej srednjeročni — postajati izhodiščna točka in hkrati cilj skupnega usmerjanja na vseh ravneh združevanja dela in sredstev. V planskih dokumentih bomo morali opredeliti osnove in merila ustvarjanja in pridobivanja in ne le razporejanja dohodka, kar terja seveda doslednejše povezovanje udeležencev skupnega planiranja. Pri nadaljnjem uresničevanju sistema samoupravnega planiranja bo treba zagotoviti, da bo planiranje odraz dejanskih interesov delavcev in da bodo pravočasno sprejeti ustrezni planski dokumenti, zlasti plani za srednjeročno obdobje. Hkrati pa bo treba sproti preverjati uresničevanje planskih nalog ter skladnost vseh gibanj glede na dogovorjene planske usmeritve, z letnimi gospodarskimi plani in drugimi planskimi dokumenti pa uresničevati načelo srečuje-čega in kontinuirnega planiranja.
Večjo pozornost bomo morali posvečati samoupravnemu dohodkovnemu povezovanju s trgovinskimi organizacijami združenega dela. V sporazumevanju z njimi bo treba dosledno uveljavljati načela medsebojne odvisnosti pri ustvarjanju dohodka ter izoblikovati merila za udeležbo v skupnem dohodku. To povezovanje mora temeljiti na sporazumno sprejetih planih kot osnovi za dolgoročna medsebojna razmerja in s katerimi bosta proizvodnja in trgovina usklajevali svoj razvoj. To pa zahteva jasno opredeljene pogoje in politiko skupnega nastopanja na tržiščih, meril za oblikovanje cen, načina prevzemanja rizika v skupnem poslovanju ter načina uresničevanja vzajemne odgovornosti za pospeševanje proizvodnje in prometa blaga, predvsem pa še osnove in merila za razporejanje skupnega prihodka.
Pri razporejanju dohodka in pri razporejanju čistega dohodka na sredstva za osebne do-
hodke in skupno porabo, za razširjanje materialne osnove dela in za oblikovanje in obnavljanje rezerv bomo morali iskati nove rešitve, ki bodo spodbujale za nenehno večanje dohodka temeljne organizacije in za njegovo smotrno delitev in združevanje. Pri razporejanju čistega dohodka bo treba spoštovati s planskimi dokumenti opredeljena razmerja ter zagotoviti, da bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo neposredno odvisna od ustvarjenega dohodka.
Posebno pomembna naloga bo uresničevanje načela delitve po delu in to po rezultatih živega dela ter gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi kot minulim delom, tako da bo to prispevalo k dvigu produktivnosti dela in povečevanju dohodka. Pri opredeljevanju osnov in meril za ugotavljanje delavčevega prispevka bo potrebno sistematično prizadevanje za razčlenitev vseh elementov, ki bodo omogočali najustreznejše vrednotenje prispevka delavca. Osnove in merila za ugotavljanje in merjenje delavčevega delovnega prispevka morajo biti opredeljena tako, da bodo tvorila podlago in motiv za delavca, da bo s povečevanjem svojega delovnega prispevka prispeval k večanju dohodka temeljne organizacije in s tem neposredno vplival na oblikovanje in porast svojega osebnega dohodka. Obenem pa se bodo s tem odpravljale mezdna miselnost in uravni-lovske težnje. Dograjevati bo treba tehnične in delovne normative. Pri delih, kjer ni možno izdelati standardov in me-
Vsestranska napotila pri nadaljnjem delu nam dajejo stališča, priporočila in sklepi o uresničevanju Zakona o združenem delu v SR Sloveniji, kjer so navedene konkretne naloge za posamezne dejavnike.
Za organizacije združenega dela je navedeno naslednje:
V nadaljnjem uresničevanju zakona o združenem delu naj delavci v združenem delu:
— ocenijo stanje v svojih organizacijah in ugotovijo, kako se uresničujejo naloge, ki so jih določili s programi za izvajanje zakona o združenem delu ter sprejmejo odločitve, ukrepe in usmeritve za njegovo nadaljnje uresničevanje, pri čemer je neposredna odgovornost poslovodnih organov
ril, kar pa more biti le v izjemnih primerih, je treba najti druge ustrezne rešitve za ugotavljanje delovnih dosežkov na osnovi količine in kvalitete delavčevega dela, programa dela, zahtevane strokovnosti, izpolnjevanja rokov, gospodarnosti itd.
