Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZYEZE DEL.OTNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEY C E LJ A-O K O LI C E IN SOSTANJA
Celje, sobota, 15. avgusta 1953
leto VI. — St. 32 — cena 8 DIN
Ureja uredniški edbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. PoStnina
plačana v gotovim.
Pozdravljeni hmeljarji
na Evropskem kongresu
Savinjski hmeljarji v zadovoljstvu
pozdravljajo III. kongres Evropskega
biroja za hmeljarstvo.
Evropski biro za hmeljarstvo je prav-
zaprav še mlada organizacija. Ustanov-
ljena je bila šele pred tremi leti. Usta-
novna skupščina je bila avgusta mese-
ca 1951 v Strasbourgu. Ze ta skupščina
je jasno odredila namen, ki ga naj ima
Evropski biro za hmeljarstvo: doseči,
da bo evropsko hmeljarstvo doseglo
čim večji razviah v kvaliteti in kvan-
titeti, vendar tako, da bi proizvodnja
hmelja ostala kolikor mogoče uravno-
vešena s potrebo hmelja na svetovnem
tržišču. Da bi ta organizacija svoj na-
men lahko dosegla, si je zadala pred-
vsem naslednje naloge: zbiranj-e po-
datkov o hmeljskih površinah in hmelj-
skih žetvah v raznih državah, o uvozu
in izvozu hmelja posameznih držav, o
proizvodnji in prodaji piva itd. Vsako
leto tudi oceni hmeljsko žetev ter daje
svojim članicam ustrezna navodila. Vsi
podatki in napotila, ki jih daje Evrop-
ski biro svojim članicam lahko torej
slednjim izredno koristijo. Pripomniti
pa moramo, da sklepi ali navodila te
organizacije za članstvo niso obvezni,
temveč služijo nacionalnim organizaci-
jam pri orientaciji za razvoj hmeljar-
stva. Pri Evropskem biroju za hmeljar-
stvo obstoja tudi znanstvena komisija,
ki posreduje izkušnje vsem članicam.
Nova dognanja niso samo last posamez-
ne članice. To pa je posebno važno za
nas, ki se zavedamo, da nam le izvrst-
na kvaliteta našega hmelja lahko ohra-
ni osvojeno tržišče.
Ze drugi kongres, ki se je bil lansko
leto v avgustu mesecu v Nürnbergu, je
pokazal, da je Evropski biro zadostil
svojemu namenu in dosegel v kratkem
razdobju precejšnje uspehe. In tako
kot je bil lanskoletni kongres bilanca
dela od ustanovitve, tako bo tudi le-
' tošnji kongres pregled dela v pretek-
lem letu. Prepričani smo, da bo tudi
letošnja bilanca pozitivna. Delo letoš-
njega kongresa bo še posebej važno za
naše savinjsko hmeljarstvo, saj savinj-
ski hmeljarji tvorijo veliko večino med
jugoslovanskimi proizvajalci hmelja.
Za nas so še nekatera važna vprašanja
odprta, kakor jih nakazuje naše poro-
čilo o hmeljarstvu. Nismo še dosegli
predvojnih površin, ki smo jih imeli
pod hmeljem, čeprav so druge države
— članice Evropskega biroja že dosegle
in nekatere celo presegle predvojne po-
vršine. Se celih 1.000 ha bomo morali
posaditi s hmeljem, da bomo cilj do-
segli. Zakaj smo zaostali? Prevelike so
bile naše žrtve med vojno, preveč je
bilo nesreč po vojni, .od elementarnih
pa vse do brezprimernega pritiska so-
vjetskega bloka. Vse to je zahtevalo
ogromnih naporov od naših delovnih
ljudi in tudi naših hmeljarjev. Toda se-
daj je ta čas mimo. Največje težave so
za nami. Cas je torej, da zamujeno po-
pravimo in zato imamo vse pogoje in
pravico. Prepričani smo, da bo tudi
kongres Evropskega biroja za hmeljar-
stvo podprl to našo upravičeno težnjo
ter jo vskladil s potrebami razširjanja
hmeljišč v Evropi. Mi pa bomo to na-
logo rešili tako, da bomo dali tržišču
res najkvalitetnejše blago. Svobodni
proizvajalci — hmeljarji, ki sami
upravljajo z razvojem hmeljarstva bo-
do to tudi dokazali.
Zaradi tega j" letošnji kongres za
nas zelo pomemben. Pomemben pa je
še tudi z druge strani. Našemu hmeljar-
ju bodo podali roko Anglež, Francoz,
Belgijec in Nemec. Ta kongres je to-
rej mednarodni. Ni slučaj, da se vrši v
Jugoslaviji. Naša država je že nešteto-
krat pokazala, da trdno stoji na strani
vseh tistih narodov, ki si žele mir in
napredek in za te cilje tudi doprinaša
velike žrtve. Zato ni čudno, da se vse
več in več mednarodnih manifestacij iz
različnih področij vrši prav v naši drža-
vi. Socialistična Jugoslavija, čeprav
majhna, je postala simbol svobode, mi-
ru in napredka, zato nam dajejo tudi
velike države vsa priznanja. Zato so
tudi hmeljarji ponosni, da se vrši hme-
ljarski kongres Evropskega biroja prav
pri nas, čeprav se po svojem obisku in
Številu delegatov ne da primerjati z
drugimi kongresi,
Iskreno želimo, da bi tudi ta kongres
» svojimi zaključki pripomogel k na-
predku hmeljarstva, po svojem medna-
rodnem značaju pa, čeprav le v manj-
šem okviru, k utrjevanju prijateljske-
Oa sožitja in medsebojnega spoštovanja
^alih in velikih narodov v tem delu
sveta.
V tem duhu pozdravljamo kongres
evropskega biroja za hmeljarstvo in
želimo obilo uspehov.
Osnovne organizacije Zveze komunistov
v Celju so se proučevonja pisma [И ZK]
otile z najvEčjo odgovornostjo
2e več kot deset dni poteka v osnov-
nih organizacijah Zveze komunistov v
Celju živahno razpravljanje o vsebini
in namenu pisma CK ZKJ. Lahko trdi-
mo, da se je večina organizacij lotila
tega dela z veliko odgovornostjo; v vseh
organizacijah skušajo v smislu vsebine
pisma razčleniti lastne napake in po-
vsod sprejemajo sklepe, ki naj bodo
napotuo za delo v bodoče.
Kljub tej pozitivni ugotovitvi pa so
se pri proučevanju pisma le pokazale
slabosti. Na sestankih osnovnih organi-
zacij ZK se je pokazalo, da so komu-
nisti o vsebini pisma razpravljali pre-
več načelno. Niso bili redki primeri, da
so komunisti ugotavljali napake drugihi,
svojih lastruih pa niso videli. Tak način
razpravljanja je potrdil, da je pri čla-
nih osnovnih organizacij premalo razvit
čut samokritičjiosti, kar pa je bistvene
važnosti za prelomnico pri delu. V vrsti
napak se je pokazalo še to,* da so se
nekatere osnovne organizacije lotile
proučevanja pisma zelo površno. Po-
gosti so bili tudi primeri, da so sekre-
tarji osnovnih organtzaoij zadrževali
pisma v miznicah, namesto da bi jih
izročili članom.
V razpravi o vsebini pisma se je po-
kazalo tudi to, da so mnoge organiza-
cije in njeni člani vzeli pismo kot štu-
dijski maternal, ne pa kot pripomoček,
s katerim bi napravui prelomnico s
starimi metodami dela.
Glede na obširnost pisma in pa Sz
dosedanje prakse razpravljanja kaže,
da bo v osnovnih organizacijah Zveze
komunistov v Celju vsebina pisma še
dolgo časa naj glavne j ši predmet dela in
razpravljanja.
V osnovnih organizacijah Zreee ko-
munistov se je uveljavUo načelo, da
komunisti danes niso več odgovorni za
nadaljnji razvoj socialLz:ma pri nas.
Nekatere osnovne organizacije ZK so
tudi: izgubile lik politične organizacije.
Značilnost takšnega stanja je tudi v
tem, da velika večina delegatov na
mestni konferenci Zveze komunistov ni
prenesla njenih sklepov na ostale člane.
V to poglavje spada tudi mišljenje, da
je vse demokratično, kar govori reak-
dija. Zaradi tega se dogaja, da komu-
nisti na najrazličnejših sestankih mol-
čijo, v privatnem življenju pa celo pri-
trjujejo tistim, ki širlijo in »tolmačijo«
protisocialistične težnje.
Razprava o vsebini pisma CK ZKJ je
pokazala še veliko pomanjkljivost v
'ideološkem delu. Med 42 osnovnimi or-
ganizacijami je le malo takih, ki delajo
tudi na tem polju. Revijo »Komunist«
le malokdo čita. Tudi seminarje po ak-
tualnih vprašanjih v največjem števflu
zamujajo prav sekretarji osnovnih or-
ganizacij !
Komunisti^ zlasti v podjetjih, še da-
nes zastopajo nepravilno stališče v tol-
mačenju stopenj akumulacije. Pnimeri
se, da prav oni zastopajo stališča, ki so
največkrat v nasprotju z uredbami ter
našo gospodarsko politiko, predvsem
okoli vprašanja — delitve dobička. Na-
mesto da bi komunisti nastopali proti
škodljivim interesom posameznikov, pa
so po navadi tiho in se povlečejo v
ozadje dz strahu, da se ne bi komu
zamerilL To je oportunizem, ki je tuj
komunističnim načelom!
9 Preboldu so obravnavali pismo GK ZK]
v petek, dne 7. avgusta so se zbrali
komunisti iz Prebolda na občinsko par-
tijsko konferenco, katere se je udeležu
tudi zastopnik Okrajnega komiteja ZK
Celje-okolica tovariš Jože Piki. Iz po-
ročila sekretarja občinskega komiteja
ZK tovariša Antona Burkeljca je bilo
razvidno, da je v delu p>osameznih par-
tijcev kakor tudi partijskih organizacij
mnogo nedostatkov, ki v glavnem izvi-
rajo dz slabega ideološkega nivoja po-
sameznih komunistov, ki se ne trudijo,
da bi spoznavali našo družbeno proble-
matiko in jo pravilno tolmačili med
volivci. Vzrok slabega dela v partijskih
organizacijah je brez dvoma tudi v tem,
da i)Osamezni komunisti niso preštudi-
rali materiala iz VI. kongresa ZKJ v
Zagrebu. Tudi v delu množičnih organi-
zacij komunisti premalo sodelujejo. Od
7 novo izvoljenih vaških, odborov SZDL
je v teh aktivih samo nekaj komunistov,
vsi drugi pa so se izogibalii, da bi pre-
vzeli kakršno koli odgovornost v tej
organizaciji. Organizacije SZDL so se v
zadnjem času organizacijsko utrdile in
povečale število članstva za približno
lO/o v okviru občine, za kar pa je zelo
malo zaslug posameznih partijcev. V
partijski organizaciji v Seščah in te-
kstilni tovarni vlada nedisciplina pri
pobiranju članarine, za katero so neka-
ten: komunisti v zaostanku po nekaj
mesecev.
Sindikalna organizacija v tekstilni to-
varni je sicer agilna s sestanki svojega
odbora, vendar mnogo premalo stori za
političniL dvig delavstva, da bi le-to po-
stalo aktivni politični činitelj v organi-
zacijah SZDL na vasi, česar pa doslej
ni bilo; tudi tukaj nosijo odgovornost
komunisti.
Stanje v KZ Prebold in Šešče je sicer
računsko zadovoljivo, vendar se vse
delo opravlja brez vsake politične
spremljave, ne osvetljujejo se problemi
kmetijskega zadružništva z istočasnim
političnim razglabljanjem in pojasnje-
vanjem naših gospodarskih problemov.
Komunisti so kritizirali tudi delo
ljudskega odbora občine, ki premalo
sklicuje zbore volivcev, da bi bil bolj
povezan z njimi. Tudi delo okrajnega
ljudskega odbora so knitizirali, pred-
vsem upravo za dohodke, ki je odpisala
davčni dolg sestram Vedenik iz leta
1951 kljub sklepu občinskega ljudskega
odbora Prebold, da se dolg ne odpiše,
ker so imenovane v stanju, da plačajo
davčni dolg in ker je bila odmera zanje
sorazmerno z drugimi izredno nizka.
Tudi vnašanje malomeščanske misel-
nosti v vrstah partijskih organizacij in
posameznikov so ostro obsodili. Tudi v
Preboldu so se zelo razširili nazivi go-
spod in gospa, predvsem v trgovinah.
Za izboljšanje svojega dela so skle-
nili, da bodo okrepili disciplino v fevo-
jih vrstah, dvigali ideološko raven s
proučevanjem gospodarske problemati-
ke, bolj kot doslej bodo sodelovali v
množičnih organizacijah in se borili
proti vsem tujim vplivom v naši Par-
tiji. Iz partijskih vrst pa bodo izključili
nedisciplinirane komuniste in tiste, ki
s svojo mlačnostjo do političnega dela
ne zaslužijo tega imena. K. I.
Danes, 15. avgusta se je v 2alcu začel evropski hmeljarski kongres, katerega so se poleg domačih hmeljarjev
iz Savinjske doline in Vojvodine udeležui še številni delegati iz Anglije, Francije, Nemčije in Belgije. Gostje si bodo
poleg hmeljskih nasadov ogledali še Logarsko dolino. Zasedanje bo trajalo tri dni.
Zadfužnihi pregledujejo
uspehe polletnega dela
Eadrnžniki v c«ljskem okraju spet
•ivahno razpravljajo o svojih proble-
mih. Upravni odbori splošnih kmetijskih
zadrug na polletnih občnih zborih po-
laga^d pred 'Zadružniki obračun pol-
letnega dela. Čeprav ti občni zbori niso
to pot tako obiskani, kakor so bili ob
koncu lanskega leta, smo lahko z njimi
kljub temu zadovoljni. Ce je obisk na
teh zborih v primerjavi s prejšnjimi
nekoliko slabši, vzrok ni v tem, da se
zadružniki za delo zadrug ne zanimajo
dovolj, da njenega dela, uspehjov in ne-
uspehov ne spremljajo, ampak je vzrok
predvsem v tem, ker padajo ti zbori
prav v čas najbolj razgibane kmetijske
dejavnosti in zadružniki ob letošnjem
muhavem vremenu vneto izkoriščajo
tudi nedelje za delo na polju, kot so
žetev, mlačev, škropljenje in podobno.
Zato pa tisti, ki se kljub temu še od-
trgajo in prihajajo na polletne občne
zbore, nič manj živo ne razpravljajo o
vsem, kar zadeva kmetijsko proizvod-
njo.
Marsikje so zadružniki prišli na dan
z zdravimi in konkretnimi predlogi o
skupni akciji proti rastlinskim škod-
ljivcem, govorili so o vzreji kvalitet-
nejše živine, e povečanju krmskih baz,
o kisanju krme in graditvi silosov, o
kmetijskem šolstvu in vzgoji mladih
kmetijskih strokovnjakov ter za te po-
trebe namenili primerne vsote. Občni
zbor zadružnikov v Konjicah je za te
namene določil 100.000 dinarjev. Tako
zadružniki s takim razpravljanjem, ko
konkretno rešujejo kmetijsko proizvod-
na vprašanja s svojega področja, po-
sredne že tudi dajejo pobude za uree-
ničenje misli iz Vsnutka o desetletnem
perspektivnem planu razvoja kmetij-
stva v celjskem okraju.
Od 73 splošnih kmetijskih zadrug,
kolikor jih je trenutno na področju
celjskega okraja, je polletni občni zbor
opravilo đoslej že več kot dve tretjini
zadrug. Razen nekaj primerov so bili
občni zbori že domala v vseh večjih
zadrugah, ki se seveda tudi lahko po-
hvalijo z lepimi uspehi. Nekatere med
njimi so dosegle tudi po dva in pol
milijona čistega dobička. Ta dobiček
bodo zadruge seveda spet koristno upo-
rabile za pospeševanje kmetijstva na
svojem področju. Izmed 51 zadrug, ki
so doslej že predložile svoje polletne
bilance, jih je med njimi 48, ki so
ustvarile skoraj 51 milijonov dinarjev
čistega dobička. Tri med njimi pa so
seveda prvo polletje zaključile z zgubo.
To so Gotovlje, Grobelno in Lemberg.
Čeprav je zguba v vseh treh zadrugah
neznatna — 165.000 dinarjev — pa ti
primeri vendar resno opozarjajo tako
upravne kot nadzorne odbore, da je
marsikaj v teh zadrugah šlo krivo pot.
Upravni in nadzorni odbori v teh za-
drugah bodo storili prav, če čimprej
sedejo za mizo in stvari, ki so še šepale
v prvem polletju, ne le temeljito pre-
rešetajo, ampak tudi hitro in učinkovito
ukrepajo, da tako vsaj v drugem pol-
letju odpravijo šibke točke njihovega
gospodarstva ter postavijo zadrugo na
zdrave gospodarske temelje.
To pa naj velja tudi za vse druge
zadruge, ki so morda ob pravkar minu-
lem polletju sicer zabeležile več ali
manj pomembne uspehe, pa bi kakršno
koli popuščanje upravnega ali nadzor-
nega odbora utegnilo zadrugo gospodar-
sko oslabiti. Zadružniki v Petrovčah bi
vedeli o tem marsikaj povedati. Minulo
nedeljo, ko so razpravljali o svojih pro-
blemih — pogovor se je večji del sukal
seveda okoli hmelja — so med drugim
hoteli vedeti tudi tisto zgodbo o moki.
Marsikaj o tem so že slišali tako mimo-
grede. Eden je vedel o njej to, drugi
spet drugo. Resnica pa je bila, da je
zadruga zaradi nepremišljenega nakupa
celega vagona moke prav v trenutku,
ko so cene začele padati, imela nič več
in nič manj kot pol milijona dinarjev
zgube. Ta zguba jim je seveda »odžrla«
domala ves dobiček prvega polletja, saj
jim je ostalo le še borih 44.000 dinarjev.
Zaradi takšne nespretne, slabo premiš-
ljene kupčije je šel ves polletni trud
zadružnikov po vodi. In namesto da bi
ta dobiček s pridom uporabili bodisi za
gradnjo zadr4ižnega doma ali za potrebe
kmetijstva na svojem področju, je ta
dobiček šel v žep tistih, ki so znali
svoje zaloge v zadnjem trenutku, a še
vendar pravočasno, spraviti v denar.
Kljub temu, če zadruga zaradi takšne
»smole« ni mogla pokazati posebnega
uspeha, ostalo delo vendar le ni bilo
nepomembno. Škropljenje sadnega
drevja je bilo z majhnimi izjemami še
kar dobro opravljeno. Slaba stran pri
tem škropljenju je bila le, da niso
škropili kompleksno in da je zato nekaj
sadnega drevja ostalo nepoškopljenega.
To pa se po vsej verjetnosti ne bi zgo-
dilo, če bi zadruga imela dovolj veliko
zalogo škopiv. Med nekaj čez 200 hme-
ljarjev s • svojega okoliša je zadruga
razdelila nad 3000 ton umetnih gnojil
in skoraj trikrat toliko tudi premoga.
V celoti je zadruga posredovala hme-
ljarjem s svojega področja za skoraj
4,300.000 dinarjev reprodukcijskega ma-
teriala. V veliki meri sta svojo nalogo
izvršila tudi strojni in sadjarsko-hme-
Ijarski odsek zadruge, ki sta zadružni-
kom orala, škropila, prav sedaj pa je
strojni odsek še zlasti angažiran z mlač-
vijo žit. Strojni odsek, ki se je še ne-
davno okrepil, ko je dobil nekaj trak-
torjev iz reorganizirane kmeti^ke de-
lovne zadruge, pa se je seveda boril
tudi s težavami, zlasti na začetku, ko
ni imel za svoje stroje niti primernih
garaž. Traktorji in priključki so bili raz-
treseni po raznih šupah, zato je bil
zlasti nadzor nad njimi nekoliko otež-
kočen. Tudi smo s strani zadružnikov
čuli pritožbe o traktoristih, ki so bili
pri svojem delu včasih bodisi površni
ali pa so se izogibali del, ki jim niso
bila všeč.
