JOSIPINA AHTIKOVA: Naša mati. (Referat na VII. pokrajinski skupščini pos verjeništva UJU — Ljubljana v Kranju.) (Konec.) In sedaj še nekaj o nezakonski materi! Sodobno naiziranje glede nezakonske matere je dokument našega aspcialnega poj= movanja odvisnosti poedinca od celote, je dokaz naše konzervativnosti, ki nikalkor ni v stanju prilagoditi svojega mišljenja raz-voju časa. Nimam namena zagovarjati ne» zakonskega materinstva, toda če že govorim o materah, bi se mi zdelo greh, z molkiom zatajiti one matere, katerih delež je poleg vsega drugega trpljenja še prezir in ponij žanje. Bodimo človeški in poglobimo se brez predsodkov samo v eno plat problej ma: nezakonska mati. Statistika kaže, da tvorijo najjačji kader nezakonskih mater služkinje, natakarice in tovarniške delavke, ki so bile prerano, nepoučene in brez vsake moralne opore postavljene v svet, kjer so vsled svojega poklica in svoje eksistence primorane biti na uslugo več ali manj brez; vestnim ljudem in surovim pohotnežem. Le poslušajmo, povest skoro vsake teh revic izzveni v isto: žalostne domače razmere, rano od doma, trdo, monotono delo brez razvedrila, potem opojni žarefk ljubezni, sladke obljube — a v nesreči sama, zapu^ ščena od vseh. S prstom se kaže za grešs nico — tam doli po polju pa vriska nekdo! Komu se zdi vredno, zamisliti se v vse brezmejno trpljenje, strah, samoto in sramoto, katero je taka ubožica molče pre^ našala vse one dolge mesece, ko bi ji inoralo sijati najlepše in najbrezskrbnejše solnce Ijubezni in zadovoljstva. Ako se v skrajni sili zateče k paragrafom dobi everu tuelno drobtinico za dete, a zase nobenih pravic. V najboljšem slučaju pomilovalno besedo. O pravncm položaju nezakonske matere in žene sploh ne bom govorila, to je poglavje zaise. Iz statistike je razvidno, da smo tozadevno v Jugoslaviji še zelo zelo daleč, za skoro vsemi civiliziranimi država= mi in da bo treba še prav odločnega boja za naše ženske pravice. Vendar pa imamo, hvala Bogu, kljub temu tudi med nezakon« skimi materami prav skrbne matere dn do= bre vzgojiteljice. Koliko jih je, ki vso od očeta zavrženo ljubezen preneso na dete, se ga oklenejo z vso dušo, mu posvetijo vse moči, vse življenje. Taka mati je svoj greh pač tisočkrat oprala in je v mojih očeh vredna vsega spoštovanja. Ker je torej pot posebno nezakonskega materinstva tako silna bridka in trmjeva, bi se, ako katera na tej poti omaga in pade, ne smeli pravzaprav niti čuditi, kaj šele ipobirati kamenje in ga metati na uibogo revo, ki je bogve koliko trpela, predno je pod težo bremena obupala ter razžalila javno mnenje in paragrafe. Nočem braniti in za* govarjati dejstev, katera označujemo kot nemoralna in kaznjiva, povedala bi samo. da je po mojem mnenju pretežna večina vseh onih, ki se otresejo materinstva na nedopusten način in tudi onih, ki so sicer ma= tere, a tega lepega imena ne zaslužijo, ker svojih dolžnosti ne izpolnjujejo, žrtev nas vseh, žrtev pomanjkljive vizgoje, žrtev na= ših razdrapanih, ozkosrčnih, nehumanih in mnogokrat tako silno krivičnih sooialTiih razmer. Tu je jedro rak=rane, ki gloda naše telo na vseh koncih in krajih, i te ne bomo izlečili niti z moraMziranjem, niti z zapira= njem zločink, marveč s tem, da bomo ener* gično posegli v jedro celote. Kakor je zdravniška veda prišla v okom rnalezljivim boleznim šele takrat, ko je začela postopati profilaktično, t. j. s kanalizaaijo, izbaljša; vanjem stanovanjskih razmer in širjenjem splošne hig-ijene, torej s sredstvi, ki dajejo celoti zdravejše življenske pogoje, tako bo? demo tudi moralni nivo našega ljudstva sploh in ženstva posebej dvignili šele s pras vilnim umevanjem in energičnem izboljšas vanjcm naših splošno socialnih razmer in naših zakonov. Dvigniti moramo celoto in celota bo dvignila