Izpopolnjevati bo treba razvid del in nalog, ki jih opravljajo delavci temeljne organizacije oz. delovne skupnosti. Pri določanju posameznih del in nalog se mora opisati zlasti njihovo vsebino, zahtevano strokovno izobrazbo oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, morebitne posebne zahtevane delovne pogoje, vrsto odgovornosti in druge sestavine, značilne in pomembne za njihovo opravljanje. V vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti pa bo treba tudi zagotoviti spremljanje in izkazovanje osebnih dohodkov po osnovah, po katerih delavci pridobivajo osebne dohodke.
V letošnjem letu bomo morali posvetiti posebno pozornost urejanju delovnih razmerij oz. pripravi novih samoupravnih splošnih aktov s tega področja. Pri tem bo treba kritično oceniti dosedanjo samoupravno ureditev ter nato z upoštevanjem dosedanjih izkušenj na novo celovito urediti to področje v skladu z Zakonom o združenem delu in republiškim zakonom o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet konec preteklega leta. Kot pri pripravi drugih samoupravnih splošnih aktov bo tu še prav posebej potrebna vključitev sindikalne organizacije kot soustvarjalca in aktivnega dejavnika.
in strokovnih služb za oblikovanje in pripravo ustreznih rešitev;
—	proučijo in ocenijo, v kolikšni meri med temeljnimi organizacijami, delovnimi organizacijami, drugimi organizacijami združenega dela ter drugimi oblikami združevanja dela in sredstev uveljavljajo delegatsko odločanje in dohodkovne odnose, zlasti pa, kako uresničujejo svoje neodtujljive pravice pri odločanju o ustvarjenem dohodku in kako uveljavljajo medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov z delavci delovnih skupnosti skupnih služb;
—	dograjujejo sprejete rešitve v zvezi z ugotavljanjem
(Nadaljevanje na 8. strani)
Stališča, priporočila in sklepi skupščine SR Slovenije
(Nadaljevanje s 7. strani)
in razporejanjem celotnega prihodka in dohodka ter čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter zagotavljajo sočasno in celovito odločanje o dohodku in namenih porabe; ob tem naj posebej proučijo osnove in merila za ugotavljanje dohodka, ki je razultat izjemnih ugodnosti;
—	ocenijo ali so z osnovami in merili za ugotavljanje in merjenje delovnega prispevka ustrezno upoštevane osnove iz prispevka iz živega dela, iz inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti in iz gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi kot minulim delom; pri tem naj se zavzemajo za take osnove in merila, ki spodbujajo nenehno povečevanje dohodka, njegovo smotrno delitev in združevanje in povečevanje produktivnosti; obenem naj ugotovijo, kako uresničujejo stališča sindikatov in Skupščine SR Slovenije o inovacijah in raziskovalni dejavnosti;
—	prednostno obravnavajo in dograjujejo akte, s katerimi urejajo dohodkovne odnose, in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji; pospešijo naj uskladitev drugih samoupravnih sporazumov, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov glede na zakonski rok (11.12.1978), da ne bi zašli v časovno stisko in ne bi bili z zakonom določeni postopki pomanjkljivo izpeljani;
—	ocenjujejo pogoje za organiziranje temeljnih organizacij in drugih oblik samoupravne organiziranosti z vidika uresničevanja družbenoekonomskih odnosov;
Iz doslej navedenih ugotovitev in razmišljanj ter iz kritičnega pregleda oz. analize izvršitve nalog iz programa za izvajanje zakona o združenem delu, katerega je sprejel delavski svet dne 26. 4. 1977, se sam po sebi nakazuje naslednji program dela v letošnjem letu:
1. Z načrtnim in sistematičnim uresničevanjem zakona o združenem delu se mora zagotoviti pravilno samoupravno organiziranost združenega dela in novo kvaliteto v odnosih združevanja dela in sredstev, urejanja medsebojnih delovnih razmerij, uresničevanje samoupravljanja delavcev, predvsem pa dosledno uveljavitev dohodkovnega položaja temeljne organizacije in delavcev v združenem delu.