Nobene dejavnosti pa ni pokazal ži-
vinorejski odsek. Ta je bil le na papirju
in zadružnik iz Drešinje vasi je izrekel
na njegov račun nekaj kritičnih misli.
»Vse preveč zapiramo našo živino v
hleve,« je rekel. »Vse dotlej, dokler bo-
mo živino držali le v hlevih, ne smemo
pričakovati od nje ničesar več, kakor
nam daje sedaj!« Kritika pa je padla
tudi na račun gradnje zadružnega do-
ma. Gradnja tega vse prepočasi na-
preduje, tatvine gradbenega materiata
pa dokazujejo, da je ta preslabo zava-
rovan in da zadruga o njem ne vodi
dovolj skrbi. Ne glede na to pa je bilo
težišče vse dejavnosti slej ko prej le
preveč še na trgovini.
Ob teh napakah, ki jih je nakazal
polletni zbor, je upravni odbor nedvom-
no dobil bogate napotke za svoje delo.
In če jih bo upošteval, za kar je doslej
pokazal že dovolj dobre volje, niti naj-
manj ne dvomimo, da bo te težave s
pravo zadružno žilavostjo tudi uspešno
premostil. Vsem drugim pa naj bo ta
primer iz Petrovč v svarilo, kam vodi
pot. kadar se v zadrugi razpasejo sa-
movolja, neodgovornost in nedisciplina
uslužbencev, budnost upravnega in nad-
zornega odbora pa ni vselej na višku.
Crt
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 15. avgiista 195i
Stev. 32
Pogled po svetu
v času, ko se ljudje držijo navodila
starodavnega modrijana: »Jej, pij, de-
laj, ostali čas prepotuj«, ko izrabijo sle-
herno priložnost, da spremene družbo
in pokrajino, se diplomati na vseh kon-
tinentih prav nič ne pospečajo čarom
poznega poletja. Ameriški zunanji mi-
nister Dulles je končno izročil Sing
Man Rijv, veliko bulo Bele hiše o vza-
jemni varnosti med ZDA in Korejo.
Ce bo Severna Koreja ponovno napad-
la, stopi Amerika v vojno in Južna Ko-
reja ostane slej ko prej veliko mosti-
šče amerikanskega imperializma pred
vrati bogate Mandžurije in kitajskega
cesarstva, ki je zdaj v rokah Maotse-
tunga. Vojaški pakt vsebuje tudi po-
membne politične klauzule. Če bodo za-
stopniki Severne Koreje pokazali ru-
sko ali kitajsko karto, namesto da bi
pokazali voljo po enotni, neodvisni Ko-
reji, potem Južna Koreja in ZDA v 28
dneh izrujeta drevesce miru. Skratka,
zaradi premirja na Koreji naj bog Mars
še nikar ne pogasi ognja v svojih ko-
vačnicah in orožarnah. Kakor prej ima
svet dva obraza, podoben bogu Janu:
eden je nadepoln, drugi mikogled.
Prvi večji govor novega diktatorja
SZ Malenkova ni pregnal grozečih
oblakov s političnega firmamenta, saj
se je okrogli Malenkov ponašal z vodi-
kovo bombo, z močjo ruskega orožja,
očital Ameriki agresijo, na drugi strani
pa snubil Japonsko, Angleže in zlasti
Francoze, za katere prav dobro ve, da
jim je vsaka revanžna politika do po-
vojne Nemčije bolj pri srcu kakor pa
ameriški načrti o evropski skupnosti.
To pomeni, da si oba imperializma v
hladni vojni zadnje dni prav nič ne
prizanašata, da si drug drugemu očitata
vse, kar svet v resnici vzdržuje v sta-
novitni napetosti. Oba se samozavestno
trkata po prsih, češ močnejši smo kot
kdaj koli. Zapadni imperializem pa si
pri teni vendarle obeta neko prednost:
v vzhodnem bloku je nekaj, kar govori
o globoki nezadovoljnosti, o hudih no-
tranjih potresih. Tudi »čiščenje« v Se-
verni Koreji verjetno ni tako od muh.
Ultimativni ton Dullesovih zadnjih iz-
jav kaže, da nestrpni zastopniki ameri-
škega imperializma pretiravajo pomen
in obseg teh notranjih pretresov. Ni
čudno, če Angleži odkrito izražajo svo-
jo nevoljo nad makartizmom, preveč
jim gre za to, da bi na planetu ohranili
ravnovesje, pri katerem bi imeli prav
Angleži glavno besedo. Rusom verjetno
to prav pride. Razgovor poglavarja šti-
rih velikih držav, bi jim marsikaj na-
vrgel, saj se trenutno res ne počutijo
dobro. Malenkov je priznal »skozi ro-
žice«, da je v SZ pomanjkanje, da pa
ga v dveh, treh letih ne bo več. Stara
politika obljub! Šibka injekcija, »bla-
žev žegen«, ki mu nekoč vendarle mora
nekaj slediti.
V Italiji je Piccioni prebrodil najhuj-
še in podoba je, da bo sestavil novo
vlado iz krščanskih demokratov, libe-
ralcev in republikancev, ki jih bodo
podprli še socialdemokrati. Saragat, ki
je vrgel De Gasperija, je zdaj s svojim
stališčem podprl Piccionija. Pravijo, da
ta vlada vendarle pomeni nek napre-
dek, češ, da je zmagala v centru levica
in z liberalci naprednejši industrijski
sever proti fevdalcem in agrarcem z ju-
ga, ki sestavljajo monarhistično stran-
ko in demokratsko desnico. Toda vpra-
šanje je, če bo ta vlada lahko izpolnila
program, ki ima res levičarski nadih.
Klerikalni elementi v vladi so tako
močni, da lahko preprečijo vsako pa-
metno reformo.
Romanska sestra Francija pravkar
preživlja težko krizo zaradi štrajka pro-
metnih delavcev. Francoski konzument
se je uprl, ker je že do zdaj težko pre-
našala socialno politiko francoskih po-
vojnih vlad, zdaj pa Zaniel grozi z re-
formami, ki bi še bolj odkupile fevdal-
ne interese francoskega velekapitala,
čigar predstavnik Zaniel tudi je ... Vla-
da se pogaja s sindikati. Položaj tudi
zanjo ni rožnat. V teh dneh je v Fran-
ciji ogromen tujski promet, saj pravijo,
da samo ažurna obala lahko sprejme v
dveh mesecih 8 milijonov tujcev. Takle
štrajk nekaj pomeni, pokaže moč de-
lovnega človeka in pretrese državo v
temeljih, pokaže pa tudi na nepremost-
ljiva razredna nasprotja, ki nekoč mo-
rajo najti svojo rešitev. V tej luči so
toliko bolj pomembne naše najnovejše
gospodarske odredbe in določbe, ki sku-
šajo po načelih socialistične demokra-
cije zaščititi malega človeka-konzumen-
ta pred grabežljivostjo špekulacije, pred
velesilo, ki jo v človeški družbi pred-
stavlja — last. Oblast, ljudska oblast
je tu zato, da obvlada in vodi v blagor
ljudskih množic. /
Udeležite se
zborovanja
na Dkpoglici
v največjem številu!
Pojavila se ho nova generacija
koloradskega hrošča
Množični pregledi naših kompirišč so
letos pokazali, da se je koloradski hrošč
razširil že po ogromni površini. Vsak
pregled nam je ponovno potrdil, da
edino z vestnim in rednim pregledom
lahko odkrijemo vse okužbe in jih za-
tremo že v začetku. Mnogo naših kme-
tovalcev je "uvidelo veliko nevarnost, ki
jo predstavlja koloradski hrošČ in je
temeljito pregledovalo svoje njive ter
zatiralo zajedavce. Vendar so bili tudi
taki, ki se niso menili za upravičene
nasvete in zahteve ljudske oblasti ter
kmetijskih strokovnjakov. Ce niso že
zdaj, bodo pa prav v kratkem uvideli,
da ne smemo podcenjevati majhnega, a
močnega koloradskega hrošča.
Večinoma se povsod na vsem terenu
opaža, da je nekako zatišje. To je ra-
zumljiivo, ker so se ličinke hroščev, ki
so odrasle, zarile v zemljo in zabubile,
hrošči pa so večinoma uničeni. Vemo
pa, da koloradski hrošč v naših ix)d-
nebnih prilikah da letno dve generaciji
Zato je to zatišje le navidezno in lahko
v najkrajšem času, to je v sredi avgusta
pričakujemo, da bodo prišli na površje
novi hrošči. Ce bodo naši', kmetovalci
ostali ustpavani zaradi tega zatišja, bo
hrošč lahko mirno nadaljeval svoje so-
vražno delo in bo naš pridelek občutno
zmanjšan. Pogosto slišimo pripKimbe, da
se krompirjeviica že suši in da hrošč
nima več hrane. Hrošč bo gotovo še na
vsaki njivi poznega krompirja našel do-
volj hrane, a tam, kjer je ne najde,
razpne čez nekaj časa krila in si poišče
hrano na drugi njivi. Prav zato mora-
mo v teh dneh biti odločni in vztrajni,
da zasačimo hrošče takoj, ko priletijo
iz zemlje in s tem preprečimo razde-
janje na našem krompirju, kakor tudi
možno razširitev. Ce preprečimo razvoj
te nove generacije, bomo s tem dosegli
uspeh, ki nam bo ne samo letos, tem-
več tudi za naslednje leto obvaroval
pridelek krompirja. V nasprotnem pri-
meru ne samo, da bo zmanjšan pride-
lek in bo drugo leto okužba še večja,
temveč bodo tudi naši stroški za zati-
ranje hrošča narasli. Mislimo, da ne
more biti kmetovalcev, ki ne bi resno
Videli nevarnosti in stroškov, ki nam
jih prinaša koloradski hrošč in stopili
odločno, uporno in vztrajno v borbo
proti njemu iln za tako važen pridelek)
kot je krompir.
Uredba o zatiranju koloradskega
hrošča je bila že velikokrat razglašena
kmetovalcem in zdaj samo opozarjamo,
da je nastopilo le nevarno in navidezno
zatišje, nevarnost pa nikakor ni minila.
Prav tako je že znano, kje si lahko
kmetovalci nabavijo prašila in škropi-
va, kakor tudi naprave za zatiranje.
V Kmetijskem magazi nu v Celju so vsa
sredstva na razpolago, medtem ko se
pri Kmetijski zadrugi brezplačno dobijo
za tri dni prašivci in škropilnice. Vse
nasvete in navodila bo pa rade volje
dal vsak kmetijski strokovnjak. Uredba
o zatiranju koloradskega hrošča pred-
videva tudi kazenske ukrepe proti ti-
stim, ki ne bodo sodelovali v tej skupni
borbi proti koloradskemu hrošču, ker
ne moremo dovoliti, da se na njivah
takih nevestnih ljudi ustvarijo žarišča
okužbe, ki bo nevarna za vso okolico.
V dneh 9., 23. in 30. avgusta ter
9. septembra se morajo na področju
MLO IN OLO Celje izvršiti od 10. do
15. ure množični pregledi! krompirišč.
Ker je v vsakem kraju določen sektor-
ski vodja, mora on še prav posebno
paziti, da bodo vsi pregledi temeljiti,
okužena mesta označena, škodljivci uni-
čeni lin okužba prijavljena organom
ljudske oblasti ter da se izvedejo vsi
zatiralni ukrepi. Vsak kmetovalec je
dolžan, da izvede vse navedene ukrepe,
medtem ko moramo pri pregledih so-
delovati vsi, ker je krompir za nas vse
važna lin neprecenljiva hrana.
Inž. V. Š.
Ne pozabite prispevati v soc. fond
Naloge, ki jih ima in opravlja Social-
ni fond pri Odboru §a socialno skrb-
stvo MLO Celje, so z vsakim dnem ob-
širnejše. Razveseljivo je, da je bua
ustanovitev Socialnega fonda ugodno
sprejeta tudi pri naših gospodarskih
podjetjih. Saj so nekatera podjetja da-
rovala prav visoke vsote. Bivša Na-
bavi j alna zadruga v likvidaciji v Ce-
lju je pred nekaj dnevi nakazala v ta
fond 150.000 din, Sindikalna podružni-
ca »Betona« pa je obvestUa Odbor za
socialno skrbstvo pri MLO, da bo na-
kazala tudi letos, to je, sedaj že dru-
gič znesek 50.000 din. Obema daroval-
cema za plemenito gesto iskrena hvala.
Odbor za socialno skrbstvo prejema
mnogo prošenj za socialno pomoč iz te-
ga fonda. Od mnogih bi tu objavili sa-
mo dve prošnji dveh vojnih sirot iz
Bosne ali naših nekdanjih bosančkov.
Rado Kučuk je izgubil v vojni svoje
roditelje in svojce ter prišel z drugimi
bosanskimi sirotami v Slovenijo. Ostal
je v Celju, prišel na učiteljišče in letos
maturiral. V svoji prošnji, da mu Od-
bor za socialno skrbstvo nabavi obleko
za maturo, je napisal takole:
»Z letošnjim šolskim letom bom kon-
čal študij. Dan zaključka šolanja bo za
mene — kakor tudi za moje tovariše
sošolce — najlepši dan, ko bom napra-
vil prvi korak v poklicu. Vsak izmed
nas vsekakor komaj čaka trenutka, ko
mu bo domovina lahko zaupala važno,
ne lahko, toda lepo nalogo.
In takrat, ko bo vsakomur mati ali
oče stisnil i'oko in marsikaj žrtvoval
svojemu otroku za spomin, mi ne bo
imel stisniti roke — ne mati ne oče,
kajti sovražna roka ju je ubila. Moj
oče in moja mati je moja domovina in
narod. Najlepši spomin bom imel le na
ljudsko .oblast, ki je zame zelo skrbela
in mi omogočila priti do poklica. In ta
dan bo zame še bolj svečan, če bom
imel »maturitetno« obleko, da bom lah-
ko s tovariši, — kljub temu, da nimam
svojega najdražjega — staršev, z vese-
ljem proslavil prvi dan poklicnega živ-
ljenja.«
Tudi Andja Stankovič rojena v Gla-
moča v Bosni, je izgubUa v vojni svoje
starše ter brate in sestre. Prišla je kot
sirota v Slovenijo v Šmarje, kjer so jo
dali v oskrbo Glavačevi družini.
Pozneje, konec leta 1946. se je vrnila
z drugimi sirotami v Bosno, kjer je bi-
la v zavodu v Jajcu, toda Glavačeva je
prišla po njo in jo odpeljala nazaj v
Šmarje. Glavačevi pa niso imeli mož-
nosti, da bi skrbeli zanjo, zato je odšla
služit h kmetom. Pri Samec Francetu
v Mali vasi ni bila dolgo. Zato pa je
služila pri Ratajc Juriju na Ponikvi 13,
pri Podgoršku Jakobu tudi na Ponikvi
pa 20 mesecev. V tem času je hotela v
gospodinjsko šolo, pa so ji skrüi do-
kumente. Prislužila je toliko obleke, ko-
likor jo je pri delu raztrgala. Sedaj je
prvi mesec pomožna delavka v Tovarni
emajlirane posode. Ima pa eno samo
revno oblekco, kako naj si jo opere, če
nima druge. Na, za prvo silo bo poma-
gal Socialni fond, potem pa se bo že
postavila na noge. Žalostno je le, da se
ves ta čas nihče ni brigal zanjo, zaradi
tega so jo gotovo tudi izkoriščali.
Mnogo bi se dalo povedati o takih
prošnjah, pri katerih so prosilci prav
tako ali pa še bolj potrebni hitre so-
cialne pomoči. Na vse delovne kolektive
tovarn in ostalih gospodarskih in dru-
gih podjetij se obračamo, da ne poza-
bijo prispevati v Socialni fond, ki je
naložen v Celjski mestni hranilnici. Naj"
bi v Celju ne bilo obračuna ali druge-
ga gospodarskega zaključka, ob kate-
rem se ne bi vedno spomnüi posebne
naloge, ki je poverjena socialnemu
fondu.
Koncert harmonik V Vojniku
Kaj, če bi priredüi koncert harmonik
v Vojniku? Saj je Vojnik še vedno po-
kazal, da ima več smisla za lepoto,
kakor marsikateri večji kraj. Čeprav so
nam šolske počitnice raztrosile naše
»umetnike« od Triglava do Dubrovnika,
nas je 9. t. m. vendarle toliko nastopüo,
da smo bili vredni naziva »zbor«. In
uspeh? Poročevalec, bodi kratek! Nudi-
li smo klasično, salonsko, slovensko in
nekaj modeme glasbe. Naj se tu usta-
vim. Res, da je glasba mednarodna.
Vendar je vsak poslušalec veselo pre-
senečen, če je na sporedu kaj našega.
Saj so naše stvari tudi lepe, često lep-
še, kakor tuje blago. To smo pri kon-
certu upoštevali. Dva mala asa-začet-
nika sta še kar brez strahu zaigrala
prijazen komadič, Rajko pa se je po-
vzpel v višine "mojstrov. Vojnik je po-
kazal, da ima zanimanje in ljubezen do
kulture, ljubezen za vse, kar je lepo in
plemenito.
C. R.
Nekateri celjski obrtniki mislijo,
da je naš list kupljiv...
Savinjski vestnik je v zadnji številki
pisal o obrtnikih, ki so z utajo davčnih
dohodkov hoteli škodovati skupnosti in
se skrivati za hrbti manjših obrtnikov,
zlasti tistih, ki vedo kakšna je njihova
dolžnost do skupnosti. O tem so pisali
tudi drugi časopisi in da so imeli prav,
je dokaz, kako zaletavo so hoteli prisi-
liti sedaj posamezniki časopise do tega,
da bi molčali.
Ker smo med drugim objavili tudi
nekatera imena teh »poštenjakovičev«,
so na zadnjem sestanku le-ti »zrevolu-
cionirali« obrtniški sloj, da bodo »boj-
kotirali« časopisje. S tem so terorizirali
svobodno voljo tudi tistih poštenih
obrtnikov, za katere imajo nekak izraz
»stavkokazi«, če bi prekršili ta zani-
miv bojkot.
Sklenili so namreč, da bodo časopise
odpovedali, da bodo »nagnali« vsakega,
ki bi prišel vprašati za oglase itd.
No, izbrali so res zelo »učinkovito«
pot. Niso nam naredili dejansko nobene
škode, oziroma ta minimalna finančna
škoda zdaleč ne odtehta zavesti uredni-
štva, ki niti pomisli ne na to, da bi šči-
tilo njihove davčne utaje. Le-ti so se
pošteno zmotUi. Pokazali so se samo ▼
pravi luči.
To dokazuje primer, ko je eden izmed
obrtnikov pri nas naročil oglas. Isti
dan je že prišel, češ da oglasa ne sme
dati, ker bi s tem izrekel nesolidarnost
pri sklepih obrtnikov. No, lepa reč ^e
je obrtna zbornica kaj takega sklenUa.
Le-tem, (in tudi za v bodoče, da bo
jasno) izjavljamo, da nas ne bo nobena
še tako donosna žila dohodkov odvrnUa
od tega, da ne bi kritizirali početij, ki
so družbi škodljiva. Kako so sploh lah-
ko pomislili na to, da bi sprovocirali
list Socialistične zveze, da bi se ukla-
njal interesom posameznikov.
Mislimo, da smo se razumeli.
Uredništvo
Kako skrbi Tovarna barv in lesnih izdelkov v Lubiji
pri Mozirju za svoj obrat v LetuSu
Zadnji sestanek Socialistične zveze
delovnega ljudstva v Letušu, ki je bil
pred kratkim, je bil zelo živahen. Med
raznimi vprašanji so obravnavali tudi
nezdrave razmere v letuškem obratu,
ki je last Tovarne barv in lesnih izdel-
kov v Lubiji pri Mozirju. V njem je
zaposlenih okrog 30 delavcev, ki so vsi
razen enega iz Letuša. Kako podjetje
svoj obrat v Letušu zapostavlja in za-
nemarja, se vidi iz naslednjih primerov.
