YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE Suša ogroža pridelke krme (stran 2) Kolikšne so obresti (stran 4) Inšpektorski kruh je težak (stran 5) Piknik ob novi zbiralnici (stran 6) S priprav Mirka Vindiša (stran 9) LETO XLi, ŠT. 32 Ptuj, 18. avgusta 1988 CENA 500 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Novi dom, ponos ljudi in kraja z otvoritvijo novega j^asilskega doma in krstom orodnega vozila so gasilci v Zamušanih obeležili 36-letnico svojega delovanja. To pa je bila tudi priložnost za pre- gled prehojene poti in doseženih rezultatov na področju preventi- vne dejavnosti, preverjanja znanja in praktične usposobljenosti. Sicer pa že drugi zgrajeni dom in skupno 15.388 udarniških ur dovolj zgovorno pričata o delu v društvu in sodelovanju s krajani. mš Novi gasilski dom in pred njim ponosna skupina domačih gasilcev. (Foto: Laura.) Peki spoštujejo dogovor, kmetijska politika pa gre svojo pot Petnajstega avgusta naj bi že po tradiciji pričeli zniževati cene. Letos je bilo malo drugače, saj so se trgovci s proizvajalci dogo- vorili o predčasnem znižanju. Blago s štiridesetodstotnim po- pustom so ponudili že prvega av- gusta. Petnajsti avgust je letos prinesel veliko razočaranje občutno višje cene kruha in pe- kovskega peciva. Cene tem izdel- kom so se v povprečju povečale od šestdeset do osemdeset odsto- tkov. Najbolj se je podražilo pe- kovsko pecivo, pri katerem od- stotki povišanja ponekod prese- gajo sto odstotkov. Cena male žemljice je po novem 320, prej smo zanjo plačali 130 dinarjev. Peki so se o novih cenah dogovo- rili v svoji skupnosti, upravičuje- jo pa jih z višjo ceno letošnje pšenice, dražjimi energijo in dru- gimi potrebnimi surovinami. Še največ izgube imajo pri osnovni vrsti kruha, ki je cenejši od kilo- grama pšenice. Tako so izraču- nali, da bi morala biti cena tega kruha, če bi želeli pokriti vse stroške, tisoč dinarjev. Potrošniki pravijo, da so nove cene kruha in pekovskega peciva podrle vse ra- zumne meje in da tako več ne bo šlo. Sicer pa je pričakovati, da se bo prodaja teh izdelkov še na- prej zmanjševala. Kaj pa pravijo peki? Gregor Jager, vodja komercia- le DO INTES Maribor: »Tako visoki odstotki povišanja cen kruha in pekovskega peciva so logična posledica vsega, kar se dogaja na našem nabavnem po- dročju. Pomeni, da so se vhodni materiali (surovine, energija, ra- zni dodatki) nenormalno podra- žili. Zato smo morali cene naših končnih izdelkov popraviti v že omenjenih odstotkih. V ilustracijo naj povem, da se je cena moke povišala za povpre- čno okrog 60 do 70 odstotkov, razni dodatki od 150 do 300 od- stotkov, k temu še kvas, energija in prevozi. Dodati pa je potreb- no še stroške kapitala, ki obre- menjujejo naše zaloge (pšenice in vsega drugega). Podražitev je bila upravičena, pri tem pa se zavedamo, da po- trošniki ne morejo biti zadovolj- ni. Ti nočejo videti drugih kriv- cev razen Intesovcev. Prepričani pa smo, da gre za vprašanje, ki ga ne moremo reševati samo v Intesu in pri proizvajalcih pšeni- ce, temveč v celotni politiki agro- živilstva v Jugoslaviji.« Zaradi vedno tanjše denarnice bo gotovo poraslo povpraševanje po najcenejšem kruhu — osnov- nem; kologram tega velja 380 di- narjev. Ali ga boste zaradi takš- nih in drugačnih pritiskov spekli več ali pa boste pričeli spoštovati zahtevo, ki vam nalaga, da dnevno spečete vsaj trideset odstotkov os- novnega kruha? »V INTESU spoštujemo dolo- čila odloka o peki osnovnih in specialnih vrst kruha. V primer- javi z drugimi slovenskimi pe- kovskimi organizacijami dosega- mo največjo izpeko tega kruha.« Glede podražitev kruha in pe- kovskih izdelkov moramo pritr- diti pekom, četudi je naša »soci- alna« logika drugačna. Stroški so taki, peki na njihovo obliko- vanje skoraj nimajo vpliva, na- posled pa od njih zahtevamo tu- di, da poslujejo ekonomsko. Glavnega krivca (zgrešeno kme- tijsko politiko) poznamo že vrsto let, korenitih sprememb pa ni od nikoder. Morda pa se bomo po skopskih in še drugih slikah kon- čno le zganili. MG Ob takšni vročini je še najboljše zaviti v prvi potok. (Foto: l.aura.) UVODNIK AH smo še ljudje Oni dan sem hil priča prometni nesreči. Povsem naključno. Gr- do Je hilo videti, .še hujše slišati. Zaradi prevelike hitrosti Je namreč v ovinku pričelo avtomobil zanašati in vozilo seje zakotalilo na nek vrt ter pristalo na strehi. Pravzaprav hi moral napisati, daje bila hi- trost »najverjetneje« prevelika: ampak moj namen ni pisati črne kronike. Škripalo Je in cvililo. daje človeka kar presunilo. In ko smo z vseh strani pritekli, da hi pomagali ponesrečencema iz avtomobila, saj so se vrata zataknila, smo zaslišali ogorčeni in Jezni glas neke gospe: »Prekleti pijanci, kako vozite! Pa ravno na moj vrt! Ubij te se kje drugje. Ravno moj plot sle si izbrali!« Takšne in podobne Je vpila ves čas in skakala okrog vrta kot pobesnela. Ni Ji bilo mar. da sta v avtomobilu ponesrečenca, ni Ji bilo mar. da sta morda težje poškodovana ali da sta se ubila. Ni pomislila, da bi rekla: »Veste, tuje telefon, pa pokličite reševalce.« Ne, to sploh ni pomembno. Kaj pa Je človek v primerjavi s plo- tom! Kaj Je človeško življenje v primerjavi s potacano gredico! kaj Je smrt človeka v primerjavi z uničeno solato! Kokodakala Je in kokodakala, ni se zmenila za trud tistih, ki smo pomagali ponesrečencema: na srečo sta lahko oba stala na svojih nogah, ko smo uspeli na silo odpreti vrata. Potolčena, opra- skana — vendar živa. Lastnica vrtička pa Je še naprej vpila o pija- nih divjakih na cestah. Človek razume, da Ji ni hilo vseeno, ko Je gledala uničeno zem- ljišče. ko Je videla, kako Je zaradi neprevidnosti in nepremišljenosti uničeno njeno delo. In to ne prvič, saj Je bil njen plot že večkrat na- poti prehitrim voznikom. Da. to človek razume. Toda ne morem razumeti, da nekdo o tem razmišlja takrat, ko še zdaleč ne ve, kaj Je z ljudmi v vozilu, ko se nekdo bori za življenje, ko mu nekateri poskušajo pomagati. Ne razumem, kako Je v trenut- ku, ko bi lahko ugasnilo življenje, za nekoga najpomembnejši »drot«, napeljan na zarjavelih kovinskih drogovih. Ne razumem, kako lahko nekdo v trenutku, ko ponesrečenca poskušajo potegniti iz na streho prevrnjenega avtomobila, razmišlja o materialni škodi (pa čeprav gospa iz večkratnih izkušenj ve, da Ji bodo vso škodo po- vrnili, že zaradi ljubega miru, da Jih ne bo po smrti hodila vlačit za noge). Pravijo, da se v nenadnih, stresnih situacijah pokaže človeko- va prava narava. Torej smo ljudje res takšni? Lastniki plotov in vr- tičkov? Lastniki solatke in peteršiljčka? Drobnoposestniki, ki Jim ni mar za nič. kar se Jih ne tiče. kijih zanima le to, kar bo padlo v žep ali iz nJega odšlo, ki Jim ni mar za težave drugih, da Je le za njiho- vim plotom mir? Upam, da nismo vsi takšni. Da smo nekateri še ljudje. In da v nesreči najprej drugemu pomagamo, šele ko Je vse na svojem mestu in vidimo, da ne bo nič hujšega, pa se malo pridušamo in si ogleda- mo škodo, ki Je ne bi bilo treba biti. Ampak nesreče se dogajajo. Pa nikomur zanalašč. Tudi tej go- spe, ki bi Jo lahko na milico vzeli namesto alkotesta, saj pijance spozna, tudi če Jih ne vidi. njenega plotu nihče ne podira zanalašč. Če že zaradi drugega ne, bi se človek izognil, na daleč izognil nje- nemu strupenemu Jeziku. In Jo pustil pri miru za njenim dragoce- nim plotom. Z vrtičkom, solatko in peteršiljčkom. Jože Šmigoc Pripis: Sedaj mi Je nekoliko lažje. Človek si mora dati duška, da ga v prsih preveč ne tišči. Nekateri ga v takem primeru srknejo, drugi se s tepejo. Nekateri pač svoje razburjenje prenesemo na papir. AH pa obdelujemo svoj vrtiček. Ograjen s plotom. In daleč od ceste. Saj veste, te so polne pijancev in divjakov. Nikdar ne veš, kdaj bodo vdrli na tvoje. Na nedotakljivo. KONEC ZMDA SLOVENSKE GORICE 88 Brigadirji druge izmene zve- zne mladinske delovne akcije so v petek in soboto zapustili dija- ški dom v Ptuju letošnje bri- gadirsko naselje. V petek zvečer so se jim za delo in trud zahvalili predstavniki ptujske in lenarške občine, posebej pa še predsednik skupščine ZMDA Slovenske go- rice Milan Čuček, vodja republi- škega centra za mladinsko pro- stovoljno delo Stanko Šalamon ter direktor tozda Vodovod in kanalizacija Ptuj Albin Pišek. Brigade so prejele priznanja — trak akcije (izjema je le črnomelj- ^ka brigada, ki je bila nepopol- na, in brigada Rdečega križa, ki je posebna), za priznanje Veljka Vlahoviča pa so predlagali briga- do iz Kuršumlije v Srbiji. Vse brigade so tudi dobile vsa udar- ništva ter priznanje za interesne dejavnosti pa tudi izredno udar- ništvo, >aj -.o delale v težkih raz- merah v neznosni vročini. Skupna vrednost del. ki so jih brigad rji v obeh izmenah Icios opravili \ ptujski in lenaršKi ob- čini. je 324 miIijoro\ 211 tisoč 400 dinarjev. Od tega so dela. opravljena pri gradn i primarne- ga vodovoda, vredna 205 milijo- nov 368 tisoč dinarjev, pri pola- ganju telefonskega kabla 1 10 mi- lijonov 415 tisoč 400 dinarjev, pri čiščenju melioracijskih jar- kov pa 8 milijonov 428 tisoč di- narjev. Vsi omenjeni so se brigadirjem iskreno zahvalili za dobro opra- vljena dela in jim čestitali za do- sežene uspehe. Brigadirji so sicer odšli, prizadevni člani letošnjega »štaba« akcije pa so vse do kon- ca tedna še urejali dijaški dom, evidence in poročila z letošnje uspešne brigadirske sezone. d. 1. Po mesecu dni se je težko kar tako posloviti, čeprav so kovčki in torbe že spakirani... (Foto: I. Ciani.) Dsna ima Vročina, takšna, kot Je ne pomnimo, nas bo / vsemi svoji- mi posledicam, zlasti sušo. mori- la še nekaj časa. Sicer pa tudi dež, ki bi ga bili deležni \ nasled- njih dneh, ne bo mogel popraviti škode, ki je nastala na poljšči- nah. Sušenje in prerano zorenje bo naredilo nepopravljivo ško- do. Obeta sc nam iorej še ena nadloga pomanjkanje hrane in zato šc dodatno vrtoglave ce- ne. Ali bomo ob vsem tem še lah- ko ohranili tisto, kar nam je osta- lo? Ostanek ostanka pu je skoraj nič. ms 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 18. avgust 1988 - TEDNIl( Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj ponovno ob- javlja na podlagi 1. odst. 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84), 4. člena odloka o oddajanju stavbnih zemljišč občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 43/86) ter sklepa komisije za oddajanje stavb- nih zemljišč, sprejetega na seji dne 1/7-1988, JAVNI RAZPIS Za oddajo v uporab o nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za gradnjo poslov- nih objektov v obrtni coni I v Ptuju. 1. Predmet oddaje so zemljišča, ki so po zazidal- nem načrtu označena kot stavbne enote (SE) št, 7, 6, 5 in ležijo v k. o Ptuj in 3, 2, 1, 11, 12, in 13, ležeče v k. o. Rogoznica — vse v izmeri 1000 m\ 2. Vrednost stavbnega zemljišča, ki je predmet razpisa znaša 28.265 din po m', vrednost do- sedanje komunalne ureditve zemljišča pa 17.494 din po m^ V stroških komunalne ureditve je zajeto pri- -marno vodovodno in ptt omrežje, primarno električno omrežje, cesta v gramozni izvedbi, vodovodni kanal in sekundarno kanalizacij- sko omrežje. Kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno in ne bo v naslednjih dveh letih. Bo- dočega investitorja bremenijo tudi stroški pri- ključkov na parcelo. 3. Na zemljišču, ki je predmet razpisa in ga tvo- rijo SE št. 7, 6, 5, 3 in 11, je dovoljena izklju- čno gradnja poslovnih objektov. — obrtnih delavnic, s tem da je od dejavnosti izključena galvanika, na SE št. 1, 2, 12, in 13 pa gradnja poslovnih prostorov za OZ Panorama Ptuj. Pogoji gradnje bodo določeni z lokacijsko do- kumentacijo ter z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem pristojnega upravnega organa. 4. Interesenti za nakup stavbnega zemljišča vlo- žijo pisne ponudbe do 1/9-1988 pod oznako »javni razpis« na Sklad stavbnih zemljišč ob- čine Ptuj, Prešernova 29. Ponudniki za SE 7, 6, 3, 5, 11 priložijo ponudbi veljavno obrtno dovoljenje ali potrdilo, da izpolnjujejo pogo- je za pridobitev le-tega, izpolnjeni vprašalnik, ki ga dobijo pri skladu stavbnih zemljišč, ter dokaz o plačani varščini. OZ Panorama Ptuj poda pisno ponudbo in dokaz o plačani var- ščini. Varščino v višini 10% cene stavbnega zemljišča nakažejo interesenti na račun skla- da stavbnih zemljišč občine Ptuj št. 52400-654-25622. Varščina se uspelemu po- nudniku vračuna v ceno zemljišča, neuspele- mu pa vrne. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od naku- pa, varščina zapade v korist sklada. 5. Vse v roku prispele pisne ponudbe bo obrav- navala komisija za oddajo stavbnih zemljišč. Nepopolnih in prepozno vloženih ponudb komisija ne bo obravnavala. 6. Stavbno zemljišče bo na osnovi kriterijev, ki jih vsebuje vprašalnik in ki velja le za ponud- nike občane, oddane tistemu ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje razpisne pogoje. Vsi udeleženci javnega razpisa bodo s pismenim sklepom obveščeni o njegovem izidu. Za SE, za katero v razpisnem roku ne bo prispela no- bena ponudba, se razpis ponovi. 7. Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po konča- nem postopku javnega razpisa. Če uspeli po- nudnik kljub pisnemu pozivu ne sklene po- godbe v tem roku, se upošteva kot kupca na- slednjega najboljšega ponudnika. 8. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po skle- nitvi pogodbe o oddaji zemljišča. Uporabnik stavbnega zemljišča izgubi pravico uporabe na njem, če v treh letih po sklenitvi pogodbe ne zgradi objekta do II. gradbene faze. 9. Plačilo stavbene parcele se opravi v roku 15 dni po podpisu pogodbe, v nasprotnem pri- meru uspeli ponudnik izgubi pravico uporabe na pridobljenem stavbnem zemljišču. 10. Vsa pojasnila v zvezi z javnim razpisom daje Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj, Prešerno- va 29, soba IIO/I, tel. št. 772-731 (int. 29), vsak dan od 7. do 9. ure, v sredo pa tudi od 14. do 17. ure. Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj Suša ogroža pridelek krme bončno in nadpovprečno to- plo vreme traja z manjšimi preki- nitvami že od začetka julija. Iz- datnih padavin je bilo v tem času in posebej na Primorskem malo. Pridelek poljščin in travinja je zlasti na plitvih in peščenih tleh ogrožen, zato grozi pomanjkanje krme za živino. Kako lahko vsaj delno omili- mo posledice suše in pomanjka- nje krme? Priporočila za pridelovanje krme 1. Mnogo posevkov silažne koru- ze je suša že močno poškodova- la. Koruzni posevki so večinoma dosegli komaj mlečno zrelost. V tej fazi koruzo sicer lahko silira- mo, vendar ima taka^ilaža zelo nizko hranilno vrednost, je mo- čno kisla in je živali malo poje- do. Taka silaža je samo zasilna krma in mora biti dopolnjena z zadostno količino druge volumi- nozne krme in z več močne krme kot pri običajni silaži. Koruzo naj bi predčasno sili- rali samo v skrajnem primeru, če so od suše poškodovani tudi zgornji listi in ni upanja, da bi si rastlina po izdatnem dežju lahko opomogla. Pri oceni poškodova- nosti upoštevajmo, da je posevek lahko zelo različno prizadet. Pri siliranju v stolpnih silosih upoštevajmo, da se pri koruzi, prizadeti od suše, bolj kot običaj- no razvijejo škodljivi plini, zato je pri vstopanju v silos potrebno temeljito zračenje. Ob pomanjkanju druge zelene krme ponekod pokladajo koru- zo. S količino zelene koruze v obroku iz več razlogov ne kaže pretiravati! Potrebno je pred- vsem postopno privajanje na to krmo. V obroku mora biti dovolj sena ali druge voluminozne kr- me, da je zagotovljeno dobro de- lovanje vampa, ter nekaj močne krme ali žita, da se zmanjša ne- varnost morebitne previsoke vse- bnosti nitratov v krmi. Upošteva- ti moramo, da je posebno obrok za pfoizvodnejše živali izravnan v beljakovinah in rudninskih snoveh. 2. Na travinju so možni prvi ukrepi potem, ko bo dež izdatne- je namočil zemljo. Šele takrat boste pokošene travnike takoj, dognojili z dušikom, in sicer 150 do 200 kg KAN-a na hektar. Pri- poročamo, da vso jesensko rast na naravnih in sejanih travnikih porabite za zeleno krmo, pašo ali za siliranje. 3. Pomemben vir krme so dosev- ki. Zaradi pomanjkanja vlage v tleh je bil vznik strniščnih dosev- kov zelo slab, mnogi posevki so povsem propadli. Takoj ko bo prvi močnejši dež primerno na- močil tla, svetujemo ponovljeno setev dosevkov. Prednost je treba dati hitro rastočim vrstam in sor- tam iz družine križnic in trav. Za setev priporočamo: — krmo ogrščico — sorte star- ška in krmno repico — sorte per- ko, ki ju lahko sejemo le do kon- ca avgusta in krmimo za klanje do začetka zime; brez škode pre- neseta tudi hujši mraz. — Alnogocvetno ljuljko — sor- ti draga in tetrafiorum. Ta zahte- va sicer ranejšo setev, vendar da- je zadovoljjve pridelke krme v je- seni tudi pri setvi do konca avgu. sta. Primerna je predvsem za sili. ranje in zeleno krmo. Spomladi dasta mnogocvetna ljuljka in krmna repica ob dognojevanju z dušikom še en izdaten odkos ze- linja. V septembru lahko sejemo ozimno krmno grašico v mešanici z ržjo, inkarnatko in rž. Čisti po- sevek inkarnatke, ki je pri nas precej razširjen prezimni dose- vek, bi kazalo zaradi slabše za- nesljivosti in pozne tehnološke zrelosti zamenjati z grašljinko, to je mešanico inkarnatke, mnogoc- vetne ljuljke in ozimne grašice, ali pa z enostavnejšo mešanico inkarnatke in mnogocvetne ljulj- ke. Čeprav je težko predvidevati, kakšne bodo vse posledice suše v Sloveniji in Jugoslaviji, pa lahko že zdaj priporočimo rejcem, da si v okviru možnosti in gospodar- nosti prireje' zagotovijo dodatne vire krme. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana PERUTNINA PTUJ n. sol. o.. Potrtova cest« 10, 62250 Ptuj. poStni predal 66. telefon (062) 772-511. tele« 33128 yu perut Delovna skupnost skupnih služb Potrčeva cesta 10. 62250 Ptui. poštni predal 66. telefon (062) 772-511. telex 33128 yu perut Perutnina Ptuj, Potrčeva 10 Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje v skladu z določili statuta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — DIREKTORJA RAZVOJNEGA SEKTORJA, odgovornega za področje žive perutninske proizvodnje. Poleg pogojev, predpisanih z zakonom, morajo J "V M« Z 5 1 ^ ^ SS B ■n d H S ^ M g z ^ £ ^ ^ ^ - g ^ fS jr C n -13 ! o 1 ^ o "" < ■ ■ I o = ^ o C 0 _ 1 (A ii: » I I il - J? sr M tit a; —"O.SNn -It«. •oN „ — 2 ^ • ^ < Z - o "O "2 o"^ ^ o < •"i — ftion ~ ^ ^ O ^ 01= o^ C« cT— S ■ 3 C o 3 C VO CT X o o oo-ra ^ ^^ O § ^ .o 5'o o C/5 — < i-i.3 <• — ©©■ObO-JO^.!^ o 2.0(0 — 0 3" so - C« .t. U. K) < y — 0\ < o 3 Cl 2 5____ D. o 3 CL 3. 3 3 3 < O ,3 « O O o o 5; r-TS -------- :r 3 3 \ 3' TJ wfo N 3 • • • • " W 3 3 E ? &;< c t: II ^ ^ T3 W »O ^■O^CLrtO K» K) — ^ -O ^ E S E P^.3 5'S « c" c' n CL KO CD-.P*« C SJ'^ 13 in 65363 ^ C3 Sl = S -H- ^ • 3 ^g- F. •• E = 3 c" 3 _ 2 g ^ < OO 3 < < N < 3 C/5 .,-,2 -Ji-^O— ^-t ti: " si si ^ o 7 2. o., g- o s 3 pcO ~ g r> Cl ^ Cl 3 — — — — 3' re ^ O 3rt ^ -n ooc ^ —• r^BS N« B: cn 3 - ® s. < s. o s. 3 S. lii o I § » 5' 3S3 B) A

< ^ o H v>< 2. 5' 3 r ?r fi) » fi) jptfi O® »» o> S o en« ■D ' 3' i? I o ? o VEDNIK - ^8^ avgust 1988 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 Sejemska Gornja Radgona vabi v (i«»rV:i Ra.Js:'ini le Jr.i /o -.se \ jnanienii- tradiciDiialn j-;'. lo'>'s /c if, Kmcti^ki)-/i\iKki:;;i ^cjma Prire- jite\. ki traiala dan manj kot ^^i^nja leta, bo \ soboto sl()\esno odprl predsednik repuhliNke Sociali- .jjčne zveze Jože Smole. Tudi letos je sejemski prostor raz- prodan; pravzapra\ tudi letos zmanj- kuje prostora, pa čepra\ je sejem bo- „3teiši za ti^^oč kvadratnih metrov po- kritih razstavnih površin in ima pod ;,treho že kar KI tisoč k\adratnih me- irov, na odprtem pa 70 tisoč urejenih razstavnih površin. Na radgonskem sejmu bo letos raz- ,,iavljalo okoli 1.100 domačih in tujih razstavljalcev: tuji prihajajo iz II dr- 2av. Udeležbo so odpo\edali a\strij- razstavljalci, in to kot protest proti ^niradu, ki se iz farme v našem Pod- jradu širi v obmejne kraje Avstrije. Vodstvo sejma sicer zagotavlja, da >ejem zaradi tega ne bo okrnjen, temu pa je težko pritegniti in vse skupaj lahko izkoristimo kot opomin vsem. |(i želijo še kar naprej graditi velike farme, ki imajo na okolico številne negativne vplive. Značilnost letošnje sejemske prire- ditve v Gornji Radgoni je tudi večja ponudba od povpraševanja. Proizva- jalci se tako na različne načine trudi- jo približati kupcem. Pripravljajo se- jemske popuste, žrebanje vstopnic srečne obiskovalce čakajo lepe in bo- gate nagrade. Tudi letos pa bo vzpo- redno s sejmom še vrsta prireditev. Gre za strokovna srečanja ter turisti- čne prireditve, kot vselej pa bo poskr- bljeno tudi za lačne ^■hv-.kovalce m otroke, ki se bodo lahko zabavali na posebnem prostoru. Sejem bo odprt do prihodnje nede- lje. 2S. a\gusta. in tudi letos pričaku- jejo nad 200 tisoč obiskovalcev. Omeniti moramo se to. da so že pred dne\i opravili ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, sirov in vina za- sebnih vinogradnikov. \ eč kot očitno je. da je radgonski sejem prispeval k dvigu kakovosti vin, pridelanih pri zasebnikih. Strokovnjaki, ki so vina ooenjev.ili. so bili presenečeni nad ka- kovostjo vina pa tudi nad sortami, kr nekoč niso bile zastopane v zasebnih vinogradih. Med belimi vini je bil najvišje ocenjen beli pinot Franca ( vetka iz \'elike Nedelje, in sicer z IS.S točkami, med rdečimi vini pa z IS,4 točke cabernet franck vinograd- nika Ivana Ikitiča iz Šempasa na Kra- su. Kar 21 vzorcev je prejelo veliko zlato medaljo. Komisijo pa je v pre- cejšnjo zadrego spravil znani vino- gradnik in kletar Stanka Curin s Ko- ga v ormoški občini. Komisija na- mreč ni vedela, kam uvrstiti vino, ki ga je letos iz lanskega grozdja stisnil omenjeni vinogradnik. Zanj pri nas namreč še nimamo ustreznega izraza in enologi so ga označili kar kot po- sebno vino. Ocenili so ga z 19,6 točke, kar je že skoraj neverjetna in prvič iz- rečena ocena na ocenjevanju v okviru radgonskega sejma. ' jj^ 65 let gasilstva v Vidmu Gasilci dajejo utrip življenju v marsikateri vasi. saj po- leg svoje osnovne naloge skrbi za očuvanje ljudi in premoženja skrbijo za lepši videz kraja, za zabavno in družabno življenje. V Vidmu delajo gasilci organizirano že 65 let. Včasih bolj, drugič manj uspešno, kot se menjujejo generacije, kot se dviguje ali pada zanimanje za delo v gasilskih vr- stah. Sedanje članstvo ima polne roke dela. saj poleg skr- bi za izobraževanje na področju požarne preventive veli- ko prostega časa porabi pri zidavi novega doma. Stavba stoji sredi Vidma, pod lipami, in je namenjena gasilcem in upokojencem. Ni še sicer povsem dokončana, vendar jo že uporabljajo za vsakdanje potrebe. V nedeljo pa bo v Vidmu slavje, saj se bodo člani dru- štva spomnili poti, ki so jo prehodili od tistega davnega 1923. leta, ko je bilo društvo ustanovljeno, do sedaj. Pro- slava bo ob 15. uri pred domom, na ploščadi, ki sojo prav te dni na novo asfaltirali. Žal ne bodo mogli pozdraviti v svojih vrstah nobenega ustanovnega člana, saj so že umr- li, bodo pa podelili priznanja za šestdeset in petdeset let dela v gasilstvu. Gasilci vabijo vse prebivalce krajevne skupnosti Videm in okoličane, da pridejo na slovesnost, saj to ni samo praznik gasilcev, pač pa vseh, ki so jih v teh desetletjih podpirali — denarno in moralno. jš Govori se,,. . . da so nekoč, ob robu mesta, na aedno lepi lokaciji, nekateri, ki so imeli besedo in moč. hoteli kupili parce- le :a gradnjo svojih hiš. In ker se : last- niki niso mogli dogovorili o takšni ceni. ki bi njim ustrezala, so se le-ti mašče- nili tako. da so s svojo močjo in besedo uredili da so bile lastnikom te parcele mhzete. češ da Jih bo družba komunal- no opremila in nato drago prodajala, lustnikom pa Je bila prisojena mini- malna odškodnina. In epilog: če hoče. knimo. sin bivšega lastnika graditi na iomači zemlji, mora tako parcelo dra- go plačati. In to tako rekoč pred svojim pragom. . . da ptujski turistični ponudbi manjka Javna hiša. Deklet, ki rada da- jo. Je r ptujski občini itak veliko, za pr- ve kliente pa hi bili primerni vsi odgo- mrni. ki so pred desetletjem zaustavili priprave na gradnjo hotela v Ptuju. Morda Je teh deset let pustilo na njih posledice: toda javne hiše so menda ra- mo za takšne . . . . . . da so bili včasih ljudje, tisti pri koritu, tako iznajdljivo hrabri ali - kot hi danes rekli — človeško pokvarjeni, ilii so si ob kakšni večji družbeni grad.- nji kaj malega zgradili ali vsaj poma- gali graditi tudi zase. Bojda je bil celo primer, da Je nekdo zanalašč naročil Uavbno pohištvo takih dimenzij, ki niso nurezale stavbi.za katero Je bilo name- njeno. Da ga ne bi metali stran, pa Je :e bilo boljše, da ga Je sam koristno iipiirabil. Sicer pa velja tisto pravilo: Cc ^radc gospod. Je klfptoman. če revež, pa Je tat. JAVNO OBVESTILO Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj namerava v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih in odlokom o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj oddati nezazidano stavbno zemljišče družbene ^astnine za gradnjo dveh poslovnih objektov — trgovin, od katerih je eden lociran na zemljišču, ki ga tvori pare. št. 1114/3 nj v Izmeri 1048 m'..k. o. Hajdina (ob Mariborski cesti — zahod.Ptuj), drugr pa na zemljišču, ki ga tvori del pare. št 2286/1 pš v izmeri cca 1100 m', k. o. Ptuj (Na Obrežju — pri Roku) Odškodnina za prvo parcelo znaša 50.168 din po m^ ter zajema ceno za enoto zemljišča in vrednost komunalne opreme, v kateri je zajeto vodo- vodno. kanalizacijsko In električno omrežje ter cesta v asfaltni Izvedbi. Pn- ključkl na parcelo bremenijo bodočega Investitorja. Odško.dnina za drugo navedeno parcelo znaša 41 188 din po m- ter zajema ceno za enoto zem- ljišča In vrednost komunalne opreme — vodovodno in električno omrežje ter cesto v asfaltni Izvedbi. Priključki na parcelo bremenijo bodočega inve- stitorja. Podatki o objektu — trgovini In načinu zidave objekta bodo izobliko- vani In dogovorjeni v lokacijskem postopku. Vsi zainteresirani občani In družbenopravne osebe pošljejo ponudbe na Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj. Prešernova 29. najkasneje do 1/9-1988. Ponudbi priložijo ustrezno dovoljenje za opravljanje trgovske de- javnosti ali potrdilo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev le-tega. pisno mnenje krajevne skupnosti (Ivan Spolenak). Idejno zasnovo objekta — tr- govine ter rok začetka in dokončanja gradnje Na popdlagi pisnih ponudb bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč Iz- brala ponudnika in z njim sklenila pogodbo o oddaji zemljišča Vsa pojasnila dobijo Interesenti pri Skladu stavbnih zemljišč občine Ptuj, Prešernova 29, soba 110/1. tel. 772-731 (int 29). vsak dan od 7 do 9 Lire. v sredo od 14. do 17. ure Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj Infnrma«*! lo" problemu oblikovanja llliuilliat^ljd odkunne cene svežeaa mleka Ob zahtevi Kmečke zveze. Zveze kmečke mladine. Zadru- žne zveze Slovenije in drugih po ureditvi ekonomskega položaja proizvajalcev mleka se pojavlja- jo tudi pogoste kritike na račun »neustreznega« odnosa mlekar- ske industrije Slovenije do proiz- vajalcev mleka; pa niso uteme- ljene. . Tako denimo očitajo mlekar- ski industriji, da ne spoštuje do- govora o povečanju odkupne ce- ne svežega mleka v avgustu od 478,80 din na 604 din za liter mleka s 3,6 % tolšče. Bili so le predlogi za takšno rešitev, med njimi tudi predlog, da mlekarne pod določenimi po- goji sprejmejo predlagano od- kupno ceno 604. - din. Ta pred- log na skupnem sestanku pred- stavnikov slovenskih mlekarn 29. julija tega leta ni bil sprejet. Očitek, da mlekarska industri- ja ni pripravljena v največji mo- žni meri pomagati pri reševanju kritičnega položaja v proizvodnji mleka, je krivičen. Mlekarska in- dustrija se dobro zaveda, da je njen razvoj v pretežni meri odvi- sen od kvalitetnega razvoja pri- marne proizvodnje mleka v okvi- ru organiziranih odkupnih ob- močij in da predstavljata obe proizvodnji v razvojnem pogledu neločljivo celoto. Večina mle- karn zato že dolgo obdobje sov- laga tako v razvoj odkupne mre- že kot tudi neposredno v proiz- vodnjo mleka. Tako so veliko pripomogle k sedanjemu soraz- merno visokemu nivoju mlekar- stva v Sloveniji, ki predstavlja 25 " ' celotne jugoslovanske tržne proizvodnje mleka. Med kmetij- skimi proizvajalci in mlekarski- mi organizacijami so se večino- ma. kljub cenovnemu nasprotju, spletle dokaj čvrste vezi medse- bojnega poslovno-razvojnega so- delovanja in zaupanja, ki ga ne kaže kar tako pretrgati. Judi v sedanjem položaju je mlekarska industrija pokazala vi- soko stopnjo skupne zavesti in pripravljenosti pomagati pri ra- zreševanju težke ekonomske si- tuacije pri proizvodnji mleka. Toda že sedanja odkupna cena 550 din za liter svežega mleka, na katero je že pristala mlekar- ska industrija, je za 15 % nad ni- vojem odkupne cene mleka, ki je sicer uveljavljena v Jugoslaviji. Upoštevajoč, da slovenske mlekarne plačujejo še dodatek za kakovost mleka v povprečni višini 4% odkupne cene mleka, je že sedanji nivo odkupnih cen v Sloveniji za cca 19% višji, kot je sicer uveljavljen v Jugoslaviji. Potrebno je poudariti, da posluje tudi mlekarska industrija v iz- jemno težkih ekonomskih razme- rah, zlasti konzumne mlekarne, ki imajo cene še vedno pod kon- trolo in poslujejo z izgubami. Pristanek mlekarske industrije, da se v Sloveniji poleg že uvelja- vljenega dodatka za kvaliteto po- veča še odkupna cena na 550 din za liter, in to kljub slabemu eko- nomskemu položaju mlekarske industrije, bi torej zaslužil pri- znanje s strani proizvajalcev