Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« . v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 6-—
» Nemčijo.............» 7 50
» ostalo inozemstvo .	» 9'—
za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h. med besedilom po 20 h za 1 cma vsa kokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedilom po 20 h za 1 cma. — Za male o g 1 a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 4o h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravniélvo lista „Mir‘‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 20. septembra 1918.
Št. 38.
Hussarekovo državno šušmarstvo.
Slovanski narodi naše monarhije vstajajo k novemu življenju. Svetovna vojska jim je prinesla toliko gorjà, da se hočejo za vedno zavarovati, da se preganjanja Slovanov nikdar ne povrnejo več. Kot državljani druge, tretje in zadnje vrste smo bili zlasti Jugoslovani od vseh vlad zanemarjani, zatirani, takorekoč brezpravni.
Nobena olepševalna beseda ministrskih predsednikov teh dejstev ne more utajiti, naj jih tudi tajé, kakor hočejo. Kulturne razmere koroških' Slovencev, umiranje naše narodne meje vpijejo do nebà in glasno obtožujejo. Naš glas je slišal vesoljni svet in ga je razumel, le naši okosteneli državniki na ministrskih sedežih ne! Ti še vedno sanjajo o starih razmerah v Avstriji in govoričijo nemškim in židovskim časnikarjem o prekrasnih razmerah v Avstriji; menijo, da so s takimi govori spravili s sveta klice Slovanov po samostojnosti in neodvisnosti.
Ko je Seidlerjevo dedščino nastopil baron Hnssarek, od njega pač nismo pričakovali velikih dejanj, ki bi zadovoljila Jugoslovane, Čehe in Poljake. Saj se je splošno smatralo, da bo Hussarekovo ministrstvo pripravilo le pot novemu „velikemu državniku4*, ki bo izpremenil lice države. Toda Hnssarek tudi te nade ni izpolnil. Po njegovem zadnjem govoru pred nemškimi časnikarji ob kupici vina na Dunaju, dne 11. septembra, ga lahko prištevamo v vrsto „ modernih44 avstrijskih državnikov: Stiirgkh, Clam-Martinic, Seidler, Hnssarek ...
Hnssarek jev petem letu svetovne vojske, ko je mir odvisen od pametne rešitve nacionalnega vprašanja, ki bi zadovoljila vse narode, govoril med drugim tako-le:
,Ena od misli, ki se iz tabora naših sovražnikov vedno oznanja, da bi kalili vodo, je fraza (prazna beseda) o tlačenih. narodih in o potrebi, da se osvobodijo s pravičnim mirom. Kako je v resnici pri nas s tlačenjem? Je-li morda avstrijska država nasproti temn ali onemu narodu uganjala irsko politiko ali njihov razvoj zanemarila kakor carska Rusija razvoj svojih narodov ob meji ? Ali je kaka draga iz več narodov sestojeca država, ki bi bila na tako odločen in korenit način sprejela v svojo karto misel enakopravnosti vseh narodov, kakor je to v členu 19 našega državnega temeljnega zakona? In ta enakopravnost se praktično prenaša v pravico do varstva in negovanja narodne posebnosti in kulture, dolžnost v javnem življenju, ki jo varuje državno sodišče. Ta dolžnost ni samo kak list papirja. V resnici so se mogli avstrijski narodi pod varstvom tega državnega temeljnega zakona najbolj svobodno in, reči moram, tudi najsijajneje razvijati.44 Nato opisuje Hnssarek visoko kulturo češkega naroda in izmed najmanjših narodov v Avstriji Italijane, češ da imajo sedemkrat toliko srednjih šol, mnogo več ljudskih šol v primeru s številom italijanskega prebivalstva kakor Italijani v Italiji. Nato je izdal ves svoj veliki državni načrt z odkritvijo, da je ustava ogrske krone nedotakljiva in se mora varovati misel enotne države; tudi pomlajena Avstrija bo ena krepka
Avstrija!	.	,
To se pravi: Monarhija naj ostane v celoti takšna, kakor je bila, Ogri naj v onostranski polovici zatirajo narode, v tostranski polovici pa naj gospodarijo tlačenim narodom Nemci; izpre-menilo bi se le nekaj malega, tako malo peska v oči natrositi, potem pa naprej Ijeno pesem o zadovoljnih narodih v Avstriji, o najbolj demokratični državi na svetu, kakor je
imenoval Avstrijo Czernin.	.	....