Delavci tega obrata se borijo za naj-
osnovnejše higienske naprave. Na ure-
ditev kopalnice, ki je zaradi velikega
prahu nujno potrebna, čakajo že štiri
leta. Stranišče se nahaja pri oddaljeni
žagi. Ventilator gradijo že več let. Di-
namostroj ni v obratu, ker nimajo jer-
mena. Generator proizvaja tako slabo
luč, da se kmetje pritožujejo, ker pla-
čujejo pavšaliziran tok. S tem trpi tu-
di kapaciteta obrata. Mlin je ogrožen,
ker se ne izvršijo najnujnejša popra-
vila. Zapornice jeza so v takem stanju,
da jih kmalu ne bo mogoče več po-^
praviti. Gonilni pas je do skrajnosti
izrabljen. Ski-atka: ves obrat je pop>ol-
noma zanemarjen, tako da je v nevar-
nosti njegov nadaljnji obstoj.
Ce pa pKDgledamo glavni obrat v Lu-
biji, vidimo nasprotno sliko: strehe s*
obnovljene, vsi objekti na novo pre-
pleskani, nov kamion itd. V redu, le
zakaj se naš obrat v Letušu tako za-
postavlja. Ali morda zato, ker sta oba
obrata v dveh sosednjih okraj-ih: glavni
v šoštanjskem, pomožni pa v celjskem?
Ali se ne bi dala vzdrževalna sredstva
razdeliti na oba obrata, ki sta last skup-
nega podjetja"!
Zanimivo je tudi to. Glavni obrat r
Lubijii izdeluje samokolnice, za katere
dovaža les iz letuške okolice, izgotovlje-
ne samokolnice pa zopet prevaža mimo
Letuša na železniško postajo v Šmart-
nem ob Paki. Ali ne bi bilo rentabil-
noj e, da bi jih izdelovali v Letušu, kjer
se nahaja surovina, kakor so to delali
nekoč?
16. avgusta bo za gasilce v Žalcu pomemben praznik
Dne 16. avgusta 1953 bo v Žalcu
dvojni praznik "in to tretji dan hmeljar-
skega kongresa bodo imeli gasilci svoje
slavje. Znano je, da je Prostovoljno ga-
silsko društvo že staro in da ima dru-
štvo dolgoletne tradicije. Saj je pred
dvemi leti slavüo 70-letnico svojega
obstoja in se tako uvrstilo med naše
najstarejše gasüske družine na Sloven-
skem. Še malo časa nas loči od prav
veličastne gasüske prireditve, ki jo bo
imelo Prostovoljno gasilsko društvo v
Žalcu. Že dolgo se pripravljajo na ta
dan, kajti 16. avgusta bodo razvili pra-
por, otvorüi bodo nov gasilski stolp, ki
so ga v teh dneh zgradili na gasilskem
domu Ln prenesli bodo spominsko plo-
ščo pokojnega dr. Riharda Bergmana,
staroste nekdanje Gasilske župe Žalec
v dom društva, v katerem je uspešno
vodu gasilsko družino vrsto let. Ob tej
prüiki se bodo gasilci poklonili padlim
sotovarišem gasilcem, ki so darovali
svoja življenja v zadnji vojni. Poleg teh
svečanih dogodkov, ki bodo gasilskemu
društvu ostali trajno v, spominu, bo ob
zaključku svečanosti veličastna povorka
in manifestacija gasilcev Žalca in so-
sednih društev.
Društvo je imelo po osvoboditvi mno-
go skrbi in dela prav zaradi doma, ki
so ga lani otvorili. Letos so zgradili
stolp in zbrali sredstva za prapor, ki
bo v naprej še trdneje zbliževal in pri-
vlačeval v svoje vrste številni mladi
kader.
Sedaj je v društvu 45 aktivnih in po-
žrtvovalnih članov. Pred kratkim se je
ustanovila tudi ženska desetina, ki se
že požrtvovalno pripravlja za republi-
ško tekmovanje v prvo ligo. Zadnje ča-
se so imeli v bližnji okolici več poža-
rov, kjer so bui vedno med prvimi na
licu mesta.
Proslava gasilskega društva v Žalcu
je v času hmeljarskega evropskega kon-
gresa. Prav zaradi tega ima proslava
večji pomen in zaradi tega se morajo
gasilci temeljiteje pripraviti na prosla-
vo. Vsekakor bo zanje ta dan poučen,
ker si bodo lahko ogledali hmeljarsko
razstavo, ki jo pripravlja Hmeljarski
odbor OZZ, saj vsi žive in delajo na
področju, kjer raste hmelj.
Žalec dobiva povsem drug izgled. Na
zunaj se je že zdaj povsem spremenil,
pravo lice hmeljarskega mesta pa bo
vsekakor dobil na dan pred kongresom.
Tudi prebivalci Žalca in sploh Savinj-
ske doline s ponosom pričakujejo dele-
gate iz evropskih držav, ki bodo prišli
na kongres. Savin j cani so veseli, da bo-
do tudi oni enkrat pokazali kaj premo-
re svoboden človek v socialistični Ju-
goslaviji.
Prav zaradi tega želimo Prostovolj-
nemu gasilskemu društvu v Žalcu, da
bi svojo proslavo čim bolje izvedel, ne
samo zaradi tega, da bi njim samim
ostala v lepem spominu, ampak zato, da
bodo tudi gasüci prispevali k našemu
ugledu savinjskega, zelenega zlata.
Čuvajmo se nalezljivih bolezni
4. avgusta t. 1. je »Slovenski ркзгосе-
valec« priobčU. E>od gornjim naslovom
članek, ki govori o epidemiji »meningi-
tis serosa« (negnojno vnetje možgan-
skih ovojnic) v celjski okolici. Pisec
me naproša, da kot šef infekcijskega
oddelka bolnice v Celju napišem nekaj
o vzroku in preprečevanju te bolezni.
Sporazumno z Epidemiološkim oddel-
kom C. H. Z. v Ljubljani dajem nekaj
iX)jasnil.
Meningitis serosa letos v Sloveniji ne •
nastopa prvič. Le na teritoriju, ki gra-
vitira na celjsko bolnico, smo opazUi
v tem iK)letju to bolezen prvič. Pred-
stojnik infekcijske klinike v Ljubljani
tov. dr. Bedjanič je zaznal večje šte-
vilo teh obolenj v letih od 1947 do 1949
na Infekcijski kliniki v Ljubljani in^
poročal o istem na kongresu jugoslo-*
vanskih zdravnikov že v letu 1949 v
Beogradu. Tovrstni bolniki polnijo ljub-
ljansko infekcijsko kliniko vsako leto
v pyoletnih mesecih v večjem aLi manj-
šem številu. Večina bolnikov je v pre-
teklih letih prišla iz Gorenjske. V celj-
ski bolnici zdravimo tovrstne bolnike
letos prvič in to večinoma iz Zgornje
Savinjske doline, iz okolice Gornjega
Grada, Bočne in Mozirja.
Gre za povsem nenevarno infekcijsko
obolenje, ki se izraža s temp>eraturo, z
močnim glavobolom, tu in tam z bru-
hanjem. Splošno počutje je zelo slabo,
da morajo bolniki v posteljo, obolenje
se konča v 7. do 12. dneh brezizjemno
ugodno, le neprijetni glavoboli se vle-
čejo včasih še več tednov. Večina bol-
nikov navaja pri izčrpnem izpraševa-
nju, da je prebolela ca. 10 dni pred tem
obolenjem dva do tri-dnevno gripo, ki
dostikrat ne prisili bolnike, da bi legli
ali klicali zdravnika. To gripo je šteti
kot prvi del bolezni, ki sledi in prislili
bolnika, da kliče zdravnika. Obolenje
preide brez posebnega zdravljenja. Bo-
lezen se tudi ne šini od človeka do člo-
veka, tako, da bi bolniki lahko ostali
v domači negi in oskrbi podeželskih
zdravnikov. Bolezenski znaki pa na-
rekujejo vendar odpravo takega bol-
nika v bolnišnico, ker ima nekaj znat-
no težjih infekcijskih bolezni iste za-
četne bolezenske znake. Med mnogimli
bolniki, pKDslanimi v bolnico, zaradi su-
ma na negnojno vnetje možganskih
ovojnic, je bilo dognanih več trebušnih
legarjev in drugih težjih bolezni. Utrdi-
tev diagnoze meningitlis serosa, ozi-
roma izključitev navedenih težjih in-
fekcijskih bolezni, je mogoča le v bol-
nišnici, kjer se izvrše mnogotere pre-
iskave, ki jih ni mogoče izvesti v po-
deželskih zdravstvenjih centrih. Obo-
lenje se pojavlja največ v poletnih
mesecih, z največjim številom obolenj
v juliju in vagustu. Bolniki so po ve-
čini gozdni delavci, izletniki in prilož-
nostni nabiralci gozdnh sadežev. Upo-
števajoč navedeno in še to, da se bo-
lezen ne prenaša od človeka na človeka,
govori, da je prenašalec nek insekt, ki
je v po'letnih mesecih v gozdu močno
razširjen in pride lahko v intimen stik
s človekom. Večina bolnikov navaja, da
je imela opraviti ca. 14 dni pred p>oja-
vom prve bolezni s klopi. Bolniki na-
vajajo, da so jih zbodli klopi v večjena
ali manjšem številu. Ta način prenosa
povzročitelja je najnevarnejši, dasi še
ni zdravstveno dokazan. Znano je, da
so klopi prenašalci povzročiteljev po-
dobnih in še težjih bolezni na vzhodu
in zahodu.
Naši bolniki prihajajo večinoma iz
okolice Gornjega Grada, vendar jih
je mnogo tudi iz bližnje okolice Celja.
Teritorij iz katerega izhajajo bolniki,
je torej stogo omejen. V predelih, iz ka-
terih izhaja relativno največ bolnikov,
je delalo in še dela nebroj gozdnih de-
lavcev, te predele je prehodilo v teh
mesecih največ domačinov in izletni-
kov, vendar je obolel le neznaten od-
stotek teh ljudi za to boleznijo. Ko
združimo vsa ta dejstva: razprostranje-
nost teritorija, ki je ogrožen, majhen
odstotek bolnikov napram številu pre-
bivalcev, ki so delali in živeli v istih
pogojih kakor oboleli, relativno lahko
obolenje, vidimo, da bi bilo administra-
tivno ukrepanje, ki bi prepovedalo de-
lo in obisk v ogroženih krajih nemo-
goče, praktično neizvedljivo in nepo-
trebno in bi prineslo le veliko gospo-
darsko škodo. Drži: izogibaj se klop>oT.
V tem pa je tudi vsa obramba pred to
nenevarno boleznijo.
dr. Lešničar Janko
Stev. 32:
»Savinjski vestnik«, dne 15. avgusta 1953^
Stran 3
Konferenca o desetletnem razvoju turizma
V Celju, okoliškem in aoštanjskem okraju
v torek je bila v prostorih resta-
vracije »Mlinarjev Janez« na Teharjih
konferenca zastopnikov turističnih, olep-
ševalnih društev, planinske zveze in
predstavnikov gostinskih zbornic vseh
treh okrajev ter predstavnikov oblasti.
Namen konference je bil ta, da v
podrobnosti proučijo možnosti za raz-
voj turizma pri nas, ker je ta gospo-
darska panoga postala že zelo važna
in ji je treba posvetiti več pozornosti.
Vse tri gostinske zbornice so sestavile
nekak osnovni načrt za razvoi turizma,
kjer so poleg izboljšanja že obstoječih
turističnih objektov predvidele tudi
razvoj turizma v krajih, kjer ga doslej
še niso načrtno razvijali.
V začetku konference je tov. Tine
Orel,, ravnatelj celj,ske gimnazije in
predsednik planinskega društva v Celju,
podal obširen referat o »Prirodnih po-
gojih turizma v celjskem področju in
stanju turističnih naprav.« V njegovem
referatu je bilo nešteto utemeljenih
dejstev, da je turizem za Celje in nje-
govo zaledje lahko ena najvažnejših go-
spodarskih panog, ugodno podnebje,
vrsta termalnih in mineralnih vrelcev,
odlični planinslîi tereni, idealni pogoji
za zimski in letni šport, celo podzem-
Albert Sirk: Laško (akvarel)
ske jame in bogate zgodovinske zname-
nitosti, vse to lahko, če je smotrno
urejeno in iskoriščeno, privabi k nam
mnogo domačih in tudi tujih turistov.
V svojem referatu je poleg tega na-
vedel v glavnih črtah tudi potrebe, kaj,
kje in kako bi smotrno gradui naše tu-
ristične objekte. Ker je sam po vojni
prepotoval dosti turističnih predelov,
je vedel povedati marsikaj zanimivega
iz področja turizma.
Njegovemu referatu je sledil referat
tov. Rančigaja, tajnika gostinske zbor-
nice v okraju Celje-okolica. Njegova
razsežna razprava je obsegala v glav-
nih črtah desetletni načrt za razvoj
turizma pri nas. Obravnaval je po vrst-
nem redu in po važnosti vse obstoječe
in za oživitev predvidene turistične
kraje. Ko je govoril o predvidenih grad-
njah in izboljšavah, je večinoma svoje
izvajanje podkrepil tudi z zneski, ki bi
bui za to potrebni.' Ker pa so delegati
na osnovi tega referata postavljali še
svoje pripombe, ker je konferenca
sprejela vrsto predlogov, bi na tem
lïiestu zaenkrat ne obravnavali obširno
Mh vprašanj, ker jih bo naš list obrav-
naval posebej po področjih.
LOGARSKA DOLINA IN CELOTEN
SOSTANJSKI OKRAJ
Soštanjski okraj je priznan kot tu-
rističen v celoti. Zlasti znana in pri-
vlačna je Logarska dolina, kjer je v
zadnjih letih po zaslugi Planinskega
društva že marsikaj pridobila, toda še
vedno ne toliko, da bi lahko dosegla
predvojni pomen in ga tudi presegla
za kar ima vse pogoje. V Logarski do-
lini je treba še zgraditi hotele in de-
pandanse, treba je urediti boljši cestni
promet, napeljati telefonsko zvezo, po-
praviti škodo, ki jo povzroča pod sla-
pom hudournik. Potrebno je zgraditi
nov jez, ki se je pred leti podrl in
sedaj pustoši zgornji del logarske do-
line.
Tudi šaleška dolina se v 'turističnem
pogledu razvija, nekaj novih planinskih
koč, izvrstne izletniške točke, v zad-
njem času pa še jezerce v Velenju, vse
to ustvarja pogoje za razvoj turizma
v tem okraju. V zadnjem času se je
okraj sistematično oprijel misli na tu-
rizem, ker je to za te predele poleg
živinoreje, delne industrije in gozdar-
stva ena od najdonosnejših gospodar-
skih panog v bodočnosti.
LASKO
IN RIMSKE TOPLICE
Laško se lahko razvije v
pomemben turistični kraj,
ker zaradi svojih vrelcev,
lepe lege in ugodnih pro-
metnih zvez prednjači pred
ostalimi zdraviliškimi kraji.
Treba je v Laškem ure-
diti regulacijo Savinje in z
njo v zvezi izvesti polago-
ma ves urbanistični načrt.
Poleg odprtega bazena, kjer
bi zajeli uhajajoče, morda
malenkost manj vredne
vrelce, bi lahko odvisno
termalno vodo zdravilišča
bogato izkoristili in jo na-
peljali tudi v depandanse,
ki bi jih v bodoče v La-
škem začeli graditi. V La-,
škem je v ;prvtenstvenem
pogledu treba razširiti ho-
telsko dejavnost, da bo
moglo sprejemati več go-
stov, ki sedaj v tem lepem
mestecu ne najdejo prosto-
ra.
Tudi v Rimskih Toplicah
bo treba še mrasikaj ure-
diti. Nameravajo celo spe-
ljati termalno vodo čez Sa-
vinjo, kjer bi v bodočih
letih zgradili kopališče za
civilne goste. Urediti bo
treba gostinske obrate, za-
varovati dosedanje vrelce
pred vdorom hladne vode
in коцбпо ukreniti nekaj
za obnovitev Sofijinega
dvorca, ki propada.
ROGAŠKA SLATINA
IMA VSE POGOJE ZA
NAGEL VZPON
Rogaška Slatina je po za-
jetju novih vrelcev prido-
bila na moči. Njen sloves
je že evropskega pomena.
Seveda je to zdravilišče, ki
bo verjetno terjalo največ
investicij, toda izplačalo se
bo, kajti Rogaška Slatina
ima pogoje za nagel vzpon.
Karlove Vary na Češkem
so za železno zaveso, poleg
tega propadajo zaradi rud-
nikov urana v bližini, med-
tem ko Rogaška z novimi
zdravilnimi vrelci lahko iz-
koristi te prednosti. Seveda
je treba še mnogo urediti v
zdravilišču samem, v po-
gledu ureditve celotnega
kraja, napeljave vodovoda-
itd.
OBSOTELSKA DOLINA IN
KOZJANSKO . ..
Tudi Kozjansko in dolina ob Sotli
skriva že dolgo časa naravne lepote,
zgodovinske znamenitosti v Olimju, kjer
še vedno propada znamenita pavlinska
apoteka. Novo ustanovljeno turistično
društvo, ki iz Celja usmerja turistični
razvoj teh krajev je storilo že več ko-
ristnih dejanj, da bi tudi ti kraji v po-
gledu turizma zaživeli. V bližini Pod-
četrtka so odkrili nove termalne vrelce,
v Šmarju, kjer deluje samostojno dru-
štvo, je bila že nekdaj znana turistična
točka z raznimi znamenitostmi. SevedT
bodo tudi tamkajšnji prebivalci morali
poleg prizadevnih društev kaj storiti za
razvoj turizma.
DOBRNA IN SAVINJSKA DOLINA
Tudi Dobrna bo morala še marsikaj
popraviti, marsikaj urediti, dasiravno
je njen sedanji sloves poleg Rogaške
Slatine še najbolj močan. Graditi bo
treba nov hotel, preurediti stare dotra-
jane naprave in poboljšati zdravstveno
dejavnost v zdravilišču.
Poleg teh navedenih turističnih kra-
jev nastopajo v Savinjski dolini novi.
Šempeter s svojimi izkopaniinami, z
bližnjimi jamami, ki jih bo treba ure-
diti, je postal že svetovno znan. Vendar
tujcev in turistov še ne more spreje-
mati, ker v tem pogledu še ni ničesar
storjenega.
Tudi Prebold in Vransko se trudita,
da bi v pogledu turizma kaj pomenila.
V Preboldu smo uredili bivši hotel, da
bi s svojim bazenom privabili več tu-
ristov. Vransko, ki ima kot Prebold le-
po lego, svojevrstne znamenitosti in
prelestno okolico, bo seveda moralo naj-
ti med vaščani ljudi, ki bodo znali za-
grabiti za delo.
Na konferenci je büo govora še o
drugih krajih, ki pa svojih zastopnikov
niso poslali. Tako n. p. Konjice, ki ima-
jo na robu Pohorja zelo ugodne pogoje
za razvoj turizma, dalje Letuš in Vi-
tanje in še mnogi drugi kraji, ki bi
lahko v svojem okolišu marsikaj sto-
rili za razvoj turizma. To poročilo ne
more zajeti vseh teh problemov, ki so
bili na konferenci načeti, zato bo naš
list spremljal razvoj turistične dejav-
nosti in sproti in po področjih pisal
o potrebah, težnjah in napredovanju
posameznih turističnih krajev.
Prispevajmo v sklad Prežihovega Voranca
Sklad Prežihovega Voranca v Mari-
boru, ustanovljen leta 1951 v spomin
neustrašnega borca za pravice delov-
nega ljudstva, velikega pisatelja in
ožjega rojaka koroških Slovencev, je
začel ob 60-letnici rojstva Prežihovega
Voranca obsežnejšo akcijo za nabavo
dobrih knjig za naše slovenske rojake
na Koroškem, onstran državne meje.
Kdor pozna prilike, ve, s koliko vne-
mo in ljubeznijo sega naš človek na
Koroškem po slovenski knjigi. Za pri-
mer hočemo omeniti »Mladi rod«, list
za koroško slovensko mladino,* ki je
moral letos povečati naklado na 6000
izvodov mesečno, toliko je povpraševa-
nje po tem listu, kar je istočasno naj-
boljši dokaz, kolika je laž tistih skraj-
.no šovinističnih nasprotnikov sloven-
skega ŽLvlja na Koroškem, ki so po-
skušali uradno dokazati, da ni vseh
Slovencev, od starčkov do deteta, niti
5000 (pet tisoč!).