mle- ka, ne pa kritiko. Zahtevi Kmečke zveze in Za-~ družne zveze, da se diferencira cena mleka v Sloveniji v primer- javi z drugimi republikami za 30" skupaj z dodatkom za kva- liteto, od tega 2/3 na račun mle- karske industrije, objektivno ni možno ugoditi, če „ upoštevarno konkurenčnost cen na jugoslo- vanskem trgu. Ta predlog je še posebej -neuresničljiv, ker naj bi se po danih informacijah repu- bliško niuiomestilo razlike v od- kupni ceni mleka, ki se prodaja za konzumno mleko, uveljavljalo le za mleko, prodano v Sloveniji, ne pa v drugih republikah. Tak- šno stališče je povsem nelogično, saj je kompenzacija namenjena pridelovalcem, pri čemer ni po- membno, kje se to mleko in iz- delki prodajajo. Že zaradi navedenih prizade- vanj mlekarske industrije o iz- boljšanju ekonomskega položaja pridelovalcev mleka je nesmiseln sum, da mlekarne zavestno zni- žujejo odkupne cene mleka z zni- ževanjem odstotka tolšče. Vse- bnost mlečne tolšče je po posa- meznih letnih obdobjih različna in ni stalna prek vsega leta. l'ro- izvajalci mleka imajo vedno prek svojih predstavnikov možnost, da prisostvujejo analiziranju vseh elementov, ki vplivajo na ceno mleka. V vedno večji meri se individualna kvaliteta mleka ugotavlja tudi s pomočjo nevtral- nih strokovnih organizacij, kar bi moralo odstraniti vsak sum v umetno zniževanje cene prek tolšče v mleku. Prepričani smo, da skrajno kri- tični odnos do slovenske mlekar- ske industrije in pretirani pritiski na mlekarne za visoko dvigova- nje cen samo \ Sloveniji dolgo- ročno gledano niso v korist pro- izvajalcem mleka, ker izgublja- mo tržišče po Jugoslaviji. K te- mu prištejmo še negativne učin- ke uvoza mleka in izdelkov, s ka- terimi se duši prodaja izdelkov slovenskih mlekarn, kar lahko pripelje do velikih težav v odku- pu mleka. To se je v Jugoslaviji v preteklosti že dogajalo. Tako kot so mlekarne zainteresirane za razvoj slovenske govedoreje, mo- rajo biti tudi pridelovalci mleka življenjsko zainteresirani za raz- voj mlekarn. Ekonomsko obubo- žanje slovenske mlečne predela- ve bo uničilo tudi slovensko živi- norejo, zato so takšne težnje go- tovo v nasprotju z interesi večine pridelovalcev mleka. Usmerjanje kmetijskih proiz- vajalcev, da si predvsem s priti- skom na mlekarne zagotovijo ra- zrešitev svojega ekonomskega položaja, predstavlja v bistvu od- vračanje od pravih dolgoročnih rešitev. Iluzija je namreč, da je možno zagotoviti dolgoročno konkurenčno sposobnost sloven- skega mlekarstva ob višjih od- kupnih in prodajnih cenah, ki bi trajno bistveno odstopale od normalne ravni cen v Jugoslaviji. Takšno pridelovanje mleka bi bi- lo tudi nesmiselno. Kljub temu fia smo prepričani, da je ob uve- ljavitvi normalnih proizvodnih oziroma odkupnih cen mleka v Jugoslaviji, ob jasno opredeljeni agrarni politiki in zaščiti kmetij- stva pred dumpingom, kot ga uveljavljajo vse države na svetu, možno zagotoviti tudi zadovoljiv razvoj mlekarstva v Sloveniji. Težišče aktivnosti je zato po- trebno usmeriti na: — omejitev možnosti uvoza mleka in mlečnih izdelkov, ki ne predstavljajo popestritve asorti- mana, ker je v Jugoslaviji glede na zemljiški in delovni potencial možno brez posebnih problemov ustvariti zadostno proizvodnjo in ponudbo mleka in dovolj visoko notranjo konkurenco, zagotovitev Aonomsko upravičene cene za pasterizirano mleko ali zagotovitev ustreznega regresa ter sprostitev cen za steri- lizirano mleko, ki predstavlja do- polnilni izbor v preskrbi, ~ zagotovitev posebnih začas- nih republiških nadomestil nepo- sredno proizvajalcem mleka za stimulacijo ohranjanja proizvod- nje, dokler se ne normalizirajo splošne odkupile razmere v Ju- goslaviji. in zagotovitev trajnih nadomestil proizvajalcem v ote- ženih razmerah ter stimulacije za pospeševanje tehnološkega in proizvodnega napredka. Le takšna politika lahko zago- tovi zdrav in uspešen razvoj mle- karstva v Sloveniji. Če podani predlogi ne bodo uveljavljeni, ne moremo računati na uspešno ra- zrešitev problema odkupne cene mleka v Sloveniji. Kmečki zvezi. Zvezi kmečke mladine in Zadružni zvezi pred- lagamo, da skupaj z nami težišče svojih aktivnosti usmerijo v bor- bo za uveljavljanje takšnih ko- ristnih in perspektivnih rešitev, kar bo v resnično dolgoročno ko- rist kmetijskim proizvajalcem. Ljubljana. 12. 8. 1988 ŽPS — Odbor za mlekarstvo Zlati jubilej markovske folklore v soboto. 13. avgusta, se je z odprtjem posebne razstave v os- novni šoli začela proslava ob 50-letnici folklore v Markovcih. Z nekaj pozdravnimi besedami jo je, za ta vroči letni čas še pred dokaj številnimi obiskovalci, odprl Franc Kodrič, predsednik Folklorne skupine Anton Štrafe- la Markovci. Razstava je spo- minska, saj z obilico fotografij, dokumentov, časopisnih izrez- kov, plakatov itd. priča o nastan- ku, razvoju in nepretrgani dejav- nosti folklorne skupine v »deželi kurentov«. Popestrili pa so jo še z nekaterimi predmeti iz prete- klega obdobja; lončeno posodo nekdanjih črnih kuhinj, kolovrati itd. ter v posebnem kotu s čudo- vito ohranjenimi oblačili in obu- vali naših prednikov s preloma stoletja. Zatem pa se je v prijetno ohla- jeni dvorani pričelo drugo deja- nje proslave ob zlatem jubileju markovske folklore: srečanje z ljudskimi godci, pevci in plesal- ci. Z dokaj čustveno obarvanimi besedami o preteklosti našega kmečkega človeka, njegovem kulturnem življenju, povezanim z naravo, in današnjim vrednote- njem ljudskega izročila ga je za- čel predsednik markovske fol- klorne skupine Franc Kodrič. V spomin na vse, ki imajo zasluge za nastanek in razvoj folklornega društva v Markovcih, je polno dvorano obiskovalcev pozval še k enominutnemu molku. Častni predsednik ZKO Ptuj Stane Sta- nič pa je zatem obudil spomin na nedavno umrlega Jožeta Štrafelo kot človeka, ki mu danes pripisu- jemo največ zaslug za ohranitev folklore ter folklornih in etno- grafskih skupin ne le v Markov- cih, temveč tudi v občini. Ob tej priložnosti je Stane Stanič tudi. Prireditve bodo v Markovcih nadaljevali v nedeljo, 21. av- gusta, ko hodcroh 14. uri zače- li veliko folklorno revijo. podelil jubilejne Maroltove značke enaindvajsetim članom za pet-, deset- in petnajstletno nepretrgano sodelovanje v mar- kovski folklorni skupini. Pred hvaležnim občinstvom so se zatem na odru zvrstile nasled- nje skupine ljudskih pevcev, godcev in plesalcev; pionirska folklorna skupina Osnovne šole Markovci, kosci in grabljice iz Markovec, žanjice iz Stojncev, mlatiči iz Bukovec, Liikarce iz Zabovec, vinogradniški kopači iz Cirkulan ter pevci in plesalci iz Lancove vasi. Kot posamezniki pa so gledalce v dvorani razgiba- li še: Anton Kolarič in Franc Ar- nuš iz Kicarja, ki sta godla na harmoniko in gosli, Franc La- porščak iz Podlehnika, ki še edi- ni obvlada umetnost igranja na orglice trstenke, ter Ernest Jamar iz Kidričevega z ustno harmoni- ko. Velja omeniti, da se je slavja v Markovcih udeležilo še štirideset krajanov iz vasi Kaludra v SR Srbiji, s katerimi so se Markov- čani seznanili 1981. leta v Zagre- bu na Smotri folklore. Besedilo in foto \. C. Oblačila in obutev naših prednikov s preloma stoletja je za razstavo po- sodil še eden redkih čevljarjev Ivan Galun iz Prvenec. Srečanja z ljudskimi godci, pevci in plesalci so začeli najmlajši: pionir- ska folklorna skupina Osnovne šole Markovci. Živžav v Ptuju Klub mladih je za konec letošnjih počitnic pripravil zanimivo prireditev za otroke. Otroški Živžav bo prihodnjo soboto (27. avgusta) od 13. ure naprej na stadionu Drave. Osrednji ansambel, ki bo povezoval nastope gostov, bo Prerod iz Ptuja, nastopili pa bodo: Neca z mačjo godbo. Lačni Franz, akustični trio Last Station. Austria Ročk Band^ Gladstone, Moulin Rouge, Kivi, iguanas, Stojan Auer z Lestvico slovenskih diskotek, plesna skupina Kaj, Rihard Kislih, čarovnik Grand Josephino, vmes pa bo še obilo igric in zabave. Hkrati s prire- ditvijo bosta na stadionu tudi dva velika vrtiljaka za otrok^ srečo pa bo mogo- če preizkusiti na srečelovu in pri nagradni igri za kozlička. Ce bo popoldan son- čen in lep bo torej stadion Drave oživel. Vstopnice v predprodaji lahko vsi, ki jih prireditev zanima, kupijo v klubu mladih po 5000 dinarjev, za otroke pa je seveda vstop prost. Prireditelj pa bo podaril tudi 500 kart za vožnjo na vrtiljaku. Obeta se torej lepo doživetje za ptujske otroke in njihove starše. ' s. ž. 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 18. avgust 1988 - TEDNII( Suša v haloških studencih Aktualnih dogodkov kljub po- letni vročini ne manjka. Ne v svetu, ne pri nas. Poleg suše v že- pih pa je te dni še posebej aktu- alna suša na poljih in travnikih, o čemer smo že govorili v kmetij- ski oddaji. V tem prispevku pa namenjamo pozornost suši v ci- sternah na območju Haloz in Slovenskih goric, kjer ni mogoče odpreti vodovodne pipe ali pote- gniti za ročico domačega studen- ca, da bi pritekla osvežilna in ži- vljenjsko potrebna voda. V zadnjih dneh smo nekajkrat slišali o stiski prebivalcev na hri- bovitih območjih občine. Lahko si zamišljamo, v kakšni stiski je človek, še posebno tisti, ki ima živino, zaloge vode v cisternah pa so pošle. Pravih padavin ni bilo že dva meseca in tako je ra- zumljivo, da so zaloge vode po- vsem pri kraju. Ljudje se v obu- pu obračajo na gasilce, ki so ne- kak servis za oskrbovanje halo- ških in slovenskogoriških gospo- dinjstev z vodo. Na območju ptujske občine je 11 gasilskih cistern, ki so primer- ne tudi za prevoz pitne vode. V petek sta nas poklicala dva obča- na in potožila, da je tako pripe- ljana voda silno draga. Za cister- no vode, torej za 5 tisoč litrov, je potrebno odšteti 65 tisoč dinar- jev. To pa je le cena za prevoz, saj vode gasilci v glavnem ne plačujejo. Res je prevoz vode na prvi pogled drag. Toda s to ceno so se sprijaznili tisti, ki vodo ku- pujejo tudi sicer, ne le ob takih sušnih obdobjih. To so v glav- nem lastniki večjega števila gove- je živine, za manjša gospodinj- stva pa je vode dovolj v domačih cisternah. Nastopile pa so izred- ne razmere in že tako obubožani prebivalci hribovitih območij so še dodatno prizadeti. Na občinskem štabu za civilno zaščito smo se pozanimali, kako je z oskrbo teh območij s pitno vodo. Povedali so, da je tu zelo pomembna dobra volja gasilcev. Cene, ki jo zahtevajo za cisterno vode, si niso izmislili sami, tem- več je to ekonomska cena, ki so jo izračunali na občinski gasilski zvezi. Če bi bilo pri nas vse ure- jeno, kot se spodobi, bi moralo za oskrbo z vodo skrbeti podje- tje, ki je za to pooblaščeno in od- govorno. V našem primeru Ko- munalin tozd Vodovod in kanali- zacija. Toda ta organizacija nima ustreznih vozil in tega torej ne more opravljati. Je pa poskrblje- no za zbiranje sredstev, s kateri- mi bodo pomagali prizadetim ljudem na haloškem in sloven- skogoriškem območju. V ceni vo- de namreč vsi uporabniki plaču- jejo 8 odstotkov namenskih sred- stev, ki se zbirajo na posebnem računu. Iz teh sredstev bodo pre- jeli upravičenci delno povrnitev stroškov za nakup pitne vode. Kdo je upravičen do te pomoči, pa odločajo krajevne skupnosti, seveda po izdelanih merilih. Če torej težko plačujete pripeljano vodo, se obrnite na svojo kraje- vno skupnost. Na prvi pogled je 62 tisoč di- narjev, kolikor je ekonomska ce- na za prevoz vode, precej. Po- trebno pa je upoštevati, da so stroški prevoza prav tako visoki. Gasilski avtomobili se na slabih in strmih cestah zelo uničujejo. Če bi vzeli v roke svinčnik in iz- računali, koliko stanejo samo av- tomobilski plašči pa gorivo in če bi upoštevali še amortizacijo vo- zila, bi ugotovili, da je prevoz vo- de dejansko še poceni. Potrebno je upoštevati, da so tako rekoč vse gasilske cisterne stare nad pet let in da jih je potrebno red- no vzdrževati. V nasprotnem pri- meru se lahko zgodi, da ob na- slednji veliki suši ne bomo imeli niti teh cistern več in prebivalci hribovitih območij bodo brez vo- de kljub pripravljenosti, da bi plačali zanjo še tako visoko ce- no. Taka je pač žalostna in temna stran življenja v hribih. To so mnogi že zdavnaj spoznali in hri- be zapustili. Ob vsem tem ne smemo neprizadeto stati ob stra- ni. Nujno je torej več vložiti v naša nerazvita območja. V Slove- niji se za nerazvite zbirajo ogromna sredstva in morali bo- mo pričeti razmišljati tudi o tem, da bi del teh sredstev porabili za- se. Pa če bo to drugim delom Ju- goslavije prav ali ne. Tako je pred dnevi na sestanku sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi razmišljal eden prisotnih kmetovalcev. Ce se mnogokrat sklicujemo na' zdravo kmečko logiko, moramo tudi tokrat njegovi logiki odlo- čno pritrditi. Pa ne, da bi ob pr- vem dežju pozabili na problem vode v Halozah in Slovenskih goricah. Če bomo ravnali tako, nas bo problem z vso silo opozo- ril nase, če ne prej, ob naslednji suši. JB Kako se obrestujejo sredstva občanov Na številna vprašanja občanov, kako se obrestujejo njihova sred- stva v banki, dajemo naslednje pojasnilo: Banke obračunavajo obresti na sredstva občanov (in OZD) na tri načine, odvisno od dolžine vezave: — Kratkoročne depozite nad 3 mesece in dolgoročne depozite nad 12 mesecev, 24 mesecev in 36 mesecev obrestuje banka po indek- sacijski stopnji (R), to je stopnji, ki jo mesečno določa ZIS na podlagi rasti drobnoprodajnih cen v tekočem mesecu. Stopnja rasti drobno- prodajnih cen v mesecu juliju je znašala 11,2 %, to je 257 %, preraču- nano na letni nivo. Ta stopnja se uporablja za obračun indeksacije v mesecu juliju za zgoraj navedene depozite. Glavnico indeksiramo me- sečno. Na tako indeksirano glavnico izračunamo realne obresti in le- te pripišemo, kar je osnova za indeksacijo naslednjega meseca. — Na depozite, oročene prek enega meseca, se v skladu z odlo- kom o spremembah in dopolnitvah odloka o ciljih in nalogah skupne emisijske in denarne politike ter skupnih temeljev kreditne politike v letu 1988 in samoupravnega sporazuma obrestna mera ugotavlja naj- manj v višini stopnje rasti cen na malo v predhodnem mesecu. Kot je navedeno že v prvem odstavku, znaša stopnja rasti drob- noprodajnih cen v mesecu juliju 1988 11,2% mesečno, torej iz tega sledi, da znaša letna revalorizacijska stopnja za avgust 1988 za depo- zite prek enega meseca 257 %. Za obračun uporablja banka konform- no obrestno mero letno 134,25 % oziroma znaša dejanski pripis za en mesec 11,19%. — Na vpogledna sredstva obračunava banka obresti mesečno po stopnji to je za mesec avgust 257:5 = 51 %. Izplačilo tako obraču- nanih obresti prejme občan ob koncu koledarskega leta. Kot vpogledna sredstva v banki smatramo hranilne vloge brez odpovednega roka, žiroračune in tekoče račune občanov. Trenutno se za ta sredstva v bankah v SRS ne uporabljajo konformne obrestne mere, ampak se obračunajo proporcionalno. Veliko