poedinca! In sedaj: Kaj je tozadevino naša naloga! Da bi vsaka naša žena hotela, znala in zamogla postati prava, dobra mati. V do= sego tega cilja je po mojem potrebno med drugim tudi tole: 1. Mi, ki tako radi trkamo na svoje pio= nirstvo, smo vse preveč učitelji in vse premalo vzgojitelji. Smotreno bi morali pp» svečati mnogo več pažnje sroni izobrazbi naše mladine in stopiti v to svrho z domom in z materjo kot vzgojiteljico v najožji stik. Sučemo pa se še vedno samo okrog para« grafa: dosega učnega smotra, še vedno se taksira učitelj in šola po učnih uspehdh. In vendar je bistvo človeka in prava podlaga resničnemu blagostanju posameznika in ce» lote, njegova srčna kultura io plemenit zna^ čaj. Vsa znanost in vsa izabrazba bi mo* rala biti podrejena temu cilju, ne pa ob* ratno! 2. Izkaziujmo več spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti svojd in vsaki materi. Pred; njačimo v tem oziru, dajmo mladini dober vzgled ter pomagajmo materam kjer in ka= dar moremo! Bodimo pa tudi posebno dobri, obzirni in prizanesljdvi onim revčkom, sirotam, ka= terim je kruta smrt prerano iiztrgala naj= dražji zaklad, mamico. 3. V gospodinjskih šolah in gospodinj= skih tečajih, ki bi se morald prirejati pov= sod ter biti obvezni za sleherno, tudi naj= zadnje gorsko dekle, naj bi med drugimi sodelovala tudi učiteljica^psihologinja (najs bolje žena=mati), ki bi gojenke prijateljsko* diskretno, a temeljito seznanila z vsemi taj= nostmi seksualnega življenja in njega po^ sleddcami; naslikala naj bi jim vse prepade, mimo katerih jim bo eventuelno hoditi in jim pokazala pot po kateri naj se dvigne, ako katerd izpodrsne. Razložila naj bi jim vse bridkosti in sladkoisti zakonskega živ= ljenja in materinstva. Govorila naj bi jim o negi in vzgoji otrok, o razmerju, ki naj vlada med materjo in odraščajočo mladino, dalje o pravnih dolžnostih in pravicah ter nepravicah žene, itd. itd. — kako hvaležeo in obišrno polje. — To misijo bi. na našo pobudo, morala prevzeti šolska oblast. 4. Tudi naša moška mladina bo morala krendti na diuigo pot. Vcepiti ji bo treba vse več spoštovanja do dekleta, žene in ma« tere. Reče se, da Slovenec ne zna biti kava* Ur — no, morda tudi Slovenke ne znamo biti tako ljubke in prikupne — torej milo za dnago! Ali eno se lahko in mora zahte* vati; t. j. spoštovanje ženske časti ter obz^ir do njenega zdravja in materinstva. Vsak moški bi se moral zavedati in upoštevati, da ženska ni cvetlica, katero si utrga kjer in kadar hoče, potem pa vrže proč in pre« pusti poginu. Vsak oče bi si moral biti v popolni svestd velikanske važnosti, odgo= vornosti in svetosti trenutka stvarenja no« vega bitja, novega življenja, v katerem bo tudi njegovo življenje živelo iz veka v vek. Vsak maž bi moral znatd zadostno oceniti vse bolečdne, vso skrb in vse trpljenje svoje žene, matere njegovih otrok. Moral bi znati v prilog njenega zdravja, okrepčanja in razvedrila odpovedati se kaki osminki, kakšni oigareti, kakšnemu kvartanju in še čemu; povdarjam: moral bi! 5. Boj, neizproscn boj alkoholu, v ka« terem tonejo ogromne m^nožine naših gmot^ nih in moralnih sil, boj temu sovragu, ki uniči največ družinskdh sreč, ker peha v obup toliko in toliko naših deklet, žena in mater. — Proč vse žganjarne, proč 80% gostilen in še jih bo preveč za naše raz« mere! Gospoda! Ako bomo mi vsi z združe« nimd močmi in smotreno stremili ter delo« vali v tem pravcu, bo prišel čas, ko bo sleherna naša mati, mati v najsvetejšem pomenu te besede, mati sinov in hčera poštenjakov, ki bodo znali, pa tudi hoteli preobraziti naše razmere ¦ ter dvigniti do^ movino na nivo, ki ji pripada po njenih zmožnostih, lepotah in bogastvu. — V to skupno delo, tovariši. si danes podajmo roke in z namd bo Bog! V Kranju, dne 7. julija 1927.