Hussarek je govoril pred nemškimi časnika^., kakor bi se pač ne drznil govoriti - v državnem zbora. Takó govoré le državniki ki odhajajo m ki so zapravili ves up, da so sposobni rešiti svojo nalogo !
Ministrski predsednik baron Hussarek se je začel sklicevati na § 19 državnega temeljnega zakona, ko smo se na jugu države nehali pri svojih pritožbah sklicevati na ta §, ke je ostal le — na papirju!
Baronu Hussareku je kot bivšemu naučnemu ministru dobro znan boj koroških Slovencev za-, slovensko šolo. V tem boju smo zmagali v vseh slučajih (1. 1910. in 1911.) v zadnji inštanci, pri — državnem sodišču, ki je razsodilo, da je na-učno ministrstvo kršilo § 19, toda ta „dolžnost javnega življenja44, — da se izrazimo s Hussare-kom — je ostala samo — na papirju. Slovenska deca se je nadalje vzgajala v koroških šolah tako, da se ni naučila ne pisati ne brati v maternem jeziku in da se ji je še naprej vcepljal v šoli strup sovraštva do lastnega naroda. Tako smo se kulturno razvijali, da v naših šolah ni bilo slišati prelepih slovenskih narodnih pesmi, marveč je iz grl slovenskih otrok zvenela „Die Wacht am Rhein44. Slovenskim otrokom je še nadalje fanatično nemško učiteljstvo pobiralo celò — slovenske katekizme, in noben § 19 in nobena vlada temu kulturnemu škandalu ni naredila konca. Po vseh uradih v slovenskem delu Koroške sedijo tujci, ki šikanirajo naše ubogo ljudstvo. V slovenskem velikovškem okrajnem glavarstvu so bili med vojsko prestavljeni zadnji slovenski politični uradniki in so bili zamenjani s „Volks-ratovci44. Tak svoboden in sijajen razvoj je osrečeval koroške Slovence v preteklosti. Gr. Hussa rek bi nas s tako „svobodo“ rad osrečeval še zanaprej. Slovenci nimamo nobene gospodarske šole, le eno gospodinjsko šolo imamo, ki si jo pa moramo vzdrževati iz lastnih sredstev, brez vladne podpore.
Gospod Hnssarek je slep za svetovne dogodke in krepko voljo tlačenih narodov; zato bodo šli dogodki preko njega in vseh, ki hočejo ostati gluhi in slepi. Jugoslavija vstaja, ali s Hussarekom ali brez Hussareka, to je za nas vseeno; če je pa njemu vseeno, to je pa njegova reč! Mi smo se naveličali, opozarjati in opominjati vlade, ker so vsi naši glasovi ostali glas vpijočega v puščavi!
Stražite slovensko zemljo!
Koroški Nemci so vse javno gospodarstvo v deželi monopolizirali; vse tozadevne akcije imajo pridevek „koroško“, po svojem delovanju pa bi morale nositi pridevek «vsenemško44. Z gospodarsko politiko bi bili radi uničili slovenskega kmeta na Koroškem. Pri tem jim je vsikdar vlada šla na roko. Med vojsko so ustanovili „Karntner Bank44, ki skuša spraviti ves kmetski kapital v nemške roke. Koroška vnovčevalnica za živino, ki jo vodi narodni odpadnik Schumy, je dobila med vojsko od deželne vlade monopol za nakupovanje in prodajanje živine; ta vnovčevalnica ne izplačuje kmetom rekvirirane živine na roko, marveč po „Karntner banki44, ki izplačuje kmetom šele čez mesec dni in še pozneje. Tako tečejo obresti v bančno blagajno namesto lastnikom — kmetom. Ker prihaja denar iz cele dežele, si lahko mislimo, kako banka raste; saj je ustanovila že v Volšpergu podružnico. Kam bo šel ves ta dobiček ? Zoper Slovence, ki so po vladni uredbi prisiljeni, da proti svoji volji te zavode podpirajo v lastno škodo in pogubo.