nejasnosti je nastalo glede obresti pri prekoračitvah na te- kočih računih občanov, kjer zaenkrat velja tudi proporcionalen način izračuna. Občan, ki je bil celi mesec julij in avgust v dovoljenem negativ- nem stanju 500 tisoč na TR, bo plačal banki obresti za mesec julij po obrestni meri 916 (R = 895 -f- r; r = 21) Izračun je naslednji: 500.000 x 916 x 31 mi --= 387.923 dm Za mesec avgust po obrestni meri 278 (R = 257 -t- r; r = 21). Izračun je naslednji: 500.OOO x 278 x 31 a- -36:600-= 117.732 dm Za oba meseca bo torej moral plačati banki 505.655 din obresti. Podajamo tudi pregled obrestnih mer za mesece junij, julij in av- gust ter primer izračuna obresti za nenamenski depozit, vezan nad en Ves obračun obresti temelji na sedanjih zakonskih določilih, kai pomeni, da je princip obrestovanja avista vlog in kratkoročnih depo zitov, vezanih do tri mesece, ostal nespremenjen s pripisom obresti glavnici konec koledarskega leta oziroma ob zapadlosti. Za vezane kratkoročne depozite nad 3 mesece, za dolgoročne ve zane nenamenske in namenske hranilne vloge nad 12, 24 in 36 mese cev ter namensko privarčevana sredstva pa zakon določa, da glavnico mesečno kapitaliziramo. LB-KREDITNA BANKA MARIBOR POSLOVNA ENOTA PTUJ Kai ie dolžan olačevati stanovalec v družbenem stanovanju V skladu z 58. čl. zakona o stano- vanjskem gospodarstvu bremenijo imetnika stanovanjske pravice (stano- valca) poleg stanarine tudi stroški za vzdrževanje stanovanja, ki niso zajeti v stanarini, in stroški, ki se nanašajo zlasti na ogrevanje, odvoz smeti, VO- DARINA IN KANALŠČINA, raz- svetljava in čiščenje skupnih delov hi- še (hodnik) ter nadomestilo za upora- bo stavbnega zemljišča. Te stroške plačuje stanovalec v višini dejanskih stroškov organizacijam združenega dela, ki opravljajo te storitve. Te stroške splošno imenujemo obratovalni stroški hiše. Delimo jih na skupne obratovalne stroške in in- dividualne obratovalne stroške. Skup- ni obratovalni stroški so zlasti: čišče- nje, ogrevanje in razsvetljava na hod- niku, poraba vode za skupne prosto- re, čiščenje hiše itd. Te stroške razdeljuje hišni svet po določenih kriterijih med uporabnike stanovanj in poslovnih prostorov, plačujejo pa se skupno. Poleg skupnih obratovalnih stro- škov imamo še individualne obrato- valne stroške, ki so neposredno in vnaprej obračunani po uporabnikih delov hiš. Ti stroški so: uporaba elek- trike in VODE, ico se njena poraba meri po uporabniških, gretje stanova- nja, prispevek za odvoz smeti in pri- spevek za uporabq mestnega zemljiš- ča. Želimo opozoriti\ tudi na določilo 51. čl. zakona o stpovanjskem go- spodarstvu, ki določa: Ce imetnik sta- novanjske pravice (stanovalec) v ro- ku, ki ga določi hišni svet oziroma iz- stavljalec računa, ne plača dobavljene VODE, KANALŠČINE, ODVOZA SMETI, OGREVANJA in podobnih storitev, ki jih je dolžan plačati, hišni svet takoj sporoči organizaciji združe- nega dela (KGP-TOZD Vodovod in kanalizacija), ki opravlja te storitve, podatke o dolžnikih in dolžnih zne- skih, da ta organizacija takoj vloži tožbo zaradi plačila pri rednem sodiš- ču. Če imetnik stanovanjske pravice (stanovalec) 3 mesece zapored ali tri mesece v zadnjih dveh letih ne plača omenjenih storitev, lahko zahteva skupnost stanovalcev od stanodajal- ca, da mu odpove stanovanjsko raz- merje po predpisih o stanovanjskih razmerjih. Če mu stanodajalec v 30 dneh po sprejetju te zahteve ne odpo- ve stanovanjskega razmerja, je sam dolžan kriti te stroške. FRANC FIDERŠEK PRELOMNO 1948 10. nadaljevanje Turk je bil videti precej razburjen, povrh pa razgret od vina, ena- ko tudi nekateri drugi pri omizju. Čudil sem se, kako si to lahko pri- voščijo med delovnim časom. Mimogrede jih pozdravim in sedem k sosednji mizi. »Politika je kurba!« je glasno pribil Milan Turk in besede pod- krepil s pestjo po mizi, da so kozarci poskočili. Sedeči okoli njega so ga začeli miriti, toda on je svojo ugotovitev še enkrat ponovil. »A ni- mam prav, tovariš?« je iskal potrditve še pri meni. Iz izkušenj sem vedel,, da človeku v takem stanju ni dobro opore- kati, zato sem mu pritrdil in dodal, da se zaradi tega tudi ni dobro v politiko resno zaljubiti, pa tudi sicer kurbi ne smeš verjeti, če ti prise- ga ljubezen in zvestobo. Bil je zadovoljen z mojim odgovorom in povabil me je, da prise- dem. »A veš, da nisem več poverjenik, da so me tovariši, fuj tovariši, danes zabrisali iz Partije?« mi je začel razburjeno in nepovezano pri- povedovati. Tovariši okoli njega so ga mirili, tolažili, da se bo še vse popravi- lo, da naj si tega ne jemlje k srcu, ker »revolucija svojih otrok ne žre«. Eden od njih pa mi je pojasnil, da je imel tov. Turk danes hud dan, zato naj mu ne zamerim. Začeli so mu prigovarjati, da naj gre domov in zadevo lepo prespi. Res so se kmalu dvignili in odšli. Šele pozneje sem na poverjeni- štvu zvedel nekaj podrobnosti, več pa iz zapisnikov, ki so danes v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Zjutraj ob 8. uri je bil izredni sestanek članov partijske grupe po- verjeništva za trgovino in preskrbo, ki gaje sklical partbiro OLO Ptuj. Njegov sekretar je bil Zlatko Kovačič in je navzočim tudi obrazložil primer Milana Turka. Po tem, kar je zabeležil zapisnikar, je rekel: »Turk v svoji izjavi ni bil iskren in je samo čakal na nadaljnje razvijanje spora z informbirojem. Spada v isti blok kot Hasl, Skaza, Koler, Zupančič in drugi. Na sestanku Partbiroja je podprl Ljubota Kolerja in z njim vred hotel blatiti člane komiteja. Izjavil je, da je na- ša partija kulaška in se strinjal z obtožbami informbiroja.« (Po izja- vi enega navzočih je baje tov. Turk rekel samo to, da je imel tov. Ko- ler v svoji kritiki nekaj prav in da se ne strinja s takim postopkom ozi- roma s tem, kar se je zgodilo z njim; op. avt.) Vsi navzoči so se strinjali s predlogom, da ga izključijo iz KP. Turk je medtem moral čakati v predsobi. Potem zapisnikar nadaljuje: »Nato se je poklicalo v sobo tov. Turka in mu je bilo povedano v navzočnosti vseh članov, da se vsi v celoti strinjajo z obtožbami in z izključitvijo. Tov. Turk je izjavil, da priznava svoje napake, vendar prosi, da naj se mu kazen omili na ukor pred izključitvijo. Bilo mu je poveda- no, da je to vsled njegovih dejanj nemogoče. Nakar je imenovani od- šel.« (OK KPS Ptuj - zapisniki 1948, škatla 3, ZAP.) S tem Milan Turk ni bil samo izključen iz KP, razrešen je bil tudi funkcije in pognan na cesto. Zato je razumljivo njegovo stanje, ki sem ga opisal ob srečanju v gostilni. Ubog je tisti, ki ne more vzdržati, iz- gubljen pa tisti, ki pravočasno ne zazna, od kod je zapihal veter. Turk je bil kmet s Ptujskega polja in je znal ravnati tudi s traktor- jem. Po nekajmesečnem delu doma na ohišnici — posestvo je bilo v obdelovalni zadrugi — ga je Franc Prelog, predsednik KOZ (kmetij- skoobdelovalne zadruge) Sobetinci, zaposlil kot traktorista v zadrugi. Na plenarni seji OK KPS Ptuj, 22/1-1949 so tov. Preloga zaradi tega kritizirali, češ da bo »informbirojevec zadrugi škodoval, ne pa kori- stil«. Tisti dan, 11. avgusta 1948, je bila tudi zelo mučna seja okrajnega komiteja KPS Ptuj. Ob navzočnosti vseh članov komiteja in članov komisije C K KPS — Dujca, Ocvirka in Rozike Bohinjc — so obrav- navali politično stanje v okraju. Glavno besedo je v imenu ekipe, ki je tri dni obiskovala osnovne partijske organizacije, imel tov. Dujc. Ne- kaj značilnih trditev iz njegovega izvajanja: »Politična situacija v okraju je slabša kot v drugih okrajih. Prav gotovo je to odraz slabega dela okrajnega komiteja. Potrebno je tudi upoštevati, da je okraj kulaški, da ni bilo razvito narodno osvobodil- no gibanje, da je bila večina moške mladine mobilizirana v nemško vojsko, stari partijci pa so več ali manj kompromitirani.« (Mnenje o teh »ugotovitvah« naj si ustvari vsak bralec sam: op. avtorja. Izstopa zlasti trditev, daje okraj »kulaški«, po drugi strani pa je bilo izključe- nim »informiborjevcem« očitano, da so dajali izjave, da je »komite kulaški«). Potem je tov. Dujc v svojem poročilu nadaljeval: »Komite kot celota vsem tem nalogam ni bil kos, ni bil dorasel. Os- novna značilnost je neučinkovitost dela komiteja, ker ni izdelal glo- balne analize stanja v okraju, na podlagi katere bi potem vodil delo. Linija je bila dana že na konferenci v Mariboru o razširitvi partije, c delu na vasi, kar pa se je izvajalo kampanjsko in prakticistično. Tud v samem komiteju ni bilo načrtnega dela, zato ga ni moglo biti navz dol. Dejstvo je, da so se nekateri člani partije opirali na napake posa meznih članov komiteja in so na podlagi tega poskušali izkrivljati Ij nijo naše Partije.« (Med drugim so se vsi izključeni zaradi informbi roja v zagovorih opirali na slabosti posameznih članov komiteja; op avt.) Ko so na seji ocenili delo komiteja kot celote, so prišli na »reše to« posamezni člani komiteja, od sekretarja Andreja Petelina navz dol. Vsakemu so pogledali notranjost in zunanjost ter ga po metodi kritike in samokritike »obrali do kosti« in »razgalili do dna duše«. Največ kritike je letelo na Pranja Fijačka, organizacijskega sekre tarja, ki naj bi bil »grešni kozel« za vse. Niso se mogli zediniti o vseli njegovih napakah, ki naj bi jih bil napravil že med NOB, potem kd vodja komisije za agrarno reformo in nazadnje kot org. sekretar. Za radi tega so imenovali komisijo v sestavi Andrej Petelin, franjo Štef« in Jože Živic, ki naj »razišče prikazane napake in pripravi poročilo z2 sejo komiteja in za C K KPS«. Sejo komiteja so končali s sklepom, ki ga je zapisal Vlado Der nač: »Po tej kritiki posameznih članov komiteja se na osnovi krajši diskusije sklene, da bo doslej vsak delal v svojih prostorih in da s< čim prej uredijo prostori za kadrovski oddelek pri OK-u in za OO OF.« (Fond OK ZKS Ptuj, škatla št. 4, ZAP.) DOL S STALINOM Pred uradnim začetkom sestanka osnovne partijske organizacij' v Žetalah 11. avgusta zvečer smo v pisarni KLO sneli Stalinovo slik' in jo »začasno deponirali« v prostoru za arhiv. To je predlagal sekre tar Jože po tem, ko smo skupno ocenili, da bi »tovariš Stalin ob V kongresu KPJ že moral spregledati«, ali so dotedanje obtožbe res bij; plod napačnega obveščanja njegovih agentov o stanju v Jugoslavij' Pri tem smo se spomnili, da smo točno pred pol leta, 11. februarja.' tiste stene sneli križ, ki je visel v sredini med Titovo in Stalinovo slik; že od jeseni 1945. Ljudem z okraja je bil stalni kamen spotike, klef kalni domačini pa so zlobno dajali primerjavo o »levem in desneij razbojniku«. Sedaj ko smo sneli še Stalinovo sliko in na srednji žebe' obesili Titovo, smo dobili vtis, da to tudi dekorativno najbolj ustrez? Kako bo potem, ko bo Stalin spremenil svoje stališče do nas — v to J' bil tedaj še vsak prepričan — ni nihče razmišljal na glas. Nadaljevanje prihodnji^ r TEDNIK - avgust 1988 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 OB MAGISTRALNI CESTI OD MARIBORA PROTI MACUU Inšpektorski kruh je težak Letos je v ptujsko občino pri- šlo 60 prošenj za sezonsko pro- dajo sadja ob magistralni cesti od Zlatoličja proti Maclju. Za re- ševanje teh prošenj je bila usta- novljena posebna komisija, ki je po mesec in pol dolgem razpisu rešila prošnje enajstim prosil- cem. Vso potrebno dokumentaci- jo skupaj z dovoljenjem o začas- nem prebivališču so imeli ti pro- silci urejeno. Prostor v Hajdo- šah, na katerem prodajajo sadje ljudje iz Sremske Mitrovice, je last cestnega podjetja Maribor in so ga dobili v upravljanje delavci Komunalnega podjetja Ptuj, kot je povedal namestnik vodje TOZD Komunalni servisi Mirko Anžel. Cestno podjetje Maribor je prostor odstopilo v najem za lokalno tržnico. Na njej sedaj prodajajo sadje in zelenjavo na petih stojnicah. Dovoljenje za prodajo so baje prodajalci dobili v ponedeljek, 1. avgusta, kot je povedal Ljubiša Tadič, eden od prodajalcev v Hajdošah. Vendar v Hajdošah, kar se prodajalne sadja tiče, še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti. V Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj 20/88 v tržnem redu, člen 24, piše: »Upravljalec tržnice in drugih prodajnih prostorov v ob- čini ima predvsem naslednje pra- vice in dolžnosti (v točki 2): raz- poreja in oddaja prodajna mesta v najem oz. uporabo; (v točki 8): skrbi za snago ter za odstranjeva- nje odpadkov in snega«. V 31. členu istega dokumenta piše: »Zaradi vzdrževanja reda in sna- ge, je upravljalec dolžan: 1. dne- vno čistiti tržnico in ostale pro- dajne prostore in opremo, razen zaprtih prostorov ...« Najemniki lokalne tržnice v Hajdošah so nam povedali, da jim zabojnike izpraznjujejo en- krat v-tednu, to je ob petkih. In- špektorji pa tega še niso opazili, čeprav v omenjenem dokumen- tu, v 36. členu, piše: »Za izvaja- nje tržnega reda je odgovoren upravljalec tržnice. Nadzor nad izvajanjem tržnega reda opra- vljajo pristojne inšpekcijske služ- be.« Ta tržni red je začel za ob- močje občine Ptuj veljati 15. juli- ja tega leta in velja torej tudi za prodajalce v Hajdošah, ki proda- jajo sadje na odprtih stojnicah. Naslednje kršitve tržnega reda bodo naštete brez navedb zako- na, da zmanjšamo suhoparnost prispevka. Blago na tej lokalni tržnici, ki je slabše kakovosti, ni ustrezno označeno; prodajna mesta niso primerno zaščitena, saj je sadje prašno in čez noč ostaja na prodajnih mestih; na mestu prodaje so parkirani avto- mobili prodajalcev; namesto pe- tih registriranih prodajalcev je na prodajnem mestu deset do dvanajst ljudi, ki tukaj prodaja- jo; ko so prodajalci utrujeni, po- ležijo kar ob prodajnem mestu; tam tudi prenočijo, kot smo vide- li. Odpadki so v koših in povsod naokrog: ob koših, v bližnji ko- ruzi, na prostoru pred gasilskim domom Hajdoše, veter in ljudje jih zanesejo tudi čez cesto pred gostilno Roškar. Imena in priim- ka s firmo prodajalca ni bilo opaziti, prav tako ne ploščic s ce- no. Vodja tržnice nam je celo zaupal, da domačinom prodajajo blago po nižjih cenah kot tuj- cem, saj žive le od dobička go- stov, ki se vračajo čez konec ted- na proti Šentilju in naprej do- mov. O vsakodnevnem čiščenju tržnice ne bi mogli govoriti, saj se velike količine muh po robu tržnice pri sosednji prodajalni Ane Dabičeve niso namnožile, pri omenjenih prodajalcih pa je muh neomejeno mnogo. Morda je kršitev tržnega reda še več; bo- do že inšpektorji povedali. Nerešen problem prodajalcev na lokalni tržnici v Hajdošah so sanitarije. Nimajo jih, čeprav v 15. členu omenjenega tržnega re- da piše: »Prodajalci so dolžni, zaradi varstva živil pred onesna- ževanjem, prodajna mesta pri- merno zaščititi in skrbeti za oseb- no higieno in izgled; morajo biti osebno čisti in primerno obleče- ni; ne smejo biti pod vplivom al- kohola, ne preglasni in nedostoj- nega vedenja.