Program uresničevanja zakona izhaja iz obstoječega stanja družbeno ekonomskih in organizacijskih razmer in še posebej iz samoupravnih
—	ocenijo in preverijo uresničevanje planskih nalog ter skladnost vseh gibanj glede na dogovorjene razvojne usmeritve z vidika izpolnjevanja obveznosti in odgovornosti, ki so jih sprejeli s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, družbenimi plani in njihovimi temelji ter s svojimi planskimi dokumenti; pri novih odločitvah naj upoštevajo stvarne dohodkovne možnosti in s tem prispevajo k skladnejšemu in stabilnejšemu razvoju, k usklajenemu gibanju vseh oblik porabe in s tem k učinkovitemu zadovoljevanju skupnih in splošnih družbenih potreb;
—	z razvijanjem delegatskih odnosov v organizacijah združenega dela ter v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih utrjujejo svoj neposreden vpliv pri odločanju o vseh vprašanjih dela in družbene reprodukcije, skupnih interesih in potrebah združenega dela ter izvrševanju oblasti;
—	uveljavljajo svojo pravico in dolžnost, da so redno, pravočasno, resnično, popolno in na dostopen način obveščeni o vseh tistih vprašanjih, ki so pogoj za njihovo celovito odločanje o njihovih skupnih in vseh družbenih zadevah;
—	uresničujejo pravico in dolžnost varovanja svojih samoupravnih pravic neposredno, po organih upravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole, zlasti z nadzorom izvajanja samoupravnih splošnih aktov, družbenih sredstev in razpolaganja z njimi, uresničevanja načela delitve po delu ter drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov.
splošnih aktov, sprejetih v mesecu januarju 1.1.
2.	V cilju izvajanja določil zakona o združenem delu je treba do kraja izvršiti naslednje naloge:
—	seznanjati delavce z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov s tega področja,
—	izpeljati sprejeto zasnovo nadaljnje samoupravne organiziranosti združenega dela,
—	dosledno izoblikovati in uveljaviti v praksi nove prvine dohodkovnih odnosov tako na področju ustvarjanja in delitve dohodka v temeljni organizaciji, kot na področju delitve sredstev za osebne dohodke,
—	proučiti odnose v zvezi s planiranjem in sistem planiranja izpopolniti,
—	proučiti ureditev medsebojnih delovnih razmerij in to področje na novo obdelati v skladu z določili zakona o združenem delu in republiške-
ga zakona o delovnih razmerjih,
—	proučiti uresničevanje samoupravljanja in celotno področje uskladiti z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov s tega področja,
—	proučiti obstoječe samoupravne splošne akte in jih uskladiti z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov oz. pripraviti in sprejeti nove samoupravne splošne akte.
3.	Zaradi pravilnega izvajanja zakona o združenem delu in da bi se zagotovilo sodelovanje vseh delavcev pri izvrševanju te naloge, je treba:
—	delavce podrobno seznanjati z vsebino in še predvsem z vsemi načelnimi rešitvami zakona o združenem delu in drugih zakonov s tega področja,
—	delavcem morajo biti vsak čas na razpolago zakon o združenem delu in drugi zakoni, kakor tudi vsi obstoječi samoupravni splošni akti.
Za izvedbo te naloge so zadolženi: Izobraževalni center, vodje TOZD in vodje sektorjev ob pomoči družbenopolitičnih organizacij.
Ta naloga je stalna.
4.	Pri izvedbi sprejete zasnove bodoče samoupravne organiziranosti združenega dela je izhajati iz primerjave posameznih organizacijskih oblik z določili ustave in zakona.
Konkretno je rešiti naslednja vprašanja:
—	organiziranje energetsko-vzdrževalne službe,
—	organiziranje delovne skupnosti in posebne finančne službe v njeni sestavi,
—	organiziranje delovnih enot in določitev njihovih pristojnosti.
Za izvedbo te naloge je zadolžena komisija za izvajanje zakona o združenem delu. Sprejem konkretnih sklepov v zvezi s preje navedenimi vprašanji je v izključni pristojnosti delavcev v posamezni temeljni organizaciji ali delovni skupnosti oz. v posameznem njenem delu.
Skrajni rok za izvedbo te naloge je 30. 6. 1978.
5.	Uveljavitev novih dohodkovnih odnosov zahteva, da se sistematično spremlja izvajanje na novo sprejetih samoupravnih splošnih aktov in preverja njihovo uporabnost in primernost v vsakdanji praksi. Dosledno in sproti si je treba prizadevati za izpopolnjevanje in dograjevanje posameznih rešitev, kjer koli se to pokaže za potrebno in s tem zagotavljati vsebinsko spreminjanje družbeno ekonomskih odnosov tako na področju ustvarjanja, pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka kot na področju delitve osebnih dohodkov.