Nemci so ravnokar ustanovili dražbo z omejeno zavezo po imenu «Kiirntner Bodenvermitt-lnng“, katere pravi namen je, urejevati prodajo in nakup zemljišč na Koroškem tako, da bodo prihajala slovenska posestva v nemške roke! Ta »koroška44 (beri vsenemška!) posredovalnica ni nič drazega kakor od vlade koncesijonirana „Sud-marka44 v deželni obleki. Člani te koroške „Sud-marke“ so: »Verband der Karntner Sparkassen44, der Landesverband der landwirtschaftlichen Ge-
nossenschaften, deželni hipotečni zavod, Sudmark, predsednik nemškega Volksrata na Koroškem vitez Maks Burger, Karntner Bank, celovška podružnica centralbanke nemških hranilnic, koroška vnovčevalnica za živino, Holzvenvertungsgesell-schaft v Celovcu, Holzhandelsgenossenschaft v Beljaku, baron Franc Aichelburg-Labia za Karntner Kriegsbauherstellungspatenschaft (ne berite tega izraza glasno, da se vam jezik ne zlomi).
Slovenski posestniki, čuvajte slovensko zemljo pred grabežljivim tujcem. Vsa vabila te »koroške Sudmarke44 v peč! Ko se ustanovi pododbor Narodnega sveta za Koroško, — v najkrajšem času — se bo z zadevo natančneje pečal. Slovenske posojilnice bodo morale v tej zadevi biti posebno pozorne, da varujejo in ščitijo posest našega kmeta. Tudi ta nemški naskok bomo znali-odbiti, ako bodo le slovenski posestniki sami storili svojo dolžnost! Dolgo, trdno upamo, itak ta boj ne bo trajal, ker ga bo končala Jugoslavija!
Avstrija ponuja mir.
C. in kr. vlada je poslala na sovražne države povabilo na neobvezen, zaupen razgovor, ki naj bi odstranil medsebojna nezaupanja in ugladil pot mirovnim pogajanjem. Nota se je poslala tudi zaveznikom. Nevtralne države so bile o tem koraku le obveščene, ne pa na razgovor povabljene. Tudi sv. očetu se je sporočila vsebina note v posebni obliki.
Nota se spominja mirovne ponndbe centralnih držav 12. decembra 1916, spominja na govore Wilsona z dne 12. februarja in 4. julija 1918 in povdarja, da bi Wilsonova načela na strani centralnih držav menda ne našla odpora, seveda ako bodo namenjena na splošno in bi bila združljiva z življenjskimi interesi centralnih držav in njunih zaveznic. Konečno povdarja nota, da so vse vojskujoče se države dolžne skupno preiskovati, ali bi sedaj ne bilo mogoče, napraviti konca grozni borbi, po tolikih letih žrtev polnega, pa neodločenega boja, katerega potek kaže le na sporazum.
C. in kr. nota predlaga tak zaupen in neobvezen razgovor o glavnih načelih mirovnega sklepa v kakem kraju v kaki nevtralni državi in v bližnjem času, o čemer naj bi se še dogovarjali. Govorilo bi se odkrito in prosto o vseh zadevah, ki jih je treba določiti.
Nemčija se te mirovne akcije ni udeležila, vendar je c. in kr. vlada izdala to noto v sporazumu z Nemčijo. Saj je Nemčija miru ravno tako potrebna kakor Avstro-Ogrska. Podkancler pl. Payer je govoril 12. sept. na javnem shodu; šel je celò dalje kakor naša vlada in izjavil, da bodočega miru ne bodo sklepale vlade same, ampak v tesnem sporazumu z vsem ljudstvom.
Politični pregled.
Protirevolucija na Ruskem — Petrograd gori.
Preko Kodanja je došlo poročilo, da je v Petrogradu izbruhnila protirevolucija, v kateri so zmagali proti boljševikom socialni revolucionarci. Mesto gori na 12 krajih. Boj je trajal 24 ur, ponekod pa se boji še vršijo. Po mestu ležijo kupi mrličev. V Moskvi se hočejo boljševiki vzdržati s strahovlado. Svoje nasprotnike neusmiljeno morijo, tudi par bivših ministrov so umorili. Ugledne osebe so zaprli kot talnike. V Moskvi so zaprli 36 Angležev kot talnike ; ako bi Ljenin umrl, jih usmrtijo. Zastopniki nevtralnih držav so protestirali proti aretacijam in usmrtitvam.
Državni zbor
bo sklican 1. oktobra. Globoko obžalujemo, če koroški Slovenci pri teh važnih sejah ne bomo imeli svojega zastopnika. Kriva je vlada in bo čutila zato v zbornici posledice.
