HflHBI

Pomen multimedijske produkcije za slovenski izobraževalni sistem
Dr. Srečo Za k raj še k, IAM Visoka šola za multimedije, Ljubljana
Multimedijska produkcija je področje, ki danes presega po	po vključevanju multimedijskega izobraževanja in usposabljanja v
obsegu, predvsem pa po pomenu večino klasičnih produkcij, zato	vse dele izobraževalnega sistema in v usposabljanje državljanov,
ji je treba tudi v izobraževanju nameniti zelo pomembno mesto -	ki teh znanj, veščin in kompetenc nimajo, kot osnovno ali dopolnilno izobraževalno dejavnost programov
na vseh ravneh izobraževanja. Multimedijska produkcija je tesno	V multimedijski produkciji se uporabljajo tudi najsodobnejše
povezana z najpomembnejšo pismenostjo sodobnega časa -	metode načrtovanja in izvajanja, projektni in timski način dela,
multimedijsko pismenostjo, pri čemer je Multimedijsko pismen	pripravljajo in uporabljajo se navodila, zahteve, obenem se omogoča
tisti, ki pozna specifiko pridobivanja, priprave, analize in vrednotenja	tehnično izobraževanje in usposabljanje, razvijajo se jezikovne in
muitimedijskih gradiv ter aktivno uporablja multimedijske aplikacije.	komunikacijske sposobnosti udeležencev. Multimedijska produkcija
ima zato izjemno pozitiven vpliv na izobraževalne procese, saj sta
Multimedijska produkcija obsega vrsto materialnih izdelkov in	osnova zanjo dobra ideja in vsebina, zelo pa poveča učinkovitost
storitev, ki temeljijo na dveh ali več medijskih elementih. Multime-	in s tem tudi motivacijo za izobraževanje. Mentorji imajo veliko
dijske izdelke in storitve srečujemo in uporabljamo doma, na delu,	možnosti za spodbujanje ustvarjalnosti mladih in razvijanje jezi-
v izobraževalnih ustanovah (film,TV, uporaba spleta, nakupovanje,	kovnih in drugih spretnosti na konkretnih primerih (šolska filmska
bančni posli, pametna hiša, prireditve, predstavitve, AV-izdelki,	in videoprodukcija, nadgradnja klasičnega šolskega časopisa
animacije, demonstracije in simulacije raznih poskusov, oglasne in	z interaktivnim spletnim časopisom, izvedba šolskih proslav z
informacijske table, animirani prikazi delovanja izdelkov, storitev in	vizualnimi in zvočnimi učinki, s snemanjem ali prenosom prek
učnih vsebin, elektronske table, izobraževalne platforme, digitalna	spleta, priprava muitimedijskih interaktivnih seminarskih nalog
učna gradiva, spletni portali, družabna omrežja ...).	in gradiv, predstavitev šole na aplikaciji za mobilne naprave idr.).
(Multi)medijska pismenost, informacijska pismenost in multimedijska produkcija so tesno povezane in soodvisne od naprednih tehnologij. Le aktivno spremljanje in kritična uporaba novih tehnologij zagotavljata enakopravno in racionalno vključevanje v globalni in konkurenčni ter obenem sodelovalni svet. Od tu potreba
Študij na področju (multi)medijske produkcije sodi med najzanimivejše, najkoristnejše in najperspektivnejše, saj uporablja najsodobnejšo opremo in na ta način zagotavlja stalen in neposreden stik z najrazvitejšim svetom, globalizacija medijev pa omogoča tudi neposreden dostop na trg znanja, izdelkov in storitev. Pomembno
je, da je učno mesto enako delovnemu in tistemu za hobi, obenem pa prenosne naprave in zmogljiva omrežja omogočajo delo praktično kjerkoli in za kogarkoli na svetu.
Najustvarjalnejši, najbolj inovativni, kakovostni in podjetni študenti se lahko hitro in uspešno vključijo na mednarodni tržišče, vsem drugim pa pridobljena znanja, veščine in kompetence omogočajo hitro vključitev na domači trg, kjer je veliko pomanjkanje tovrstnih znanj, veščin, izdelkov in storitev.
