j ' j ; | j Gospodarstvo. Vinska razstava na II. ijublianskem ve1?s*lffl«. od 2. do 11. septembfa 1922. 7bi-_rski in sajCTjarski odsek SIov. kmetijskJB idrnžbe ˇ Mariburu ]e pripravljen prevzeti tudi za io let« prireditev vinske razstave na ljubljanskem ^elesejtnu v svo> roke, toda le za slufiaj,, ako se o*gjlaei zadostno število udeležnikov. NaproSeni so tedaj vsi oni gg. vinogradnikji, M »e n'amerava'o udeležiti leošn^ega vinskega sej•a, fla nomudoma prijavijo odseku svo] natanCen aaslov ter letnike in vrste vin, ki jih nameravaio razsUvili Vta«>gradDiki! Udeležba na vinskih. sejmihi ]e lafaato na'boljga in nay'usz ešnejga reklama za naga T^aa, voda prireditev mora biti velikopotezna ter enoiao iivedena. le skupen, enoten nastop in stro ankrat, da nam eventuelnt.i» ud"eležbo na vins ke«l se^niu vsaj do 15. aprila t. 1, anznanijo! lovac siovensfcega vina v Čehoslov -\si¦¦.<... Kot odposianec Slov. kmet. družbe k čehoslovaški-jugoslovenski tegovtnski anketi, ki se je vršila v Pragi v dneh 14., 15. in lt> t. m. sem proučil razmert-: na češkem vinskem trgu ia zapreke, ki ovirajo uvoz n 'ega vina v Cehosloˇaško, kakor tudi, kuko bi bilo ovire odstraniti. Dti zamo- rena interesente o vsem tem osebno informirati, sklicu iera sestanek interesentov za izvoz vina iz Slovenije v Celje, na dan ~. aprila ob 2. uri popoldne v Narodri doun. Ker je stvar »elo važna, vabim zlasti vsa viftarska, Uetorska in gospodarska društva, zadruge in vinsk? trgovce, lci se barijo z eksportom vina, dalje večje vinogradnik« « pa tovh.iše strokovnjake, da se zanesljivo udeleže tego sestanka. Na delo, dokler je časl B. Skalicky. Fvstopanje pri uvozu sodov iz inozemstva. Iz Beograda poročajo : Finančni minister je po zaslišpnju carinskega sveta rešll, da se spremeiii predpis od 13. julija 1921 in dopolni v toliko, da odslej carinarnice ne bod« odpravljale na žigosanje sodov, ki prihajajo iz inoleimstva, a co priglašeni y povratku in žigosani z žigom ia katere prihajajo, Ako ne bodo imeli takšnib žigov ali pa so ti žigi sumljivi, se bodo sodi odpravljali v meroizkusne urade na žigosanje po gornjem predpisu. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se ]e : 4 bike, 65 volov, 215 krav, 8 telet in 10 konj. Skupaj 302 komada. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče : poldebeli voli 1 kg žive teže 21—32 K, plemenski voli 21—28 K, biki za klanje 28 K, klavne krave debele 22—25 K, plemenske krave 16—22 K, krave za klobasarje 12—18 K, molzne krave 16—22 K, breje krave 16—22 K, mlada živina 17—28 -K za 1 kg žive teže. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 36—48 K, I!. vrste 36—48 K, meso bikov, krav, telic 36—48 K. Telečje meso L vrste 48 K, druge vrste 40 K. Svinjsko meso sveže 68—80 K. Svinjski sejm v Mariboru. Na mariborski svinjski sejm dne 24. marca t 1. so pripeljali 91 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 6—8 tednov stari po 600—800 K, 3—4 mesce stari 1000—1100 K, 5—6 mescev stari 1200—1400 K in 8—10 mescev stari po 1600—2000 K. Tržne cene v Mariboru. Na mariborski sejm dne 24. marca t. 1. so pripeljali špeharji 6 vozov svinjskega mesa po 75—80 K, 12 vozov zaklanih svinj cena 72—90 K za kg, 28 vozov krompirja cena 6 K kg. Nadalje je bilo na trgu: 2 vreči pšenice po 14 K liter, 3 vreče rži liter po 12—13 K, 6 vreč ječmena liter po 10 K, 10 vreč koruze liter po 13—14 K, 8 vreč ovsa liter po 8 K, 3 vozovi ajde liter po 10—12 K, nadalje 15 kokoši komad po 130—180 K, 8 gosi komad 125—200 K, 25 kuncev komad po 30—50 K, kozlički komad po 240—320 K, liter fižola 13—14 K, česen kg 36 K, kislo zelje kg 16—20 K, kisla repa kg 8 K, jabolka kg 28 K, mleko liter 10—12 K, surovo