Skrbeti je za dosledno izvedbo zakonskega določila, da dohodek v celoti pripada temeljni organizaciji in da o njem odločajo le delavci temeljne organizacije — ter s tem izvesti odločujoči premik v kakovostno nov družbeno ekonomski položaj delavca v dohodkovnih odnosih.
Posebno pozornost je posvečati:
—	določevanju razmerja med dohodkom in sredstvi za osebne dohodke, katerega je določevati dinamično v odnosu na dinamiko gibanja doseženega dohodka,
—	nenehno je proučevati in izpopolnjevati sistem delitve osebnih dohodkov po delovnem prispevku, ki ga daje delavec s svojim živim delom in z gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije,
—	proučevati in izpopolnjevati je osnove in merila za ugotavljanje in merjenje delavčevega delovnega prispevka,
—	izpopolnjevati je razvid del in nalog, ki jih delavci opravljajo v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti,
—	izpopolnjevati je planiranje del in nalog v delovni skupnosti ter ugotavljanje delovnih rezultatov.
Posebno pozornost je posvečati še naslednjim vprašanjem:
—	združevanju sredstev in odločanju o njih na nivoju delovne organizacije,
—	pridobivanju dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev kot delež pri skupnem prihodku v odnosu do trgovinskih in konfekcijskih organizacij združenega dela,
—	pridobivanju dohodka na podlagi združevanja sredstev kot delež pri skupnem dohodku (poslovna skupnost, banke, zavarovalnice in dr.),
—	pridobivanju dohodka za delovno skupnost skupne službe s svobodno menjavo dela,
—	proučevanju odnosov z
delavci — izvajalci v okviru samoupravnih	interesnih
skupnosti materialne proizvodnje,
—	proučevanju odnosov z
delavci — izvajalci v okviru samoupravnih	interesnih
skupnosti družbenih dejavnosti.
Za izvedbo te naloge je zadolžena delovna skupina za področje dohodkovnih odnosov in planiranje, komisija za izvajanje zakona o združenem delu in komisije TOZD.
Naloga je stalna. Predlogi za spremembo in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov s področja dohodkovnih odnosov morajo biti pripravljeni in sprejeti najkasneje do 11. decembra 1978.
6.	Pri proučitvi odnosov v zvezi s planiranjem in izpopolnitvijo sistema planiranja je treba izvesti zlasti naslednje naloge:
Program za izvajanje zakona o združenem delu
(Nadaljevanje z 8. strani)
—	proučiti samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov delovne organizacije in še posebej zadolžitve in odgovornosti poslovodnih organov in strokovnih služb za pripravo in izvajanje planov,
—	določitev postopka za pripravo planov (metodologija sestavljanja), obravnavanje in sprejemanje planov,
—	spremljanje in evidenca o izvrševanju planov,
—	odgovornost za redno obveščanje delavcev o izpolnjevanju planov in ukrepih v zvezi s plani.
Za izvedbo te naloge je zadolžena delovna skupina za področje dohodkovnih odnosov in planiranja ter komisija za izvajanje zakona o združenem delu.
Rok za izvedbo te naloge je 30. 9. 1978.
7.	Proučitev ureditve medsebojnih delovnih razmerij zahteva predhodno analizo problemov, ki so se pojavljali pri uporabi obstoječih samoupravnih splošnih aktov, vzrokov za nastajanje teh problemov in posledic, ki so nastopale.
Konkretno je treba izvesti naslednje naloge:
—	določiti skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti na področju delovnih razmerij, ki izvirajo iz skupnih interesov,
—	pripraviti predloge novih samoupravnih splošnih aktov s področja delovnih razmerij ter jih predložiti v sprejem delavcem.
Za izvedbo te naloge je zadolžena delovna skupina za področje delovnih razmerij in samoupravnih splošnih aktov ter komisija za izvajanje zakona o združenem delu.
Rok za izvedbo te naloge je 31.8. 1978 s tem, da morajo biti vsi ustrezni samoupravni splošni akti pripravljeni in sprejeti najkasneje do 30. septembra 1978.
