Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/74 &!Ј1Ж1.5.1 jfflffift ш EiilMF/ ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (za obdobje 1. 1. 2009 - 31. 12. 2014) A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0110 Naslov programa Psihološke raziskave-osebnost, kognicija in odločanje v življenjski perspektivi Personality, cognition and decision making in the life perspective Vodja programa 10811 Cirila Peklaj Obseg raziskovalnih ur (vključno s povečanjem financiranja v letu 2014) 15348 Cenovni razred B Trajanje programa 01.2009 - 12.2014 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.09 Psihologija Družbenoekonomski cilj Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.01 Psihologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Programska skupina je s svojim delom v obdobju, o katerem se poroča pomembno prispevala k napredku v znanstvenem razumevanju psihologije osebnosti, kognicije in odločanja. Njeno delo je temeljilo na teoretičnem modelu odločanja v odvisnosti od osebnostnih in kognitivnih dimenzij. Model predpostavlja odnose med temi dimenzijami (kot sklopom neodvisnih spremenljivk) in področji življenjske perspektive (kot sklopom odvisnih spremenljivk). Življenjsko perspektivo definiramo pri tem kot sistem petih domen ali področij: domene družine in partnerstva, akademske domene (vzgoja, šolanje in izobraževanje), poklicne domene (poklicno delo in poklicna kariera), domene prostega časa in domene psihičnega blagostanja in zdravja. Cilj raziskovanja v obdobju 2009 do 2014 je torej bilo raziskovanje odnosov med osebnostjo, kognicijo in odločanjem na eni strani ter domenami življenjske perspektive na drugi strani. Poseben cilj predlaganega raziskovanja je bilo tudi nadaljnje razvijanje in potrditev novih teoretskih paradigem, postavljenih v prejšnjem raziskovalnem obdobju: med njimi nove strukturne teorije osebnosti (Musek, 2007, 2010) in razvojne teorije strategij reševanja problemov (Siegler & Svetina, 2002, 2006, 2008). Namen programskega raziskovanja je torej najti odgovore na vprašanja, kako delujejo glavne dimenzije osebnosti, kognicije in odločanja na obnašanje in odnose temeljnih domen življenjske perspektive. Iz tega izhaja generalna hipoteza, da se temeljne dimenzije osebnosti, kognicije in odločanja v pomembni meri povezujejo s temeljnimi dimenzijami življenjske perspektive in tudi direktno, indirektno in interaktivno vplivajo nanje. Zato je možno formulirati modele korelacijskih in vzročnih odnosov, ki zajemajo omenjene sklope spremenljivk. Prav tako je seveda mogoče tudi domnevati, da temeljne dimenzije osebnosti, kognicije in odločanja pojasnjujejo substancialne deleže variance v obnašanju in odnosih, značilnih za temeljne življenjske perspektive (družina, partnerstvo; akademsko področje; poklicno delo in kariera; prosti čas; psihično blagostanje in zdravje). Iz generalnega raziskovalnega modela so bili izpeljani naslednji submodeli, ki so bili v teku raziskovanja programske skupine predvideni, preverjeni in potrjeni. Tako so bili preverjeni in v bistvenih potezah potrjeni submodeli, ki predvidevajo: 1. Vlogo dimenzij osebnosti, kognicije in odločanja na področju družinskega in partnerskega obnašanja ter odnosov. 2. Vlogo dimenzij osebnosti, kognicije in odločanja na področju obnašanja in odnosov v vzgoji, šolanju in akademski karieri. 3. Vlogo dimenzij osebnosti, kognicije in odločanja na področju obnašanja in odnosov v poklicne življenju in karieri. 4. Vlogo dimenzij osebnosti, kognicije in odločanja na področju obnašanja in odnosov v prostem času. 5. Vlogo dimenzij osebnosti, kognicije in odločanja na področju psihičnega blagostanja, zdravja in soočanja s stresom._ ANG The research team of the present program group considerably contributed to the substantial improvement of personality, cognitive and decision-making psychology in the past years. Her work was based on theoretic decision making model. The model includes relations between these dimensions (as independent variables) and major domains of human life perspective (as dependent variables). Life perspective is defined as system of five domains: family and partnership, education/schooling and academic career, job and professional career, leisure and free time and relations to psychological well-being, health and stress. The main objectives of the planned research in the 2009 to 2014 period are therefore closely connected with the elaborations and testing of the submodels that predict the relationships between the most important dimensions of personality, cognition and decision making and the dimensions constituting the psychological realm of the above mentioned domains of life-perspective. Special aim of the proposed research was the further development and confirmation of new theoretical paradigms established in the previous period: the new structural theory of personality (Musek, 2007) and the theory of psychological development of problem solving strategies (Siegler & Svetina, 2002, 2006, 2008). Starting from the aforementioned programme aims, we may formulate the general hypothesis that basic dimensions of personality, cognition and decision making are significantly related to the basic dimensions of human life-perspective. Therefore, a general model of subsumed relations can be established and respectively elaborated into several submodels. The general model assumes the research of the role of the dimensions of personality, cognition and decision-making in major human life perspectives (family/partnership, schooling/education/academic career, job/professional career, leisure/free time activity, well-being/health/stress). It subsumes therefore five different submodels. All models and submodels hypothesized in the research of the program group were tested and confirmed in an essential extent. Thus, the research of the program group confirmed and essentially explained the relationships between the crucial variables in the model/submodels including: 1. The role of the dimensions of personality, cognition and decision-making in family/partnership behaviour and relations. 2. The role of the dimensions of personality, cognition and decision-making in schooling/education/academic career behaviour and relations. 3. The role of the dimensions of personality, cognition and decision-making in job/professional career behaviour and relations. 4. The role of the dimensions of personality, cognition and decision-making in leisure/free time behaviour and relations. 5. The role of the dimensions of personality, cognition and decision-making in well-being/health/stress behaviour and relations._ 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu, (vključno s predloženim dopolnjenim programom dela v primeru povečanja financiranja raziskovalnega programa v letu 2014)2 SLO Raziskovanje v programskem obdobju 2009 2014 pomeni nadaljevanje, poglobitev in tudi razširitev dosežkov raziskav programske skupine v obdobju 20042008. Realizirani raziskovalni program smiselno razširja perspektivo raziskovanja osebnostnih in kognitivnih dejavnikov odločanja na odločitvene procese na najpomembnejših življenjskih področjih (v ospredju je tu zlasti področje psihičnega blagostanja). Gre za generalni model raziskovanja, ki zajema področja osebnosti, kognitivnih sposobnosti, odločanja in življenjske perspektive in uspešnosti, zlasti psihičnega blagostanja. Preverjeni problemi, hipoteze in modeli programa se organsko vključujejo v aktualne in perspektivne teme raziskovanj v svetovni psihologiji in pri tem povezujejo vsa pomembna področja psihologije ter posegajo tudi na interdisciplinarna znanstvena področja, (zlasti področje kognitivne znanosti). V raziskovalnem programu so bili zajeti problemi, kjer je pričakovati zares tvorno vključevanje in bistvene prispevke našega znanstvenega potenciala, še posebno takrat, ko gre za sodelovanje z raziskovalci v razvitem svetu. Empirično raziskovalno delo je v programskem obdobju 2009 2014 je med drugim potekalo na naslednjih problemskih področjih (povsod so raziskovalci programske skupine tudi poročali o svojih izsledkih in jih objavili): - pomen in prediktivna vrednost osebnostnih dimenzij, kognitivnih dimenzij in