maslo kg 140—160 K, mast 96—100 K in eno jajce 3.50—4 K. Cene kožam: kože junca do 24 in pol kg 11.60, od 25 do 29 in pol kg 13.10—13.30 č. K, od 30—39 in pol kg 14—14.20, od 40 kg dalje 15. Volovske kože do 24 in pol kg 10.50, od 25—29 in pol kg 11.80—12, od 30 do 39 in pol kg 14—14.20, od 40—49 in pol kg 14.10 do 14.30, od 50 kg dalje 9.50—9.60. Kravje kože do 24 in pol kg 10.30, od 25—29 in pol kg 10.90, od 30—39 in pol kg 11.30, od 40—49 in pol kg 11. Bikove kože do 24 in pol kg 9.50, od 25—29 in pol kg 10.60, od 30—39 in pol kg 10, od 40—49 in pol kg tt.30, od 50 kg dalje 7.20. Konjske kože 6. Telečje kože po teži 17, 17.20, 20.60, 18, 17 č. K po kg. Cene za seno v Mariboru. Na mariborskem trgu dne 24. marca 1922 je stal meterski stot sena 500—600 K, otave 750—800 K in slame 450—500 K. Blaga je bilo razmeroma malo. Žitiii trg v Bački, Banatu in Slavoniji. V teh krajib so žitne cene v zadnjem času naglo padle. Dovoz pšenice in komze je veliL ker je vreme ugodno in ker so setve še precej dobro prezimile, so kmetovalci silno popustili s cenami. Na nizke cene je deloma vplivalo tudi dejstvo, da je bilo malo povpraševalcev. V posameznih jkrajih je pšenica padla na 15.50 K, v Bački, Banatu, v stari Srbiji in Slavoniji so bili sami prodajalci in nikakih kupcev. Vsled padca naše valute pa je v preteklem tednu kupčija mirovala, tako, da so se cene zopet dvignile. V Vojvodini stane pšenica 17.50 K, koruza 13, moka 0 23.50 kron, moka za kuho 22.50, moka za kruh 12 K. Če bo vreme ostalo ugodno je pričakovati nadaljnega padanja cen. i(- v*i&ril& Licitacija starega železa se vrši v Mariboru dne 24. aprila ob 10. uri predpoldne v Dravski vojašnid. Glavna skupščina Hmgljarskega drušUa za Slovenijo v Žalcu. \TcJiUb zelo neugodnemu vremenu se ie dne 25. t. m. zbralo lepo število hmeljar,,ev iz vseh delov Savinjskt doline. Jz obširnoga porofiila o delovanju drugtva v miiiulera letu posuameino sledeCe: Društvo je imelo 19.3 udov, za 105 mani uego lefa 1920, Zalibog, da so med hmeljarji ljudje, kateri uživajo ugodnosti, katere je to društvo izposlovalo, za, drugtvene namene pa niti viuarja ne darujejO. Društvo ie v minulem upravnem letu, t. j. od zadnje skupščine koi danes izgubilo vsled smrti dva člaiia, in sioer živinozdravnika Josipa Kodre-ta iz Zalca in Ant» Vicanta iz Gomilskega. Ohranimo jima fiasten spomia! Pcirocila o vsakokratnem stanju hmeljskih nasadov ie društveuo vodstvo sostavilo osem ter jih objavik) med drugimi listi tudi v ,,Slov, Goepodarju", in jih pošiljalo tudi ministrstvu za poliedelstvo, pokrajinski upravi, oddelku za kmetijstvo v LmbljaaT, Zvezi čeških kmeljarjev v Zatcu in pa HmeUarskemu društvu v Tršicah na Moravskem . Mncžina leta 1921 pridelanega hmelja se ceni na okrogjo 4200 meterskih stotov, torej manj, nego se ie priCakovalo. Zalibog, da v tem oziru ne moremo priti do natanfinejgih in zanesljivih podatkov. Ceno lanskemu pridelku so bile zeio nestanovitne. Ko so začeli koucem mesca julija in za&etkom mesca avgusta kupci plačevati hmolj iz leta 1920 po 90, 100 in 130 K za 1 kg, takrat so že hmeljarji sklepali na izvanredno visoke cene za novi pridelek, kar se je tudi spolnilo, Kakor že v drugtvsnii porofiilih povedano, se je koncem av gusla plačevalo že po 200 K za 1 kg hmelja; cena je potem polagoma naraščala na 250 K za 1 kg in pozneje so domači prekupci prodajali nag hmelj oelo po S30 K za 1 kg. Jugoslovanski hmeliarji bi z ozirbm na padajoCo' valuto lahko dosegli še vigje cene, doCim bi bili češki hmeljarji pri rastoči valuti bolje storili, ako bi bili ves svoj pridelek prodali takTat, ko ie bila oena najvigja, to ]e po 7200 :• K za .?,) kt.'