8.	Proučitev uresničevanja samoupravljanja in.uskladitev celotnega področja z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov s tega področja zahtevata obdelavo naslednjih vprašanj:
—	odločanja z osebnim izjavljanjem (referendum, zbori delavcev, podpisovanje pismenih izjav),
—	odločanje po delegatih in delegatski sistem,
—	organi upravljanja, izvršilni organi, poslovodni organi,
—	samoupravna delavska kontrola,
—	obveščanje delavcev za potrebe odločanja in kontrole.
Za izvedbo te naloge je zadolžena komisija za izvajanje zakona o združenem delu.
Rok za izvedbo te naloge je 30. 9. 1978.
9.	Proučitev obstoječih samoupravnih splošnih aktov in njihova uskladitev z določili zakona o združenem delu in drugih zakonov zahteva predhodno analizo problemov, ki so se pojavljali pri uporabi obstoječih samoupravnih splošnih aktov, vzrokov za nastajanje teh problemov in posledic, ki so nastajale.
Z zakonskimi določili je treba uskladiti:
—	statute delovne organizacije in temeljnih organizacij,
—	vse ostale samoupravne splošne akte.
Na novo je treba sprejeti:
—	samoupravni sporazum o družbeni samozaščiti in splošni ljudski obrambi,
—	statut delovne skupnosti,
—	pravilnik o volitvah samoupravnih organov.
Za izvedbo te naloge je zadolžena delovna skupina za področje delovnih razmerij in samoupravnih splošnih aktov ter komisija za izvajanje zakona o združenem delu.
Skrajni rok za pripravo in sprejem vseh navedenih samoupravnih splošnih aktov je 25. 11. 1978.
10.	Komisijo za izvajanje zakona o združenem delu se pooblašča, da po potrebi imenuje še druge ustrezne strokovne oz. delovne skupine, če se to pokaže za potrebno zaradi nemotenega izvajanja tega programa.
Delovna oziroma strokovna skupina sme zaradi obravnave posameznih vprašanj pozvati k sodelovanju tudi druge strokovne delavce.
11.	Komisija za izvajanje zakona o združenem delu sme v opravičenih primerih podaljšati roke, določene v tem programu, za največ 30 dni, vendar pa se v takem primeru ne sme prekoračiti z zakonom določenega skrajnega roka.
12.	Komisija za izvajanje zakona o združenem delu je dolžna obveščati delavce, organe upravljanja, organe samoupravne delavske kontrole in sindikat o realizaciji tega programa najmanj enkrat tro-mesečno.
DOPISUJTE V
TEKSTILEC
25. aprila - volitve samoupravnih organov
Delavski svet delovne organizacije je na zadnji seji dne 28. marca sprejel sklep o razpisu volitev samoupravnih organov, ki bodo v torek, 25. aprila. V delavski svet delovne organizacije bomo izvolili 43 delegatov in 22 namestnikov. V TOZD Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica ter Delovni skupnosti Skupne službe bomo izvolili po 10 delegatov in 5 namestnikov, TOZD Prehrana in oddih pa 3 delegate in 2 namestnika. V skupni odbor samoupravne delavske kontrole bomo izvolili 9 članov in 5 namestnikov; TOZD Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica in DS Skupne službe po 2 člana in 1 namestnika, TOZD Prehrana in oddiha pa 1 člana in 1 namestnika.
Na isti dan, t. j. 25. aprila bomo volili tudi delavske svete Temeljnih organizacij združenega dela in DS Skupne službe ter delavske svete delovnih enot in druge neposredno izvoljene samoupravne organe.
Nosilec priprav in izvedbe volitev so osnovne organizacije sindikata vključno z drugimi družbeno-političnimi organizacijami, ki imajo nalogo, da skličejo kandidacijske konference zaradi določitve oz. izbire kandidatov in sestave kandidatnih list.
V času, ko to poročamo, so priprave na volitve v polnem razmahu. Skoraj povsod so kandidatne liste že tudi pripravljene. Neposredno bomo izvolili v naše samoupravne organe skupaj 276 članov in
120 namestnikov, posredno pa 116 članov in 6 namestnikov.