vrednot v sklopu drugih spremenljivk raziskovanega modela, zlasti odločanja, psihičnega blagostanja in kakovosti življenja (tudi v luči medkulturnih podobnosti in razlik); - odločanje v naravnih razmerah, posebej v političnem okolju in v nevarnosti, ter zaznavi ogroženosti predvsem zaradi jedrske energije; - procesi samoregulacije pri učenju ter dejavnikov, ki vplivajo na uspešno samoregulacijo pri učenju (tako kontekstualnih - vpliv učitelja, njegovih pobud, kot tistih znotraj učenca: spoznavnih, motivacijskih in socialnih) in torej na učno uspešnost: namen podprojekta je bil oblikovati in empirično preveriti kompleksni model osebnostnih, kognitivnih in motivacijskih elementov v procesu samoregulacijskega učenja (SRU); Raziskovalci so pri svojem raziskovalnem delu tudi priredili in izdelali načrtovane merske tehnike in instrumente, ki so bili uporabljeni pri realizaciji posameznih raziskovalnih nalog. Realizirano raziskovalno delo programske skupine je torej zajelo številna spoznanja, ki povezujejo osebnost, kognicijo in odločanje na pomembnih področjih psihičnega blagostanja in drugih dimeznij življenjskega delovanja in življenjskih perspektiv: 1. na področju družinskega in partnerskega obnašanja ter odnosov; 2. na področju obnašanja in odnosov v vzgoji, šolanju in akademski karieri; 3. na področju vloge dimenzij osebnosti, kognicije in odločanja na področju obnašanja in odnosov v poklicnem življenju in karieri; 4. na področju obnašanja in odnosov v prostem času. 5. na področju psihičnega blagostanja, zdravja in soočanja s stresom. Psihično blagostanje in drugi vidiki življenjske uspešnosti so že dolgo časa predmet raziskovanja v psihologiji in v teku tega raziskovanja so bili proučeni številni dejavniki. Izdelava in preverjanje generalnega modela odnosov med dimenzijami osebnosti, kognicije, odločanja, psihičnega blagostanja in drugih vidikov življenjske uspešnosti in življenjskih perspektiv je glavna pridobitev raziskovalnega programa in leta ima jasen teoretski znanstveni pomen. Ta pomen lahko razčlenimo v nekaj temeljnih vsebinskih vidikov: 1. Elaboracija generalnega modela odnosov med temeljnimi dimenzijami osebnosti, kognitivnega delovanja, odločanja, psihičnega blagostanja, življenjske uspešnosti in življenjske perspektive. 2. Ugotovitev najpomembnejših osebnostnih in kognitivnih prediktorjev odločanja, psihičnega blagostanja in življenjske uspešnosti. 3. Nove ugotovitve na področju strukture osebnosti (generalni faktor osebnosti in piramidni model strukture osebnosti), ki kažejo strukturo osebnosti v novi luči in so osnova za novo strukturno paradigmo osebnosti. 4. Nove ugotovitve na področju kognitivnega delovanja, zlasti z vidika razvoja kognitivnih strategij in učinkovitosti kognitivnega delovanja. 5. Nove ugotovitve na področjih delovanja slogov odločanja. 6. Nove ugotovitve na področju raziskovanja medkulturnih razlik in podobnosti. Raziskave v programskem sklopu so potrdile in optimizirale strukturne modele, ki so bili peverjeni v naših prejšnjih raziskavah in tako tudi potrdile veljavnost postavljenih paradigem na področju osebnosti (z GFO ali generalnim faktorjem osebnosti), kognitivnih dimenzij (z gfaktorjem inteligentnosti), prav tako pa tudi na področju samopodobe in psihičnega blagostanja. Na vseh omenjenih področjih ali domenah je bila jasno izkazana dimenzionalna struktura z generalnim faktorjem na vrhu. Še posebej novo in aktualno je elaboriranje nove strukturne paradigme osebnosti in njena osvetlitev z vidika psiholoških, bioevolucijskih in medkulturnih spremenljivk. Izsledki raziskovalnega tima so tako prispevali tudi k preverjanju in potrditvi univerzalnosti in stabilnosti jedrne strukture osebnosti. Med pomembnejše rezultate programske skupine štejemo citate, ki jih je v upoštevanem obdobju 1066 (nenormirani) oziroma 3115 (normirani) po WoS in 1334 oziroma 3725 po Scopusu. V zajetem programskem obdobju je število citatov močno naraslo. Naslednji pomembni rezultati zajemajo uredniško delo raziskovalcev programske skupine pri znanstvenih revijah z mednarodno težo in impact faktorjem. Rezultati dela programske skupine imajo in bodo imeli tako teoretični kot tudi praktični in aplikativni pomen. Prispevali bodo k boljšemu razumevanju in uporabi vloge osebnosti, kognicije, odločanja in psihičnega blagostanja v našem življenju ter odnosov med omenjenimi psihološkimi področji. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO_ Zastavljeni raziskovalni cilji za programsko obdobje 2009 - 2014 so bili realizirani v celoti. Ni bistvenih odstopanj in sprememb glede na predloženo programsko shemo in njen časovni plan. Kot je bilo predvideno, so bili realizirani vsi etapni cilji za posamezne faze raziskovanja, torej za faze v letih 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014. V zajetem obdobju so bili doseženi številni vsebinski rezultati, ki sledijo iz zastavljenih ciljev raziskovalnega programa. Realizirano raziskovalno delo programske skupine je zajelo temeljna teoretična spoznanja, ki povezujejo osebnost, kognicijo in odločanje na pomembnih področjih psihičnega blagostanja in drugih dimeznij življenjskega delovanja, življenjske uspešnosti in življenjskih perspektiv, konkretno na: - področju družinskega in partnerskega obnašanja ter odnosov; - področju obnašanja in odnosov v vzgoji, šolanju in akademski karieri; - področju vloge dimenzij osebnosti, kognicije in odločanja na področju obnašanja in odnosov v poklicnem življenju in karieri; - področju obnašanja in odnosov v prostem času. - področju psihičnega blagostanja, zdravja in soočanja s stresom. Izdelan in preverjen je bil kompleksen model odnosov med dimenzijami osebnosti, kognicije, odločanja, psihičnega blagostanja in drugih vidikov ž ivljenjske uspešnosti in ž ivljenjskih perspektiv. Poglavitni izsledki programskega raziskovanja so: 1. Elaboracija generalnega modela odnosov med temeljnimi dimenzijami osebnosti, kognitivnega delovanja, odločanja, psihičnega blagostanja, ž ivljenjske uspešnosti in ž ivljenjske perspektive. 2. Ugotovitev najpomembnejših osebnostnih in kognitivnih prediktorjev odločanja, psihičnega blagostanja in življenjske uspešnosti. 3. Nove ugotovitve na področju strukture osebnosti (generalni faktor osebnosti in piramidni model strukture osebnosti), ki kaž ejo strukturo osebnosti v novi luči in so osnova za novo strukturno paradigmo osebnosti. 4. Nove ugotovitve na področju kognitivnega delovanja, zlasti z vidika razvoja kognitivnih strategij in učinkovitosti kognitivnega delovanja. 5. Nove ugotovitve na področjih delovanja slogov odločanja. 6. Nove ugotovitve na področju raziskovanja medkulturnih razlik in podobnosti. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v letu 20144 SLO V največjem teku dela programske skupine so bile izvršene le manjše spremembe, kot posledica upokojitve in odhoda manjšega števila raziskovalcev, ki so bili sproti nadomeščeni, tako da se število članov programske skupine ni bistveno spreminjalo. Vse te spremembe tudi niso imele nobenega vpliva na realizacijo ciljev programske skupine. V letu 2014 se je zaradi upokojitve prof. dr. Janeka Museka, zamenjal vodja programske skupine. Vodenje je prevzela prof. dr. Cirila Peklaj. V zaključnem obdobju dela programske skupine so bile izvedene še nekatere spremembe. Z njimi se je programska skupina skoncentrirala na raziskovalce, ki so lahko največ prispevali k zaključnemu delu programske skupine. Gre raziskovalce, ki so za to nalogo najbolj ustrezali glede na raziskovalno uspešnost in raziskovalne zmogljivosti. Pomemben razlog za te spremembe so bila tudi (nova) pravila za sestavo programske skupine, ki jim je bilo treba zadostiti. Tudi te spremembe niso v ničemer bistveno vplivale na realizacijo ciljev programske skupine. Iz programske skupine so bili izključeni Marčič Renata (porodniški dopust), Robert Masten, Valentin Bucik, Ludvik Horvat, Marko Polič in Velko S. Rus. V programsko skupino pa je bil vključen Boštjan Bajec in Anka Slana (Teh). Status dr. Kristine Egumenovske pa se je iz strokovne tehnične sodelavke spremenil v raziskovalko. Programska skupina je imela 1. 12. 