IAM (Inštitut in akademija za multimedije) smo ustanovili ob prehodu v novo tisočletje z namenom, da mladim in drugim, željnim sodobnega znanja in načina poučevanja, omogočimo zanimivo in uporabno izobraževanje za sodobni čas. Izkušnje iz projekta ŠKL (katerega ustanovitelji smo bili), kjer smo imeli leta 1995 celoten medijski sistem (med prvimi v Sloveniji v celoti na digitalni osnovi) in prve zasnove sodobnega spletnega portala v Sloveniji, so pokazale, daje med mladimi veliko zanimanja za to področje, ponudbe izobraževanj pa praktično nobene. Uradne institucije niso imele nobenega odnosa do tega področja, podobno kot danes, ker se ne zavedajo, da so sodobne tehnologije in koncepti, temelječi na interaktivnih multlmedljsklh vsebinah, temeljito spremenili svet, vključno z globalizacijo in s tem povezanimi spremembami na svetovnem tržišču, med katerimi sta tektonske spremembe doživeli tudi področji medijev in izobraževanja. Tudi filmska in TV-mdustrlja sta šli skozi velike spremembe. Zaradi velikega tehnološkega zaostanka na teh področjih je Slovenija opešala na vseh vitalnih področjih.
IAM je bila prva ustanova v tem delu Evrope, ki je uvedla študij multlmedijev, ki je temeljil na praktičnem izobraževanju in usposabljanju diplomantov za neposredno delo na področju TV, filmske in radijske produkcije ter v grafični industriji. Potem seje pojavilo »modno obdobje« s>multi«medijev in z njim številne šole, ki pa so se usmerile predvsem v različne oblike komunikacije, saj je tak študij veliko cenejši, vendar pa poleg znanj ne daje veščin in kompetenc, kar omogoča le spremljanje in uporabo multimedljskih izdelkov, ne pa njihove produkcije.
Z razvojem tehnologij in omrežij, ki so omogočili vrhunsko produkcijo in distribucijo izdelkov, smo tudi na IAM širili izobra-
ževalno ponudbo v spletno produkcijo in 2D- in 3D-anlmacijo in na druga področja. Poleg višje šole smo leta 2013 pričeli izvajati na IAM Visoko šolo za multimedije, visokošolski program Multimedijska produkcija, katerega diplomanti dobijo naziv diplomirani/a multimedijski/a producent/ka. Osnovna naloga visoke strokovne šole je, da zagotovi študentom maksimalen razvoj potencialov in pridobivanje ustreznih znanj, veščin in kompetenc na izbranem področju, kjer študent oziroma diplomant opravlja ali želi opravljati svoje profesionalno delo. Zato sta omogočeni velika izblrnost In obveznost stalnega sodelovanja z mentorji in s svetovalci - strokovnjaki iz prakse, na realnih projektih. Le-ti so iz podjetij, s katerimi študenti sodelujejo oz. so v njih zaposleni, ali pa študenti razvijajo svoje poslovne projekte.
Na ta način se omogočijo povezava, optimizacija ter racionalizacija študija in dela in se doseže kar največje osredotočenje študentov na študijski proces. Čas, vložen v študijski proces, in strošek študija pomenita za posameznika in podjetje ali ustanovo v takem primeru resnično in takojšnje vlaganje v osebni razvoj in večjo konkurenčnost ter uspešnejše delovanje.
IAM ima najsodobnejši multimedijski študijski program, katerega diplomanti so sposobni načrtovanja, upravljanja in vodenja zahtevnih multimedijsklh projektov, obenem pa so tudi visoko strokovno usposobljeni izvajalci na posameznih področjih multimedijske produkcije. Doktrina šole, koncept študija in praktična izvedba temeljijo na najsodobnejših spoznanjih in tehnologijah, kijih razvijamo na IAM (Inštitut in akademija za multimedije), kar zagotavlja najvišje mednarodne standarde znanja, veščin in kompetenc diplomantov. Le-te ob zaključku preverjajo strokovnjaki, kijih imenuje Medijska zbornica pri GZS, potrjujejo pa jih tudi študenti in diplomanti, ki uspešno delajo v naših in tujih podjetjih in ustanovah.
Pri izbiri študija imajo študenti pogosto dileme, kaj izbrati med številnimi programi in na katero ustanovo se vpisati. Ne gre samo za smer in program, ampak tudi za vpis na višjo ali visoko šolo, pa še tam so pogosto strokovni In univerzitetni programi. Osnovno pravilo o odločitvi je, naj študent študira tisto, kar ga zanima, veseli, radosti, kar meni, da mu bo najbolj koristilo. Izbere naj takšno raven izobraževanja, ki jo bo normalno opravil v predpisanem času, kar pomeni ustrezno zahtevnost in primeren čas izobraževanja. Ključno pa je, da pridobi med šolanjem poleg znanja tudi ustrezne veščine in kompetence.
Pot do vrhunskih dosežkov praviloma vodi od mladostne nadarjenosti prek dolgoletnega kakovostnega dela in osredotočenosti na doseganje želenih ciljev.
' ■ i