Neposredno bomo izvolili delavski svet delovne organizacije, skupni odbor samoupravne delavske kontrole, delavske svete TOZD in DS Skupne službe, delavske svete delovnih enot, disciplinske komisije in odbore samoupravne delavske kontrole. Posredno pa bomo izvolili odbore za gospodarstvo, odbore za osebne dohodke, odbore za delovna razmerja ter odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Delavski svet je na zadnji seji imenoval tudi odbor za pripravo kandidatnih list za kolegijske izvršilne organe, odbor za splošne zadeve, odbor za varstvo pri delu, odbor za stanovanjske zadeve, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, odbor za koordinacijo nagrajevanja, odbor za informiranje, odbor za izobraževanje in odbor za gospodarstvo. Kandidatna lista bo predložena v izvolitev na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta delovne organizacije.
Naj ob koncu v ilustracijo navedemo, da bomo neposredno izvolili skupaj 276 članov in 120 namestnikov v samoupravne organe, posredno pa 116 članov in 6 namestnikov. Skupaj bo torej izvoljenih 392 članov in 1266 namestnikov. Če temu prištejemo še kolegijske izvršilne organe, katerih skupno število je 66 članov, bo v organih samoupravljanja zajetih 458 delavcev.
R. S.
25. aprila vsi na volitve!
S tem bomo opravili svojo samoupravno dolžnost
	
f	 • Rak na doj k: -	 =				s’ ki in mamografija • 	J)
Zgodnje odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki je pomembno zaradi tega, da se čimbolj skrajša obdobje (čas) med prvimi znaki te bolezni in začetkom zdravljenja. Le-to je namreč uspešnejše v začetnem razvoju bolezni, medtem ko je v kasnejših stadijih (razvojnih obdobjih) bolj vprašljivo (dvomljivo) in manj uspešno.
Odkrivanje znakov bolezni je prvenstveno naloga vsake ženske, ki s samopregledova-njem dojk lahko ugotovi za-trdino, izcedek iz bradavice ali bolečino. Če najde tako spremembo, se zglasi (javi) pri zdravniku, ki opravi klinični pregled in odloči ali je potrebna napotitev v Mikrocenter za bolezni dojk v Splošni bolnici Jesenice.
Poleg teh žena, ki so se same javile zdravniku zaradi sprememb opaženih pri samopre-gledovanju, so tudi vsi zdravniki, tako splošne medicine kot ginekologi, dolžni opraviti klinični pregled dojk tudi pri ženskah, ki prihajajo po zdravniško pomoč zaradi kakih drugih težav oz. bolezni.
Ženske prihajajo torej v Mikrocenter za bolezni dojk napotene od izbranih zdravnikov (splošne medicine) ali ginekologov. V Mikrocentru je žena ponovno klinično pregledana in če je potrebno tudi rentgensko slikana (mamografirana). Na osnovi slike-mamograma in kliničnega pregleda se ugotovi tudi eventualna potreba po pregledu tkiva dojke ali ta-koimenovani citološki preiskavi.
Mamografija je potemtakem le del celotne preiskave, ki pripomore skupno s kliničnim pregledom in še eventualno citološko preiskavo do ugotovitve raka na dojki. Če tako celostna preiskava zanesljivo opredeli oz. potrdi, da so bolezenski znaki rak, potem se žensko napoti na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljani.
V nekaterih primerih, ko je rezultat pregleda dvomljiv in so potrebne za dokončno potrditev še druge dodatne preiskave, kot tudi možnost takojšnje operacije, napoti Mikrocenter žensko prav tako na Onkološki inštitut.
Odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki gre torej od izbranih zdravnikov in ginekologov, ki odbirajo žene za pregled v Mikrocentru — do tega centra — ki nato pošilja žene na Onkološki inštitut ali zaradi zdravljenja ali pa na dodatne preiskave.
Akcija zbiranja sredstev za nabavo rentgenskega aparata za odkrivanje raka na dojki (mamomata), je presegla pri-
čakovanja, saj je bilo zbranih več sredstev, kot je bilo predvideno. Nabavljena sta bila dva aparata, ker je to po prvotnih predvidevanjih izgle-dalo utemeljeno. Kasnejše ugotavljanje potreb in porabe pa je pokazalo, da zadostuje za populacijo Gorenjske en sam mamomat oz. en center za bolezni dojk. Tako deluje že od 8. julija 1977, v sestavu Splošne bolnice Jesenice, Mikrocenter za bolezni dojk, ki je strokovno in organizacijsko zadolžen za kvalificirano detekcijo (odkrivanje) in zgodnjo diagnostiko raka na dojki.
Za uspešno uresničitev tega programa pa je potrebno zagotoviti nekatere ukrepe in izpolniti nekatere predstoječe naloge.