2014 sledečo sestavo: dr. Cirila Peklaj (vodja), dr. Andreja Avsec, dr. Boštjan Bajec, dr. Kristina Egumenovska, dr. Darja Kobal Grum, dr. Sonja Pečjak, dr. Matija Svetina, Manca Seničar (MR) in Anka Slana (Teh). 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 6152825 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ugotavljanje stališč dijakov slovenskih srednjih šol do uporabnosti, moralne sprejemljivosti in tveganosti uporabe biotehnologije ANG Assessment of Slovene secondary school students' attitudes to biotechnology interms of usefulness, moral acceptability and risk perception Opis SLO Raziskava na vzorcu 469 srednješolcev je preverjala stališča do štirih pomembnih biotehnoloških aplikacij (gentsko spremenjenih rastlin (Bt koruza), živali (lososi), zarodnega in somatskega gentskega zdravljenja). Vsak primer uporabe biotehnologije so preizkušanci ocenjevali s treh vidikov in sicer: uporabnosti, moralne sprejemljivosti in zaznanega tveganja. Najbolj sprejemljiva z vidika uporabnosti in tveganosti je bila Bt koruza. Gentsko spremenjeni lososi in zarodno gentsko zdravljenje je bilo ocenjeno bistveno nižje kot ostala dva primera uporabe biotehnologije z vidika uporabnosti in moralne sprejemljivosti. Dijaki so tudi ocenili genetsko spremenjene losose kot bistveno manj etično sprejemljive kot Bt koruzo. Pri ocenah zarodnega genskega zdravljenja in gentsko spremenjenih lososov so se pojavile tudi razlike v ocenah glede na spol dijakov. ANG Quantitative and qualitative studies among 469 high school students of average age 17 years were conducted. The students' attitudes to four practical applications of biotechnology were examined: genetically modified plants (Bt corn), genetically modified animals (salmon), and hemophilia germ line and somatic gene therapy. Each of the four applications was examined from three different viewpoints: usefulness, moral acceptability and risk perception. Bt corn production proved to be the most acceptable in terms of both usefulness and risk perception. Values for genetically modified salmon and germ line gene therapy were comparable, but much lower than those for the other two applications; this was true for both usefulness and moral acceptability. In addition, students found genetically modified salmon to be ethically much less acceptable than Bt corn. Significant gender differences were observed in germ line gene therapy and genetically modified salmon. Objavljeno v Sage; Public understanding of science; 2009; Vol. 18, no. 6; str. 747-758; Impact Factor: 1.981;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.724; A'': 1;A': 1; WoS: EU, MQ; Avtorji / Authors: Črne-Hladnik Helena, Peklaj Cirila, Košmelj Katarina, Hladnik Aleš, Javornik Branka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 42300514 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Poučevanje genetike s pomočjo multimedijev omogoča boljše pridobivanje znanja in izboljšano razumevanje ANG Teaching genetics with multimedia results in better acquisition of knowledge and improvement in comprehension Opis SLO Glavni cilj raziskave je bil preučiti, ali uporaba multimedije pri poučevanju genetike prispeva več k znanju in razumevanju učencev kot drugi načini poučevanja. Zanimal nas je tudi vpliv različnih načinov poučevanja na ohranjanje znanja in razumevanja. V kvazi-eksperimentalnem načrtu so se 4 primerljive skupine dijakov 3. in 4. letnika učile o procesu sinteze proteinov: skupina 1 je imela tradicionalen pouk (N = 112 dijakov), skupina 2 je le brala besedilo (N = 124 dijakov), skupina 3 se je učila prek multimedije z dvema kratkima računalniškima animacijama (N = 115 dijakov), skupina 4 pa se je učila prek besedila, ki je bilo opremljeno z ilustracijami (N = 117 dijakov). Vsi dijaki so reševali test za ugotavljanje predznanja in dva testa za ocenjevanje znanja in razumevanja takoj po učenju ter ponovno po 5 tednih. Rezultati so pokazali, da so dijaki v 3. in 4. skupini pridobili boljše znanje in boljše razumevanje kot dijaki v ostalih dveh skupinah. Podobni rezultati so se pokazali glede ohranjanja pridobljenega znanja in razumevanja. Te ugotovitve vodijo k zaključku, da pri učenju genetike do boljših učnih dosežkov lahko pridemo z uporabo animacij ali vsaj ilustracij. ANG The main goal of this study was to explore whether the use of multimedia in genetics instruction contributes more to students' knowledge and comprehension than other instructional modes. We were also concerned with the influence of different instructional modes on the retention of knowledge and comprehension. In a quasi-experimental design, four comparable groups of 3rd and 4th grade high school students were taught the process of protein synthesis: group 1 was taught in the traditional lecture format (n = 112 students), group 2 only by reading text (n = 124 students), group 3 through multimedia that integrated two short computer animations (n = 115 students) and group 4 by text supplemented with illustrations (n = 117 students). All students received one pre-test in order to estimate their prior knowledge, and two post-tests in order to assess knowledge and comprehension immediately after learning and again after 5 weeks. Results showed that students comprising groups 3 and 4 acquired better knowledge and improved comprehension skills than the other two groups. Similar results were observed for retention of acquired knowledge and improved comprehension. These findings lead to the conclusion that better learning outcomes can be obtained by the use of animations or at least illustrations when learning genetics. Objavljeno v Blackwell Scientific; Journal of computer assisted learning; 2010; Vol. 26, iss. 3; str. 214-224; Impact Factor: 1.250;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.858; A'': 1;A': 1; WoS: HA; Avtorji / Authors: Starbek Petra, Starčič Erjavec Marjanca, Peklaj Cirila Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 53014114 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sreča in poti do nje ANG Happiness and pathways to reach it Opis SLO Raziskava preverja dva načina (strategiji), s katerimi ljudje dosegajo srečo. Prva je strategija osredinjena na dimenzije (dimension centred approach), druga pa strategija osredinjena na osebe (person centred approach). Študija se je pri tem usmerila na tri kategorije orientacije k sreči: orientacija k (čutnemu) zadovoljstvu, orientacija k smislu in orientacija k angažiranju. Raziskava je dala niz zanimivih in pomembnih izsledkov, ki kažejo na pomembne odnose med opazovanimi spremenljivkami in na njihovo pomembno prediktivno vrednost. Med drugim ugotavlja študija, da imata orientacija k zadovoljstvu in orientacija k smislu podobno prediktivno moč za psihično blagostanje, vendar pa v različni meri prispevata k emocionalnemu in socialnemu blagostanju. ANG The purpose of the present study was to explore the ways people achieve their happiness employing two approaches, i.e. a dimension-centred, focusing on the three orientations to happiness (orientation to pleasure, meaning, and engagement), and a person-centred, focusing on patterns of these three orientations within individuals. The predictive validity of individual orientations to happiness and their characteristic patterns for three aspects of subjective well-being was explored. Adult participants (N = 1,142; 33 % male) filled-in the Orientations to Happiness Questionnaire and the Mental Health Continuum-Long Form. Applying the dimension-centred approach, results suggested that all of the orientations represent possible and appropriate ways to achieve happiness. Person-centred analysis yielded four groups of individuals with similar profiles of ways towards happiness and membership of these groups was associated with individual%s well-being. Leading an empty life was associated with the poorest outcomes and full life with the highest well-being, with moderate well-being characterizing individuals pursuing pleasurable and meaningful life. More precisely, pleasurable life and meaningful life had relatively similar predictive value for psychological well-being but demonstrated discriminant validity for emotional and social well-being. This suggests that the profiles are meaningfully different and highlights the