« Prodajalcev no- čem žaliti, vendar žal predpisom in etičnim zahtevam, ki so meni domači in .verjetno tudi večini kupcev, ne zadoščajo. Iz zapisnika o predlokacijski razpravi ureditve prodajnega mesta v Hajdošah, ki je bila na zahtevo tozda Komunalni servisi 22. julija letos, je sanitarni in- špektor zahteval ureditev prodaj- nega mesta v dveh fazah. Od toz- da Komunalni servisi je v letoš- njem letu zahteval vse tisto, kar so delavci tega obrata na bivšem parkirišču že naredili, razen de- lovnih oblek, ki bi si jih proda- jalci morali priskrbeti sami. Ven- dar delovnih oblek kljub dobre- mu vidu na prodajalcih nisem opazila. Šele za naslednje leto je inšpekcijska služba postavila zahtevo po vodi in javnih sanita- rijih, asfaltni prevleki na prodaj- nem mestu, zdravstvenem pregle- du prodajalcev in javni razsvet- ljavi. Za prodajalce ob magistral- ni cesti od Zlatoličja do Maclja torej veljajo drugi, blažji kriteriji kot za prodajalce sadja na ptuj- ski tržnici ali prodajnem mestu na Bregu. Morda pa so imeli ptujski sanitarni inšpektorji željo po popestritvi turistične ponud- be? Ce jih je vodil ta motiv, so nam žal naredili medvedjo uslu- go. Krajani Hajdoš se za to proda- jalno sadja ne zanimajo je pove- dala na sestanku o predlokacij- ski razpravi v imenu krajanov Hajdoš tajnica KS Hajdina Joži- ca Šijanec; to so krajani Hajdoš tudi zapisali ob razpravi o zapis- niku z omenjenega sestanka. Za- pisali so tudi, da menijo, da do- voljenja inšpekcijskih služb niso v skladu s predpisi, določenimi za prodajo živil... Z njimi se strinjata tudi najbližja soseda, lastnica trgovine v Hajdošah Ana Dabič in Alojz Roškar, so- lastnik gostilne v Hajdošah. Pogovarjali smo se z vodjo in- špekcijskih služb Vero Lundro- vo. Povedala nam je, da so bili pogoji za postavitev tržnice po- stavljeni pred izdajo tržnega re- da. Zato so tako velike razlike. Povedala nam je, da ljudje iz bratskih republik prihajajo k nam prodajat že leta, da nimajo problemov z njimi samo letos in na lokalni tržnici, do nesoglasij prihaja tudi s prodajalci na ptuj- ski tržnici. Dovoljenje za proda- jo je izdal občinski komite za ur- banizem. Ko so se ptujski in- špektorji naveličali dopovedova- nja prodajalcem in pisanja ka- zni, so se odločili, da bodo lokal- ne tržnice prepovedali. Ta poiz- kus se je končal z očitki inšpek- torjem, da so nacionalisti in da imajo nacionalne predsodke. Vera Lundrova nam je pove- dala, da naslednje leto inšpekcij- ske službe ne bodo izdale nobe- nega soglasja za lokalne tržnice, če vsi predpisani pogoji za pro- dajo sadja ne bodo izpolnjeni. Teh ljudi se pregnati ne da, ka- zen plačajo in se ne pritožujejo, če dobe še eno. Ekonomsko se jim plačevanje kazni splača, saj ne plačujejo davkov, kot so po- vedali prodajalci. Lokalna tržnica v Hajdošah deluje »kot namazana«. Proda- jalci vstajajo ob svitu, sadja čez noč ne zaščitijo, razen s svojimi telesi; spijo namreč kar pod stoj- nicami. Okoliške koruze so tak- šne, da se vanje še stopiti ne da, muh in črvov je, kolikor hočete, pa še dovoljenje za prodajo ima- jo. In to je popestritev ponudbe! Prodajanje sadja in zelenjave ob magistralni cesti je za turiste, ki se utrujeni vračajo ali prihaja- jo po tej cesti, prijetna popestri- tev. Zagotovo mora vsakdo na vsako novo idejo, na vsak poiz- kus popestritve gledati pohvalno in z odobravanjem. Ce sami ni- smo sposobni v ekonomskem smislu izkoristiti reke ljudi, ki je odšla na oddih, ki se je na pot podala zato, da se zabava in za- pravlja denar, moramo nekoga, ki se je na to spomnil, sprejeti z odprtimi rokami in z odobrava- njem. Druga stvar je način, na katerega se je ta drugi lotil tega posla. Vsakdo ima pravico preživeti, se znajti, prodajati svoje proizvo- de. Po magistralni cesti od Mari- bora proti Maclju se po podatkih Skupnosti za ceste Slovenije pre- pelje največ osebnih vozil v Slo- veniji. Ti potniki pričakujejo po- čivališča, okrepčevalnice, sanita- rije ob cesti. Najdejo le nekaj go- stiln, ki niso odprte vedno, in neurejene tržnice s sadjem in ze- lenjavo. Čas je že, da uredimo to vrsto ponudbe in prodajalcem omogočimo njihovo dejavnost na civilizacijski ravni, primerni današnjega človeka. Kako lahko nek organ izda dovoljenje za ne- ko dejavnost, ki jo opravljajo cel dan, če tam ni ne sanitarij in ne vode? Prodajalci bodo prodajali brez vode in sanitarij tudi na- slednje leto, saj od nečesa mora- jo živeti. Na naših institucijah, ki jim bodo prostor dale v uporabo, pa bo ležalo breme ureditve pro- storov prodaje in s tem tudi bre- me ugleda našega turizma. M. Samec Lokalna tržnica v Hajdošah, ki velja za bolj urejeno v svojem »razre- du«. (Foto: M. Ozmec.) V vrtu Sadno drevje počasi pojenjuje z rastjo, vsi asimi- lati se v tem času usmerjajo za prehrano plodov, dozorevanje lesa, predvsem pa za tvorbo cvetnih in rastnih brstov za naslednjo vegetacijo. V tem času v sadnem vrtu ni nekih posebnih opravil, če odmisli- mo tisto najbolj razveseljivo, to je obiranje plodov. Zato v tem prispevku posvetimo nekaj napotkov ne- gi orehovih dreves. Čeprav oreh kot sadno drevo ni posebno zahte- ven za vzgojno rez, ga je kljub temu potrebno rezati in negovati. Rez najbolje prenaša v mesecu avgustu, ker je v tem času največja sposobnost drevesa za ce- ljenje ran in najmanjše so izgube rastlinskega soka. Iz pozimi ali spomladi povzročenih ran na oreho- vem drevesu se namreč izcedi toliko soka, da lahko ima to za drevo ne glede na starost in odpornost ne- popravljive posledice. Oreh sam razvija lepo in svetlo krošnjo, zaradi česar ga ni treba močno obre- zovati. V prvih letih po sajenju ga skoro ne obrezu- jemo, ampak le uravnavamo veje. Pri rodnih pa od- stranjujemo samo veje. ki imajo nepravilno rast, s katerimi bi se drevesna krošnja skazila ali pa ovira- la sosednje rastline. Z obrezovanjem čistimo in redčimo predvsem vr- hove, da tako omogočimo boljšo osvetlitev v notra- njost krošnje in da se ne bi zaradi zasenčenosti ogo- lile spodnje osnovne ogrodne vaje. Oreh ima sicer zelo dolgo življenjsko dobo. S staranjem prenehajo rasti krajne veje, bujnost se zmanjšuje, posamezne veje se prično goliti, sušiti in v končni fazi pride do deformacije krošnje. V tem primeru moramo oreho- vemu drevesu poživiti rast, kar dosežemo z rezjo za pomlajevanje. Tako pomlajevanje pa opravljamo postopoma tri do štiri leta, s čimer dosežemo, da rodnost drevesa ni preveč prizadeta in postopoma pomlajujemo nadomestni les. S smotrnim podrezo- vanjem in delnim krajšanjem vej ter redčenjem in izrezovanjem suhih, polomljenih ali drugače priza- detih vej lahko pri starem orehu zmanjšamo rast in obseg krošnje za eno tretjino ali več. Uspešno se ra- ne celijo in izgube rastlinskega soka so manjše le pri uporabi dobrega orodja z ostrimi rezili in ob pravilno oblikovanih reznih ploskvah. Te naj bodo čim manjše in gladke. Rane zamašimo s cepilno smolo, ki smo jih predhodno razkužili z enim od fungicidov. V ZELENJAVNEM VRTU že sejemo motovileč. Čas setve namreč prilagajamo potrebam, zato bo sejan sredi avgusta primeren za pobiranje že v jese- ni; vsekakor pa je priporočljiva setev v dveh ali treh časovnih presledkih, da nam bo na voljo za pobira- nje prek zime do pomladi. Ce sejemo motovileč v takšnem sušnem obdobju, kot je to letos, potem opravimo setev tako, da seme s tlačno desko ali va- ljem najpreje stisnemo, nato pa gredo temeljito zali- jemo, sicer seme v tako suhih tleh propade. Zelo cenjeno špinačo sejemo kot jesensko, zim- sko in spomladansko zelenjevnico, zato posamezne setvene obroke lahko povsem prilagodimo potre- bam kuhinje. Jesensko špinačo sejemo avgusta, in to sorto, ki hitro zraste, da jo lahko pospravimo, še preden nastopi mraz. Miran Glušič, ing. agr. Iran — iivlienie v znaku islama (8. nadaljevanje) Ko sem tako taval od hotela do hotela, sem nekajkrat tudi za- šel in se znašel v »pravem« Te- heranu, ki se precej razlikuje od širokih cest, ki ga prepredajo. To so ozke ulice, stisnjene med ope- čnate hiše brez ometa, na sredi pa je speljana odprta kanalizaci- ja, kar povzroča v vročini prav neznosen smrad. Srečaval sem zaspane ljudi, ki so kot vsi drugi na svetu zjutraj odhajali na delo, vendar so bili njihovi obrazi do- sti bolj izčrpani in pogled oto- žen. Ker nisem vedel kaj početi v tem velikem in umazanem me- stu, sem se raje odločil, da obiš- čem bazar, ki pa razen po veliko- sti ni nič kaj posebnega. Večina muzejev je bila zaprtih, zato sem sklenil, da raje odidem v kakšno drugo mesto — odločil sem se za Isfahan. Teheran se mi je zdel najgrše mesto, kar sem jih do te- daj obiskal, in razen dveh zani- mivosti ni vredno opisa. Prva so naslikani grafiti; srečaš jih lahko na vseh prometnih ulicah, od predmestij do centra. To so veli- ke slike, naslikane na zidovih stavb ali betonskih ograj in na šaljivo-žaljiv način prikazujejo simbole ZDA in SZ. Največkrat je tarča takšnih grafitov Reagan ali ameriška zastava, narisana v najbolj nemogočih oblikah, in vse skupaj pospremljeno z napisi v farščini in angleščini. Nekateri grafiti so že prava likovna ume- tnija; posebno mi je ostala v spo- minu slika kipa svobode, ki v ro- ki namesto plamenice drži jedr- sko raketo, iz katere-kaplja kri. Drugo, kar sem zasledil le v Teheranu, je bil napis na eni iz- med štirih avtobusnih postaj (ki vodijo v štiri različne smeri drža- ve), kjer je bilo v farščini in an- gleščini napisano: »Vstop prepo- vedan vsem ženskam, ki niso oblečene po načelu islamskih za- konov!« Torej se normalno oble- čena Evropejka še z avtobusi ne more peljati, ne da bi bila pokri- ta od nog do glave. Ves vesel, ker sem zapustil Te- heran, sem se utrujen pripeljal v Isfahan, ki je bil nekoč, čeprav le za stoletje, center perzijske drža- ve in tudi največje trgovsko me- sto. Do glavne ulice sta me pripe- ljala dva fanta s taksijem, za kar nista hotela plačila. Toda zopet je bila večina hotelov polnih ali pa mi kot tujcu niso dovolili pre- spati. Obredel sem že kakšnih deset hotelov in po dveh nepre- spanih nočeh, popolnoma izčr- pan, prosil v enem vsaj za žimni- co na strehi, vendar mi niti tega niso dovolili, ker sem pač tujec. Ko sem na vse načine poizkušal prepričati receptorja, ponudil sem mu tudi dvakratno ceno, je k nama stopil nek starejši moški. Ker je znal angleško, sem mu po- vedal, kakšne težave imam, in kmalu je prepričal receptorja, da mi dovoli prespati v njegovi so- bi, ki je dvoposteljna, on pa je sam. Seveda to ni smelo priti na ušesa lastniku hotela. Končno sem se znašel na trdi postelji in kar najbolj izkoristil priložnost, da sem zopet v hote- lu, kajti prej sem spal v zaporu in po avtobusih, zato sem si opral vso obleko, se stuširal in se poču- til vsaj nekoliko bolje. Zjutraj me je možak prebudil ob šestih, ker se je odpravljal na delo, čeprav ni redno zaposlen. Povedal je, da je 30 let delal v neki kemični tovarni v Tabrizu, a so ga po revoluciji zaradi po- manjkanja dela odpustili. Tako se je z družino znašel tako rekoč na cesti, kajti moral je vrniti tudi stanovanje, in sedaj se preživlja z občasnimi deli. Vprašal sem ga, kako da ne prejema kakšnega nadomestila zaradi odpusta, saj je bil vendar zaposlen celih 30 let, toda kaže, da je to v Iranu (po revoluciji) nekaj povsem nor- malnega. Odpravil sem se v bazar in po dolgem barantanju kupil prepro- go, nato pa odšel na ogled mesta, ki je zame najlepše v celi državi. Za razliko od drugih je vse polno zelenja in ob reki, ki razpolavlja mesto, je park, kjer se zbirajo lju- dje in v senci dreves z družinami preživljajo prosti čas. Mesto je zelo živahno, polno zgodovin- skih znamenitosti, in čeprav je vse v središču mesta, na največ- jem odprtem trgu na svetu (kot trdijo), bi človek lahko ostal tu- kaj več kot tri dni, kolikor sem si jaz vzel časa, ne da bi se ga nave- ličal. Navezal sem tudi stike s študenti, ki so za silo obvladali angleško in so mi posvetili ves svoj prosti čas. Povedali so mi, da je Isfahan politično mnogo bolj mirno mesto in daje Homei- nijeva policija tukaj manj prisot- na kot v drugih mestih, na žalost pa sem ugotovil, da to ne drži popolnoma. Nadaljevanje prihodnji^ Na zid naslikan protiameriški grafit. Takih podob je v Iranu vse polno, zlasti v Teheranu. Ta je iz Shiraza. (16. 9. 1987) Najlepši most v Iranu — »most 33 obokov« — na reki Zayandeh. Reko lahko prečkate tudi po spodnjih obokih s pomočjo kamnov, ki so posta- vljeni med njimi. Na drugem koncu mostu je med spodnjimi oboki le ne- kaj centimetrov nad vodo majhna čajarna. (Isfahan, 14. 9. 1987) 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 18. avgust 1988 - XEDNIK Kruh, slike in kolesa že v prejšnji številki Tednika smo v sliki in besedi opisali 11. praznik krajevne skupnosti Podgorci, ki so ga z najrazličnejšimi prire- ditvemi obhajali tako rekoč ves zadnji teden v juliju. Višek vsega do- gajanja pa je bil v nedeljo, 31. julija, s slavnostno sejo skupščine kra- jevne skupnosti, tekmovanjem moštev ZRVS občine Ormož v strelja- nju z vojaško puško, kolesarskim trimom in prikazom nekaterih sta- rih, že skoraj pozabljenih domačih obrti. Mi smo jih prikazali s foto- grafijami. Žal pa nam je za vse slike v prejšnji številki Tednika kratko malo zmanjkalo prostora. Zato jih objavljamo v tokratni. Med najpomembnejše dogodke v zvezi zli. praznikom krajevne skup- nosti Podgorci štejemo tudi razstavo domačega kruha in peciva. Pripra- vile so jo članice prizadevnega aktiva žensk pod predsedniškim vodstvom Cvetke Krabonja, sicer imenitne poznavalke ljudskih jedi. Istega dne, to je v soboto, 30. julija, so v prostorih podgorske osnovne šole odprli tudi razstavo slik plodnega domačega slikarja samouka Vil- ka Gašpariča. To, kar predstavljamo s fotografijo, je le del tistega, kar je v enem največjih razredov mladi slikar na ogled postavil. Vilko Ga- šparič večinoma upodablja staro kmečko arhitekturo, pri čemer domala dosledno uporablja oljno tehniko. Svojevrsten dogodek je bil tudi kolesarski trim, ki se ga je udeležilo kar 62 kolesarjev vseh starosti in obeh spolov. Enaintrideset kilometrov dol- go progo, ki se je začela in končala v »strogem centru« Podgorcev, so brez večjega napora prevozili prav vsi. Na sliki pa je le tisti del udeležencev trima, ki so vozili »atine, mamine in tiste pecikle, ki po bregi sami dol grejo«; glavnina na »tazaresnih« dirkalnih pa je našemu nerodnemu fotografu, ki se na biciklistične reči ne spozna kaj prida, že pri startu ušla. Pa drugič boljše! I. C. NOVIH TELEFONSKIH GOVORILNIC V PTUJU NI PRIČAKOVATI Kjer osel leži, tam dlako pustil v mestu Ptuju imamo enajst telefonskih govorilnic. V krat- kem se jim bo pridružila nova pred Blagovnico. Telefoniranje je drago, posebej če se pogovar- jamo iz javnih govorilnic na ko- vance. Pa vendar kovanci, ki jih telefonirajoči zmečejo v telefon, niso dovolj za popravila govoril- nic. Vandali, ki