. ali nribližno 288 .. K za 1 kg. Iz tega je razvidno, da je hmeljska prodaja velika umetnost katero si hmoliarji nikdar v polni meri pnsvojili ne bodo. Hmeljska prodaia je takorekoč igra v loter ;i, vendar velja Se vedno staro na«> lo: Prvi resnl kupec v pravem 6asu —> najbol]Si kupeo! NaS jBmelisld okoliS Je leta 1921 skupil za prodani hmelj p.ri povpredni ceni 200 K za 1 kg — 84,000.000 K ali 21,000,000 Din. Lepa svota! Tudi lani so se razpošiljala brzojavna tnžoa porotiila iz Zatca pismenim potom vsem poverjeutkom celega okoliša in tudi posameznim, boli oddaIjenim večjim hmeljarjem. Vse to ie govzročilo našemu društvenemu tajniku obilo dela in zahtevalo ujegovo neirenehano navzočnost med glavno sezijo v Zalcu. Od aekaterih odjemalcev je prejel tainik 2a ves trud le plsmeno zahvalo. DcuStveno vodstvo ie tudi v minulem letu opominjalo hmeljarje potom lepakov na lepo in OiSto obiranje, ua pravilno sugenje in pravočasno basanje hm©i'a, jim je preskrbeto 10 vagonov premoga v svrho sušenja tunelja ter j« tudli obiralcem pr©skrbelo za 50% znižano voznino na progi Zagorje, Brežice, Zidanmost, Cel.e, Maribor, Marenberic. Državna železnioa se upira podeliti obiraloem iste ugodnotti. Letos hodemo tozadevno prognjo zopet ponoviii. Dnifctveno vodstvo je iinelo 10 posvetovanj. — Jžazen že navedenih ijoročil je društveno vodstvo razglasno po Časopisib tudi članek: «Kako bodoftnost ima izvoz našega hmelja na Anglegko?" Dne 5. mafa m. 1. je društveno vodstvo sklicalo veliki shod hmel'ar]ev in drugih davkoplaeevalcev v Savinjski dolint v to svrhp v Zalec, da se ugotovlja, da ie sedanji sistem in mera obdacea]a osebnih doliodkov in vo|nih dobičkov nezdružljiv , niega lzvrgitev kruta, v brezštevilnih slučajih ki*ivišna ltd. Delegacija ministrstva iinanc za Sloveniio v Ljubljani ]e vlogo Hmeljarskega drugtva rešila dne 31. 8. 1921 ter izjavila, da resolucije shoda z dno 5. 5. 1961 niso utemeliene. Društveno vodstvo in tukajgnja hmeljarna sta napnavila dne 30. 4, 1921 na ministrsko predsedstvo dobr) utemeljeno vlogo, s katero se je vlada po zvala, naj izposluje nagemu hmelju uvozno dovol- jen;e na Angleško; prizadevanju se pa od stranj angleške vlade ni usheglo. Kake uspehe bodemo dosegli z novimi (ozadevnimi poizkusi, ne moremo prerokovati. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je v pretekli do- bi vladalo precej živahno povpraševanje po hmelju. Ce- ne so se gibale med 3100—3300 K za 50 kg. Živahno je bilo tudi povpraševanje po tujem hmelju, ki so ga pla- čevali po 2600—2800 č. K za 50 kg. Stanje hrael^kih nasadov je zlasti v Savinjski dolini precej ugodno. Nove" smernice v lesni industriii (Piše lesni industrijalec iz Savinjske doline). V zadnji številki «Slov. Gospodarja« sem čitai članek izpod peresa pohorskega gozdnega posestnika o novih smernicah v lesni industriji. Misli v članku so za gozdnega posestnika, ako bi se uresničile na zadružni podlagi, dalekosežnega in zelo dobičkonosnega pomena. Pohorje, m drugi deli Slov. Štajerja, ld so bogati na gozdovih, bi lahko zelo veliko storili za povzviigo lesne industrije v Sloveniji, ako bi se kmetje — gozdni posestniki ali lesni producenti združili v enotno močno medsebojno zvezo na odločno zadružni podlagi. Taka skupna veleindustrija bi si morala staviti nalog: od kmetov nakupljeni les izdelovati in ga ptodajati naravnost kosumentom, ne pa prekiipceiru Vsi gozdni kraji Stajerske bi naj potom svojih občin osnovali posebna lesna dništva kmetov-posestnikov gozdov. Te občinske lesne zadruge bi morale skleniti, da bo do kupovaie les naravnost pri kmetih in ne od prekupcev, ker le na ta način bi se plačal kmetu les po pravi dnevni ceni. Dosedaj pa se dogaja, da se proda les 