importance of the multiplicative influences of the three specific orientations to happiness. Objavljeno v Springer; Social indicators research; 2014; Vol. 118, Iss. 1; str. 141-156; Impact Factor: 1.452;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.791; A': 1; WoS: WU, XA; Avtorji / Authors: Kavčič Tina, Avsec Andreja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 53324130 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nasprotna konca iste palice ANG Opposite ends of the same stick Opis SLO Raziskava se z meta-analitičnim pristopom loteva preverjanja dimenzionalnosti znanega konstrukta individualizem kolektivizem, kjer že nekaj časa poteka debata, ali gre za eno ali dve relativno samostojni dimenziji. Izsledki raziskave so pokazali, da je dimenzionalnost konstrukta individualizem kolektivizem odvisna od več dejavnikov: od uporabljenih merskih instrumentov, od značilnosti vzorcev in njihovega kulturnega ozadja in od nivoja analize. ANG The construct of individualism-collectivism (IND-COL) has become the definitive standard in cross-cultural psychology, management, and related fields. It is also among the most controversial, in particular, with regard to the ambiguity of its dimensionality: Some view IND and COL as the opposites of a single continuum, whereas others argue that the two are independent constructs. We explored the issue through seven different tests using original individual-level data from 50 studies and meta-analytic data from 149 empirical publications yielding a total of 295 samplelevel observations that were collected using six established instruments for assessing IND and COL as separate constructs. Results indicated that the dimensionality of IND-COL may depend on (a) the specific instrument used to collect the data, (b) the sample characteristics and the cultural region from which the data were collected, and (c) the level of analysis. We also review inconsistencies, deficiencies, and challenges of conceptualizing IND-COL and provide guidelines for developing and selecting instruments for measuring the construct, and for reporting and meta-analyzing results from this line of research. Objavljeno v Sage Publications.; Journal of cross-cultural psychology; 2014; Vol. 45, no. 2; str. 213-245; Impact Factor: 1.746;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.592; A': 1; WoS: WQ; Avtorji / Authors: Taras Vas, Avsec Andreja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 5360737 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kako otroci pridejo do razumevanja trajnostnega razvoja ANG How children come to understand sustainable development Opis SLO Študija predstavlja interdisciplinarni prispevek k razumevanju urbanih in arhitekturnih vidikov trajnostnega razvoja pri otrocih in adolescentih. Pojem trajnostni razvoj vključuje kompleksne odnose med etičnimi, ekonomskimi, socialnimi, tehničnimi in drugimi kakovostnimi našega okolja. Otroci, ki še nimajo razvitega abstraktnega in multidimenzionalnega mišljenje, pojem težko razumejo. V študiji je bil razvit nov pripomoček za ugotavljanje razumevanja pojma trajnosti, ki temelji na slikovnem gradivu. Vprašalnik je izpolnjevalo več kot 2000 udeležencev starih od 6 do 19 let. Rezultati so pokazali, da dekleta bolj cenijo vprašanja povezana s trajnostjo kot fantje. Rezultati so tudi pokazali, da razumevanje trajnostnih vprašanj narašča s starostjo, zlasti pri adolescentih iz urbanih okolij. Avtorji so interpretirali rezultate z vidika kognitivnih sprememb v adolescenci in praktične uporabnosti rezultatov v izobraževalnih politikah. ANG This study provides an interdisciplinary account determining how children and adolescents understand urban and architectural aspects of sustainable development. The concept of sustainability implies complex relations between ethical, economical, social, technical and other qualities of our environment. The concept is difficult to understand for children who lack the abilities of abstract reasoning and multidimensional thinking. A new measure of sustainability understanding was formed based on pictorial rather than textual format and was applied to a large sample of over 2000 participants aged 6-19 years. The results indicated that girls had higher levels of appreciation toward sustainability issues than boys. The results also showed that understanding of sustainability issues increased progressively with age, particularly with adolescents from urban environments. The findings are discussed in terms of cognitive changes in adolescence and their implications for educational policy. Objavljeno v MCB University Press; Sustainable development; 2013; Vol. 21, iss. 4; str. 260-269; Impact Factor: 1.692;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.195; A'': 1;A': 1; WoS: UQ; Avtorji / Authors: Svetina Matija, Istenič Starčič Andreja, Juvančič Matevž, Novljan Tomaž, Šubic Kovač Maruška, Verovšek Špela, Zupančič-Strojan Tadeja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 251286272 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Psihologija življenja ANG Psychology of life Delo predstavlja znanstveno monografijo raziskovalnega dela, opravljenega na področju osebnosti, sposobnosti, psihičnega Opis SLO blagostanja, odločanja, vrednot in ž ivljenjske uspeš nosti in vključuje avtorjeve raziskovalne izsledke na vseh teh področjih, med njimi tudi raziskave osebnostne strukture in generalnih faktorjev osebnosti, kognitivnih sposobnosti in psihičnega blagostanja. ANG The book represents a scentific monography of the research work done on the fields of personality, cognitive abilities, wellbeing and mental health, decision making, values and successful life including the author's research in all these fields, among them also the studies dedicated to the personality structure and general factors of personality, cognitive abilities and mental wellbeing. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Inštitut za psihologijo osebnosti Musek Janek 2010; XX, 585 str.; Avtorji / Authors: Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 6727033 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ali je presojanje etičnih vidikov biotehnologije pri srednješolcih povezano z njihovim znanjem? ANG Is judgement of biotechnological ethical aspects related to high school students' knowledge? Opis SLO Pri 469 slovenskih srednješolcih povprečne starosti 17 let smo kvantitativno in kvalitativno preučili različne vidike njihove zaznave biotehnologije. Z našo raziskavo smo želeli preučiti odnos med predznanjem dijakov o molekularni in človeški genetiki ter njihovim stališčem do štirih specifičnih uporab biotehnologije. Te uporabe - Bt koruza, genetsko spremenjeni (GS) lososi ter zarodno in somatsko genetsko zdravljenje (GZ) - smo preučevali z zornega kota njihove uporabnosti, moralne sprejemljivosti in zaznave tveganja. Preučili smo še vzorce in kvaliteto moralnega presojanja v odnosu do teh uporab z vidika moralne sprejemljivosti. V odnosu med predznanjem dijakov in njihovimi stališči do uporab biotehnologije so se pokazale jasne razlike med spoloma. Medtem ko so dekleta z boljšim predznanjem o genetiki izrazila višjo zaznavo tveganja pri GS lososu, so podobno dobro izobraženi fantje poudarili tveganje, povezano z uporabo zarodnega GZ. Pri vseh štirih biotehnoloških uporabah smo ugotovili vzorce racionalističnega - deontološkega in teleološkega - ter intuitivnega moralnega presojanja. Dijaki s slabšim predznanjem genetike so pogosteje uporabili intuitivni vzorec moralnega presojanja kot njihovi kolegi z boljšim predznanjem. Vzorec čustvenega presojanja se je pokazal le pri GS lososu. Relativno nizka kvaliteta moralnega presojanja dijakov, ki se odraža v njihovih kratkih in maloštevilnih utemeljitvah (razlagah), kaže, da je v slovenskih srednjih šolah na splošno potrebno vaditi argumentiranje o socialno-znanstvenih vprašanjih. Predstavljena je še uporabnost ugotovitev za nadaljnje raziskovanje in pedagoško prakso. ANG Quantitative and qualitative studies of various aspects of the perception of biotechnology were conducted among 469 Slovenian high school students of average age 17 years. Our research aimed to explore