iz objestnosti odtrgajo slušalko, kot se je zgo- dilo na Ormoški cesti pred nekaj tedni, pogosto poškodujejo go- vorilnice. Najpogostejše poškod- be se pojavljajo na številčnicah in na telefonskih žicah, ki jih ob- jestneži kar prerežejo. Ptujska pošta nima svoje ekipe za popravilo telefonskih govoril- nic , zato vsako poškodbo naj- prej prijavijo ekipi iz Maribora. Popravilo včasih traja daljši čas. Oprema v govorilnicah z ohišjem vred je uvožena, prav zato tudi rezervni deli. Vzdrževanje je dra- go, zato se pošte nerade odločajo za to obliko storitev. Kultura je tudi na tem področju odpoveda- la. Pošta ni socialna ustanova, da bi ljudem omogočala hitrejše ob- veščanje za vsako ceno. Ob bole- zni ali kaki drugi nesreči človek potrebuje hitro pomoč, pred- vsem pa hitro prenašanje sporo- čil, saj mnogi še nimajo telefo- nov v svojih stanovanjih. Najpo- gostejše poškodbe so na avtobu- sni postaji, kjer je verjetno mno- gim poškodbam vzrok alkohol. Koga motijo telefonske govo- rilnice, zakaj se ljudje znašajo nad predmeti, ki naj bi služili vsem? Ce že človek mora nekaj storiti iz kateregakoli vzroka, naj se z glavo zaleti v zid, ki je po možnosti njegov. Telef^on je na- menjen za uporabo vsem in ne za izražanje človekove nekulture, za pomirjanje alkoholne obsede- nosti ali prekipevanje čustev. Morda bodo tudi nekulturni al- koholni obsedenci ali objestneži kdaj potrebovali telefon, ki so ga sami uničili... M. Samec Kdo je potreboval telefon? (Foto: M. Ozmec) Piknik ob novi zbiralnici Zbiralnica mleka je lahko tudi ponos kraja, če je seveda lepo urejena. Prebivalci Lancove vasi v krajevni skupnosti Videm so si že dolgo želeli sodobno zbiralni- co mleka. Uresničitve te želje so se lotili sami, njihovi pobudi pa je,prisluhnila krajevna skupnost, kije prispevala približno četrtino potrebnih sredstev, in Kmetijska zadruga Ptuj s tremi četrtinami. Rokave pa so zavihali tudi člani tistih gospodinjstev, ki oddajajo mleko, tisti, ki se niso udeležili delovnih akcij, pa so prispevali svoj delež v denarju. Nova zbi- ralnica je veljala približno 10 mi- lijonov dinarjev. V nedeljo je bil za lancovske mlekarje praznik, saj so novo zbiralnico odprli. Ob njej in v senci starega drevesa so postavili stole in mize, pozabili niso tudi na kotel, v katerem so pripravlja- li okusne pečenke, mize so oblo- žili tudi s številnimi steklenica- mi; pripravili so pravi vaški pik- nik. Nedeljski popoldan ob novi zbiralnici. (Foto: Bračič) Po drugi ptujski poletni noči Petega in šestega avgusta je bil na nogah ves Ptuj. Zabave ni bi- lo ne konca ne kraja. Anketirali smo več obiskoval- cev obeh dni zabave. Večina je bila z zabavo zadovoljna, prav tako s postrežbo. Lojze je o prireditvi pripom- nil, da bi morala biti boljša ob- veščenost o dogajanju na zaba- viščnih prostorih, prav tako o dogodkih ob občinskem prazni- ku. Aco, ki stanuje v Prešernovi ulici, je predlagal, da naj gostinci ob takih prireditvah poskrbijo še za sanitarije, saj je za prireditvijo ostal precejšen smrad. Jožici ni bil všeč premajhen prostor, na- menjen plesišču na Slovenskem trgu. Ta trg ji je najljubši, vendar na njem ni mogla zaplesati. Jelki iz Cirkulan je bilo všeč prav vse, posebej zabava z Mopedšovom. Marko je pripomnil, da bi bila lahko postrežba hitrejša, pa tudi muzikanti bi se lahko bolj potru- dili. Kot je povedal Lojze, so take zabave potrebne, vendar bi mo- rali za mnenje o prireditvi vpra- šati krajevno skupnost in stano- valce, ki celi dve noči niso spali. Morda bi bilo dobro z njimi skle- niti kompromis in jih povabiti na prireditev. Zabavali so se vsi, ki so prišli na prireditev. Končno se je ne- kdo spomnil poživiti staro me- stno jedro s prijetno prireditvijo. Doslej se tu ni dogajalo prav nič razen tradicionalnih sejmov. Pre- šernova ulica ostaja sicer pusta in prazna kljub poizkusom neka- terih zasebnikov, ki so si tu ure- dili prijetne lokalčke. Pripombe nekaterih obiskovalcev so bile dobronamerne in morda bi jih bilo ob naslednjih prireditvah vredno upoštevati. Oživiti staro mestno jedro po- meni postaviti vabljive trgovine, morda celo glagovnico s prav vsem blagom. Vendar ne blagov- nice, kot so sodobne. To bi bila velika trgovina in mnogih majh- nih, čisto samostojnih enot, ki bi bile v različnih hišah, med seboj povezane s hodniki in prehodi. Idejo za tako obliko poživitve puste Prešernove ulice, ki bi bila lahko duša mesta, je ob neki pri- ložnosti podal eden novinarjev v Ptuju. Ideje imamo, prvi poizkusi so že bili, a oživitev starega mestne- ga jedra bo še dolg proces. Lju- dje so pripravljeni vložiti velika sredstva, morda se bodo strinjali z oživitvijo tudi ptujski vrhovi. Lepo urejenega, obnovljenega mestnega jedra ne bi smeli pre- pustiti samevanju in obisku le redkih slučajnih obiskovalcev. Eden pohvalnih poskusov je bila tudi ptujska poletna noč. M. Samec Vaške pevke, članice domače- ga folklornega društva, so zapele znano slovensko pesem; vendar je bila znana le melodija, saj je Anica Svenšek spremenila tekst v opis smešnih in resnih dogod- kov, ki spremljajo prirejo in od- dajo mleka. Tudi v tej pesmi pa so opozorili na nesmisel, ko je potrebno za liter radenske pro- dati kar dva litra mleka. V Lancovi vasi iz dneva v dan oddaja mleko okoli 40 kmečkih gospodinjstev, dnevno pa ga zbe- rejo od 600 do 650 litrov mleka. Kako dolgo so v nedeljo slavili, natančno ne vemo, harmonika vaškega godca pa je zvenela še v trdi temi. Upamo, da zaradi tega kakšne jasli v nedeljo niso ostale prazne in da se to te dni ne po- zna pri količini oddanega mleka. Sicer pa bomo lahko o tem čez nekaj dni vprašali novo zbiralko Liziko Žgavc. JB Za boljše delo Staro mestno jedro Ptuja se spreminja, izboljšuje, postaja iz leta v leto lepše. Nedavno tega je tudi trgovska organizacija Emo- na MERKUR v Ptuju poskrbela za lepši notranji videz svoje ved- no dobro obiskane poslovalnice TEHNIKA v Lackovi ulici. Po- vsem so obnovili in posodobili notranjost. To jih je veljalo kar 100 milijonov dinarjev. Del no- tranje opreme je izdelal po naro- čilu Alpos iz Šentjurja. V tej trgovini prodajajo akusti- ko, belo tehniko in elektromate- rial domače proizvodnje in tudi iz konsignacije — firm Blau- punkt, Bosch, AEG, Telefunken. Kot so nam ob našem obisku po- vedali trgovci, so na moderniza- cijo morali čakati kar polnih šest let, ker je bilo potrebno zbrati potreben denar. V trgovini je za- poslenih 15 trgovcev. V lanskem letu so ustvarili kar za pet mili- jard dinarjev prometa, v letoš- njem letu pa morajo po planu še enkrat toliko; upajo, da jim bo glede na prizadevanje celotnega kolektiva tudi uspelo, f. hovnik (Foto: M. Ozmec) Najboljši ptujski sladoled Sami Ibraimi je lastnik slašči- čarne Borovnica na Potrčevi ce- sti. V Ptuju živi od leta 1967, sem pa je prišel, ker mu je bilo mesto všeč. Z življenjem v Ptuju so za- dovoljni on in njegova družina. Všeč so mu prijazni in dobri Ptujčani. Zase pravi, da želi dela- ti pošteno in da verjetno zato do- slej ni imel težav s prav nikomer. Ljudje pravijo, da imajo v tej slaščičarni najboljši sladoled v Ptuju. Šalim, Semijev sin, nam je povedal, da sladoled delajo iz mleka, jajc, sladkorja in sadja ali druge arome za okus. Vendar to za dober sladoled ni dovolj, po- trebno je imeti prave stroje. Sla- doled dela stroj, ki med meša- njem sladoledne mase to tudi hladi. Njegov oče je povedal, da so prišli ljudje po recept, vendar doslej prav nikomur ni uspelo narediti sladoleda, ki bi se kosal z njihovim. Če bi se kdo želel na- učiti pripravljanja sladoleda, bi moral priti »v šolo« za kak me- sec. Družina Ibraimi je prišla v I*tuj iz Gostivaija v Makedoniji. Sladoledarstvo je tradicija druži- ne, saj bi si tudi sinova želela po- staviti prodajalni sladoleda. Vča- sih so imeli kiosk s sladoledom na Ormoški cesti, vendar so ga zaradi slabega prometa zaprli. Zato so vložili prošnjo za odprtje prodajalnice sladoleda v Ra- beljčji vasi ali v okolici dijaškega doma. Sami ima namreč dva sina in slaščičarna na Potrčevi je pre- majhna za vse tri. M. Samec Slaščičarna z najboljšim sladoledom. Ff EDNIK - '8- avgust 1988 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 Predstavljamo ansamble letošnjega festivala IVfURALISTI iz Ljutomera bodo letos drugič nastopili na ptujskem fe- stivalu. Prvič so bili srebrni. Tudi PREROD iz Ptuja je lani debitiral pred festivalskim občinstvom in si ob srebrni Orfejevi znački pridobil nagrado občinstva. OGLARJI iz Cerkelj na Gorenjskem so doslej prejeli največ zlatih značk, in sicer pet. Po krajšem premoru jih bomo letos ponovno posluša- li v Ptuju. ŠTAJERSKIH SEDEM iz Slovenskih Konjic je že trikrat osvojil zlato Orfejevo značko, lani je dobil prvo nagrado strokovne komisije in občin- stva. SLAVCEK iz Novega mesta bo letos že desetič nastopil na našem festi- valu. V svojo vrečo so shranili štiri srebrne in eno zlato Orfejevo značko. L Napredek in mi Redki so lokalni televizijski programi, v slovenskem merilu nam je znan le tisti v Selnici ob Dravi. Tam imajo lokalne oddaje redno. Z lokalno televizijo so poizkusili tudi v Ptuju in prvo oddajo ste si lah- ko ogledali prejšnjo nedeljo in ponedeljek. Gledalcev oddaja ni imela mnogo, saj so si jo zaradi tehničnih možnosti lahko ogledali le tisti s kabelsko televizijo. Dolga je bila do- bri dve uri, v njej pa so si gledalci lahko ogledali najzanimivejše pri- dobitve zadnjim mesecev. Povprašali smo za mnenje precej ljudi in ti- sti, ki so oddajo videli, so imeli o njej le pohvalna mnenja. Bilo je si- cer nekaj tehničnih motenj, vendar te gledalcev niso motile. Jožica z Ziherlove ploščadi je uživala ob pogledih na prekrasne Ha- loze. Mimici iz Kraigherjeve ulice je bilo najbolj všeč to, da je videla naše napovedovalce in znane obraze. Božko je prav tako užival ob pogledih na prelepo pokrajino. Ansambla Zrelo klasje in Toneta Kmetca sta mu všeč, predlagal pa je posnetke ansamblov za mlajše, kot sta Kivi in Komet. I^lileni, Tadeju in Simonu je bilo všeč prav vse. Vsi anketirani so si zaželeli še več oddaj iz ptujskega študija. Tega si- cer še ni, zaenkrat ga improvizira spretni Mišo Potočnik z aparatura- mi iz SŠC. Televizijski program je nova obremenitev novinarjev Radia-Tedni- ka. Potrudili so se za to oddajo in potrudili se bodo še za katero. Na- slednjo načrtujejo nekje v sredini septembra. Ogledali si jo boste lah- ko na kanalu, kjer sicer gledate program moskovske teleVizije. M. Samec (Foto: I. Ciani) Keramika na 100 načinov Nova prpdajalna Opekarne Ptuj bo povečala izbiro keramičnih izdelkov, prav gotovo pa bo tudi popestrila turistično ponudbo. Slo- venski trg je namreč pomembno ptujsko turistično križišče, poleg do- mačih se bodo tu ustavljali tudi tuji kupci. Sicer majhno površino so optično povečali z ogledali. Na stekle- nih policah lahko najdemo dekorativno keramiko, cvetlične lončke, vaze in malo plastiko iz žgane gline. Lepa in uporabna je keramična posoda; na voljo so lonci, sklede, ponve, skodelice, čaše in modeli za pecivo. Na pultu sredi trgovine so pripravili nakit — usnjene verižice s keramičnimi obeski najrazličnejših oblik. Prvi pult, tik ob vratih, je prihranjen za razstavo starih keramičnih izdelkov. Posodili so jih zbi- ralci; nekateri eksponati so stari tudi do 100 let. Vrata trgovine so se brez mnogo hrupa odprla 12. avgusta. Mi- moidoči so jo že našli in prodaja je hitro stekla. MM2 Slovenska šola v Remscheidu Ob koncu junija smo v Remscheidu v slov. dop. šoli na roditeljskem sestanku z učiteljem Duša- nom sklenili, da pripravimo majhen piknik ob koncu slov. dop. pouka. Ker je več staršev v UO »France Prešeren«, je tudi »Prešeren« segel v malho in dodal 200 DM za Remscheid in Wupperfurth. Praznovali smo v Remscheidu. Povabili smo tudi rektorja nemške šole g. Kolthoffa in se je povabilu rad odzval celo s svojo ženo in otrokoma. Razume se, da so prišli tudi starši otrok, kajti brez dobrot mamic še nobe- no praznovanje ni uspelo. Z ražnja so vabile me- sne dobrote, žejni tudi nismo bili, posladkali smo se vsi, pogovorili smo se tudi o marsičem, razmiš- ljali o dopustu v domovini, saj smo ga komaj čaka- li. Tovarišu učitelju slov. dop. pouka Dušanu Če- govniku smo se starši zahvalili za trud in mu s skromnim darilcem dokazali hvaležnost za njego- vo delo. Čeprav je v juniju dan dolg, pa se je že mračilo, ko smo se razhajali in si obljubili, da se še dobimo. Tako nam minevajo naša leta v tujini in po otro- cih vidimo, da naš trud in delo v društvih in šolah ni zaman, da je vsaka materna beseda, ki si jo za- pomni otrok, vredna truda, kajti s tem priznamo, da še vedno pripadamo svoji matični domovini Sloveniji. Pavel Paradiž Grafični listi Mihe Maleša Akademski slikar Miha Maleš, rojen 1903. leta na Jeranovem pri Kamniku, je študiral na akademijah v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi. Umrl je leta 1987 in zapustil ogromen opus, ki zajema številne skice, risbe, grafike ter slike in ilustracije. S svojimi deli se je predstavil na številnih razstavah doma in v svetu, sedaj pa jih večino hrani Galerija — zbirka Miha Maleša v Kamniku. V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju bo danes ob 18. uri otvoritev razstave grafičnih listov iz ciklusa »MAKEDONI- JA«, nastalih spomladi leta 1953. Z njimi je Maleš uvedel v našo grafiko novo tehniko, hkrati pa v oblikovnem in vsebinskem pogle- du na nov način spojil realistično pojmova- nje predmeta s svojstveno in že tradicional- no liričnostjo in poduhovljenostjo. Na teh listih spoznamo resnično Maleševe Makedonce, ljudi in folkloro, kakor so se vtisnili vanj, je med drugim zapisal Zoran Kržišnik v monografiji Moderna galerija, 1253. Razstava, ki jo pripravlja ptujski Pokrajin- ski muzej, bo na ogled do 4. septembra. mš VRTEC V JERUZALEMU Zunaj je sonce že visoko na nebu. Deklicam razdeliva kanglice in lopatke, dečkom žogice in že smo na dvorišču, da bi se poigrali v pe- skovniku. Vidim, da je Jožek prinesel svojo žogo, napravljeno iz kra- vje dlake. Trda je in visoko jo lahko vrže. V grmovju nalomimo veje in grabljamo po dvorišču, da bi bilo čisto. Otroci so začutili udobje v novih oblekah. Pustim jih, naj se igrajo sproščeno, po svoje. Lovijo se, vsi bi radi lovili Danico, postajajo glasni, že se najpogumnejši zi- blje na krhki veji košatega oreha. Dečki plezajo po jablanah kot veve- rice. Vidim deklice, kako se zaupljivo zbirajo okoli Danice. Počasi se mi približa ena izmed Borkovih in se me plaho dotakne. »Mamica, mamica!« moleduje Bisera in me lovi za roko. »Te si tiidi naša mamica?« se Borkova stisne k meni. Primemo se Za roke in zacajamo prvi ringa-raja na tem dvorišču. Ujamem za roko fantka in punčko, Danica ujame Bisero in glasno zapojeva. »Naučili se bomo pesmico!