4—5 krat; predno dospe v roke onega, ki ga res potem uporabi. Stevibu prelotpd zaslužijo pri tem veriženju 50—200 K pri kubičnem metru lesa brez pravega napora in dela. * V občinske lesne zadruge bi se včlanili vsi gozdni posestniki dotične občine in potem bi se prodajal ta les naravnost tovarnam, rudnikom in drugim konsuraentom in bi se na ta način onemogočila prodaja lesa iz rok v roke in kmeta se ne bi odiralo. Te občinske lesne zadruge bi morale les tudi izbrati po razni kakovosti kakor: rezan les, tesan les, okrogel les za žago, les za rudruske iame, les za brzojavne droge, les za tanin, za toporišča itd. EJVuga razpredelba lesa bi naj bila: hrastov les, bo* rov, smrekov, jelkin, mecesen, bukov, jagnetov, topolov, črešnjev, kostanjev, hruškov, jesenov itd. Vsaka taka zadniga bi morala imeti tudi natančen se~ znam, koliko je na prodaj v njenem okolišu lesa te in one vrste. Vse občinske lesne zadruge Slov. Staferja bi se morale strniti v enotno, veliko lesno Zadružno zvezo. Zveza bi si morala najeti zanesljivega lesnega trgovca, ki bi prevzel vodstvo raznih lesnih industrij zveze. Kot strokovni vodja lesne zveze bi imel ta trgovec nalog: voditi lesne industrije, voditi bolniške oiagajne za delavce, poverilo bi se mu vodstvo zavarovalnin zoper nezgode, vodstvo plačevanja davkov. Ta vodja bi tudi prodajal sortiran les zveze koiuumentom in nikakor ne prekupcem. Moral bi gojiti trgovske zveze z inozemstvom. Prodajni'h pogodb ne bi sklepal sam, ampak sporazumno s posameznimi zvezniini odseki, ki bi porazdeljevali dobiček na posamezne občinske lesne zadruge in te topet na svoje člane — gozdne posestnike. Ako bi se ravnokar opisano uresničilo, bi lahko dobili kmetje posestniki gozdov za svoj les 50 odstot več kot danes, ko so izročeni na milost in nemilost raznih lesnih špekulantov ter prekupcev. Kakor hitro bi se osnovale lesne zadruge, bi se moralo začeti misliti na ustvaritev tvornic za izdclovanje lesnih stavb, sbešnih stolov in drugih lesnih izdelkov. Te tvomice bi morale biti vsekakor tudi na zadružni podlagL Zadružne zveze bo treba temeljitih porazgovorov in razmotrivanj. Vsi, ki se zanimajo za prodajo in izdelavo lesa naših goz,dov na zadružni podlagi, naj napišejo svoja tr> zadevna mnenja in jih bo «Gospodar« objavil. Lesne cene. (Stanje z dne 26. t m.) Za kubični meter franko, naloženo na Stajerskem, se plačujejo nastopne cene: Hrast: prvorazredni hlodi (prima blago) 3800 kron, slabše blago 2600 K; drugorazredni hlodi 16OO do 1100K. Hrastovi hlodi za fumire 4600—3400 K Najfinejši hrastoT les 8200—7000 K; hrust na zrcolni ree 13LOOO—9000 K; izbrano hrastovo Hago 17.000 do 15.000 K; hrastove deske, do 5 cm debele 8000—6000 lcron, čez 5 cm pa 8600—7000 K. — Mehki ies: reiano blago 1700—1500 K, tesan les 1100—900 K. Bukev: hlodi brez grč 700—600 K. Breza: hlodi za cveke 700—600 K. Rudniško-jamski les: III. vrsta 350—340 K. Okrogel, mehek les: HL vrsta 700—600 K. Kostanjev les za tanin (čreslovino) kg po 120 K; brzojavni drogi 700—650 K. Ž e 1. p r a g i, hrast komad 120—90 K. Bukova drva, 1 seženj 1200—1100 K. Mehka drva, 1 seženj 900—800 K. Koliko premoga se izkoplje v Sloveniji? V Sloveniji te bik) v preteklem letu 22 premogokopov v obratu, iz Katerih se je izkopalo 1,284.018 ton premoga, od katevfiga odpade na Trbovlje 41 odstot. Državna last sta samo premogovnika v Velenju in v Zabukovcih, vsi ostali so zasebna.Iast Tolikokrat slišimo in čitamo iine borza in navadni Jonetski človek ne ve, kaj je prav za prav borza. Borza pomeni kraj, kjer se redno shajajo trgovd, posredovalci in druge osebe večjega tržnega mesta, da se porazgovorijo o trgovinskih opravilih in sklepajo med seboj vsako