Podprimo ljubezen naših rojakov do
slovenske tiskane besede! S tem bomo
najbolje in največ storili za ohranitev
naprednega slovenskega življa na Ko-
roškem; s tem bomo sebi ohranili naj,-
bolj zanesljive prijatelje naše države
onstran njenih meja, ki bodo z vso
iskrenostjo utrjevali prijateljske vezi
med FLRJ in Avstrijo.
S tem našim pozivom se obračamo
predvsem na naše gospodarske organi-
zacije, na naša podjetja, njih upravne
odbore in delavske svete ter sindikalne
podružnice. Knjige, ki jih bo s pomočjo
Vaših prispevkov nabavil Sklad Preži-
hovega Voranca v Mariboru, bodo pre-
vzeli naši napredni rojaki, člani na-
predne slovenske prosvetne zveze v
Celovcu in piLstaši Demokratične fron-
te delovnega ljudstva na Koroškem,
sestrske organizacije naše SZDL, idejno
zasnovane na prijateljstvu in kulturni
povezanosti z narodi FLR Jugoslavije.
Prispevke nakažite na čekovni račun:
Sklad Prežihovega Voranca, Maribor
(Tyrseva ul. 26) štev. 6401-T-472.
Prosimo, prispevajte potreben zne-
sek vsaj za nabavo zbirke 10 dobrih
knjig, ako pa boste po svoji uvidevnosti
nakazali za več zbirk po 10 knjig, bo
to tem bolje za lepi namen in veliki
pomen te knjižne akcije Sklada Pre-
žihovega Voranca.
Prof. Matko Potočnik - 80 letnik med
svojimi bivšimi gojenci v Celju .
Intimna proslava 80-letnice rojstva
nekdanjega profesorja lin ravnatelja
drž. učiteljišča v^ Mariboru dr. Matka
Potočnika je poleg jubilanta pni vabila
v Celje še 35 njegovih bivših učencev,
takratnih učiteljiščnikov, sedaj že ve-
činoma osivelih mož v pokoju.
V nedeljo, dne 9. avgust t. 1. je pri
dopoldanskem vlaku sprejela slavljen-
ca skupina Celjanov in prvih gostov.
Z dobrodošlico ga je prvi pozdravil ce-
ljski učitelj tov. Alojzij Gobec, Mojca'
Möderndoferjeva pa mu je izročila šo-
pek rdečih nageljnov. Gostje so se na-
to podali na vrt hotela Union, kjer so-
se zbirali okrog njega njegovi bivši go-
jenci, ki so prihajali z vlaki od vseh
strani: iz Prekmurja, Dravskega polja,
Savinjske doline, iz šmarske strani in
iz Posavja. V prijetnem kramljanju s
svojim ljubljenim profesorjem in rav-
nateljem so njegovi nekdanji učenci
obujali prijetne spomine na svoja di-
jaška leta ter hkrati obhajali obletnice
mature. Od najstarejšega letnika 1904
pa tja do najmlajšega maturanta iz leta
1928 — vse se je zgrinjalo okrog svo-
jega slavljenca dr. Potočnika.
Po skupnem kosilu »Pri ribiču« mu
je prvi napil zdravico njegov bivši
dijak Vinko Moderndorfer iz Celja. V
svoji napitnici je naglasil nevenljive
zasluge, ki si jihi je kot vzoren vzgo-
jiitelj slovenskega učiteljskega narašča-
ja in kot zaveden narodnjak v takratni
črno-žolti Avstriji pridobil med zatira-
nimi Slovenci in slovenskimi dijaki, ki
je zanje skrbel kot oče. Posebno skrb
je posvečal najrevnejšim in jih tudi
gmotno podpiral. Slovenske dijake je
ščitil pred zagrizenimi nemškimi in
nemškutarskimi profesorji ter jih vzga-
jal v prave revolucionarje in borcema
pravice slovenskega ljudstva. Kot rojak
iz Koroške Bele je posebno ljubil Ko-
roško in koroške Slovence ter z očetov-
sko ljubeznijo negoval dijake, ki so od
tam prihajali študirat v Maribor.
Prof. dr. Potočnik se .je v svoji za-
hvali za pozdravne besede spomnil na]
težke nacionalne boje, ki jih je moral
kot zaveden slovenski vzgojitelj boje-
vati na takratnem nemškem učiteljišču.
Bolelo ga je, ker ni našel zaslombe
v profesorskem zboru.
Sol. upravitelj v. p. Juro Kislinger iz
I Laškega je prebral opravičilna pisma
tovarišev, ki se zaradi opravičenih za-
držkov sestanka niso mogli udeležiti. Iz
njegovega pozdravnega govora lizvemo,
da je prof. Potočnik kot doktor filozo-
fije poučeval na učiteljišču zemljepis,
zgodovino lin slovenščino v času od 1902
do 1912, nato pa na realki v Idriji, na
gimnaziji v Kranju in v Ljubljani, od-
koder se je zopet vrnil v Maribor in
postal ravnatelj obeh učiteljišč 1. 1926.
Tu je služboval do upokojitve 1. 1932.
Kot upokojenec je bil še isto leto re-
aktiviran in imenovan za ravnatelja
učiteljišča v Gospiču. Končno upoko-
jitev je dosegel šele naslednje leto. Se-
daj živiL na svojem posestvu v Lescah.
Kot geograf in zgodovinar je napisal
vrsto znanstvenih del; med njimi se je
najbolj posvetil slovenski Koroški ter
objavil njen narodnostni zemljevid. V
plebiscitni dobi je kot izvedenec pri
razmejitveni komisiji branil našo se-
verno mejo. Posvetil je vse sile svoje-
mu narodu in mu pošiljal zavedne vzgo-
jitelje, ki so šinili narodno zavest med
svojim ljudstvom.
Ganljiva je bila zahvala njegovega
bivšega gojenca v raztrganih čevljih,
чкако mu je prof. Potočnik poklonil de-
nar za nove čevlje, a ga je porabil za
zdravljenje na smrt bolne matere. Ko
mu je čez nekaj dni umrla, ga je to-
lažil in opremil od nog do glave, da
je lahko v dostojni obleki spremil svo-
jo mater k zadnjemu počitku.
Vrsta spominov na lepe in bridke ča-
se iz dijaških in poznejših službenih
let, spomiinov na umrle tovariše, ki niso
dočakali tako lepega jubileja, ko je ča-
stitljivi mož, a še mladeniško čil in
zdrav, sedel med svojimi ljubljenci ter
z radostnim srcem sprejemal njihove
čestitke in darila. J. K.
Tako se ne dvica turizem
Upam, da ne pretiravam če rečem,
je v interesu vseh volivcev, občin-
skega ljudskega odbora in množičnih
2,rganizacij  v občinskem LO  Rimske
toplice, da ta kraj kot izrazito turistič-
l^i kraj res služi svojemu namenu. De-
lovni človek, ki po svojem delu pride
svoj letni dopust ali hoče izkoristiti
^"^osio nedeljo v Rimskih Toplicah bi
moral vrniti nazaj na svoje službe-
mesto poln zadovoljstva, ne pa raz-
ij^3ranja kot je to v večini primerov.
je, da je težko nekaj kar čez noč
Ponoviti. Toda danes teče že deveto
j^o po osvoboditvi. Celih osem let je
Дга nami, odkar so delovni ljudje v
aši državi ustvarili čuda pri obnovi
j^^Še domovine. V Rimskih Toplicah pa
Še ?^ obnavlja, ampak se dopušča da
^^'0 kar je ostalo propada iz dneva v
f.^- Naj navedem samo nekaj prime-
ki bodo potrdili moje gornje na-
tç^De. Zofij in Dvorec katerega kapad-
je najmanj 40 tujskih sob, je v
et^^du že vsa leta po osvoboditvi, re-
^acija Nova pošta čaka vsak dan
5ч» "dež Gvido. specialist za bolezni nšes.
'one,'" pria, ordinira od 12. 1. m. v Celju,
''otah^* elica 20, od 12. do 15. ure, razen ob
Človeka, ki bi ji zakrpal streho, da ne
bo potrebno imeti gostu ob slabem vre-
menu dežnika nad glavo, varnostne na-
prave ob cesti in mostu se lahko naha-
jajo še naprej v razpadlem stanju, saj
ni nevarnosti, da bi se kdo ponesrečil,
kajti za to skrbi Okrajno gostinsko pod-
jetje v Rimskih Toplicah, ki toči vino
z 9,2 maligana, čeprav je büo kupljeno
za 12 maligansko močjo, ležišča, klopi
in mize na prostem kopališču tudi niso
v ponos Rimskim Toplicam.
To je samo nekaj primerov, ki so za-
enkrat najbolj vidni. Je še pa več
manjših, ki bi se dali z dobro voljo in
pravilnim razumevanjem merodajnih
forumov z manjšimi stroški odpraviti.
Napačno bi bilo govoriti, da Okrajno
gostinsko podjetje v Rimskih Toplicah,
ki je in mora biti najbolj zainteresira-
no, da se turizem v Rimskih Toplicah
dvigne, ni prav nič pokrenuo, cena 1
kilogramu črnega kruha je še vedno 70
dinarjev, ena žemlja stane 7 din, 1 li-
ter vina 9,2 maligana 200 din, stekle-
nica piva 55 din.
No, to so samo cene, so še pa primeri
slabe postrežbe, nečistoče in skrajne za-
nikrnosti, kar naj bi raziskala okrajna
trgovska inšpekcija, katere dolžnost je,
da pomete enkrat za vselej vse nepra-
vilnosti takega poslovanja. B. F.
TOPLICE PRI PODČETRTKU
Kdor se vozi iz Celja poti Bistrici
ob Sotli, se pelje tik pred Podčetrtkom
tudi skozi Toplice, kakor je označena
zadnja avtobusna postaja pred Podčetrt-
kom v voznem redu. iRes pa je, da te
toplice doslej še niso izrabljene, če-
prav je topla voda tamkajšnjih vrel-
cev že davno znana in od ljudi za
pranje perila v zimskih dneh in tudi
za kopanje revmatikov v nočeh upo-
rabljana. Ni pa nikakor zajeta in pri-
merno zagrajena. Ni dvoma, da izvira
topla voda nekako pod Sotlo, kajti iz-
virka se nahajata i na hrvatskem i
na slovenskem ozemlju v več curkih.
Najimenitnejši izvirek je pod pečino
Harin-Zlaki in ima 33 stop. Celzija,
medtem ko se izviri na desni strani
Sotle pomešajo prav kmalu s hladno
rečno vodo, čeprav še imajo vedno
okoli 21 stopinj Celzija.
Treba bi torej bilo, da se poišče vre-
lec v globini, se voda zajame in čim
toplejša pripelje na dan, da je v korist
ljudstva, ki boluje na revmatLzmu. Je
pa zdravilna za srčne bolezni, za arte-
riosklerozo, žolčne kamne, želodčne tvo-
re, poleg vsega ima ta voda 12 enot
radioaktivnosti in je po izjavi Balneo-
loško-klimatološkega inštituta v Zagrebu
najmočnejši radioaktivni vrelec v Hrvat-
ski. In zdravilna voda teče po Sotelski
dolini, ne da bi jo kdo izkoristil v zdra-
vilne namene.
Sedaj se je na pobudo z naše strani
začel za ta vrelec ponovno zanimati
tudi Narodni odbor sreza Klanjec, ki
je baje votiral za začetna raziskovanja
večji znesek, tako da je upati, da bo
nastalo tam vsaj ponižno kopališče v
korist trpečim ljudem in v napredek
Obsotelja pri Podčetrtku in celotne So-
telske doline.
Savinja kakor Gregorčičeva Soča
Po dolgotrajnih toda upravičenih go-
drnjanjih in razburjanjih Celjanov na
rovaš Savinje in potem, ko so v njeno
umazanijo tako rekoč padle vse nade,
da bi bila še kdaj čista, je Sanitarna
inšpekcija v Celju dosegla pri rudniku
Zabukovca, da so uvedli čistune napra-
ve, ki so bistveno spremenue barvo vo-
de — iz umazanije se v bistrosti zopet
vidi kamenje. Savinja je torej čista in
užitek v teh zadnjih dneh kopalne se-
zone zato tem večji. Vsekakor gre za-
hvala rudniku Zabukovca kakor tudi
Sanitarni inšpekciji!
Otvoritev letnega gledališča
v G Y iz ah
v soboto 15. t. m. bodo v Grižah od-
prli Letno gledališče, v katerem so se
v letošnjem letu napravile precejšnje
izpremembe. Leseni, pred tremi leti
zgradui kamnitega. Ta je večji od do-
zgrajeni avditorij so letos podrli in
sedanjega starega in je v njem pro-
stora za ca. 1000 ljudi. Približno isto
število pa lahko'zavzamejo stojišča. Ob-
seg letošnjih del je dokaj velik in se je
lice Letnega gledališča v znatni meri
spremenüo. Brez pretiravanja lahko tr-^
dimo, da je postalo Letno gledališče
eno izmed najlepših. Poleg svoje le-
pote ima gledališče še ostale dobre stra-
ni, kot so n. pr. izvrstna akustika, ob-
sežnost odra in dobra vidnost iz sleher-
nega kotička avditorija. Uspeh letoš-
njega dela uprave Letnega gledališča
je tem večji, ker so se dela izvršua
brez kakršnih koli zagotovljenih finanč-
nih sredstev. Gradnjo so upravi omo-
gočila bližnja podjetja, ki so prispe-
vala po svojih možnostih, v kolikor pa
še dela niso plačana, pa pričakuje OIO
LPS, da bo graditeljem priskočil na po-
moč tudi OLO Celje-okolica in Zveza
Svobod, ki se za gradnjo dokaj zanima-
ta. Od podjetij so h gradnji največ pri-
spevali: Hmezad Žalec, Tekstilni to-
varni Prebold in St. Peter, rudnik Za-
bukovca ter Juteks Žalec. Brez dvoma
bodo delovni kolektivi teh podjetij gle-
dališče tudi koristili, bodisi da bodo v
njem gostovali s svojimi kulturno-
umetniškimi skupinami ali pa se bodo
udeleževali predstav kot gledalcL
Za letošnjo otvoritev, ki je seveda za-
radi gradnje dokaj zakasnela, je sku-
pina Letnega gledališča pripravila Jur-
čičevega »Desetega brata«. Pohvalno za
to skupino je, da je poleg študija igre
vložila dokaj dela tudi v gradnjo —
OIO LOS pa ni gradU gledališča zgolj
za skupino iz Griž, temveč ga je name-
nu vsem gledališkim skupinam Savinj-
ske doline in skupinam ostalih prede-
lov okraja Celje-okolica. Na drugi stra-
ni pa bomo poskušali tudi zagotoviti v
njem gostovanja celjskega mestnega
gledališča in ostalih poklicnih gledališč.
Z zgraditvijo avditorija pa še delo ni
končano. Upravo Letnega gledališča ča-
ka še vrsta nalog, kot: graditev garde-
robe, kulisarne, priprava funkcionalnih
kulis ter odra za vsako priliko itd.
Stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 15. avgusta 1953
Stev. 32i
Po petih letih odkrit
dvojni roparski umor
40-letni Pavić Mirko in 33-letni Curié
Jure, mala kmeta iz Podhuma, okraj
Livno v Bosni, sta se v spremstvu Per-
kovića Jakova podala v jeseni 1947 v
Slavonijo, kjer so vsi titije pomagali
kmetom spravljati koruzo. Ko so dela
končali, so se odpravili v Zagreb. Tam
se je Perkovič od obeh ločil. Pavić in
Gurić sta odšla v Slovenijo, da bi tukaj
nabavila nekaj živil za svoji rodbini,
saj je takrat v pasivnih krajih naše
države živil primanjkovalo. Curié je
imel doma ženo, hčerko in sina, Pavié
pa ženo in tri sinove. S seboj sta imela
nekaj blaga za moške obleke, ki sta ga
hotela zamenjati za živila. Gotovine
skoraj nista imela. Oba sta prišla neke
novembrske noči okrog 22. ure na do-
mačijo Franca Amerška v Razboru, ob-
čina Loka pni Zidanem mostu. V gospo-
darskem poslopju sta pripravljala .j a-
bolčnik brata, 34-letni Franc Ameršek
in 29-letni Leopold Ameršek, oba kmeč-
ka delavca. Leopold Ameršek, ki se je
šele pred kratkim vrnil od vojakov in
ni imel prave domačije, je takrat sta-
noval pr: svojem bratu Francu in tam
pomagal pri delu.
Pavié in Curié sta vprašala, če bi pri
njih lahko kupila kaj živil. Franc Amer-
šek je to odklonil, ker da jih sami ni-
majo dovolj. Na prošnjo, če bi lahko
tam prenočila, jima je Ameršek odkazal
prenočišče na skednju na slami, kamor
sta šla pozneje počivat tudi oba Amer-
ška. Medtem pa se je pri Francu Amer-
šku porajal načrt, da bi skupaj z bra-
tom Leopoldom umerila oba tujca in se
polastila njunega blaga in gotovine.
Leopold je v to takoj privolil in tako
sta zločin tudi izvedla. Ob jutranjem
svitu sta s sekiro ubila ,oba Bosanca,
se polastila 300 dinarjev gotovine, nekaj
obleke , in blaga za moško obleko ter
čevlje, kar sta si medsebojno razdelila.
Trupli umorjenih sta nato zakopala v
bližnjem gozdu. Identiteta obeh umor-
jenih takrat in vse do odkritja zločina
ni bila znanri. Svojci obeh v Bosni so
zastonj pričakovali njuno vrnitev..«.
Vendar zločin že takrat ni bil popol-
noma pilkrit. 17-letna nezakonska hčer-
ka prvoobtoženčeve žene, Bec Marija,
je zjutraj videla krvave madeže na
skednju. Preplašena je zakričala.
Franc Ameršek ji je takoj zagrozil, da
jo bo ubil, če bo kaj črhnila o tem. Po
peiih letih je zadeva prišla na uho var-
nostnim organom, ki so pokrenili vse
potrebno da je bil zločin odkrit. V gozdu
so res našli okostje obeh trupel. Oba
brata Amerška so zaprli. Nekateri slo-
venski listi so o odkritju tega zločina
poročali. Pavié Mato iz Bosne se je
takrat nahajal v Sloveniji in bral po-
ročilo v časopisu. Pričel je razmišljati,
da bi to utegnila biti oba pogrešanca iz
Podhuma. Napotil se je v Razbor na
dom Franca Amerška. Tam je našel
nekaj stvari, ki so bile last umorjencev.
In tako je bila sedaj dognana tudi iden-
titeta obeh umorjenih..
Oba obtoženca, Franc in Leopold
Ameršek, sta se v petek zaradi zločina
dvojnega umora zagovarjala pri okrož-
nem sodišču v Celju. Leopold Ameršek
se je zagovarjal tudi še zaradi požiga.
V noči od 10. na 11. marec 1948 je za-
žgal hišo kmetu Štiglju v Razboru. Hiša
je z vsem inventarjem pogorela do tal
in ker je bilo pod eno streho tudi go-
spodarsko poslopje, je zgorelo tudi vse
poljsko orodje in živež. Domači so si
v zadnjem trenutku rešili življenje na
ta način, da so poskakali iz poslopja,
kjer se je že vdiral goreči strop, skozi
okna. Stigelj je utrpel milijonsko škodo.
Leopold Ameršek je to storil iz so-
vraštva do Štiglja, ker naj bi bil Stigelj
svoj čas pri Becovih, kamor se je pri-
. ženil njegov brat Franc, delal zdražbo;
imel je namreč s Frančiško Bec otroka,
preden se je ta poročila s Francem
Amerškom.
Obtoženca sta svoje dejanje pri so-
dišču priznala. Prejela sta pravično in
zasluženo kazen.
Oba sta bila obsojena na smrt z
ustrelitvijo.
Nerazumljivo še vedno ostane, da se
.za ta umor ni prej izvedelo. Za umor
je takoj vedela nezakonska hčerka
prvoobtoženčeve žene, Micka Bec, ve-
dela pa sta za umor tudi pastir Slavko
in hlapček Franc. Oba sta bila tudi
navzoča pri zakopavanju trupel ubitih
v gozdu. Hlapček Franček je sedaj že
vojak, pastir Slavko pa industrijski de-
lavec. Na sodišču sta se izgovorila, da
sta se bala obeh obtožencev.