« predlaga Danica. In že veselo po- navljajo za njo: »Zajček ... zajček ... al' se ne bojiš, ko od doma sam hitiš? ...« Ko nas kličejo h kosilu, si v umivalnici očistimo roke, kolikor moremo, da ne zmočimo obvezanih prstkov, nato pa odpremo vrata v jedilnico. Sredi sobe neodločno obstanejo. To je naša najlepša soba. Ob stenah so mizice s krožniki in žlicami, na vsaki mizici posodica z rožami. Na stenah zajčki, medvedje. Rdeča kapica, ptički, jagode ... Otrokom so se oči široko razprle, česa takšnega še niso videli. Spet so v začaranem svetu kot včeraj, ko so poslušali pravljico o Janku in Metki. Z Danico jih posedeva na klopice za mizami. Iz krožnikov že pri- jetno diši juha. A preden začnemo jesti, jih poučim: »Otroci, bolj nam bo teknila jed, če bodo mize lepo pogrnjene s Snažnim prtom, pazili bomo, da ga ne umažemo. Žlico bomo prijeli z desno roko — ali veste vsi, katera je desna?« »Vi rečete prova,« ']\m pojasni Danica, ker vidi, da me niso prav razumeli. »Desna roka je prova roka, razumete? S provoj roko je- ■^o ... z desnoj, bote znali?« »Pa križamo se s provoj!« se brž oglasi Vanek in me bistro pogle- da. »Ali zdaj veste, katera roka je desna — prova, kot vi pravite?« Manjši so v zadregi, ne vedo, katero roko bi pokazali, večji pa ži- vahno dvignejo desnice: »Tota, Mamica!... Tota je prova ... desna!...« »Tota je, toto jaz vusta vteknem!« se pohvali Franček. Znova dvignem roko, da utihnejo: 13. nadaljevanje »Žlico bomo torej prijeli z desno roko, pomešali bomo juho, pi- hali pa ne bomo, lahko bi katerega poškropili, pa tudi lepo ni, če pi- hamo v žlico. Piha mačka, če vidi psa — ali ni tako?« Nasmihajo se, zadrega popušča. Z Danico jim veževa pod brado prtičke in Janezek je radoveden: »Mamica, zakaj mamo tak male šurce?« »To niso šurci,« pouči Danica njega in vse druge. »Poslušajte, otroci! To so podbradki, imamo pa jih zato, da si ne bi zamazali sraj- ce.« »Pa tudi na podbradke bomo pazili,« jih opozorim, »da ne bodo prehitro umazani. Ko se bomo najedli, si bomo z njimi obrisali usta — ne bomo si brisali ust z roko ali z rokavom.« Otroci že segajo po žlicah, a še enkrat jih zadržim: »Dober tek vam želim, otroci, pa tudi vi meni recite: Dober tek, mamica!« Zategnjeno, vsak zase ponavljajo: »Dober tek, mamica!...« Zdaj tudi z Danico sedeva za mizo. Tretji, četrti in peti dan ... Šesti in sedmi... Vsak dan kak otrok več. Vsak dan jok na vežnem pragu, kjer se mati naglo odtrga od otro- ka in bosa malone steče na cesto, na delo, v nov delavnik z otrokovim vriščem v ušestih in srcu ... Vsako jutro še en deček ali deklica, ki si v umivalnici krčevito prizadevata, da jima ne bi slekli zbledelega krilca ali pokrpanih hlač, in skušata z drobnimi rokami skriti nagoto telesa pret tujimi očmi. In si v svoj program pogovorov z materami zapišem še eno točko: vzgoja otroka v pretirani sramežljivosti... In številni drobni pripetljaji v našem Domu, ki nas zbližujejo. Stegnem roko, da bi Borkovi mlajši zrahljala pšenično svetlo ki- to, ki ji jo mama vsako jutro tako trdno splete. Deklica se naglo obr- ne: »Ven me je že mama počesala!« »Samo zrahljala ti bom laske, da bodo laže rasli,« jo potolažim. Gotovo je začutila ugodje, ker ujamem prvi svetli pogled iz njenih oči. Zdaj, ko nas je že lepo število, si moramo skrbno ogledati vsak svojo brisačo in svoj obešalnik. Danica je ob kljukicah narisala podo- bice in prav takšne izvezla tudi na brisačah in na prtičkih za pod bra- do. Na Barbkini brisači je izvezen nageljček, nageljnov cvetje narisan ob kljukici na obešalniku. Poučim jo in drugi otroci poslušajo, kakor da jim pripovedujem pravljico: »Veš, Barbika, ti boš tudi — Nageljček. Brisala se boš samo s to brisačo, obesila pa jo boš tja, kjer je narisan nageljček.« Barbika poskoči in veselo oznani: »Jaz sen Nageljček!...« »Ti pa boš naša Ribica!« poučujem Zefiko. »Vidiš tu narisano ri- bico?« Tudi Zefika veselo poskoči: »Jaz pa sen Ribica !ž ...« »Si ti že vidla ribice?« jo vpraša Nandek. »Ven te nega ribic, samo žabe so!« pomodruje Vitez. »Ne je resen!« se upre Zefika. »Mamica je rekla, ka so tudi ribi- ce — jaz sen Ribica!« Pri abecedi higiene smo ostali pri črki A — čas je, da gremo na- prej, k črki B. Danica je prinesla sveženj zobnih krtačk in kalodonta. Vzamem v roke krtačko in jim jo pokažem: »Otroci, ali poznate to? Ali veste, kaj je to?« Upravnikov najsta- rejši ve: »Moja mamica ma takšno!...« Zobna krtačka! Vsak je dobil svoj kozarček in v njej krtačko in kalodont. Prvič slišijo, da si je treba po jedi umiti zobe. »Deca, glete mene!« Danica natoči vode v kozarec, odpre tubo, stisne na krtačko ma- lo kalodonta in odpre usta, da pokaže svoje bleščeče bele zobe. »Poglejte, tako si umivamo zobe!« Nadaljevanje prihodnji^ 8 - ZA KRATEK ČAS 18. avgust 1988 - TEDNIK Dober den! »Oče naš, kruh je čedalje*nianj naš, od pondel- ka je hoj drop, kruhojedci pa čin duže hoj uhogi...« Približno tokšni očenaš si zdaj lehko molimo delavci in kmetje, upokojenci in drugi kruhoborci. Saj je resen, da kruh mora meti svojo ceno, itak smo pred leti delali z njim kak svija z melnatim žaklom, sa- mo zdaj pa je skoro že tak, ke de toti krušni prijatelj boj tenki in hoj poredko na mizi pri tistih, ki že itak tenko piskajo in jih vse mogoče podražitve za šijak in mošnjo stiskajo. Mtslin, da se dr- goč tisti cajti vročajo, ke bomo kruheca kušnoli, če bode slučajno na tle padna. Tisti malo ta starejši kruhoborci se toga še dobro spunimo, kak kruh s tisto stranjo, kak je vrezani bija, neje smeja biti proti dveran obrnjeni, da ne bi prehitro s hiše vujša. Pa koloč smo pret prekrižali, kak smo ga vrezali.. . Ja, ja, takšno je bilo negda spoštovoje do kruha, gnešji den pa se prekrižamo pret, kak mošjo odpremo, da si lehko kruh ku- pimo. Pa ke ne bote mislili, da kmetje in tisti, ki si kruh sami pri- delamo in spečemo, boj poceni kruh jemo. Ce si ga son pridelaš in spečeš, je skoro še boj drogi kak v štacuni. Človik toga skoro nemre razmiti, samo tak van to je v toten narobe sveti. Gdo se niti kmeti iz svoje pšenice in mele več ne sploča kruh pečti, ker je predrogi, kruh pa seveda na mizi more biti, te bi trebalo nekoga malo zamesiti in v krušni peči požjaviti z bukovimi drvami. Tejko sen van misla o kruhi povedati, zaj pa se van moren še o suši in žeji potožiti. Deža nega, pa če glih zovemo na pomoč bogeca in partijo. Fse se je posušilo, vode nemarno niti za Udi in ne za živi- no. Pocrkali bomo kak ribe na suhen, če še skoro nede deža. Te pa srečno, in ne za večno. Vas lepo pozdrovlja vaš kruho- borec LUJZ iz Suhega Brega. TEDNIK ~ avgust 1988 IZ NAŠIH KRAJEV - 9 Rogla - Ptuj - Seul Naš najboljši maratonec, pre- jemnik plakete občine 1'tuj Mir- ko Vindiš je trenutno na Rogli, kjer po programu trenerja f ran- ča Ivančiča brusi in stopnjuje formo pred največjim nastopom kariere ud-ele/bo na olimpij- skem maratonu \ Sculu. Progo \ Južni Koreji je dobro spoznal na lanski predolimpijski preizkuš- nji, ko je z desetim mestom opo- zoril nase, kakovost pa potrdil na svetovnem prvenstvu v Rimu in maratonu v Nevv Yorku. Tako je prvič potrdil pravico do nasto- pa na olimpijskih igrah in /e s tem dosegel največ v športu šir- šega ptujskega območja. Spo- mladanska zmaga na Dunaju je bila samo potrditev vrednosti, predvsein pa končna uvrstitev v Seul. In kako je sedaj? Kot že reče- no. je Mirko trenutno na Rogli, kjer ima za dobre priprave vse osnovne materialne pogoje. Za- Osehjc lioicla na Rogli \e zelo I rud i. da Mirku ne hi kaj manjkalo. Na prejšnjih pripra- vah. ko je hilo kakšen dan na Rogli holj malo goMov. si je je- dilnik pisal kar sam.Kuhari- cam je hilo znano vse. Ic za se- slavo »sadne kupe a la Vin- diš«. kol je zapisal na jedilnik, so ga prišle vprašal. kaj materialne? Zato, ker dela praktično sam, čeprav ga trener ivančič obišče vsak drugi dan in čeprav je na tem delu Pohorja, ki je že prava oaza športnikov, vsak dan precej drugih športnikov. Vendar atletov, ki bi podobno vadili kot Mirko, ni. In ker jih ni, ni strokovnega teama in ne pra- vega načrtnega dela z vsemi po- sebnostmi treninga za vrhunske rezultate. V atletsko razvitih dr- žavah (mi v to druščino ne sodi- mo) športnike in športnice med- narodne veljave vsak dan »obde- lajo« strokovnjaki za različna področja. Tako med drugim na- črtujejo dnevne treninge na os- novi analize krv i. če omenimo le del tega. Kljub temu pa Mirko dela zelo dobro, čeprav so ga ne- kateri označili za volka samotar- ja. Dobro, gre za prispodobo, v kateri je tudi nekaj resnice. Vsak dan opravi dva tekaška treninga, vmes pa nabira moč tu- di v dvorani, v trimskem kabine- tu. Prvi trening je od 7.00 do X.3(), drugi pa od 17.00 do 19.00. Vmes je \ trim kabinetu, na spre- hodu. pri počitku. Ob rednih obiskih Franca Ivančiča so nje- govi gostje tudi člani .\K Ptuj. pogosto pa tudi novinarji. i'retečeni kilometri so sicer za- nimiv podatek, vendar pa ne odločilni. Najpomembneši sta vzdržljivost in hitrost ali kar hi- trostna vzdržljivost. Treningi te- ga so veliko bolj naporni od ena- komernega teka na večje razda- lje. Ob našem obisku (prejšnjo sredo popoldan), je trener pred treningom povedal (nam. ne Mirku on to dobro ve), da bo njegov varovanec po testiranju na 2000 metrov (petkrat z minuto odmora) bolj utrujen kot po dol- gem teku. Tekel je kot ura! Vsa- ka dva kilometra je pretekel v petih minutah in .5.S sekundah (razlika le sekundo ali dve), vsak krog na novi stezi (400 metrov) pa v 70 sekundah. Res je, da si svoj tempo lahko kontrolira s svojo stoparico na roki, vendar po progi teče on in ne ura. Obi- skovalci Rogle so ga občudovali, prav tako tudi atleti iz Zagreba^ (sicer njegovi prijatelji, na tek- Če telile Mirku poslali po- zdrave. lu je njegov začasni naslov: .Mirko Vindiš. hoiel Flanja. Rogla. soba pošla ■ /.reče. lelefonska številka je j 7SI J22. Molile ga samo j v njegovem prostem času' movanjih pa športni nasprotni- ki). Šele na takšen način spoznaš pravo vrednost športnika, kot je Mirko Vindiš. Redkokdaj na- mreč pred startom teka ali po te- ku pomislimo na vloženi trud, na številne ure napornih treningov, krize, vzpone in padce, da špor- tnik lahko sploh pride v konku- renco na pomembnejših tekmo- vanjih. Tega ne /more vsak. Mirko se bo na Rogli pripra- vljal do 30. avgusta. Nato sledijo nižinske priprave v 1'tuju, vmes pa se bo udeležil republiškega prvenstva v Postojni in nekaterih krajših tekov. K), septembra bo odpotoval v Beograd, naslednji dan pa vsi udeleženci iz Jugosla- vije skupaj potujejo v Seul. Tam bo imel dovolj časa za prilagodi- tev časovnim, in vremenskim raz- likam. Vadil bo normalno (brez svojega trenerja, ker tudi zanj ni denarja!?), start maratona pa bo 2. oktobra ob 14.35 po seulskem času (približno 6,30 po našem). In kakšen je cilj v Seulu? Lani Zakaj se ni udeležil podeli- tve plakete oh prazniku občine Ptuj '.' Ker ni prejel vabila in ni j vedel, da mora biti oh 18. uri viteški dvorani na gradu. Vabi- lo se je nekje izgubilo!? je tam tekel državni rekord 2 uri, 13 minut in 47 sekund (v Nevv Vorku gaje popravil na 2:13,39). Pripravljen je za nekoliko boljši rezultat oziroma uvrstitev okrog 15. mesta. To bi bila željena uvr- stitev. Napovedi so nehvaležne, saj gre za en nastop, za en dan v štirih letih, vplivov pa je lahko zelo veliko. Nesporno pa je, da bo Mirko dal vse od sebe, kot se temu pravi. Kaj pa bo to prine- slo, bomo videli in slišali. Takšne želje, kot jih imata Mirko in tre- ner Ivančič, bo imelo pred star- tom najmanj 150 nastopajočih. Ob gledanju prenosa iz Seula bo- mo stiskali pesti in mu želeli naj- boljše. In prav je tako, saj je to najmanj, kar si za dosedanje do- sežke in napore zaslužil j. kotar Mirko in trener Ivančič pred testiranjem. S testiranja v teku na 2 kilometra. Razstavišče v hotelu vabi Danes (v četrtek) bodo ob 19. uri v hotelu Petovio odprli novo razstavo. Tokrat se s svojimi deli predstavlja ptujska likovnica Marija Gregorc, ena tistih ustvarjalk, ki so slikanju posvetile svoj prosti čas. Poziv delavcem — športnikom Stalna športnorekreativna dejavnost v veliki meri pomaga ohra- njati zdravje. Tega se zavedajo tudi v komisiji za delavske športne igre pri občinskem svetu ZSS Ptuj. F^riprave na letošnje, tretje po vrsti, so pričeli pred dnevi. Najuspešnejše doslej so bile prve, lani jih niso izvedli, saj so prejeli le tri prijave, in to iz manjših kolektivov. Letos po besedah predsednika komisije Roberta Muhiča priča- kujejo večji odziv. Prijave sprejemajo do 25. avgusta. Tretje športne igre bodo potekale v šahu za moške, pikadu za ženske, kegljali bodo moški, prav tako pa igrali tenis in streljali. Kaže, da so organizatorji povsem spregledali ženske, kot da ne bi znale drugega kot metati pu- ščice. Morda jih bo prav to spodbudilo k večji udeležbi. MG Nekoč običajno je danes zanimivo s koračnicami in poskočnicami v zgodnjih jutranjih urah doma- ča godba na pihala ni le prebujala občanov krajevne skupnosti Destr- nik, temveč je hkrati naznanjala začetek 8. kmečkega praznika. Nede- lja, 14. avgusta, seje tako za Destrničane začela neobičajno: vznemir- ljivo. a slovesno. Prizorišče osrednjega sporeda, ki ga že osem let zapored pripra- vljajo člani domačega Turističnega društva, je bila tudi to pot velika asfaltirana ploščad pred gasilskim domom. Kljub tropski vročini, ki se je v zgodnjih popoldanskih urah razplamtela celo do 32° C\ se je tukaj zbrala množica domačinov, okoličanov pa tudi nekaterih turi- stov, da bi si ogledali nenavadno povorko. Na traktorskih prikolicah so kmečki možje, žene, nekdanji domači obrtniki in spretneži vseh vrst prikazali za vaško okolje nekoč povsem običajna dela in opravila. Prve so se v povorki pojavile terilje in s pomočjo doma narejene lesene priprave, imenovane trlica, lomile in mehčale lanena stebelca. Teriljam so sledile predice. Z urnimi prsti, še vedno vajenimi tega dela, so iz lanenega prediva izvabile nekaj nitk in jih nato zvile v eno samo. Ob petju je je vrteče se vreteno »nabiralo« meter za metrom, dokler je ni bilo dovolj za izdelavo domačega ali »hodnega« platna. Tako, »na roke«, so nekoč mlatili in v znoju svojega obraza pridelovali zrnje za vsakdanji kruh. Tudi obdelava goric je nekoč terjala pridnih in požrtvovalnih rok. Pone- kod, na strmejših »bregih«, še danes! Ni bilo teras, ne strojev, ki bi zo- rah ali zmehčali zemljo med tresjem, ni bilo motornih iiri/gain zoper škodljivce ... Vsa najtežja dela, od rigolanja, kopanja, gnojenja, rahlja- nja, do škropljenja ... vse je bilo potrebno opraviti »na roke«. (Nadaljevanje prihodnjič) Besedilo in foto: I. C. 10 - ZA RAZVEDRILO 18. avgust 1988 — TEDNIK TEDNIK - 18- avgust 1988 OGLASI IN OBJAVE - 11 Ustanovni in častni član društva Janez Pintarič Je prere/al vrvico pred novim domom (Foto: O. Laura.) Boter novega orodnega vo/ila Je krstil