relationships among students' pre-knowledge of molecular and human genetics, and their attitudes to four specific biotechnological applications. These applications—Bt corn, genetically modified (GM) salmon, somatic and germ line gene therapy (GT)—were investigated from the viewpoints of usefulness, moral acceptance and risk perception. In addition, patterns and quality of moral reasoning related to the biotechnological applications from the aspect of moral acceptability were examined. Clear gender differences were found regarding the relationship between our students' pre-knowledge of genetics and their attitudes to biotechnological applications. While females with a better genetics background expressed a higher risk perception in the case of GM salmon, their similarly well-educated male colleagues emphasized the risk associated with the use of germ line GT. With all four biotechnological applications, patterns of both rationalistic— deontological and teleological—and intuitive moral reasoning were identified. Students with poorer genetics pre-knowledge applied an intuitive pattern of moral reasoning more frequently than their peers with better pre-knowledge. A pattern of emotive reasoning was detected only in the case of GM salmon. A relatively low quality of students' moral reasoning, as demonstrated by their brief and small number of supporting justifications (explanations), show that there is a strong need for practising skills of argumentation about socio-scientific issues in Slovenian high schools on a much larger scale. The implications for future research and classroom applications are discussed. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Taylor & Francis; International journal of science education; 2012; Vol. 34, No. 8; str. 1277-1296; Impact Factor: 1.340;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.828; A'': 1;A': 1; WoS: HA; Avtorji / Authors: Črne-Hladnik Helena, Hladnik Aleš, Javornik Branka, Košmelj Katarina, Peklaj Cirila Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 48554850 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Samopodoba in socialna opora pri mladostnikih s posebnimi potrebami v specialnih in običajih šolah ANG Self-concept and social support among adolescents with disabilities attending special and mainstream schools Opis SLO Raziskava je preučevala samopodobo, samospoštovanje in občutje socialne opore pri mladostnikih s posebnimi potrebami. Pri tem je obenem šlo tudi za primerjavo mladostnikov v rednem šolanju in tistih v posebnih programih. Izsledki so pokazali viš jo samopodobo, več samospoštovanja in več zaznane socialne opore pri mladostnikih, vključenih v običajno šolanje. Podrobnejši izsledki raziskovanja so podani v angleškem izvlečku spodaj. ANG The main research goal was to investigate the self-concept, self-esteem and social support among adolescents with special needs, concentrating on the differences between adolescents who are attending regular schools and those who receive their education in special institutions. Participants filled in three questionnaires: Self-description Questionnaire (Marsh, 1992), Self-Liking / Competence Scale (Tafarodi and Swann, 2001) and Child and Adolescent Social Support Scale (Malecki, Demaray and Elliott, 2000). The results show that the educational institution and type of disability affect students' self-concept, self-esteem and social support, while parents' disability only has a minor influence on these characteristics. Positive correlations between types of self-concept and social support can also be observed. The results therefore show inclusion's positive effect on students' personal and social functioning: students attending inclusive education have better self-concepts and receive more social support than students attending special schools. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Edukacijsko rehabilitacijski fakultet Sveučilišta u Zagrebu = Faculty of Education and Rehabilitation Sciences University of Zagreb; Hrvatska revija za rehabilitacijska istraživanja; 2012; Vol. 48, no. 1; str. 73-83; Avtorji / Authors: Seničar Manca, Kobal Grum Darja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID i 264816640 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Psihološke in socialne značilnosti evakuacije ANG Psychological and social dimensions of evacuation Opis SLO Raziskava obravnava teoretična in praktična spoznanja o evakuaciji in o obnašanju med evakuacijo. Namen obravnave je na opisu in analizi psihosocialnih teorij in modelov, ki se razlagajo evakuacijo, med njimi so v ospredju teorije ne panike, pristopa pripadnosti, normativnega pristopa in pristopa socialne identitete. Poseben poudarek je namenjen psihološkim značilnostim evakuacije. Vključena je tudi analiza znanih primerov evakuacije ob jedrskih in drugih nesrečah, primerov kot so orkani Hugo, Andrew in Katrina (v ZDA, v letih 1989, 1992 oz. 2005), in primeri v jedrskih elektrarnah: Windscale v Veliki Britaniji (1957), Otok treh milj v ZDA (1979), Černobil v nekdanji Sovjetski zvezi (1986), in Fukošima na Japonskem (2011). ANG The monography is dealing with the theoretical and empirical findings about the evacuation and about the behavior during evacuation in the critical or catastrophic events. The authors described and analyzed different psychosocial theories and models explaining evacuation, especially the theories of panic, adherence approach, normative approach and social identity approach. In the discussion, a special attention is devoted to th psychological characteristics of the evacuation. In the chapters of monography, the analyses of some famous examples of evacuation are included (hurricanes Hugo, Andrew and Katrina, nuclear disasters in Windscale, Three Miles Island, Černobil, Fukoshima. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Fakulteta za družbene vede; 2013; Avtorji / Authors: Malešič Marjan, Polič Marko, Juvan Jelena Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 261427456 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Psihološki vidiki bralne pismenosti ANG Psychological aspects of reading literacy: from theory to practice Opis SLO Knjiga predstavlja poskus teoretske in raziskovalne sistematizacije psiholoških znanj o pismenosti ter predstavitev raziskovalnih rezultatov s tega področja. Poseben poudarek je na ugotovitvah raziskav avtorice knjige. Kljub temu da je pismenost eden od ključnih ciljev formalnega izobraževanja, ki se po svoji vsebini dotika različnih strok (lingvističnih, socioloških, psiholoških, pedagoških ...), pa je sistematično znanstveno raziskovanje tega pojava v slovenskem prostoru relativno redko, v psihologiji š e redkejše. Knjiga skuš a vsaj delno zapolniti to praznino in sistematično obdelati psihološke vidike pojava pismenosti. Rezultati raziskovalnega dela so bili predstavljeni strokovni javnosti na strokovnih konferencah (11krat), seminarjih (kolektivom učiteljev na šolah 57krat ) in tudi na TV (2krat) (glej avtoričine zapise COBISS: http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y2014050419001606835.html, točke 3.11, 3.16 in 3.25). ANG The book represents an attempt to systemize psychological knowledge about literacy through theory and research and to present research results in this field, especially the results of the author. Even though literacy is one of the basic goals of formal education which overlaps with different professions (linguistic, sociological, psychological, pedagogical, etc.), systematic scientific research of this phenomenon is relatively rare in Slovenia, especially in psychology. The book tries to at least partially fill in this gap and systematically work through psychological aspects of the literacy phenomenon. The results of research have been presented to professional audience on professional conferences (11 times), seminars (for teachers at different schools; 57 times) and on TV (2 times) (see the author's COBISS entries: http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140504185818 06835.html, points 3.11, 3.16 and 3.25). Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2012; 193 str.; Avtorji / Authors: Pečjak Sonja Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 COBBIS ID 45070178 Processes of selfregulated learning in music theory in elementary music schools in Slovenia; objavljeno v Sage Publications; International journal of music education; 2011; Vol. 29, no. 1; str. 1527; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Smolej Fritz Barbara, Peklaj Cirila Znanstveni svet ARRS je leta 2012 delo izbral kot eno od treh najboljših raziskovalnih del na področju izobraževanja v letu 2012. Čani programske skupine imajo v obravavanem obdobju 3755 normiranih citatov v WoS in Scopus. Člani programske skupine so v avtorstvu ali soavtorstvu v obdobju 2009 do 2014 objavili 22 znanstvenih monografij in 5 strokovnih monografij. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Izsledki projekta bodo imeli tako teoretičen kot praktičen pomen. Prispevali vodo k boljšemu teoretskemu razumevanju odnosov med dimenzijami osebnosti, kognicije in odločanja, kot tudi k boljšemu razumevanju vpliva teh dimenzij na dimenzije življenjske perspektive in njenih domen. Pričakujemo, da bodo raziskovalni izsledki prispevali k napredku na različnih področjih psihologije, na področjih osebnostne, kognitivne, konativne, razvojne, socialne, pedagoške, organizacijske in klinične psihologije in na področju psihološke metodologije. Posebno pomembno se zdi napredovanje pri razvijanju novih znanstvenih paradigem, ki so vključene v raziskovane modele. Eden od najpomembnejših nasledkov raziskovanja je vsekakor spodbujanje nadaljnjih raziskav. Pričakujemo plodno integracijo izsledkov z izsledki drugih tekočih projektov doma in v svetu. Zlasti zanimivo perspektivo odpira možnost, da bi našli ključne povezave med vsemi najpomembnejšimi vidiki in področji osebnosti, nekakšno "veliko enačbo" psihologije, ki bi povezovala dimenzije osebnosti, emocij, motivacije, intelekta in psihičnega blagostanja. V tej perspektivi morda lahko vidimo smisel naslednjega velikega dolgoročnega psihološkega raziskovanja. Odločanje je že dolgo časa predmet raziskovanja v psihologiji in v zadnjem času se zanimanje za procese odločanja in dejavnike, ki na odločanje vplivajo, še povečuje tako v psihologiji, kot tudi v kognitivni znanosti, na področju umetne inteligence idr. Z vprašanji, ki zadevajo odločanje imamo opraviti na vseh ravneh in področjih obnašanja, kjer se soočamo z izbirami, v normalnih in kritičnih situacijah, v domačem, šolskem in delovnem okolju, na individualnem in skupinskem nivoju, v vsakdanjem življenju, gospodarstvu, politiki, zdravstvu itd. Izdelava integralnega modela odločanja, ki sistemsko vključuje preverjeni vpliv osebnostnih in kognitivnih dejavnikov odločanja torej pomeni pomembno stopnjo v povezovanju in nadgradnji spoznanj teorije odločanja. Potreba po takšnem modelu je implicitno, ne malokdaj pa tudi eksplicitno izražena v vrsti bazičnih znanstvenih del, ki skušajo povzeti glavne izsledke raziskovanj odločanja in odpirati nova vprašanja na tem področju. Problematika osebnosti, kognicije in odločanja je z raziskovalnega aspekta še toliko bolj pomembna, ker se povezuje z izjemno pomembnimi praktičnimi vprašanji, ki postajajo še dodatno pomembna in aktualna ob soočanju s kritičnimi razmerami in neznankami. Težko najdemo področje raziskovanja, ki bi imelo tako široke teoretske in obenem življenjsko pomembne praktične in aplikativne razsežnosti. Raziskovalni problemi programa se organsko vključujejo v aktualne in perspektivne teme raziskovanj v svetovni psihologiji in pri tem povezujejo vsa pomembna področja psihologije ter posegajo tudi na interdisciplinarna znanstvena področja, (npr. področje kognitivne znanosti, psihogenetske raziskave...). V raziskovalnem programu so bili zajeti problemi, kjer je pričakovati zares tvorno vključevanje in bistvene prispevke našega znanstvenega potenciala, še posebno takrat, ko gre za sodelovanje z raziskovalci v razvitem svetu. Gre torej za spoznanja, ki povezujejo tri izjemno pomembne sklope psiholoških spremenljivk, osebnost, kognicijo in odločanje in ob tem posegajo v obstoječe modele pojasnjevanja teh spremenljivk in v modele njihovega medsebojnega vplivanja. Opravljene raziskave so potrdile pomen in veljavnost obstoječih vodilnih modelov dimenzionalne strukture v vseh proučevanih sklopih spremenljivk: pri dimenzijah osebnosti, dimenzijah intelekta in dimenzijah odločanja. Na vsakem od navedenih področij pa so bile ugotovljene tudi pomembne in bistvene inovacije, med katerimi imajo nekatere tudi paradigmatski pomen. Raziskovalni izsledki so še posebej pomembni zato, ker integrirajo ugotovljene neposredne in posredne kavzalne zveze v model, ki povezuje delovanje konativnega (osebnostnega) in kognitivnega psihičnega prostora z dimenzijami odločanja in njihovimi značilnostmi. ANG The results of the project will have both theoretical and practical meaning. They should contribute to further theoretical understanding of relationships between personality, cognition and decision making as the first group of investigated variables and to the further and more improved understanding of the relationships between these variables and major domains of human life-perspective. We expect that the research results will contribute to the theory advancement in different fields of psychology including personality, cognition, decision making, social psychology, developmental psychology, major fields of applied psychology and psychological methodology. One of the most important expected results is the stimulation of further research. Especially we expect a fruitful integration of the research result with the results of other psychological project in Slovenia. A most exciting is the perspective of discovery of common dimension(s) of personality, emotionality, motivation, intellect and well-being (a sort of "great equation" in psychology). This perspective may provide the scope of the next great long-term research project. General basis of the research done in period 2009 to 2014 was the model that personality, cognitive dimensions and dimensions of decision-making influence all major domains of our life-perspective. From the general research model, different submodels were derived concerning the structure of model independents (dimensions of personality and cognition) and the structure of dependents (dimensions of decision-making). The majority of empirical research has been thus dedicated to the establishment of structural hierarchies of dependents (personality, cognition and their mutual interactions) and independents (decision-making), as well as to the establishment of essential correlative and causal relations between both areas of dimensional structure. Our research confirmed the validity of existing paradigms in the domain of cognitive dimensions (with g-factor of intelligence on the top of structural hierarchy) and similar in the domain of self-concept. In our research, the existence of general factors in all mentioned structural hierarchies have been convincingly demonstrated. The main result of this line of our research was the elaboration of the new structural paradigm of personality being reported recently (Musek, 2007, 2010). General factor of personality (GFP) or the Big One seems to be additionally important not only for its leading predictive role on the side of personality factors, yet also for its close connection with other conative domains, especially emotionality and well-being. The next very important result of our research was therefore the discovery of high correlation between GFP and general well-being factor (about 0,80). Finally, the established dimensions of personality and cognition (including their interaction, represented by values) explained substantial amounts of the variance in decision-making behavior. At least some important connections between model independents and dependents fitted the criteria for causal relationship. Thus, we can hold the general model of our research (which predicts the significant relations between personality, cognition and decision-making) as acceptable and heuristically stimulating. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Poleg teoretskega pomena lahko izsledki raziskovanja spodbudijo aplikativne raziskave značilnosti in uspešnosti obnašanja v zvezi z zajetimi področji življenjske perspektive, torej na področju družine, partnerskih odnosov, vzgoje in šolanja, poklicnega delovanja, izrabe prostega časa ter psihičnega blagostanja, zdravja, soočanja s stresom in izgorevanja. Takšno raziskovanje se povsem ujema z emergentnimi praktičnimi cilji psihološkega dela v sodobnem svetu. Izsledki raziskovalnega programa bodo uporabni pri načrtovanju znanstvenega in kulturnega delovanja, šolstva na različnih ravneh izobraževanja, še posebno pa pri spodbujanju inovativnosti na področju trženja, podjetništva, organizacije dela, izboljševanja kakovosti življenja, zdravja in varnosti, prevencije zdravja. Poseben dodatni možni pomen izsledkov programa vidimo v promociji uspešnih oblik odločanja in soodločanja na področju mednarodne konkurence, izvoza, bančništva, organizacije skupnega nastopa s tujimi partnerji itd. V kulturni sferi se zdijo možni izsledki programa pomembni za uspešno in demokratično soočanje z izzivi kulturne pluralnosti in multikulturnosti, spodbujanje kakovosti kulturne izobrazbe, spodbujanje optimalnih rešitev pri pomanjkanju "kritične mase", značilne za Slovenijo in druge manjše države na področju kulturnega in znanstvenega delovanja. Raziskovalni program bo prispeval izsledke, ki bodo uporabni za izdelavo programov in ekspertnih sistemov na področju tehnološkega razvoja in uporabe tehnologij. Izsledki raziskovalnega programa bodo pomembni za implementacijo odločanja na mnogih področjih, pomembnih z vidika nacionalne identitete in bogastva naravne ter kulturne dediščine. To velja predvsem za odločitve v zvezi s procesi vključevanja v mednarodne integracije in v globalizacijske procese, za iskanje optimalnih rešitev pri ohranjanju in varovanju slovenskega jezika, naravnih in kulturnih bogastev in vrednot Slovenije, za odločitve strategijah gospodarskega razvoja, za odločitve o prometu, urejanju okolja in varovanju okolja, za odločitve o promociji Slovenije v turizmu in športu, gostinstvu itd. Program (programska skupina) in njegovi izsledki so za slovenski prostor pomembni tudi zaradi naslednjega: - omogočajo in spodbujajo nadaljnji razvoj psihologije kot znanstvene discipline in razvoj njenih meddisciplinskih povezav pri tem pa nadaljujejo že uveljavljeno tradicijo psihološkega raziskovanja pri nas, - tvorno vključujejo slovensko psihologijo v globalni razvoj psihologije, - usmerjajo se na vprašanja in probleme psihologije, ki so in bodo zelo aktualni pri nas tako s teoretičnega kot z aplikativnega vidika (npr. .) - spodbujajo večjo vpetost psiholoških spoznanj v druge stroke in refleksijo nepsiholoških spoznanj v psihologijo Izsledki raziskovanja bodo uporabni za nacionalno strategijo načrtovanja družine, vzgoje, šolstva, industrije in managementa ter zdravstva. Prispevali naj bi k učinkovitejši uporabi človeških moči za uspešnost in konkurenčnost na teh področjih in seveda k splošnemu izboljšanju kakovosti življenja. Programska skupina se zavezuje k uveljavljanju odličnosti v raziskovanju in k učinkovitemu organiziranju integracije različnih psiholoških in z njimi povezanih disciplin, to pa z namenom, da bi spodbujali in povečevali participacijo slovenske psihologije v dometih sodobne psihološke znanosti in da bi pomembno prispevali k uresničevanju nacionalnih družbenih ciljev. Skladno s tem, pomeni predvideno delo programske skupine smiselno problemsko nadaljevanje dela v obdobju 2009-2014, obenem pa tudi ekstenzijo in poglobitev dosedanjega dela programske skupine in hkrati vključuje vse temeljne disciplinarne vidike stroke: občo psihologijo, psihologijo osebnosti, emocij in motivacije, kognitivno psihologijo, razvojno psihologijo, socialno psihologijo, psihološko metodologijo in psihometrijo ter aplikativne discipline, klinično psihologijo, pedagoško psihologijo in industrijsko/organizacijsko psihologijo. ANG_ Beyond the theoretical relevance of the research, the findings should also stimulate the applied research aiming to promote the success and effectiveness of the behaviour concerning the life-perspective domains including partner and family relations, education, schooling, professional work, psychological well-being, health and optimal functioning. This is undoubtedly in high concordance with the most emergent goals of psychology in our times. The research results should contribute to the improvement in the management of the following societal challenges in Slovenia: - cultural plurality and multiculturalism, - searching optimal solutions in facing deficiencies due to the low critical mass in Slovenia and other small countries, - support for the elaboration of the programs and expert systems in technological developments and technological applications in Slovenia, - implementation of the decision making on different fields of national identity and cultural heritage, economic investments, traffic, sports, tourism. The research results of the program group are finally important in the Slovenian space for: - promoting further development of psychology as a science and a profession, - actively including Slovenian psychology into the global development of psychological science and profession, - focusing on the most actual problems of theoretical and applied aspects of psychology, - stimulating the interaction and mutual refelction between psychology and other disciplines. The results of the research program could be useful for the national strategy of family planning, education, professional work, health psychology promotion and prevention efforts. They could support the strivings toward better quality of life through the implementation on different levels: human relations, therapist-patient communication, partnership, parenting, education, schooling, family and marital counselling, organizational behaviour and others. The programme team is committed to promote the excellence in psychological research as well as to organize effectively the integration of different psychological (and other related) disciplines in order to uphold the significant role of Slovenian psychology in the contemporary psychological science and in order to contribute to the accomplishment of most important national societal goals. According to this, the proposed research of the group represents a logical continuation of the program work being done in period 2009-2014 as well as the needed extension and deepening to new problems. The main issues being investigated in 2009 to 2014 period (personality, cognition and decision-making in the light of life-perspective domains) has been integrated into a new model that includes the impact of all these issues on the crucial domains of our life-perspective. All major fields of psychology will be represented in program group including general psychology, personality psychology, cognitive psychology, developmental psychology, social psychology, psychology of education, industrial/organizational psychology and psychological methodology. lO.