M. C.
O obnovi v občini Lesično
Številne pritožbe so pokazale, da bi
bilo dobro, če bi se bili pred odmero
kreditov zaslišali še vaški odbori SZDL,
ki jih je v občini sedem in ki najbolje
poznajo prilike svojega okoliša. Pri
kočljivih zadevah, kakor je razdelitev
kreditov, je potreba sporazumevanja od
spodaj še bolj očita. Da moremo dobiti
približen pogled v obnovo, naj pred-,
stavimo samo območje vaškega odbora
SZDL Pilštanj, kamor spadajo še vasi
in zaselki Klake, Stari trg, Stangrabe,
Vinagora in Zdrhc-st.
Na Zdrhostu je mlada zakonska dvo-
jica Karla Reberšaka še vedno v kleti,
dosti na boljšem ni njegov sosed Miha
Lesnika. Štiričlanska družina Hrušovar-
Romih ima v bajti v Vinagori samo eno
zakajeno sobo, vežo nadomešča kuhinja
brez dimnika in stropa, da se vali dim
na slamnato podstrešje. Ker ni svisel,
lahko vidiš od zunaj, kako se saje na-
birajo v kepe in strmiš, da se bajta še
ni vnela. Majhna kmeta Vinko in Ama-
lija Beline stanujeta nrav tako še v
kletnem prostorii, razen tega. že raz-
padajo strešniki raz zasilnega bivališča,
ki je bilo šele pred štirimi leti pokrito.
Družina Roka Belaka stanuje na podu
in si želi zgraditi skupno z materjo
padlega partizana Heleno Vajdec skrom-
no hišico. Miha Knaubert je imel na
Vinigori novo hišico, sedaj stanuje na
vznožju v stari koči v sobi, katere stene
so zgnetene iz lilovice.
Večina pogorelcev si je opremila le
po eno sobo in kuhinjo, na dograditev
ostalih prostorov pa čakajo, da pridejo
spet do denarja. Takšno začasno stanje
prenesejo dvo- ali tričlanske družine,
teže je pri veččlanskih družinah. Mi-
zarska, ključavničarska in podobna dela
pomenijo precejšnje zneske. Tako bo v
že dograjenih hišah treba nujno opre-
miti še eno sobo za desetčlansko dru-
žino Gučkovo in pri šestčlanski družini
Krivčevi še eno sobo za bolno mater.
Na pobočju Vinegore so ostanki po-
žgane hiše površno ometani. V edini
sobi je tudi kuhinja in shramba, kjer
prebiva stara zakonska dvojica s hčer-
ko. Svoj čas jil ni bilo mogoče pripra-
viti do gradnje udobnejšega stanovanja,
kakor tudi ni hotela napeljave elek-
trične luči, čeprav tu ne gre za rev-
ščino. V podobnih primerih bi bilo na
mestu, da pride gradnja pod skrbstvo
občinskega ljudskega odbora.
Pri starih osamelih osebah, ki nimajo
zemljišča, imajo pa možnost oskrbe pri
najožjih svojcih, se z obnovo tudi ne
sme prenagliti.
So hiše, že pokrite, stanovanjski pro-
stori v notranjosti pa še niso zidani ali
izdelani, ker lastniki ne morejo naprej.
Sem štejemo Jakoba Zureja, Alojza
Lupšeta, Rozo Kostevc. Zurejevi so v
pretežni večini delali z lastnimi sred-
stvi in napori. Drugje je zopet drugi
del hiše nedozidan in odprt (Omerzu),
da močnim viharjem ne bo kljuboval.
Na območju tega vaškega odbora sta
tudi dva pogorelca, ki sta imela tik
pred okupacijo novi hiši, sta pa sedaj
uslužbena drugod, vendar bosta želela
na stara leta zoget_na svoj dom.
V vseh podobnih primerih ne bo mo-
goče odkloniti pomoči, ker jo dejansko
tudi zaslužijo in bi ne bilo prav, da bi
zaostali za drugimi. Pomoči tudi ne bo
mogoče odklanjati tistim, ki še nimajo
gospodarskih poslc'pij in hlevov, kajti
ne bilo bi pravično, da so si eni zgra-
dili, drugi pa tega še niso mogli. Teže
je zagovarjati nov kredit, če je potreb-
na prezidava zaradi nenačrtne obnove
ali če se je kje kak del zaradi šušmar-
skega dela podrl.
Vidimo primere, da so posamezniki
žrtvovali ves svoj razpoložljivi čas, da
so si zgradili dom. Martin Beve pod
Pilštanjem je zgradil z Janezom Zlen-
drom hišo iz kamenja in prihranil zi-
dake, ki .jih je obnova porabila drugod.
Žrtvoval je nič koliko ur. Vidimo pa
tudi primere, ko so pogorelai z dodelje-
nim kreditom prav malo napravili in
razsipavali z materialom, kar se je
lahko dogajalo- ob dremavosti krajev-
nih činiteljev.
Ko že govorimo o potrebah, pa še
povejmo o uspehih. Večina obnovljenih
hiš ie bila prej lesenih, kritih s slamo,
med njimi celo take, k; so že razpadale.
Danes so zidane in krite z opeko. Ce bi
imeli na razpolago stare fotografije in
jih primerian z današnjimi, bi se po-
gorelci najbrž sami čudili tej velikan-
ski spremembi in napredku. Prav je
tako, da je naša ljudska oblast poskr-
bela za obnovo in dala svoje priznanje
za sodelovanje v NOB. Naši pogorelci
se dobro zavedajo, da je prav tako tudi
njihova dolžnost, da izkažejo ljudski
oblasti za njeno skrb svoje priznanje,
saj je Kozjansko le drobec strahovitega
opustošenja, ki ga je okupacija zapu-
stila v obnovo novi Jugoslaviji.
F. C.
IZ  CELJA
GIBANJE PREBIVALCEV V CELJU
V času od 1. do 9. 8. 1953 se je rodilo v Celju
22 dečkov in 17 deklic.
Poročili so se:
Koro.šec Franc, mizar, in Strigi Frančiška,
delavka, oba iz Celja; Mežnar Mirko, ključav-
ničar iz Trnovelj, in Deželak Nada, tovarniška
delavka iz Celja; Radič Zdravko, zidar, in
Drobež Marta, delavka, oba iz Celja; Paradižnik
Vladimir, avtomehanik iz Rimskih Toplic, in
Hernaus Štefanija, krojaška pomočnica iz Celja;
Prekupec Josip, upokojenec iz Sentjurija, in
Sanjker Ana, naraeščenka iz Celja; Šušnjara
Vladimir, Welavec, in Regula Zofija, delavka,
oba iz Celja.
Umrli so:
Templak Jakob, delavec iz Dobrave, star 45
let; Habjan Elizabeta, gospodinja iz .Scntjurija,
stara 62 let: Belak Breda, dojenček iz Skoïje
vasi: Kunstek Gašper, upokojenec iz Celja, star
66 let; Paj Marija, tkalka iz Celja, stara 51 let;
Serbec Terezija, upokojenka iz Celja, stara 59
let; Okorn Terezija, gospodinja iz Škofje vasi,
stara Ï4 let: Hren Mihael, delavec iz Zreč, stat
58 let: Hribar Martin, delavec iz Tabora, star
80 let: Plesnik Alojz, čevljarski pomočnik iz
Ljubnega. star 25 let: Novak Andrej, kolarski
vajenec iz Vojnika. sTar 22 let: Ojsteršek Jurij,
upokojenec iz Velenja, star 85 let; Salej Ana,
gospodinja iz Drešinje vasi, ^tftT&^JSJ^
SLIKE IZ ŠTOR
(Piše Karel Jug)
Dajte mladini moderno telovadnico!
Ogromno število mladine v Storah
nalaga krajevnim oblastem, opravi to-
varne in celotnemu kolektivu železarne
nalogo, da v najkrajšem času postavijo
moderni telovadni dom. Tudi množične
organizacije kraja in sindikati ne mo-
rejo biti ravnodušni do tega perečega
problema, ki ga je treba vzporedno re-
ševati z ostalimi problemi kraja. Skrb
za vzgojo mladine mora biti primerna
vsem našim vodstvenim ljudem!!! In
prav telesna vzgoja, kd mora voditi pre-
ko partizanske organizacije (ne kot v
Storah doslej — ' preko športne orga-
nizacije!), je tisti prijem, za katerega
je mladina najbolj navdušena. V Sto-
rah so vsi pogoji za uspešno delo dru-
štva »Partizan« — manjkajo le pro-
stori. Mladine je več kot preveč, orod-
ja je še dovolj, le poiskati ga je tre-
ba, pa tudi ostalih rekvizitov ne manj-
ka. V kraiu je ostalo tudi nekaj vadi-
teljskega kadra, ki bi ob večji skrbi
merodajnih krajevnih činiteljev do par-
tizanske organizacije z veseljem popri-
jel za delo. Brez dvoma je z novimi
naseljenci v Store prišlo tudi nekaj tak-
šnih ljudi, ki bi se oprijeli dela v tej
vzgojni organizaciji. Navsezadnje je v
kraju  danes   13  prosvetnih  delavcev,
(včasih le štirje, od katerih je dobrih
60/o žrtvovala vse za uspešno delo v
telovadnem društvu!), ne da bi tu na-
štel še učni kader na vajenski šoli, od
katerih je brez dvoma tudi nekateri
usposobljen za delo na tem področju.
In če bi že pustili ostalo mladino ob
strani, nam že veliko število šolske
mladine nalaga skrb, da ji za pouk te-
lesne vzgoje preskrbimo potrebne pro-
store. Casi, ko se je telesna vzgoja tako
po mačehovsko tretirala na naših šolah
in se je vsa skrb osredotočila le na
»duševne blagre«, morajo v socialistični
družbi danes izginiti tudi iz našega po-
deželja in industrijskih krajev. Zato naj
krajevnim oblastem priskoči na pomoč
za izgradnjo prepotrebne telovadnice
tudi okrajni ljudski odbor Celje-okolica,
prepričan sem, da bo tudi »Partizan«,
zveza za telesno vzgojo Slovenije, pri-
spevala svoj delež pri gradnji takšnega
objekta.
V Storah se je zadnja leta ogromno
zgradilo in se še gradi. Povsod je le
eno samo gradbišče. V kraju premikajo
bregove, zasipujejo doline, gradijo nove
tovarniške objekte in ceste — le za
>Partizana« ni prostora niti potrebnih
sredstev].,________
Dajte kraju moderno telovadnico —i
pa boste videli v najkrajšem času, da \
je med mladino dovolj navdušenja za^
telesno vzgojo. Športne storitve štorov- \
skih športnikov bodo kvalitetne šele po I
črpanju kadra iz partizanske .organiza-,
cije — saj je danes znanstveno dokaza- i
no in jasno tudi že vsakemu laiku, kij
se vsaj malo razume na šport, da so'
športni uspehi le plod sistematične pri- :
prave posameznikov preko splošne te—j
lesne vadbe. In končno ne gre le zal
športne kvalitetne storitve. C.lj našega'
prizadevanja in socialistična plat naše-j
ga športa je vendarle v tem, da vsa i
znanja dovedemo do take stopnje, kjer i
lahko razne športne storitve, gibe, psi-i
hoiizične lastnosti itd., praktično upo-,
rahljamo pri dnevnem poklicnem delu;
v proizvodnji. Danes kaj radi naprtijo
visoke zneske, ki gredo za obratne ne-
sreče, na račun pomanjkljivih zaščitnih,
mer v naših podjetjih. Tudi v. Storah i
je ogromno obratnih nesreč. Jaz pa tr- i
dim — dajte našemu delovnemu člove- :
ku več telesno-vzgojnih objektov, več,
telesne kultui-e, pa Doste videli, da se ^
bodo obratne nesreče znižale na mini-;
mum! Pri proizvodnem delu, pri raznih i
strojih bomo imeli spretne ljudi, ki se;
bodo v kočljivih situacijah »znašli«, ker i
se bodo pri telesno-vzgojni vadbi ;
psihično osvežili, ker bodo pri telesni i
vadbi pridobili in avtomatizirali mno-'
štvo gibov, ki jih, bodo rabili pri delov- i
nih manipulacijah, ker bodo pri telesni \
vadbi pridobili hitrost, vztrajnost, spret-j
nost, moč — osnove, ki jih potrebuje j
vsak delovni človek, kjer si bodo pri-i
dobili pravilen refleks in celo' vrsto^
psihpfizičnih lastnosti, ki so prepotreb-j
ne slehernemu našemu človeku. Naj bi;
pri nas' — ne le v Storah — i>ovsod vi
večjih industrijskih centrih podjetja le^
investirala potrebna sredstva za gradnje:
telesno-vzgojnih naprav in na ta igrišča
pod vodstvom izkušenih vaditeljev?
usmerila v prostem času čim večje šte-;
vilo delavstva, pa bi videli že v krat-i
kern času, kako se izplačajo ti »mili-;
joni«, ki so jih žrtvovali za takšnel
gradnje. Težki težki milijoni bi bili i
prihranjeni za razna nepotrebna zdrav-
ljenja, ki jih danes mečemo za razne
nezgode in obolenja. j
Razgovor z direktorjem tovarne
V preteklem letu sem večkrat deba-
tiral s tovarišem Svetkom, direktorjem
tovarne. Naglasiti moram, da je tovariš
Svetek bil pred vojno navdušen šport-
nik in telovadec. Dolga leta je bil pred-
sednik delavskega športnega društva
Olimp v Gaberju, pa tudi po vojni se
je vključil v nov športni pokret, kjer
je predsedoval Olimpu, po njegovi re-
organizaciji pa sindikalnemu športne-
mu društvu Kladivar. Danes je pri PD
Celje vnet planinec in član upravnega
odbora. Brez dvoma je njegova zasluga,
da imajo Storjani danes tako lep pla-
ninski hotel na Svetini. Mož s takšno
preteklostjo ima brez dvoma največjf
razumevanje do telesne vzgoje in ljudje
v Storah pričakujejo od njega tudi na
tem področju velikih dejanj.
Tovariš direktor Svetek mi je pri-
jazno odgovarjal na različna vprašanja
in strnil svoja izvajanja v naslednje
zaključke: »V polni meri se še danes
zavedam pomena in koristi telesne
vzgoje in športa za našega delovnega
človeka. Vendar v Storah ne moremo
vsega prebaviti v en mah. Potrebe so
povsod velike. Nogometaši so že dobili
svoje igrišče v Storah. Teren ni pri-
kladen, zato bomo v najkrajšem času
pristopili h gradnji modernega stadi-
ona z vsemi potrebnimi napravami in
igrišči za gojitev atletike, nogometa,
košarke, odbojke in drugih športnih
iger. Stadion bomo gradili v centru no-
vih Stor, kjer rastejo moderni stano-
vanjski bloki — na Liipi. Na. sedanjem
nogometnem igrišču v »Kurji vasi« bo-
mo že v prihodnjem letu (leta 1953 —
op. pisca!) pričeli z gradnjo ogromnega
plavalnega bazena. Izgleda, da bo »Par-
tizan« še moral potrpeti. V prav tolik-
šni meri moramo skrbeti namreč tudi
za kulturno-prosvetno delo. Naše dru-
štvo »Svoboda« potrebuje za svoje
uspešno delo dom »Svobode«. Sedaj po-
stavljamo ta dom v starem delu Stor
poleg šole, kjer bo »Svoboda« imela
prostore za vse svoje odseke, velika
dvorana pa bo služila tudi za kino-
Doslej so mor^i Storjani obiskovat
kino v Celju, v najkrajšem času bodi
lahko gledali kvalitetne filme v dom^'
čem kraju. Tudi ta dom »Svobode« j'
le provizorij, ki ga bomo риз pretek',
nekaj let lahko oddali za potrebe »Par-
tizana« in za pouk šolske telesne vzgo
je, kajti na Lipi nameravamo z let
zgraditi tudi reprezentančni dom »Svo
bode«!
Kar zadovoljen sem bil z lepo реГ'
sp>ektivo. ki-jo je nakazoval tov. dire^'
tor, čeprav sem bil mnenja, da bi telf
vadni dom spadal v neposredno bližiiil
bodočega športnega stadiona, kjer bi I"
vezan na zelena igrišča, obenem pa '
telovadnico    lahko,   uporabljali    tu«
športniki — medtem ko govori za preo
log tovariša Svetka načrtrji pouk šolsij
telesne vzgoje. Prepričan sem, da boi
bralci teh mojih vrstic zlasti y Štora
in sosednjih vasicah, ki obkrožajo
industrijski kraj,, hafavnöst vzhiče^
ker bodo v kratkem "času" prišli do
jektov, na katerih bodo lahko našli "i
volj zdravega razvedrila in si pridoW
svežih sil za opravljanje težkega P
klicnega dela. Takšnega razVeđrila^
prijetnega življenja na zelenih igri^"
in v telovadnici "pa 'iz'^šrea'"želim ђ
nekdanji »vroči« prebivalec .tega кг^:
vsem sedanjim, zlasti pa pionirjem
mladini. ■   ' . l'.'
'■ ífítoñec.-)
Delavci iz Zreč zahtevajo kazen
za bivšega direhtoria
v našem časopisju je bilo v zadnjem
letu že mnogo napisanega o nepravil-
nem delovanju posameznih direktorjev,
ki so svoj položaj v podjetju preveč na
široko izkoriščali dn se niso zavedali,
da so za svoje delo tudi odgovorni. Tak
primer je bil ped nedavnim tudi v
Zrečah v tamkajšnji tovarni kovanega
orodja.
Ze nekaj časa sem se je govorilo o
napakah bivšega direktorja te tovarne
Vrhovca. Delavski svet oziroma upravni
odbor sta ga enkrat že na svojo pest
zamenjala na položaj tehničnega vodje,
čeprav je v kovinski stroki zelo slabo
poznan, saj je po poklicu vrtnar. Pri-
pomniti je treba še to, da so ga tako
sindikalni odborniki kakor tudi člani
ZKS v Zrečah na njegove napake več-
krat opozorili, toda pomagalo je zelo
malo. Tako se jih je nabralo kar pre-
cejšno mero, kar je bilo celotnemu ko-
lektivu le že preveč (dokončno jih bo
ugotovil javni tožilec in okrožno so-
dišče, ki vodita sedaj preiskavo). Sin-
dikalni odbor je sklical sestanek član-
stva, to pa je takoj zahtevalo njegovo
suspenzijo ter predlagalo iz svoje srede
drugega direktorja. Seveda to morda ni
v skladu z zakonitimi predpisi, vseka-
kor pa je treba pozdraviti iniciativo
kolektiva, ki je na lastno pest napravil
konec raznim. napakam v podjetju, ki
gredo v škodo skupnosti. Kolektiv jei
zahteval še, da se ga izključi iz član-i
stva ZKS, kar je osnovna organizacija;
tudi kasneje storila. Vse to jasno kaže^
na politično delo zreških kovinarjev.   I
Toda zadeva s tem še ni bila konča-
na, saj se je v glavnem šele odprla za
široko javnost. Nekaj časa je bil sicer
mir, toda lepega dne sta se pojavila v
podjetju dva delavca (Drago Bombek
in Franc Koprivnik), ki sta imela na-
men, da bi pobirala podpise za to, da
se vrne direktor Vrhovec nazaj na svo-
je mesto (na čigavo pobudo sta to za-
čela, nam ni znano). Imela pa sta le
malo sreče, saj že prvi, h kateremu sta
prišla, ni hotel podpisati in je o tem
obvestil sindikalni odbor. Na sestanku,
ki je temu sledil, so kovinarji zreške
tovarne ostro obsojali tako delo, ki ima
namen rušiti sklepe kolektiva in nje-
govo enotnost, s posebno resolucijo pa
so zahtevali, da naj suspenziranemu
direktorju Vrhovcu okrožno sodišče pni-
sodi primerno kazen.