avtomobil in šoferja. (Foto: D. Laura.) V Zamušanih so odprli nov gasilski dom Začetki gasilstva v tej vasi, ki Jc na območ- ju krajevne skupnosti Gorišnica, segajo v leto 1952. Takrat, 19. marca, so imeli ustanovni občni zbor, na katerem so ustanovili prvo ga- silsko četo s sedežem v Gorišnici. Pridružila se ji je še ženska desetina in kmalu zatem so začutili potrebo po gradnji gasilskega doma. Naslednje leto je že bil pod streho, za njimi 2388 udarniških ur, v njem pa sposojena ro- čna gasilska brizgalna iz matičnega društva v Gorišnici. Tri leta kasneje so gasilski dom predali namenu in poskrbeli tudi za osnovno opremo. Danes je v domu trgovina. Sledili so tudi prvi tekmovalni uspehi tretje mesto ženske desetine na tekmovanju v Kranju ter nato 6. mesto v .lugoslaviji, ko so v Titovem Užicu zastopali Slovenijo. Povabili pa so jih tudi v Avstrijo in na druga srečanja, od koder so prinašali pokale, priznanja, diplome in druga gasilska odličja, tudi za mnoga prva mesta. V letu 1978 so podirali staro Intesovo zgradbo, od koder je prišla osnova za nov sedanji gasilski dom. Vaščani so darovali les in 2. maja 1979 prvič zarili z lopatami \ ilov- nato zamušansko zemljo. Delo je steklo in prva društvena konferenca je bila v novem domu že 21. februarja 1981. "leta. Leto kasne- je so uredili še zunanjost in tako postopoma do danes, ko so v nedeljo, 14. avgusta, dom tudi uradno odprli. Lani so kupili novo orod- no vozilo in ga ob nedeljski slovesnosti tudi krstili. Prek 13.500 udarniških ur, 1000 stroj- nih, hrana in pijača - to je bilanca akcije, ki je tekla devet let in je danes ponos vse vasi, krajevne skupnosti in gasilstva nasploh. Če- stitamo! mš Peta noč v znamenju jubilejev v soboto, 20. avgusta, bo pred IVIercatorjevo blagovnico znova veselo, \1ipovci pripravljajo tra- dicionalno /aba\ no prireditev, ki jo namenjajo potrošnikom in svojim delavcem. Peta Mipova noč bo tudi letos prijetno dožive- tje z veliko glasbe in drugim privlačnim programom. Oblju- bljajo, da bo za vsakogar nekaj. Začeli bodo ob 18. uri. l etošnja prireditev sovpada z vrsto jubilejev. Letos mineva 34 let od začetkov organizirane tr- govine v Ptuju: leta 1954 so usta- novili tri trgovska podjetja Iz- biro, Merkur in Panonijo. Mi- povci dodajajo še dva jubileja: 18 let, odkar so se vključili v Mercatorjevo družino, in lO-le- tnico Ml'P-a; v letu 1978 sta se povezali nekdanji trgovski orga- nizaciji Izbira in Panonija. Dosežki minulih let so spod- budni. Skoraj dvajset let pri Mer- catorju jim je prineslo veliko. Zgradili so več novih trgovin: šestnajst samopostrežnic, od tega sedem v okviru MlP-a, preuredi- li pa skoraj vse obstoječe proda- jalne. Poleg tega je napredovala veleprodaja. Na Rogozniški cesti je pred 15 leti pričel rasti blago- vni center. Letos je pridobil do- datnih pet tisoč kvadratnih me- trov prostora. To je hkrati ob de- setletnici tudi največji uspeh. Uspešno razvijajo kooperacijsko sodelovanje z zasebnimi obrtni- ki. F'oslovne enote so ustanovili \ l^uju, Mariboru in v Ljubljani. V Kidričevem so posodobili pro- izvodne prostore, v Ptuju pa ustanovili obrat, v katerem dela- jo za izvoz za firmo VOSShN. Ne nazadnje so uspeli v računal- niški obdelavi podatkov. Zanimivo je, da so omenjeni uspehi tudi rezultat odrekanj za- poslenih. saj so v preteklosti pre- jemali (in še danes je tako) oseb- ne dohodke, ki so nižji od občin- skega povprečja in od povprečja dejavnosti. V soboto se bodo na slavno- stni seji samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije zahvalili vsem, ki so na kakršen- koli način prispevali k uveljavi- tvi trgovine v Ptuju. Petnajst de- lavcev bo prejelo zlato značko Mercatorja za delovne uspehe, dobro delo v samoupravnih or- ganih in na družbenopolitičnem področju. MG Spretni traktoristi Občinsko traktorsko prvenstvo je že tradicionalna prireditev, ki jo pri- pravljata ptujska in lov renska zadru- ga ter občinska konferenca ZSMS v Ptuju. Tokratno prvenstvo je bilo v Lovrencu na Dravskem polju, pri or- ganizaciji in izpeljavi pa so pomagali tudi delavci — predvsem strokovnja- ki iz Kmetijskega kombinata in Ob- dravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo. Žal pa na to tradicionalno prireditev prihaja vsako leto manj traktoristov, ki bi se potegovali za la- skavo lovoriko najboljšega traktorista v občini. Letos je na tekmovanju sodelovalo 21 traktoristov. 11 je bilo mladih za- družnikov - spodnja starostna meja je šestnajst, zgornja sedemindvajset let, starejših kmetovalcev je bilo 6, prav toliko pa je tekmovalo tudi pio- nirjev. Traktoristi so se pomerili v oranju z dvo- in tribrazdnim plugom, v spretnostni vožnji, reševali pa so tu- di teste. Absolutni zmagovalec tekmovanja traktorist, ki je dosegel največ točk — 278 in je bil najboljši med mladimi zadružniki — je Marjan Hasenmaii iz Mihovcev. Pri mladih zadružnikih je bil drugi Miran Obran iz Moškanjcev (273), tretji pa Janko Zavec iz Lanco- ve vasi (230 točk). Med pionirji se je najbolj izkazal Matej Zafošnik iz Pleterij. ki je zbral 232 točk, za njim se je uvrstil z 227 to- čkami Jože Predikaka iz Župečje vasi, tretji pa je bil z 206 točkami Boštjan Drevenšek iz Pleterij. Med kmetovalci, starejšimi od 27 let, je bil tako v oranju z dvobrazd- nim kot tudi s tribrazdnim plugom najboljši Simon Valič iz Borovec, dru- gi je bil v oranju z dvobrazdnim plu- gom Anton Planinšek iz Župečje vasi, tretji pa Franc Zafošnik iz Pleterij. V oranju s tribrazdnim plugom je bil drugi Franc Zafošnik, tretji pa Milan Medved, oba iz Pleterij. Strokovna komisija, sestavljena iz strokovnjakov obeh kmetijskih za- drug, Kmetijskega kombinata in Ob- dravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo, je bila z znanjem tekmo- valcev zadovoljna — posebej v ora- nju, saj so bile razmere zaradi dolgo- trajne suše težavne. Najboljši iz vsake skupine se bodo konec meseca v Bohovi pomerili s traktoristi iz Podravja. Škoda je, da na traktorska tekmo- vanja ne pride več traktoristov, saj je v ptujski občini še prav gotovo veliko takih, ki bi se lahko potegovali za naj- višje naslove ne samo na občinskem. temveč tudi na regijskem in republi- škem tekmovanju. Gledalcev na tekmovanju v Lo- vrencu ni bilo veliko, čeprav bi si tek- movalci še kako zaslužili njihove vzpodbude. d. I. Najbolje je zoral Marjan Hazenmali, ki ga vidimo pri delu. (Slika: JOS) V nedeljo igre v Lovrencu člani gasilskega društva v Lovren- cu na Dravskem polju so pred dvema letoma svečano in delovno proslavili stoletnico. Že takrat so obljubili, da bodo zavzeto delali tudi v bodoče, največjo pozornost pa posvetili opremljanju. Tako so v prejšnjem letu s pomočjo občinske gasilske zveze v celoti opremili kombinirano orodno vozilo, letos pa so največ denarja na- menili za nakup opreme za osebno zaščito gasilcev. Kupili so nove delo- vne in paradne uniforme za skoraj vse aktivne člane društva. Denar za- nje so zbrali sami. Krajevna skupnost jim je plačala delo pri ureditvi poko- pališča, za urejanje živih mej in zele- nic, nekaj denarja pa so dobili tudi od prireditev. Eno takih pripravljajo to nedeljo na športnem igrišču v Lo- vrencu, kjer bodo organizirali najrazli- čnejše zabavne igre z Mitom Trefal- tom. Za zabavo in ples bosta igrala ansambla Ptujskih pet in Kivi. Pripra- vili pa bodo tudi bogat srečelov. Priredjtev bodo lovrenški gasilci pričeli ob 15. uri. MG Praznično na Polenšaku Preteklo nedeljo so na Polenšaku proslavili peti krajevni praznik, pos- večen dogodkom iz NOV in nekate- rim novejšim delovnim zmagam. Mednje uvrščajo zlasti modernizacijo nekaj več kot kilometer dolgega odse- ka zdaj že asfaltirane ceste med Po- lenšakom in Rotmanom, gradnjo tra- fopostaj, vzdrževanje drugih cest in uresničitev nekaterih drugih nalog. Na slavnostni seji sta o dosedanjih uspehih in načrtih spregovorila pred- sednik sveta KS Polenšak Franc Pisa- nec in tajnik KS Jože Munda. Kraja- ne Polenšaka in sosednjih desetih va- si, raztresenih po bližnjih gričih in do- linah, zdaj najbolj pesti pomanjkanje pitne vode in telefonska tišina. Zato bo večina prihodnjih prizadevanj usmerjenih v širitev vodovodnega in telefonskega omrežja. Na proslavi so podelili priznanje svojima prizadev- nima sokrajanoma Jožetu Golubu in Janku Vičarju. Njima in vsem kraja- nom je čestital ob prazniku v imenu skupščine občine Ptuj Anton Veliko- nja. Po slovesnosti v domači dvorani so domačini in gostje odšli v povorki k osrednjemu dogodku - otvoritvi ce- ste med Polenšakom in Rotmanom. Ob cesti živeči krajani so se pripeljali na traktorjih in drugih kmečkih vozi- lih ter na njih predstavili del svojega vsakdanjega delovnega utripa. Otvo- ritveno vrvico je prerezala predsedni- ca gradbenega odbora Frida Brenčič. V nadaljevanju prazničnega popol- dneva so se izkazali člani GD Polen- šak. Pionirji so uprizorili suho, člani pa mokro gasilsko vajo. Na gasilski veselici je veselo zaigral ansambel Komet. JOS Polenški pionirji-gasilci med svojo suho vajo. Foto: JOS Rodile so: Zlatka Šilovinac, Majšperk 69 — Luka; Marija Kocmut, Trnov- ska 31, Svetlano; Mira Viher, Gresovščak 2 — Denisa; Violeta Pinterič, Kidričevo, Vlahovičeva 5 — Aleša; Metka Markovič, Ljutomer, Ul. bratov Pihler 8 - Mateja; Majda Levanič, Hrasto- vec 70 — Boštjana; Katarina Gajšek, Breg II — deklico; Ire- na Petek, Ptuj, Trajanova 9 — dečka; Natalija Novak. Stročja vas I — Mateja; Ružica Meško, Drakšl 26 — deklico; Marta Po- lanič, Mihalovci 74 — deklico; Daniela Goričan, Savci 84 de- čka; Zvonka Rozman, Hum 27 — Matjaža. Poroke: Silvo Mohorko, Stogovci 56, in Irena Godec, Stogovci 56; Mi- lan Nedelko, Kidričevo, Indu- strijsko naselje I, in Marina Mo- horko, Kidričevo, Tovarniška c. 13; Jožef Hajšek, Sestrže 23, in Marija Beranič, Pongrce 3; Du- šan Novak, Kidričevo, Ul. Bori- sa Kraigherja 10, in Irena Čuš, Rogoznica, Gomilšakova ul. 5; Janez Selinšek, Janški Vrh 60, in Jožica Pulko, Kočice 24; Branko Pauko, Mestni Vrh 114, in Kristi- na Koren, Jiršovci 46. Umrli so: Ciril Jerebič, Dornava 90, roj. 1936, umrl 6. 8. 1988; Milan Bru- men, Ptuj, Hauptmaničeva ul. 7, roj. 1921, umrl 8. 8. 1988; Marija Sakelšek, Šturmovci 17, roj. 1906, umrla 8. 8. 1988; Marija Janžekovič, Bukovci 156, roj. 1906, umrla 9. 8. 1988; Marija Škrinjar, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1903, umrla 9. 8. 1988; Jožef Predikaka, Ptuj, Seliškarjeva 14, roj. 1928, umrl 10. 8. 1988; Maks Mernik, Krčevina pri Ptuju 62, roj. 1950, umrl 11.8. 1988. Izžrebani reševalci nagradne križanke V 30. številki Tednika je bila objavljena nagradna križanka LESA — trgovine s kurivom, gradbenim materialom in lesom. Prejeli smo 495 rešitev, pravilna rešitev je bila geslo: PETIN- TRIDESET LET S SVOJIMI KUPCI. V radijski oddaji 15. av- gusta smo izvedli žrebanje, nagrade pa prejmejo: 1. nagrada — 30.000 din: Ida Štibler, Vrazova 5, Ormož 2. nagrada ~ 25.000 din: Angela Habjanič, Lancova vas 39, Vi- dem 3. nagrada — 20.000 din: Milena Mlakar, Popovci 8, Ptujska Gora 4. nagrada — 15.000 din: Milan Hedžet, Hardek 9, Ormož 5. nagrada -- 10.000 din: Štefka Sirec, Trubarjeva 11, Ptuj Nagrajencem čestitamo. Nagrade, ki jih prispeva DO Les Ptuj, bodo prejeli po pošti. JB FH) NASIPI NAVZDOL V SMRT Prejšnji teden se je na regio- nalni cesti zunaj naselja Popovci pripetila huda prometna nezgo- da, v kateri je izgubil življenje 27-letni Drago Šel iz Jurovcev. Drago se je peljal z osebnim av- tomobilom, izgubil je oblast nad vozilom in čez bankino zapeljal po nasipu navzdol. Pri tem se je vozilo obrnilo na desni bok in voznika je vrglo na desni sedež. Okno je bilo odprto, streha je vozniku stisnila glavo in je na kraju nesreče umrl. MOTORIST HUDO POŠKO- DOVAN V Hajdošah seje v nedeljo pri- petila prometna nezgoda, ki jo je zakrivila neprevidna sopotnica v osebnem avtomobilu. Od Skorbe proti Zlatoličju je vozil osebni avtomobil Joanis Vagiakis. drža- vljan ZRN. Pred njim je bila dol- ga kolona vozil, zato je svoj avto ustavil v Hajdošah. Za njim je pripeljal voznik kolesa z motor- jem Dušan Irgolič iz Maribora. Potnica v osebnem avtomobilu Helga Vagiakis je nenadoma odprla vrata avtomobila, ne da bi se prepričala, ali to lahko sto- ri. Irgolič se je zaletel v vrata osebnega avtomobila, padel po cestišču in se hudo ranil. STPUŽMCA POŠKODOVALA DKLAVKI ROKO V delovni organizaciji TAM, TOZD Zavore v Ptuju, se je prejšnji teden pri delu na stružni- ci huje poškodovala delavka Mi- lica Presečki iz Zgornjega Velov- leka. Stružnica ji je najprej prije- la zaščitno rokavico, potem pa ji je hudo poškodovala desno ro- ko. Odpeljali so jo v ptuj>ko bol- nišnico. F F Dne 3. 8. 1988 sta miličnika PM Ptuj med opravljanjem na- log opazila dve mlajši osebi, ki sta se peljali i. neregistriranim mo- tornim kolesom po Potrčevi c. v Ptuju. Ko sta osebi opazili milični- ka v službenem avtomobilu milice, je voznik nenadoma zavil v de- sno v Volkmerjevo ulico, kljub temu da je iz smeri njegove vožnje bila na semaforju prižgana rdeča luč. Miličnika sta se odpeljala za mladoletnima osebama proti zgradbi otroškega vrtca na Potrčevi cesti, nato pa do stanovanjskega bloka na Ziherlovi ploščadi št. 5. Mladoletni voznik je moral ustaviti s kolesom zaradi prekopane ulice in sta ga miličnika dohitela. Fden od miličnikov je mladole- tnika udaril in s tem prekoračil dana pooblastila. O tem Je PM Ptuj prejela anonimno obvestilo in ga takoj posredovala L'NZ Ma- ribor. Delavci inšpektorata milice so ugotovili, da Je delavec PM Ptuj prekoračil pooblastila, zato je bil zoper nJega takoj uveden disciplinski postopek, podana pa bo tudi kazenska ovadba TJT- enoti v Ptuju zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 198. čl. KZ SR Slovenije, zoper mladoletnega voznika pa bo podan pred- log za uvedbo postopka o prekršku občinskemu sodniku za prekr- ške v Ptuju zaradi kršitev določb 6. in 24. točke 208. člena, 36. toč- ke 209. čl. in 18. tč. 212. čl. ZTVCP, ker Je vozil neregistrirano motorno kolo, brez opravljenega vozniškega izpita, brez varnostne- ga šlema in zapeljal y križišče v času, ko Je z njegove smeri vožnje bila prižgana na semaforju rdeča luč. O podvzetih ukrepih zoper miličnika in zoper mladoletnega voznika so bili obve' .eni starši prizadetega mladoletnika. IZ PISARNE LNZ TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec, Marjan Šneberger in Nataša Vodušek ter novinar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio—Tednik, tele- fon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša - 25.000 dinarjevj^ za tujino ] 40.000 dinarjev. Ziroračun pri ! SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti- j ska ČCP Večer, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v pro- metu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se te- meljni davek ne plačuje.