Na prvem mestu je gotovo vzgojno-prosvetno delo med ženskami, ki jim je potrebno ob vsaki priliki in kontinuirano pojasnjevati nujnost in koristnost samopregledova-nja dojk. To pa naj bi ne bila zgolj strokovna akcija zdravstvene službe, temveč širša družbena akcija odgovornih organov. Za dosego tega cilja, bi bilo zelo priporočljivo izdelati propagandni material v zvezi s samopregledovanjem dojk, s katerim bi se lahko resnično vnesel med ženske pravilen odnos do samopregledova-nja.
Z doktrinarno vzgojo vseh zdravstvenih kadrov (delavcev) in vključitvijo zdravnikov v ambulantah splošne medicine, dispanzerjih za žene in ginekoloških specialističnih ordinacijah v rutinsko klinično pregledovanje dojk, bo zagotovljeno pošiljanje odbranih primerov v Mikrocenter za bolezni dojk.
Kompleksni pregled v Mikrocentru, ki obsega poleg kliničnega in rentgenskega pregleda tudi citološko preiskavo, naj bi zagotovil odkrivanje bolezni, ko je le-ta še omejena na dojko in so sodobni načini zdravljenja takih bolnic zadovoljivi. V sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani pa je obravnavanje bolnic zaokroženo v celoto, s čimer so zagotovljene vse eventualno še potrebne preiskave, kot tudi odgovarjajoče zdravljenje.
Posebej moramo poudariti, da tudi po takšnem kompletnem pregledu, ki pokaže, da ženska nima raka na dojki, lahko že v naslednjih dneh prične razvoj bolezni in bolezenskih znakov, ki jih pa pravočasno odkrije lahko predvsem ženska sama, v kolikor ima pravilen odnos do samo-pregledovanja dojk.
Boj proti raku dojke bo uspešen le kot trajno prepleta-
nje samopregledovanja in zdravniških pregledov.
Na koncu povejmo še to, da bodo presežna sredstva, tako tista dobljena iz prodaje drugega aparata, kot tudi tista iz več zbrane vsote, uporabljena zgolj in samo za obnovitev in dopolnitev aparatur in inštrumentov, ki služijo zdravstvenemu varstvu žena.
Ob nenadni izgubi moža
FRANCA PODGORŠEK se najlepše zahvaljujem sodelavcem v predilnici za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat hvala.
Nada Podgoršek
Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža
VINKA LUNARJA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem tkalnice obrata II ter 00 sindikata za poklonjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujem mojim sodelavcem hale A-l za poklonjeni venec in tolažljive besede. Najlepša hvala govorniku Janezu Kotniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti
Žalujoča žena Vera
Ob izgubi drage mame in stare mame Marije Semen se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam navijalnice obrata II za denarno pomoč, venec in izrečeno sožalje. Žalujoča hčerka Ivanka in ostalo sorodstvo
Ob izgubi dragega očeta se vsem sodelavcem najlepše zahvaljujem za poklonjeno cvetje in izraženo sožalje.
Metka Strniša
Ob smrti žene in mame REZKE ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem VES I za poklonjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Mož Lojze in sin Lojze
Predlog za najracionalnejšo porabo in porazdelitev teh sredstev, ki ga bo pripravil Zdravstveni svet, bo dan v obravnavo vsem občinskim zdravstvenim skupnostim, v okviru katerih bodo lahko delegatke, kot zastopnice vseh gorenjskih žena, zagotovile pravilno porabo presežnih finančnih sredstev.
dr. Tomaž AHLIN
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sindikatu predilnice za poklonjena darila, ki mi bodo v trajen spomin. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Angela Kozjek
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem 00 sindikata skupnih služb za lepo spominsko darilo, kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov.
Alojz Kadunc
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in 00 sindikata tkalnice zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje in lepa spominska in praktična darila, ki so mi jih poklonili in ki me bodo vedno spominjala na dobre sodelavce.
Vsem zaposlenim v DE tkalnica II, kakor tudi celotni delovni organizaciji, želim še mnogo delovnih uspehov.
Tone Rakovec
TEKSTILEC — glasi-lo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani:	Frane Mihelčič,
Saša Valentinčič, Slavka Rojitia, Peter Jeko-vec in Paria Blažič. Tisk:	GP »Gorenjski
tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI

Zahvale