H koncu pa naj dam še nekaj pri-
pomb, ki niso značilne samo za to pod-
jetje. Ko je članstvo sindikalne podruž-
nice TKO Zreče predlagalo suspenzijo
in potrditev novega direktorja repub-'
liškim organom, so morali na dokončno
odločbo čakati več kot en mesec. Mar
ne kliče ta primer že sam po sebi, da
bo treba čimprej urediti vprašanje, kdo
naj postavlja direktorja. V diskusiji je
bilo sicer že več predlogov, toda niso
še uzakonjeni. Pri vsakodnevnem delu
pa to večkrat močno ovira delo v pod-
jetju. Zato menim, da ne bi bilo na-
pačno, če bi direktorje volili ali po-
stavljali delovni kolektivi, potrjevali pa
naj bi jih okrajpi zbori proizvajalcev.
S tem bi se to vprašanje mnogo laže àn
bolje reševalo.
fZ  CELJSKE  OKOLICE
IZ BRASLOVC
Otvoritev gospodinjskih prostorov
Kmetijsko-gospodarske šole v Braslov-
čah dne 1. avgusta t. 1. je v novo ure-
jeno šolsko poslopje privabila precejš-
nje število ljubiteljev gospodarskega in
kulturno-Jprosvetnega napredka. Naj-
moderneje urejena kuhinja in obedni-
ca v domačem prikupljivem slogu bo
odslej neprestano vabila dekleta in že-
ne, da si v teh prostorih pridobijo čim
več koristnega znanja. Prizadevanje
občinskega šolskega sveta in šol. upra-
vitelja tov. F. Kolar j a so kot organi-
zatorje te lepe zamisli nagradili z iskre-
nim priznanjem predsednik OLO Celje-
okolica tov. Miran Cvenk in zastopni-
ka OZZ ter z njim vsii krajevni čini-
telji.
Javni telovadni nastop Telovadnega
društva Partizan je v nedeljo, dne 9.
t. m. presenetil številne goste. Nastopili
so z dobro izvežbanimi vajami pionirji,
mladinci in mladinke. Vsi nastopajoči
oddelki, zlasti pa mladinke z ritmični-
mi vajami v obliki plesa, so želi med
gledalci i)ohvalo in priznanje. Tudi
orodna telovadba je kljub utrudljivemu
poljskemu delu kmečkih fantov dosegla
velik uspeh. Pri nastopu so gostovala
tudi sosedna društva iz Polzele, Gomil-
skega 'in Prebolda. Popoldanska prosta
zabava je razgibala živahno množico.
Prireditev je dosegla popoln moralen
uspeh.
*
Postavitev spomenika padlim borcem
je tik pred uresničenjem. Spomenik bo
stal ob izhodni točki nove Partizanske
ceste na Dobrovlje, ki jo pravkar tra-
sirajo.
*
Živinorejska selekcijska organizacija
z osemenjevalno postajo je bila pred-
met živahne razprave na sestanku kme-
tovalcev. Ugotovili so, da je v braslov-
ški občini prenizko število goveje ži-
vine, zlasti dobrih plemenskih krav
mlečnic. Z zvišanjem živinskega stale-
ža bo treba ix>večati množino krme,
kar bo razvitemu hmeljarstvu dalo
več gnoja. Živinoreja je poleg hme-
ljarstva v tem kraju najvažnejša kme-
tijska panoga.
Višja osnovna šola v Braslovčah bo
v jeseni pridobila še šesti razred. Ker
se bo noučevalo po učnem načrtu za
nižje gimnazije, bodo potrebne nove
učne moči. Razgibano gospodarsko iz-
obraževanje mladine — na šoli delu-
jeta poleg osnovne še Vajenska in Kme-
tijskc-gospodarska šola — zahteva od
učiteljstva mnogo praktičnega znanja.
Zelo razvito kulturno-prosvetno delo-
vanje v kraju prav tako zahteva iz-
datne p>omoči s strani učiteljstva. Zato
so v kraju potrebne take učne osebe,
ki so zmožne vsestranskega izvenšol-
skega dela. Lokalni činitelji z zaupa-
njem gledajo na prosvetno oblast, ki
bo te težnje izdatno podprla.
K. J.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Na zadnjem zasedanju delavskega
sveta tovarne usnja Konus v Slovenskih
Konjicah so člani razpravljali tudi o
možnosti prodaje gotovih artiklov v
inozemstvo, za katere je tovarna že
sklenila nekaj pogodb. Za enkrat je
bila prodana v Belgijo večja količina
vratov lin okrajcev, računajo pa, da se
bodo trgovski stiki uvedli še z nekate-
rimi drugimi državami. Tako bo še v
teku tega meseca odpotoval na vele-
sejem v Smirno komercialni direktor
tovarne, da naveže stike s tamkajšnjimi
trgovskimi krogi. Člani delavskega sve-
ta so tudi ugotovili, da je bilo doslej še
premalo reklame za izdelke jermenar-
ne, ki razen jermenov izdeluje še celo
vrsto predmetov za našo tekstilno in-
dustrijo, vendar tega vse tovarne še ne
vedo ter isto blago uvaždjo iz inozem-
stva. Razen svoje trgovine v Beogradu
in Novem Sadu bo tovarna v bližnji
prihodnosti odprla svoj lokal še v Ljub-
ljani in v Zagrebu, kar bo omogočilo,
da se bodo kuDci laže seznanili s tem,
kaj in kakšno blago ta tovarna izdeluje.
♦
Poverjenik za Prešernovo družbo v
tovarni usnja Konus tovariš Rudi Bajda
je doslej zbral že okoli 50 novih naroč-
nikov za Prešernovo družbo. Največ od
teh jih je v pikerijd, kjer so se razen
enega naročili prav vsi delavci. Neko-
liko slabše pa ta akciia napreduje v
ostalih podjetjih in v konjiški okolici.
(Nadaljevanje na .6. strani)
Stev. 32
»Savinjski vestnik«, dne 18. avgusta 1951
Stram 5
Konsignacijsko skladišče in zastopstvo za LRS
SCHOELLER - BLECKMANN
Stahlwerke Aktiengesellschaft
Wien
T o T a г n e :
Ternitz — Mürzuschlag — Hönigsberg
TEHNOMETAl
trgovina S tehniino 2eleznino in Icovinskim blagom
NA DEBELO IN DROBNO
"""LJUBLJANA'""
TitOWa Ç. 16 • Telefon 20-145
PHÖNIX JEKLA
Brzorezna, orodna in konstrukcijska Icgirana i»
nelegirana jekla
Jekla za vrtanje kamna
Nerjaveča jekla in pločevina
Pile in orodje z vložki trde kovine
Svedri za kamen in premog z vložki trde kovine
Moj znanec
Na cesti me je ustavil Bolte Cmok,
тпој znanec in se mi je veselo nasme-
jal:
»Ali si že slišal? Pomisli! Referent
sem postal! Imam posebno uradno sobo,
v predsobi pa svojo tipkarico. Pridi,
obišči me, da vidiš sam!«
Čestital sem mu.
Nekaj dni pozneje sem potreboval
neko potrdilo, pa mi nihče ni vedel po-
vedati, kje bi ga utegnil dobiti. Pa sem
se domislil:
»Glej no! K Boltetџ Cmoku stopim,
referent je, ta bo to dobro vedel. In še
sam me je povabil.«
Pa sem jo mahnil k njemu v urad.
Pred njegovo pisarno je stalo kakih de-
set ljudi. Pogumno sem krenil mimo
njih in resnično! V predsobi je sedela
tipkarica. Kadila je cigareto in si z
majhno pilo gladila nohte.
»Ali ni tamle pisarna referenta Cmo-
ka?«
»Da.«
»Prav k njemu hočem.«
»Postavite se zunaj v vrsto!«
»Moj znanec je in sam me je pova-
ЂИ.«
»1гџат strog nalog. Povejte, kaj želi-
te od njega, da vas prijavim!«
»Zaradi nekega potrdila.«
»Kakšnega?«
»Niti dobro ne verh, kakšno naj bi
bilo to potrdilo. Prav zato bi ga rad
vprašal. Poznava se že dolgo.«
»Njega ni tu.«
»Kje pa je?«
»Najbrž ima zdajle opravek v sobi
318.«
»No, hvala!«
Po mnogih hodnikih in stopnicah sem
prišel do sobe 318 in potrkal. Nihče se
ni oglasil. Odprl sem- vrata.
Nikogar! Vendar so po vseh mizah
ležali akti. Na obešalniku je viselo več
moških in ženskih plaščev, pod njimi
je stalo nekaj parov galoš.
Potrkal sem na sosednjo sobo 319. Na
rnizi je sedela mlada blondinka in obra-
čala neke papirje.
»Ne poznam referenta Cmoka,« mi je
odgovorila. »Poglejte v vložišče, tam
bodo vedeli!«
Da bi tu kdo ne poznal referenta
Cmoka? To se mi zdi prav neverjetno.
Deklica je morala biti prav gotovo no-
vinka, ki se še ni mogla dovolj sezna-
niti z organizacijo tu.
Hitel sem v pritličje in imel sem sre-
čo. Sredi stopnic mi je prišel naproti
sam referent Cmok, moj znanec.
»Veš, toliko je dela, da bi včasih kar
iz kože skočil,« mi je potožil. »Pravkar
smo imeli važno sejo. Dve uri smo go-
vorili o redukcijah našega osebja. Ho-
teli so mi vzeti posebno tipkarico. Jaz
pa sem rekel: — Ne dam je. Celo še
eno potrebujem. In končno, no, sem jih
vendar prepričal. — «
Začel sem mu pripovedovati o potr-
dilu, ki ga iščem. Pa mi je svetoval:
»Mislim, da bi ti utegnil dati infor-
macije oni drugi referent Žmok. Po-
iščeva ga.«
Vodil me je prav v pritličje in še
niže.
»Kam vendgr?« sem se začudil.
»E, saj ne poznaš še našega poslopja
in naše organizacije! Veš, tu spodaj
najdeva referenta Žmoka. Bife je tam,
seveda, le za nas —^uradne osebe. No,
jaz te tam uvedem.«
Stopila sva v zakajene prostore, ki
je v njih stalo in sedelo več Ijhdi. Ne-
kateri so se začudeno ozrli po meni.
Pili so vino, pivo ali pa turško kavo.
Va tudi likerje, nekateri so prigrizovali
sendviče. Živahno so razpravljali, naj-
eč o prelepih novih čevljih, ki jih bo-
do v uradu oddajali po zelo nizkih ce-
^aii. Specialiteta za teren.
»Vidiš, tu si med delom malo oddah-
"^emo, tu se zopet okrepimo,« mi je po-
^p-snjeval Cmok. Poiskal je Zmoka, ki
jedel šunkarico, in me predstavil.
»Seveda,« je dejal, »izdali bomo tah-
ŠTio potrdilo, čemu ga ne bi, če ga
'ohico.' Pridite jutri, ko bo več časa!«'
Cmok mi je naročil skodelico 'izvrst-
turške kave in nato me je povabil
K ^ v svojo pisarno. Branil sem se, to-
ni popustil:
»Samo da vidiš, kako uradujem. Veš,
^^avno je dobra organizacija. Potem ti
teče vse kakor namazano, kar nekam
avtomatično, samo od sebe.«
Pred Cmokovo sobo so še vedno sta-
li ljudje in celo nekaj več jih je bilo
ko prej. Mimo njih sva stopila in še
mimo tipkarice, ki si je česala lase.
Cmok mi je ponudil fotelj in globo-
ko sem se pogreznil vanj. Zasmejal se
je:
»Zdaj vidiš sam. Ali ni imeniten tak-
le fotelj? In kako ti je všeč moja po-
sebna tipkarica? Ali ni prav čedna de-
klica?«
Na vse sem mu pritrdil.
Potem mi je začel pripovedovati o
nekem banketu, ki se ga je bil nedav-
no udeležil:
»Bilo je imenitno, ti rečem. Kaj vse
smo jedli in pili! In plesali smo! Vrtel
sem se, kakor da sem še vedno mlade-
nič. Samo nekaj mi š^ manjka: avtomo-
bil! Ko še tega dobim, bom na konju!
Hej, vozili se bomo! Na Bled! V Opa-
tijo! Kamor koli!«
Vso uro sem ga poslušal. Nekoč ne-
znatni Cmok se je bil zdaj resnično vi-
soko povzpel. Vsaka njegova beseda se
mi je zdela zdaj tehtna in važna. Konč-
no pa sem mu vendarle dejal:
»Čestitam ti ponovno, dragi Bolte!
Ponosen sem nate in srečen, da si mi
tudi zdaj še ohranil svoje prijateljstvo.
Toda predolgo sem te zadrževal. Ljudje
zunaj čakajo ...«
»Gotovo imajo čas, sicer ne bi čakali,«
me je potolažil in me spremil prav do
vrat.
»In oglasi se še kdaj!« mi je velel.
Stopil sem mimo gruče ljudi na hod-
niku in slišal za seboj še Cmokove be-
sede:
»Danes ne sprejemam. Važnejše posle
imam. Lahko odidete ...«
Nedavno sem stal pred neko pisarne
v vrsti ljudi in smo _ vsi čakali na ne-
kakšna nova potrdila. Ko sem se ozrl,
kaj menite, koga sem zagledal na kon-
cu repa?
Da, resnično! Tam je stal tudi sam
Bolte Cmok, ki sem o njem že tri le-
ta vedel, da ni več referent. Zdaj pa
je bil videti postaran, bolehen in ne-
znaten.
Pokimal sem mu v pozdrav. On pa
meni opazil, tako zelo je bil nekam za-
mišljen in sklonjen vase. Potrpežljivo
je stal tam in čakal... F. R.
GLEDALIŠKA
Znamenito igralko ni nikoli zmedlo,
če je prišlo na odru do neprijetnih slu-
čajev. Enkrat je v vlogi, ko je morala
ustreliti v zrak in je potem na oder
padel ptič, puška odpovedala. Pritisnila
je na petelina, pa je samo šklecnilo...
V hipu se igralka domisli:
— Glej si no. Na smrt sem ga pre-
strašila.
BREZ SKRBI
Janez pride vprašat v rudnik za
delo. »Vse imamo zasedeno in pa pre-
mog ne gre v prodajo« mu odgovori to-
variš v uradu.
»Brez skrbi, od mene ga niti en hunt
ne boste več dobui iz jame« se odreže
Janez.
CELJSKE BODICE
BIROKRAT
(Prosto po Aškercu)
Zbor bil je živ. Podal i on je tamkaj
par predlogov.
Zakasnil se je. V pozni, temni noči
sam gre domov.
»Hm, pravijo, da ni baš varno iti
tod obsorej!
Da sindikalne člane rado straii
ob cesti tej.« Podružnici je sindikalni danes
predsedoval,
voditi znal tam diskusijo vsaho,
pa bi se bal?
Se pod fašisti smrti bal se nisem,
zrl ji v oči —
pa tukaj mar kot dete bi trepetal,
če list šušti?
Dospe že blizu doma.. . Cuj iz teme:
»Joj, kam bi del?«
»Kaj, kdo si božji? Kam naj deneš,
vprašaš?
I, kjer si vzel!«
»Požlampal v službi sem sto sodov tinte
in žrl papir,
zaman z birokratizmom sem zapiral
življenju tir.
Oh, in sedaj, ko me je iz pisarne
pognal dekret,
nazaj jo zlivam, tinto to prekleto
pač sto že let!
»Oh, to teži« ... Zabliska se: Ob cesti
težko sopeč
se sključen muči birokrat, pred sabo
tinto roseč.
Podružnici je sindikalni danes
predsedoval...   .
Kako nocoj domov prišel je z zbora,
pa le ni znal!
A zjutraj prineso mu vsi novico
za sindikat:
»Sinoč v penzijon odšel je naglo zopet
en birokrat!«
TUJKA — KAMELEON
V Celju so prinesli na razpravo o
obnovi podeželja »prioritetni« red. Ude-
leženec iz Kozjanskega ga je pograbil
in shranili, vendar je že med vožnjo v
avtobusu izgubil do Lesičnega vmesni
»ri« in prinesel domov le priotetni red.
Iz njega so naši dobri ljudje zaradi
lažje izgovarjave ustanovui tri rede:
petitnega, patentnega in celo planetne-
ga. Pravim, da je najbolje, če ostanemo
pri naših domačih izrazih.
OGLAS
Stanovalci v Cankarjevi ulici št. 1
iščemo strokovnjaka, po možnosti naj
bi bil slikar, ki bi nam na tej hiši pre-
slikal in popravil Hackenkreutz in tudi
napis, ki se glasi: Heil unser Führer.
Skoda se nam namreč zdi, da bi zbledel
tako lep spomin, ko že celih osem let
vendarle vse obnavljamo!
Ponudbe je poslati pod »Heil Hitler!^!
Dalmatinski
ROBINZONI
Ciril Rakuša
Vrnimo se k Robinzonom. Ce še ni-
sem povedal: naša uradna štampiljka
se je glasUa: Dalmatinski Robinzoni.
Bližamo se otoku Vergada. Ker je
bilo na kopnem precej vroče, se nam
je zahotelo le kaj mrzlega. Berto je
takoj servirai pršut, bel kruh, ovčji
sir, vino (ta bulše po 4 din), tursko
kafo. Po zakuski sem sedel v mali čoln
in veslal na najbližji, neobljuden otok.
Ce otok nima gospodarja, ga zasedem
in razobesim našo Robinzonovo zastavo.
Toda, ovčje kroglice so mi pričale, da
so se tukaj pasle že ovčke, dokler je
büo še kaj trave. Kako izgleda taka pa-
ša? Kmet zveze svojim ovcam noge, jih
naloži na svojo barko in jih zapelje na
otok. Strehe ni treba, pijača jim je
morska voda. Cez čas pride kmet kon-
trolirat, če je kaka ovca breja, da jo
vzame s seboj v naselje. Mladiči ne bi
bui varni pred kakim orlom, pa tudi
pred vremenskimi neprüikami ne. Na
poti k temu otoku sem imel ponovno
prüiko občudovati »rože« na dnu morja.
Ko sem se vrnü k našim, sem našel
samo oba ribiča, vsi ostali so se na-
potüi v hrib, v naselje Vergada. Roke,
vrat in rame sem si že prej namazal s
kremo in hajd za njimi! Lepa polja in
vinogradi! Na vrhu hriba je cerkvica,
ki so jo preuredili iz nekdanje trdnjave.
Nedaleč so razvaline nekdanjih Conte
di Vergada in naselje samo. Naših ni-
sem našel v cerkvi, temveč v oštariji!«
Izvolite piti braća Slovenci?«, ker smo
püi čisto vino brez vode. No, saj smo
izpili samo tri litre, kar za šest Slo-
vencev tudi ni taka reč. Edino, da smo
na koncu že peli oktet (šest nas je büo!)
Jaz pa sem utihnu. Krema proti soncu
je prenehala delovati in začelo me je
lepK) peči po ramah in rokah. V cerkvi
in pred njo je bü hlad. Ko pa smo se
vračali proti naši barki, je dobüo sonce
svojo moč. Dobil sem vročino in zlezel
pod krov. Odpluli smo proti Biogradu
na moru. Nič nisem vedel, da je büo
morje precej razburkano. V Biogradu
se prebudim in vprašam, kde su naši.
»Jedni su išli u birtija, a jedni u ka-
fana«. Za njimi! V birtiji prisedem k
Ciru in Bertotu in preganjam vročino
z vinom. Spali smo najbrž vsi dobro.
Ob peti zjutraj se zamaje barka: Slavko
je skoču v vodo na jutranjo kopel. Mi-
kula in jaz vzameva svoj brivski pri-
bor, natakneva vsak svoje zrcalo za
kamnit steber in se brijeva. Desetleten
dečko naju opazuje: »Mamica, pa iz-
gleda, da so to boljši ljudje,« reče dečko
v berlinski nemščini. Mikula mu je raz-
ložu, da smo morski roparji na počit-
nicah, česar pa ni hotel verjeti: »Ach,
neee!«
Obriti smo bui, umiti smo biti, Berto
pa je še vedno cincal s svojim zajtr-
kom. Napotüi smo se v kavarno. Toda
joj! Kavarnar nam pove, da nam ne
more postreči, ker mu je ponoči uši*
vse osobje. Ostal je sam s svojim bra-
tom. Malenkost! Poklicali smo Ber tota,
da je moral takoj opustiti kuhanje na-
še kave in hajd v kavarno za kuharja.