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.201411 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program -1. stopnja 8 bolonjski program - II. stopnja 1 univerzitetni (stari) program 216 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 0 Nina Šemrl ® o □ 0 Barbara Debeljak Rus o ® □ 14674 Sonja Čokl o ® □ 0 Silvana Gaser o ® □ 0 Dženana Husremović o ® □ 22647 Boštjan Bajec o ® □ 28300 David Gosar ® o □ 0 Samo Korošec ® o □ 0 Karmen Novak ® o □ 34796 Maksimiljana Marinšek o ® □ 0 Marica Horvat o ® □ 0 Valerija Bužan o ® □ 0 Melita Zver o ® □ 0 Vida Zemljič o ® □ 0 Saša Ucman o ® □ 28528 Renata Marčič o ® 0 0 Nika Kavšek ® o □ 0 Martina Bürger-Lazar o ® □ 25582 Erika Zabret o ® 0 0 Petra Anić o ® □ 0 Asmir Gračanin o ® □ 30671 Kristina Egumenovska o ® 0 0 Andreja Pšeničny o ® □ 0 Jasna Legiša ® o □ 36781 Vesna Jug ® o □ 0 Daša Stanič ® o □ 0 Marko Rojnić ® o □ 34958 Polona Gradišek o ® □ 0 Mojca Čerče o ® □ 0 Petra Starbek o ® □ 11637 Mojca Juričič o ® □ 23273 Tanja Rupnik Vec o ® □ 20411 Marko Radovan o ® □ 36812 Mihael Černetič o ® □ 0 Primož Žagavec o ® □ 0 Domagoj Švegar o ® □ 10647 NADJA ŽELEZNIK o ® □ 0 Rok Antolič ® o □ 0 Petra Krajner ® o □ 31750 Katja Senica Mrak ® o □ 0 Tanja Ravnjak o 0 □ 0 Wang Xuan o 0 □ 32881 Sonja Čotar Konrad o 0 □ 0 Vasja Žibret o 0 □ 0 Tajana Brajović ® O □ 23783 Katja Depolli Steiner o 0 □ 0 Daša Babič 0 O □ 0 Tanja Horvat 0 o □ 0 Martina Opaka 0 o □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 30671 Kristina Egumenovska o 0 A - raziskovalni zavodi v 25582 Erika Zabret o 0 F - Drugo v Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2014 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 1 v Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.201415 SLO Marko Polič: COWAM 2 2nd European Project of Community Waste Management: projekt se ukvarja z cilji EURATOM FP6 Work Programme o "razvoju in in ovrednotenju alternativnih ukrepov, ali boljših upravljalskih procesov" s ciljem "razvoja odločevalskih procesov, ki jih deležniki zaznavajo kot poštene in enakopravne". V projektu sodeluje 14 držav: Belgija, Republika Češka, Francija, Nemčija, Mađarska, Japonska, Nizozemska, Romunija, Slovenija, Južna Afrika, Španija, Švedska, Švica in UK. glej: http://www.cowam.com/spip.php7article71 glej: Genesis of an Approach: From Public Non Participation To Its Participation In LILW Site Selection Process In Slovenia http://www.cowam.com/IMG/pdf Cowam 2 WP1 CHK4 Genesis of an Approach.pdf P7605140 PLATENSO: Building a platform for enchanced societal research related to nuclear energy in Central and Eastrn Europe; 01.09.1331.08.16 http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Raziskovanje/Programi projekti/ppPLATENSO.pdf ANG Human factors aspects in tunnels : tunnel user behaviour and tunnel operators. Work package 3, Human response. Task 32 and 33, Review of stateofthe art and interrelation with other projects, (UPgrading of existing TUNnels) (vodja Annemiek van WATERSCHOOT) CARL: Raziskovalni projekt o učinkih vključevanja deležnikov v odločanje o upravljanju z radioaktivnimi odpadki (RWM). Projekt združuje štiri vrste partnerjev (občane, agencije odgovorne za RWM, raziskovalne organizacije s področja družbenih ved ter upravne organe) iz štirih držav: Belgje, Slovenije, Švedske in UK, s prispevki iz Kanade in Finske. glej: http://www.carlresearch.org/ tu glej: http://www.carl research.org/docs/20080222112500ZGYI.pdf in http://www.carl research.org/docs/20060324115828KAYZ.pdf 01304 IPPA: Implementing Public Participation Approaches in Radioactive Waste Disposal; 51.120,00 36 01/01/2012 31/12/2013 Matija Svetina: sodelovanje v projektu BIUS/0304/4: Razvoj logičnega mišljenja pri otrocih: preverjanje predpostavke o logični superiornosti miselnih procesov Cirila Peklaj: Mednarodni projekt: 128960CP120061NLComeniusC21: ITQ Identifying Teacher Quality: Toolbox for Teacher Reflection, 2006 2009 (nosilec: Marco Snoek, NL). Sonja Pečjak: Mednarodni projekt: Cognitive, motivational and emotional apects of literacy. Svjeučilište u Rijeci: Filozofski fakultet u Rijeci. 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki so v obdobju trajanja raziskovalnega programa (1.1.2009-31.12.2014) potekali izven financiranja ARRS16 SLO dr. Polič Marko: 1. Ocena o druž beni sprejemljivosti za š tudijo izvedljivosti za tranzitni plinovod na ozemlju Republike Slovenije; Št. pogodbe: 9K124/10B114/164A; Naročnik: IBE d.d. 2. Raziskave SARTRE 4; 17.5.2010 - 31.5.2012; Št. pogodbe: 2415100006530, Direkcija RS za cesta, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem promet. 3. Izdelava elaborata za oceno psihosocialnih izgradnje prenosnega plinovoda M10 Vodice Rateče, IBE d.d.; leto 2012 4. Izdelava elaborata za oceno psihosocialnih izgradnje prenosnega plinovoda M9 Lendava Kidričevo, IBE d.d., leto 2012. 5. Javno naročilo š t: 430386/201129, Podizvajalci pri Projektu VODPREG, Uprava RS za zaščito in reševanje. 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov raziskovalnega programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek EUR ocena potrebne infrastrukture in opreme!8 17.Izjemni dosežek v letu 201419 17.1. Izjemni znanstveni dosežek Peklaj, C., Podlesek, A., Pečjak, S. (2014). Gender, previous knowledge, personality traits and subject-specific motivation as predictors of student's math grade in upper-secondary school. European Journal of Psychology of Education, doi: 10.1007/s10212-014-0239-0. Cilj raziskave je bil preučiti odnos med spolom, predznanjem, različnimi osebnostnimi lastnostmi, za predmet specifičnimi motivacijskimi dimenzijami in ocenami dijakov pri matematiki. V raziskavi je sodelovalo 386 dijakov (povprečna starost 15,7 let). Raziskava je preverjala model neposrednega vpliva spola, predznanja in osebnostnih lastnosti na ocene pri matematiki ter posredni vpliv predhodnega znanja in osebnostnih lastnosti na ocene preko za predmet specifičnih motivacijskih spremenljivk. Rezultati so pokazali, da s preučevanimi spremenljivkami lahko pojasnimo 40 % variance ocene iz matematike. Spol, predznanje in osebnostne lastnosti neposredno in posredno vplivajo na dosežke. 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Studia psychologica. Musek, Janek (član uredniškega odbora 2008-). Bratislava: Vydavatelstvo SAV. ISSN 0039-3320. [COBISS.SI-ID 26466560] Janek Musek je od leta 2008 član uredniškega odbora mednarodne revije s področja psihologije Studia Psychologica, ki jo izdaja Slovaška akademija znanosti in umetnosti in sodi med mednarodne revije s faktorjem vpliva (v letu 2013 je bil IF 0,414). C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki; • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba matične RO (JRO in/ali RO s koncesijo): in Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Cirila Peklaj ŽIG Kraj in datum: Ljubljana 15.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/74 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. V primeru odobrenega povečanja obsega financiranja raziskovalnega programa v letu 2014 mora poročilo o realizaciji programa dela zajemati predložen program dela ob prijavi in predložen dopolnjen program dela v letu 2014. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, navedite: "Ni bilo sprememb.". Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://www.sicris.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1.1.2009-31.12.2014), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času izvajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času izvajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite "MR". Nazaj Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2014), izberite oz. označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2015 v1.00b EF-05-AF-84-34-85-AA-DE-DA-C5-1B-49-43-D9-45-AB-B7-81-85-E3 Priloga 1 VEDA Področje 5. Družboslovje 5.09 Psihologija Dosežek 1: 1.01 Izvirni znanstveni članek European Journal of Psychühw r «. Peklaj, C., Podlesek, A., Pečjak, S. (2014). Gender, previous knowledge, personality traits and subject-specific motivation as predictors of student's math grade in upper-secondary school. European journal of psychology of education, doi: 10.1007/s10212-014-0239-0. [COBISS.SI-ID 56471906], [JCR, SNIP] kategorija: 1A2 (Z, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d), SSCI, MBP; http://link.springer.com/article/10.1007/s1 0212-014-0239-0 i V raziskavi smo preverili model neposrednega vpliva spola, predznanja in osebnostnih lastnosti na ocene pri matematiki ter posredni vpliv predhodnega znanja in osebnostnih lastnosti na ocene preko za predmet specifičnih motivacijskih spremenljivk. V njej je sodelovalo 386 dijakov (povprečna starost 15,7 let). Rezultati so pokazali, da s preučevanimi spremenljivkami lahko pojasnimo 40 % variance ocene iz matematike. Spol, predznanje in osebnostne lastnosti neposredno in posredno vplivajo na dosežke. Priloga 2 VEDA Področje: 5. Družboslovje 5.09 Psihologija Dosežek 1: C 06 članstvo v uredniškem odboru STUDIA PSYCHOLOGICA Studia psychologica. Musek, Janek (član uredniškega odbora 2008-). Bratislava: Vydavatelstvo SAV. ISSN 0039-3320. [COBISS.SI-ID 26466560] Janek Musek je od leta 2008 član uredniškega odbora mednarodne revije s področja psihologije Studia Psychologica, ki jo izdaja Slovaška akademija znanosti in umetnosti in sodi med mednarodne revije s faktorjem vpliva (v letu 2013 je bil IF 0,414).