Ciro mu je pomagal, jaz sem stregel
strankam, Slavko je bü plačuni in т
trenutku je büo trideset, štirideset go-
stov postreženih. Ko je Slavko name-
tal kavarnarju na mizo ves izkupiček,
je bil ta ves srečen, da smo mu tako
lepo pomagali iz zagate. Dal nam je
steklenico konjaka. Slavko zagrabi ste-
klenico in že je toču vsem gostom ko-
njak. Dame so se držale kislo, toda do-
brodušnemu obrazu Slavka ni bilo mo-
goče zoperstaviti se. Pri tem smo spo-
znali mamo in teto malega Berlinčana,
Slavko je že privlekel violino in har-
moniko iz barke. Previdno so mi polo-
žui frotirko na moje opekline, nato jer-
men j e harmonike in koncert se je za-
čel. Rekli so, da sva igrala lepo. Go-
stov je bilo vedno več. Vsemu pa mora
biti enkrat konec. Berto se oglasi: »Alo
fantje, gremo na otok Pašman, kuhat
obed!« Želeli smo mu srečno pot in
Berto je odjadral z obema ribičema in
s Ciro tom, t. j. s svojo kuhinjsko po-
močnico. Ob enajsti uri smo si najeli
drugega »fijakarja«, naložili še Berlin-
sko družbo in odjadrali za Bertotorrt.
Dame so nas še opozorüe, da ovčjega
mesa ne prenašajo. »Seveda, seveda,
saj mi tudi ne!« se je gladko odrezal
Mikula. Pri obedu niso mogle prehvaliti
naše telečje obare, ki je bua točno
ovčja.
Ko se je Berlin pošlovü, smo tudi mi
napeli jadra. Zvečer pride Ciro in prosi
Karlota, da sta menjala spalne prosto-
re: »Oštja, oni tam tako smrčijo, da ne
morem spat. In ti, Karlo, ki sam smr-
čiš, tebi to ne stori neč.« Dobro!
Menjala sta. Ponoči se mi je to zdelo
čudno, ker je Ciro smrčal še bolj nego
Karlo. Toda tretjo noč mi je bilo vse
jasno. Nad mojo glavo je bila shranje-
na steklenica s slivovko. Berto opazi, da
iz steklenice manjka že precej, predno
smo jo skupno načeli. Zato zaropoče:
»Oštja, kdu mi pije šnopc? Ciro, to sa-
mo ti in nobeden drugi.« »Ma Berto,
kaku si moreš mislit kej takšnega?«
»Ciro, samo ti, pej nobeden druh. Se
an bot, pej jest ki te vržen u murje!«
S tem je bua afera končana.
Na otoku Hrušica je barba Bepo do-
ma. Ze vnaprej smo naročui, da sa nam
spekli kruh do našega prüioda. Ob oba-
li nas je sprejel Bepov sin. Stasit dečko
какШ 25 let. Bivši mornar in brüiten.
Seveda je prinesel iz mornarice tudi
nekaj angleških besed s seboj. Ce bi
ga spoznala kaka bogata Angležinja, bi
ga kljub vsem ugovorom odpeljala в
seboj. Lepotec! (Dalje prihodnjič)
ŽENE IZ CELJA SO OBISKALE ZDRAVSTVENO
KOLONIJO V SAVUDRIJI
Pot z avtobusom do Portoroža nas je
kar precej utrudüa, morje vabi v hla-
dilni objem, a moramo še to popoldne
v Savudrijo. Ni tako daleč, 25 km, a
glavno cesto popravljajo in voziti mo-
ramo čez hribe, po klancih in serpen-
tinah, da včasih v avtobusu kar zamre
pesem in smeh in vse mislimo eno: so
li zavore v redu ... Končno smo zopet
na ravnini in iščemo po poljskih poteh,
dokler ne najdemo: tik ob morju tri,
štiri pritlične rdečkaste hiše, skromne
na zunaj, a presenetljivo lepo urejene.
Velike, zdaj zamračene sobe z ličnimi
posteljicami, povsod slike, cvetje, sto
stvari, katere žensko oko takoj oceni:
to je mogla sem postaviti samo ljubeča
ženska roka. Da, tu je ona, upravnica,
živahna, nasmejana, domača. Otroci se
ji obešajo na roke — ne, ta tetka goto-
vo ni samo danes tako vesela in prijaz-
na. Kje so Celjani? I, lej no Bebo iz
Ložnice, saj hodi že skoraj ravno in
plava baje kot najbolj korajžni fantje!
Pa Biba — kako se je vendar poredü!
K Pikcu nas pelje, ki je iz Ljubljane
doma, pa je bolan. Temperaturo ima
in mora biti v posteljici. »Doma bi büo
seveda to nemogoče, tu se pa kar ne-
kam da ubogati...« Prinesle smo gro-
zdja za naše — pa kateri zdaj niso na-
ši? Bo že bolje vsakemu malo manj, pa
vsem.
Vzgojiteljica kliče »žabice« in »del-
finčke« k malici, mi pa gremo do bo-
rovega gozda, kjer taborijo malo večji
otroci. Lepo urejeni šotori v prijetnem
hladu, tu so naši. A tam zraven, kak
totem je to?? »Rdeči sokoli« iz Avstri-
je. Šotori so prazni, vsi skupaj so na
morju. Ze čez pol ure pa je vse tabo-
rišče z vzgojitelji zbrano pred glavno
stavbo. Nobenih priprav ni bilo opazi-
ti, a tu je že šopek nageljnov in rož-
marina za našo predsednico in pionir-
ska pesem zadoni sproščeno in veselo.
Ko pa začno naši »Moj očka ima...«,
pritegnejo avstrijski otroci s čisto pra-
vilnim besedüom, a naši nato živahno
spremljajo avstrijsko narodno. Skrüa
bi rada, da imam rosne oči, previdno
se ozrem in vidim, da se drugim ^odi
kot meni. Koliko let je minüo od
kar...? Ti otroci ne vedo nič o tem
in gre za to, da bi nikoli ne verjeli, če
bi se še kdaj znašli voditelji, ki bi jih
učili pesmi, drugačne, grše od naše:
»Žive naj vsi narodi...«
J. D.
O REII MALIH ŽIVALI
širši javnosti je le morda površno
znano, da že nekaj let obstojajo dru-
štva rejcev malih živali. Namen in smo-
ter teh društev pove že sam naslov.
Takšno društvo imamo tudi v Celju,
ki ima svojo oglasno desko na trgu,
obešeno na hiši tov. Gamsa. Potreba
takega društva narekuje prav smotrno
gospodarjenje malih ljudi in pa strem-
ljenje za tem, da se gojijo samo pasme,
katerim odgovarja naše podnebje, ki so
istočasno rentabilne in da izvajamo do-
sledno selekcijo. V tem društvu so včla-
njeni rejci: kokoši, zajcev, golobov, koz
itd. Vsega članstva je dosedaj okrog 80.
Dne 4. avgusta 1953 popoldne je pri-
redilo društvo poučen izlet k agünemu
članu tov. Francu Ocvirku v Šmart-
nem v Rožni dolini, katerega se je ude-
ležuo 35 članov, torej polovica. Po po-
zdravnem govoru predsednika tovariša
Stropnika, je imel strokovno predava-
nje kmetijski referent OLO Celje-oko-
lica, tov. Zupan Ivan, nakar je sledil
ogled živali, ki jih goji tov. Ocvirk. Od
golobov ima.sledeče pasme: rimljane,
golšarje, bradovičarje, perikaše in flo-
rentince. Kokošje pasme goji: rhode-
island, črne Italijanke, črni orpington,
rumeni orpington, štajerke in Ply-
mouth-Rok. Kunce zastopajo: srebrencl,
črni rex, plavi rex in Black-an-tan.
Vse naprave ima skromno in vzorno
urejene. Prevozništvo je dalo na razpo-
lago proti primerni odškodnini avtobus,
za 25 članov, ostali pa so prišli peš in
s kolesi.
Po ogledu je bUa pripravljena pri-
merna zakuska, kjer je Ocvirkova dru-
žina pokazala vso hvalevredno spret-
nost in požrtvovalnost.
Z ozirom na točnost odhoda, discipli-
niranosti članov, točnost povratka in
sam potek ogleda, zabave in razvedri-
la, je ta izlet bü na zavidljivi višini in
si članstvo želi, da bi büo takšnih iz-
letov čim več. Pri takšnih ogledih se
članstvo strokovno izpopolnjuje, medse-
bojno spoznava, kar ni v korist samo
posameznikom ali društvu, temveč tudi
skupnosti sploh. Mali gospodarji, ki
imate prüiko gojiti kakršne koli vrste
malih živali, pristopite k društvu, kjer
boste dobui vsa potrebna strokovna na-
fodüa in pojasnüa. R. F.
ttran e
»Savinjski vestnik«, dne 15. avgusta 195S
Stev. 52
Telesna vzgoia in šport
VEČ SKRBI TELESNI VZGOJI
MN02ICNA TEKMOVANJA V MESECU AVGUSTU IN SEPTEMBRU NAJ RAZGIBLJEJO
VES TEREN CELJA IN OKOLICE
2e osem let po osvoboditvi obotavljamo, da
telesna vzgoja ne zajema zadovoljivega števila
ašega prebivalstva. V naših ljudeh je še vse
premalo smisla za telesno kulturo v splošnem,
premalo se zavedajo važnosti aktiivnega udej-
•tvovanja v kakršni koli veji telesnih vaj in iger
za svoje zdravje, osebno srečo in zadovoljstvo.
Zveza za telesno vzgojo Partizan in Zveza špor-
tov Slovenije sta zaradi tega razpisala za vso
republiko v mesecu avgustu in septembru mno-
žična tekmovanja po vsej Sloveniji, ki bi naj
zajela širok krog našega prebivalstva po vsek
•beinah, industrijskih naseljih ia mestu.
Dve obliki tega tekmovanja moramo še po-
sebej podčrtati: osnovna naloga je ta, da dose-
žemo aktivno udeležbo na teh propagandnih
astopih čim večjega števila občanov, ki se
doslej še niso ukvarjali s telesno vadbo, druga
aloga pa je v tem, da ob istem času v posep-
aih tekmovanjih nastopijo pred začetniki že
kvalitetni športniki in telovadci, ki bi naj^s
svojimi nastopi pokazali kvalitetne storitve, ki
so plod sistematične večletne vadbe. Ljudje, ki
se doslej niso ukvarjali s telesno vzgojo, morajo
majprej na sebi čutiti vpliv raznih telesnih vaj
z aktivno udeležbo na teh tekmovanjih, kjer
De gre za neke vrhunske rezultate, na drugi
strani pa morajo po kvalitetnih športnikih in
telovadcih spoznati vrednost in koristi tega
ndejstvovanja, ki ga lahko doseže vsak povpre-
čen državljan z večletnim sistematičnim vežba-
njem.
Program teh množičnih tekmovanj zajema
najosnovnejše panoge in discipline iz atletike
(hitrostni teki, vztrajnostni teki, skok v daljino,
skok v višino, met krogle, kamna, bombe itd.),
plavanja (plavanje v poljubnem slogu na krajše
razdalje), igre in raznoterosti (odbojka, plezanje
Eo vrvi, vlečenje vrvi,, rokomet, nogomet itd.),
portniki bodo seveda tekmovali v vseh drugih
panogah, s katerimi se pač ukvarjajo.
Izvedba teh tekmovanj je najboljša v obliki
dvobojev med dvema občinama, med kolektivi
dveh ali več tovarn, ker bo takšen način iz-.
redno privlačen in zanimiv. Uspehi pa se »e
ocenjujejo po doseženih rezultatih, temveč pred-
vsem v množični udeležbi. Zmaga pač pripada
tisti občini, podjetju, ustanovi, ki je sorazmer-
no s številom prebivalstva oziroma delavstva
dosegla procentualno največjo udeležbo.
Naloga vseh društev Partizan na terena,
športnih društev, mladinske in sindikalne or-
ganizacije skupno z ostalimi množičnimi organi-
zacijami je, da takoj prično s pripravami za te
množične nastope in tekmovanja, formirajo kra-
jevne koordinacijske odbore, ki bodo lahka s
podporo okrajne komisije iz Celja izvedla pred-
videna tekmovanja.
Od sodelovanja nas vseh je odvisen osnovni
namen razpisanega tekmovanja, saj bomo le s
skupnimi močmi uspeli vzbuditi т ljudeh več
zanimanja za telesno vzgojo.
ZSD Celje : Proletarec - i-.i (2 : •)
V kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko
vzhodno ligo je Celje proti pričakovanju doma
z visokim rezultatom odpravilo Zagorjane. Zma-
ga je bila popolnoma zaslužena, vendar je bila
plod dobre igre nekaterih posameznikov. Za
Celje so bili uspešni: Bukvič 3, Romih, Korošak
in Perovič pa po enkrat.
_Hokej na travi
Ilirija : Kladivar. — V nedeljo dopoldne ob
10. uri se bosta na Glaziji srečala v prvenstveni
tekmi stara rivala. Mlado moštvo Kladivarja je
v letošnji sezoni že dvakrat nastopilo proti
Iliriji in vsakokrat doseglo neodločen rezultat.
Ali bo na nedeljski tekmi v borbi za točke
uspelo premagati Celjanom llirijane, ki igrajo
hokej na travi že šest let, je odprto vprašanje.
Kladivar bo za prvo letošnjo tekmo v hokeju
na travi v našem mestu imel vstopnino le po
20 in 10 din.
_Plavanje__
Plavalno prvenstvo društev Partizan
V nedeljo, dne 16. t. m. bo ob 10. uri dopoldne
plavalno prvenstvo društev Partizan Celja-mesta
in okolice v plavališču 2SD Celja — v mrtvem
rokavu Savinje med obema železniškima mosto-
ma. Zveza društev Partizan razpisuje to tra-
dicionalno vsakoletno prvenstvo za pionirje,
pionirke, mladince, mladinke, člane in članice.
Prijave bo treba dostaviti vodstvu tekmovanja
na tekmovalnem mestu v nedeljo ob 9. uri. —
Program tekmovanja obsega naslednje disci-
pline: pionirji in pionirke — 50 m prsno, 50 m
kravi, mladinke — 50 m prsno in 50 m kravi,
mladinci — 50 m kravi, 100 m prsno, 50 m hrbtno,
štafeta 3 x 50 m prosto, članice — 50 m kravi,
50 m prsno in štafeta 3 x 50 m prosto, člani —
100 m kravi, 100 m prsno in 50 m hrbtno ter
štafeta 3 x 100 m prosto. Za vse oddelke bodo
še skoki v vodo zim deske. Zmagovalci v po-
sameznih disciplinah bodo prejeli diplome, naj-
boljše društvo pa naslov okrajnega prvak par-
tizanskih društev v plavanju.
Nova zmaga celjskih plavalcev!
V okviru prekmurskega športnega tedna so т
nedeljo celjski plavalci nastopili v Murski So-
boti in dosegli proti domačinom ponovno zmago.
Res škoda, da vodstvo Z5D Celja ni poslalo na
mladinsko plavalno prvenstvo Slovenije, ki je
bilo iste dni v Kranju, nekaj posameznikov, saj
bi po rezultatih sodeč lahko Celjani osvojili
nekaj naslovov prvakov Slovenije! Odsotnost na
takšnem prvenstvu, kjer se pobirajo najvišje
lovorike, vsekakor ni opravičljiva!
_Košarka__
Branik : Celje — 60 : 29 (52 :. 15)
Ženske Branika so v nedeljo dosegle v prven-
stveni tekmi solvenske košarkarske lige v Celju
prepričevalno zmago proti domačinkam. Poka-
zale so za razred boljšo igro. Od vseh so naj-
bolj zadovoljile Cernetova in Preacova od Bra-
nika in Lovrečeva od Celja.
ŽŠD Celje : KK Partizan, Hrastnik - 73 : 31
Po dolgem odmoru, ki ja nastopil po konča-
nem prvem delu ligaškega tekmovanja, so Ce-
ljani v okviru priprav za drugi del prvenstva
nastopili v prijateljskem srečanju s košarkarji
Hrastnika in prepričljivo zmagali.
Kljub visoki zmagi pa Celjani niso pokazali
ravno najlepše igre. Vendar je moštvo napre-
dovalo, kar priča tudi rezultat.
Tekma je pokazala zanesljivo kondicijo mla-
4ih celjskih košarkarjev, ki so si jo pridobili
na enomesečnem treningu. Celjani so nastopili
v postavi: Ramskugler (25 košev), Stojan (24),
Lesjak (10), Kramar (6), Paucu (i), Cafuta (2),
Posinek (2) in Vester.
V nedeljo, 16. avgusta bo na igrišču
v Mestnem parku moški troboj ob ka-
teri priliki nastopajo ekipe: Reprezen-
tanca mesta Maribora, Partizan Medvo-
de in ZSD Celje.
Turnir se prične ob 9. uri. Ljubitelji
košarke vabljenL
Atletika
Celjani — najuspešnejši na prvenstvu Slovenije
Pretekli teden se je v Ljubljani vršilo repub-
liško prvenstvo posameznikov v atletiki, na ka-
terem so celjski atleti in atletinje od vseh
nastopajočih društev in klubov pobrali največ
lovorik. Od -20 moških disciplin so Celjani
zmagali kar v dvanajstih, ženske pa so dosegle
4 prva mesta. Novi prvaki Slovenije za leto 1953
io postali: Kopše na 100 in 200 m, Zupančič na
400 m in 110 m čez zapreke, Hanc na 1500 m in
5800 m, Vipotnik na 800 m, Kopitar M. na 400 m
zapreke. Glavač v skoku s palico. Gole v metu
krogle (z novim slovenskim rekordom 14,72 m!).
Peterka v metu kladiva in štafeta 4 x 400 m.
Pri ženskah pa so si priborile naslov prvakinje:
Majcnova v skoku v daljino s sijajnim rezulta-
tom 5,47 m, Zeleznikova v teku 80 m zapreke,
Pristovškova v metu kopja in Medveševa v metu
diska. Mladi Vipotnik je tudi to tekmovanje
izkoristil za dosego novega jugoslovanskega
mladinskega rekorda v teku na 800 m z odličnim
časom 1:55,2! Celjani so v moških disciplinah
pobrali še 7 drugih in 4 tretja mesta, ženske
pa 4 druga in 6 tretjih mest. Kljub temu, da je
ekipa Kladivarja šla na to tekmovanje močno
okrnjena, saj je več dobrih atletov na orožnih
vajah, je zaključna bilanca nadvse zadovoljiva.
Odred : Kladivar. — "V soboto ob 17,30 bo na
atletskem stadionu zanimiv dvoboj med naj-
močnejšima atletskima ekipama Slovenije. Brez
dvoma bo ta nastop ljubljanskih^ atletov, ki se
^e več let niso pomerili v društvenem dvoboju
s celjskimi, nadvse privlačen za vsakega po-
vprečnega ljubitelja športa. Med seboj se bodo
pomerili atleti v naslednjih disciplinah: 100 m,
400 m, 1500 m, 5000 m, 110 m zapreke, 4x 100 m,
skok v višino, daljino in ob palici, met krogle,
diska, kopja. V vmesnih točkah bodo nastopile
atletinje Kladivarja in Odreda. Nastop atletov
Odreda v Celju bo pokazal, kateremu društvu
pripada primat v tem športu v naši republiki,
služil pa bo ob zanimivih borbah za zadnji pre-
gled nastopajočih atletov pred državnim prven-
stvom.
_Nogomet__
Nočna tekma Rudar : Kladivar. — V soboto
ob 20. uri se bosta v prvi nočni tekmi letošnje
sezone srečala dva stara znanca in rivala na
celjski Glaziji. Ali bo Kladivarju uspelo pono-
viti uspeh iz Trbovelj? Na to vprašanje bomo
dobili odgovor v soboto zvečer. V predtekmi
bodo nastopili pionirji Rudarja in Kladivarja.
Zmaga v Trbovljah
V nedeljo je ligino moštvo Kladivarja kljub
odsotnosti nekaterih igralcev doseglo v Trbovljah
tesno, toda zasluženo zmago nad Rudarjem s
4:3 (2:1). Po vodstvu s 3:1 je Rudar pričel
z močno ofenzivo in mu je uspelo rezultat iz-
enačiti, nakar je Kladivar v borbi za zmago po
lepi igri dosegel še en zgoditek. Najboljši pri
Kladivarju je bil Posinek.
_Tenis__
Branik : Ljubljana — 5 : 4
T nedeljo je bilo po dolgih letih v Celju
teniško tekmovanje, ki bi naj služilo kot pro-
pagandno sredstvo za poživitev celiskega tenisa.
Za naslov moštvenega nrvaka LRS sta se po-
merila Branik ia Ljnbliana, kjer pa so Mari-
borčani proti pričakovanju dosegli zmago s 5 : 4.
Lfubliana je naslonila oslabljena brez Razbor-
ška, ženske pa so brez borbe predale vse igre.
Kvaliteta nrikazanega tenisa je bila precej
skromna, Celjani pa niso pokazali preveč za-
nimanja za to lepo in koristno igro, saj je
srečanju prisostvovalo le nekaj gledalcev.
NAMIZNOTENTSKT TURNIR TRGOVSKIH
PODJETIJ V CELJU
_Na pobudo treovskega podjetra »Specerijat je
bilo 6. t. m. veliko namiznoteniško tekmovanje
med trgovskimi podjetji v Celju.
Tekmovanja se je udeležilo šest kolektivov in
je bila borba za prvo mesto zelo ostra. Bilo je
odlično organizirano, le škoda, da se ga niso
udeležili, še ostali trrrovski kolektivi, saj jih je
v Celju menda več kot šest.
Končni uspeh turnirja je pokazal takle re-
zultat:
V ekipnem tekmovanju je zasedel prvo mesto
kolektiv Ljudskega magazina, drugo mesto Ce-
leia in tretje Snecerija. Med posamezniki so
dosegli: 1. mesto Božičnik, 2. mesto Kolenc Mar-
tin in 3. mesto Veber Zoran. Med ženskami pa
prvo mesto Rebevšek Boža.
Zmagovalcu je dal mestni odbor sindikata
trgovskih podjetij v Celju srebrni prehodni
pokal, ki si ga je osvojil kot zmagovalec to pot
Ljudski magazin.
Mestni odbor sindikata trgovskih podjetij v
Celju pa bo organiziral še nogometno tekmo
med posameznimi kolektivi in humoristično
tekmo med suhimi in debelimi. Opozarjamo
člane kolektivov, da sodelujejo v polnem šte-
vilu. K. S.    .
(Nadaljevanje iz 4. strani)
Iz C e 1 j S ir e okolice
Na posvetovanju sindikalnih odbor-
nikov v Ločah, kjer so bui navzoči tudi
nekateri člani KSS iz Konjic, so raz-
pravljali o delu sindikalnih podružnic
v tem kraju. Ugotovili so, da je njihovo
delo sicer precej aktivno, premalo po-
zornosti pa so posvečali p>oMtično-eko-
nomski vzgoji članstva. Odborniki 60
govorili tudi o odpuščanju delovne sile
v podjetjih, saj se večkrat dogodi, da
mora nekdo iz podjetja le zato, ker se
je nekomu v vodstvu zameril. Podoben
primer je bil namreč v KZ Ziče pri
Ločah. Tam bi se KZ na. vse načine
rada iznebila iz svoje čevljarske delav-
nice pomočnika Franca Potiska, čeprav
so takrat, ko so delavnico ustanavljali,
šli po njega in jo z njegovo pomočjo
postavili na noge. V utemeljitvah, ki
so jih iz upravnega odbora dali KSS,
ni mogoče videti razloga, zakaj naj bi
bil imenovani odpuščen, zato se tudi
odborniki na nosvetovanju v Ločah s
tem niso strinjali. Razumljivo je, da
KSS na tak predlog za odpoved nii mo-
gel dati svojega pristanka.
L. V.
IZ SMARTNEGA ob PAKI
OBČINSKI ODBOR URADUJE
V NOVIH PROSTORIH
Dosedanje prostore, kjer je uradoval
občinski odbor, so prevzele množične
organizacije za svojo uporabo. Dve sobi
dobi občinski odbor Rdečega križa, kjer
bo nastanjena Prva pomoč in v krat-
kem tudi zobna ambulanta. V eni sobi
dobi prostor tudi Ljudska knjižnica.
Ostali dve sobi pa bosta služili »Par-
tizanu« in ostalim množičnim organiza-
cijam za sestanke in seje. Upamo, da
se bo delo le-teh sedaj lahko še bolj
razmahnilo.
Občinski odbor se je že dalj časa ba-
vü z mislijo, da bi se vselil v bolj pri-
merne prostore. Zamisel so sedaj izvedli
in se preselui v nove prostore, kjer
imajo piasme, lepo poročno sobo in
ostale lokale. Hvale vredno je, da bo-
do preuredili še sejno sobo, ki bo ob-
enem lahko služila tudi za večje se-
stanke množičnih organizacij. _
KDO NAJ PREVZAME V UPRAVO
Ze večkrat se je na sestankih raz-
pravljalo o našem Prosvetnem domu,
kdo bi ga naj prevzel v upravo. Skle-
njeno je büo, da ga naj prevzame »Par-
tizan«, oder in kinoaparaturo pa KUD.
Toda do izvedbe še ni prišlo. Večina je
za to, da ga prevzame »Partizan«, kajti
le tako lahko upamo, da se bo uprav-
ljal tako, kakor se tak dom upravljati
mora. Sedanje stanje je nevzdržno.
Nujno je tudi, da se nastavi upravnik
doma, saj je stanovanje na razpolago,
da ne bo dvorana vse dni odprta in do-
stopna vsem, tudi nepoklicanim. Nada-
lje se naj uredi tudi plačevanje dvora-
ne. Mislimo, da ni primemo, da bi do-
mača društva za svoje prireditve mo-
rala plačevati za uporabo več kot to
znašajo dejanski stroški. V nasprotnem
primeru se ubija pri članih društev
veselje do dela. Treba bo čimprej ukre-
niti vse, da bodo vsi zadovoljni in volj-
ni delati tudi v bodoče v korist skup-
nosti.
IGRALCI SO SE POSTAVILI
Preteklo soboto in nedeljo so nasto-
pili naši igralci z »Vdovo Rošlinko«.
Obakrat je bil obisk prav zadovoljiv in
obiskovalci izredno zadovoljni, kajti
igralci so pod vodstvom tov. Andolj-
ška storili svojo dolžnost v polni meri.
Vsi 9o svoje vloge rešili tako, kakor
smo to pričakovali. Posebno v nedeljo
popoldne so pokazali, kaj znajo. Upa-
mo, da nas bodo v kratkem presene-
tili z novim delom. — Mogoče bi büo
dobro, da bi se vstopnina v prihodnje
nekoliko znižala?
PEVCI NAM BODO ZAPELI
Prihodnjo soboto zvečer in nedeljo
popoldne (15. in 16. avgusta) nastop4
naše pevsko društvo, ki je odsek KUD,
v dvorani Prosvetnega doma. Pevovodja
tov. Klančnik je pripravil prav pester
spored narodnih, partizanskih in umet-
nih pesmi, zato bodo ljubitelji lepe pe-
smi dvorano gotovo napolnili do zad-
njega kotička.
Gibanje prebivalcev v celjsid okoiici
v času od 1. do 9. 8. 1953 je bilo rojenih 18
dečkov in 8 deklic.
Poročili so se:
Hafner Anton, tovarniški delavec iz Jesenic,
in Selič Amalija, poljedelka iz Troben dola,
občinski limiski odbor Breze: Krajne Ivan,
rudar iz Zabiikovce, občina Griže, in Zanušek
Marija, .»TOSTiodinja iz Zabukovce, občina Griže;
Petelinšek Edvard, mesarski pomočnik iz Vita-
nja, in Golčer Štefka, trgovska pomočnica iz
Vitanja; Kovše Jernej, nredsednik KZ, bivajoč
v Vitanju, Brezen 12, in Cečko Bernarda, kmečka
hči iz Brezna 49, občina Vitanje.
Umrli so:
Jagodic Mihael, kmetoviilcc iz Sv. Tomaža 29,
občina Šmarje pri Jelšah, star 50 let; Paradiž
Amalija, roj. Tori, upokojenka iz Žalca 36, stara
80 let; Jevšinek Jera, poljedelka iz Brezovja,
občina Sent juri j pri Celju, stara 78 let; Pobežia
Stanislav, poljedelec iz Cerovca pod Bocera 23,
občina Rogaška Slatina.
OBJAVE IN OGLASI'
OBJAVA
Mestni ljudski odbor Celje je na podlagi 13.
in 88. člena Zakona o volitvah in odpoklicu od-
bornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 19/52)
sprejel na seji obeh zborov dne 7. maja 1953
tale
odlok
o razpisu nadomestnih volitev.
Razpisujejo se nadomestne volitve v 5. volilni
enoti Mestnega zbora MLO Celje, ker je pre-
nehal mandat Alojzu Trpinu, ljudskemu odbor-
niku Mestnega zbora, ki je bil izvoljen v tej
volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo, dne 30. avgusta 1953.
Glede  na  to  je  Mestna volilna komisija  v
Celju   za   te   dopolnilne   volitve   odbornika   ▼
Mestni zbor Mestnega ljudskega odbora v Celju
potrdila za volilno enoto št. 5 kandidatno listo
i zbora volivcev, na kateri so tile kandidati:
1. Šega Franjo, učitelj, Celje, Ljubljanska
cesta št. 6;
2. .Melihen Vera, medicinska sestra, Celje,
Oblakova ulica.
Iz tajništva MLO Celje.
OBVESTILO MESTNEGA ODBORA
PROTILETALSKE ZAŠČITE CELJE
Vse pripadnike mobilnih enot PLZ obveščamo,
da bomo pričeli z rednimi praktičnimi vajami,
zato naj se vsi redno udeležujejo sestankov,
kadar bodo napovedani. Obenem obveščamo vsa
vodstva podjetij, kjer so pripadniki mobilnih
enot zaposleni, da jih ne bi ovirali pri obisko-
vanju vaj, ker bomo v primeru, da bi pripad-
niki izostali po krivdi podjetja, klicali na od-
govornost vodjo podjetja oziroma ustanove.
Zamujeni delovni čas so podjetja oziroma
ustanove uslužbencem, pripadnikom mobilnih
enot PLZ, dolžne plačati na osnovi Uredbe o
protiletalski zaščitni službi (Ur. list FLRJ 110/48,
člen 13) kot redno delo.
Mestni odbor protiletalske zaščite
Celje
OBJAVA
Občinski ljudski odbor Petrovce bo v času od
15. do 31. 8. 1953 sprejemal pismene ponudbe za
nakup hiš, last splošnega ljudskega premoženja,
ki se nahajajo na njegovem območju. Dne 2. 9.
1953 ob 16. uri pa bo komisija oh navzočnosti
ponudnikov odpirala ovoje pismenih ponudb. —
Prednost nakupa hiš imajo sedanji stanovalci
teh hiš.
RAZPIS SLUŽBE
Okrajni ljudski odbor Celje-okolica
razpisuje mesto inšpektorja dela, s ta-
kojšnjim nastopom službe. Kandidat
.mora imeti dovršeno strojno srednje-
tehnično šolo in po možnosti najmanj
3 letno prakso v gospodarstvu. Plača po
uredbi in odgovarjajoči dodatek. Pri-
jave sprejema Sekretariat za pers. služ-
bo OLO Celje-okolica.
OBJAVA
Vsem kmetijskim zadrugam in privatnim kme-
tovalcem v bližnji okolici Celja in Savinjske
doline sporočamo, da se vrši čiščenje ozimnega
in jarega žita v novi čistilnici v Šempetru ▼
Savinjski dolini.
Zito se čisti na selektorju in razkužuje s
ceretanom.
Zadruge in kmetovalci navedenega okolisa»
poslužite se ugodne prilike!
Sprejmemo izvežbano prodajalko za
stojnico na trgu v Celju. Plača po
dogovoru.
Trgovsko podjetje OZZ, Celje,
Aškerčeva ulica 17.
Opozorilo.
Opozarjam vsakogar, ki je že ali bi še kaj
posodil moji ženi, da nisem plačnik njenih dol-
gov. — Kolenc Franc, Celje, Cesta na grad 11.
PRODAM parcelo 590 m^, 5 minut od postaje.
Naslov v upravi lista.
PROD.\M žensko kolo »Puch«, v odličnem sta-
nju. Magajna, Zgornja Hndinja 119.
PREKLICUJEM neresnične izjave o Zerjal Nadi
in Lubej Miri, ker so neresnične. — Kramar
Marija, Celje.
PRODAM poceni kpmpletno posteljo, omaro,,
kredenco (rabljeno). Naslov v upravi lista.
PRODAM v Žalcu staro hišo na lepem prostoru*
Naslov v upravi lista.
PRODAM dobro ohranjen šivalni »trei- Naslor^
v upravi lista.
PREKLICUJEM vojaško knjižico na ime Gajšek
Jakob, Sentlovrenc-Store, izgubljeno na poti
Ljubcčna—Štore. Oddati чи naslov.
PRODAM dobro ohranjeno žensko kolo, itali-
jansko. Stanetova 21/11, desno.
KNJIGOVODJO ali knjigo, odkinjo, veščega r
vseh poslih, nastop slnžb.> takoj, sprejme —
»Jugotehnika«, Celje, Stanetova ulica 5.
V REJO VZAME.M kravo z inl;-kom in teletom,
konja in vola. Naslov v upru\i lista.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA.
Dne 16. 8. 1953: tovariš dr. Sevšek Maksim,
Celje, Ljubljanska cesta 56.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od
sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure-
zjutraj.
KINO UNION, CELJE
Od 15. do 20. 8. 1953: >PAVLAí — ameriški filnk
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM IN LETNI KINO
Od 12. do 19. 8. 1953: >NIKI« — nemški film
Od 20. do 26. 8. 1953: .NEVIDNI CLOVEKc -
ameriški film
Predstave: "Kino Dom dnevno ob 18.15, ob ne-
deljah  ob  16,15 in  18,15; Letni kino  dnevno
ob 20,15.
IZIDOR HORVAT
KAMNOLOM
Izogibanje je Grobljar živo občutil. Dražilo in burilo ga
je. Pograbil je kramp in divje udrihal po plošči, čeprav še niso
potekle minute odmora.
»Zganite se, lenobe! Ves dan bi prežvekovali ko neumni
▼oli! Mar bom jaz delal namesto vas? Ni me volja zaradi vas
poslušati očitkov.« Drl se je, da je prevpijal Jernejev sveder.
»Klade reberske, jaz vam bom zagodel še preposkočno!«
Delavci so utrinjali cigarete in grede vtikali ogorke т
žepe. Stroji so zapeli, kladiva in lopate so pomagale. Sive
skale, ki jih je razbeljevalo vroče sonce, je trgal stroj. Ka-
menje je potovalo od rok do roke, z lopate na lopato in se
grmadilo ob cesti v piramidaste kupe. Pretegnjene mišice
delavcev je močil znoj. Rjava gola telesa so se pripogibala,
žulj ave roke so dvigale, tolkle, prekladale, greble in nasipa-
yale pa zopet polnile vozove iu ~ Merniggove blagajne. Zase
10 stiskale iz gospodarja in njegovega kamenja komaj mi-
loščino.
Delovodja v kamnolomu Bela reber je vpil in priganjal
pa tuhtal, kako bi se mu hitreje redil žep. Lastnik seveda ne
sme biti prikrajšan. To tudi priporočljivo ne bi bilo. Iskati
in jemati je treba tam, kjer je manj tvegano.
Končno so odjeknili udarci in se odsekano odbili od skal.
Poteklo je dolgih deset ur težaškega dela. Delavci so se od-
dahnili, si natikali srajce, oprtili suknjiče in se zbirali pri
baraki. Grobljar jih je meril z brezobzirnim pogledom. Za-
udarjali so po znoju, da je vihal nos. Potem je oblastno sedel
za mizo. Ni majhna reč, imeti pod roko šestnajst ljudi, jim
ukazovati, zmerjati in izplačevati zaslužek.*Zavedajoč se svoje
važnosti, ni zamudil niti trenutka, ne da bi to poudaril.
»Gospod računovodja danes ni prišel... Čemu tudi! Kar
je kdo zaslužil, je tu zapisano in izračunano...« Odprl je
knjigo in poklical prvega: »Šestkrat po deset... na uro štiri
dinarje je ... je ... No, veš, koliko dobiš? Tu imaš in podpiši!«
Delavci so se vrstili, buljili v mogočnega Grobljarja, z
otrdelimi rokami segali po denarju in se brez besed zgubljali
čez prag.
»Leveč, kako si delal, veš sam. Tako delo se plačuje po tri
in pol...«
»Kaj?« je vzrojil Stanko. »Ti...«
»Gospod Mernigg pravi, da lahko gre, komur pri nas ni
všeč. Delavcev je na pretek. Delali bodo in ne lenuharili in
Se za nižjo mezdo. — Naprej!«
»Grobljar, pomisli,« je povzel Stanko mirneje.
»Se ne utegnem pričkati s teboj. — Naprej! — Skutnik..,
Da, začetnik, hm ... Da, tri petdeset. Stalne zakasnitve ...
Po tri!«
»Kdaj sem zakasnil?« se je zdrznil Jernej.
»Se danes! — Sicer pa, kakor hočeš. Ako meniš, da je
malo, pojdi dalje. Pa ne pozabi: iz usmiljenja sem te priporočil
na ženino prošnjo.« Uprl je v Jerneja lačne oči in usta so se
mu razlezla v neopredeljiv režaj. — »No, bomo videli prihodnji
teden,« je milostno odločil in odrinil papir.
Cez kamnolom v Beli rebri so se pretegnile dolge sence
smrek in hoj. Večer je legal nanj in z večerom pokoj. V po-
koju sta obviseli nad Belo rebrijo krivica in kletev ko plast
dušljivega dima.
Jernej Skutnik je krevsal domov zbit in utrujen. Na že-
lodec mu je trkal glad, da se mu je temnilo pred očmi. Danes
še ničesar ni užil. Suhe ustnice so se mu sprijemale od žeje
in napora. Popiti požirek in nekaj ponziti, potem se pa
zlekniti v orehovo senco in spočiti omagano telo, ga je vsega
prevzemalo občutje in poželenje.
Kako skromna in kako velika želja!
Jerneja so spotoma misli zaposlevale z dogodki v kam-
nolomu. Žene in spora z njo se je dotikal nehote in le bežno^
misli in čustev ni opredeljeval in določeval točneje. Skoraj
top je bil v svoji zbitosti. Zdaj pa, kakor da bi se zavedel,
se mu je zahotelo skromnega udobja: v pripravljeni vodi bi
se umil, prisedel k mizi in spregovoril prijazno besedo.. .
Srečal se je s samoto in praznoto v koči in v svoji notranjosti;-
imeli sta okus po bridkosti. Obšlo ga je razočaranje.
So trenutki, ko je treba človeku prav malo, da se sprijazni
z življenjem in prav malo, da se zaneti odpor. Ta trenutek
si je bil Jernej Skutnik na jasnem s svojim odpuščanjem. Ako-
bi sedaj našel ženo in okusil le trohico nežnosti, bi bil poto-
lažen, zadovoljen, da, celo srečen; vsekakor pa bi vračal pri-
jaznost s prijaznostjo. Mučila ga je utrujenost, pestil ga je
glad, toda to sedaj ni bilo vse. Mahoma je začutil še večjo-
potrebo po nečem, kar ni bilo tako dognano, pa vendar sil-
nejše.
Koprnenje je ostalo varljivo občutje, resničnost je bila
osamljena bajta. Jernej je stal pred njo kakor zapuščen otrok
in po njem se je razlila otožnost.
Potem je vrgel glavo nazaj. Jeza in trma sta poganjali
korenine: »Ce te ni sedaj, te sploh treba ni!«
Zaganjal se je po tesni izbi iz kota v kot ko ujeta ptica-
Potem je segel v žep, izvlekel denar in ga vrgel po mizi.
»Garam in delam, pa naj bom še lačen in žejen!« je vpil nad
dinarji. — »To naj bo plačilo za moje delo? — Grobljar!.. ,« —
Krivica ga je žgala in prevara davila, da se je glad umikal
v ozadje. Potem je začutil nevzdržno potrebo priti med ljudi
in odložiti vse, kar je bilo težko in ga je tiščalo k tlom.
(Dalje prihodnjič)