Nemški cesar delavcem.
V Essenu je 11. t. m. nagovoril cesar Viljem delavce Kruppove tovarne. Pozival jih je, da po-trpe: Marsikaj bi se bilo lahko drugače uredilo, in da je zato tupatam nevolja, se ni čuditi. „Vsakdo ve, da nisem opustil nobenega koraka, da bi bil to vojsko skrajšal." Sovražniki ponudenega mini 1. 1916. niso marali. Sovraštvo je pri sovražnikih, German pa, je dejal cesar, ne pozna sovraštva. Na delavce in na ves nemški narod je naslovil besede: Zame in za moje razmerje do mojega naroda so merodajne moje besede z dne 4. avgusta 1914: „Ne poznam več nobenih strank; vsi se moramo združiti v eno celoto. Bodite trdni kot jeklo!" Pozval je delavce k prisegi: „Hočeiifo se bojevati in vzdržati do zadnjega. V to pomagaj Bog! In kdor to hoče, ta naj vstane in odgovori z dà!" (Vsi so odgovorili: dà!) Ob slovesu je cesar dejal: „Nemci, meče kvišku, močna srca in napete mišice za boj proti vsemu, kar je proti nam, in naj še tako dolgo traja. V to nam pomagaj Bog! Amen. In sedaj zdravi, ljudje!"
Italija In Jugoslovani.
London, 16. sept. Italijanska vlada je sporočila vladam antante, da soglaša z gibanjem jugoslovanskih narodov v dosego svobodne države in da kot predhodnika jugoslovanske armade sestavlja močno-jugoslovansko legijo v Italiji.
Grof Tisza v Zagrebu.
Grof Tisza se je mudil v Zagrebu. Dve uri se je posvetoval z baronom Mihalovičem, potem je obiskal še sekcijskega načelnika dr. Kriškoviča in grofa Kulmerja. Njegov obisk v Zagrebu je v zvezi z rešitvijo jugoslovanskega vprašanja.
Poljska ljudska stranka
je na zborovanju v Tarnovu na predlog poslancev Vitosa in Tetmayerja sprejela resolucijo, v kateri protestira proti ponovni razdelitvi Poljske. Zato, pravi resolucija, ker prihajajo slovanski narodi poljskemu narodu, priznavajo Poljaki, da je potreben sporazum in tesen stik s slovanskimi brati v svrho skupnega postopanja, ter poživljajo klub Poljske ljudske stranke v državnem zboru, naj v Poljskem kolu dosežejo, da bo to zastopstvo ustanovilo in gojilo sporazum s slovanskimi strankami.
Vojni položaj.
Na francoski fronti se vršijo brez prenehanja boji, pri katerih se Nemci, kakor poročajo, neopaženo in sistematično umikajo. Angleži in Francozi stojé pred Hindenburgovo črto Armentieres— Arras—St. Quentin—La Fére—Reims, ki so jo pa v smeri Arras—Cambrai in Bapaum—Cambrai že daleč prekoračili. Nemški vojaški kritiki razglašajo, da so ta mesta zadnje oporne točke na Francoskem in da bi se morali Nemci umakniti na nemško mejo, ako bi se sovražniku posrečilo to črto zavzeti. V kotu St. Mihiel (južno od Verduna in vzhodno od Maase) so se Nemci pred pritiskom Amerikancev prostovoljno umaknili na novo črto Fresnes—St. Hilaire—Baumont—Rem-bercourt—gozd pri Rappes. Ameriške čete so tu, podpirane od Francozov, v veliki premoči. Umikanje Nemcev so tu krile avstrijske čete. Ameri-kanci poročajo, da so ujeli v tem odseku 13.300 mož. Kje da namerava sedaj general Foch (izgovori Foš) napraviti glavni sunek, še ni bilo opaziti nobenih znamenj.
Amerika se pripravlja za daljše vojskovanje. Uradno poročilo iz New Yorka pravi, da je z rekrutiranjem mož od 18 do 45 let dobila ameriška armada prirastek 14 milijonov mož. S tem naraste ameriška vojaška moč na 24,400.000 mož. Med vpisanimi se nahajajo tudi Rockefeller in več znanih milijonarjev. Oficirjev hočejo izvežbati 60.000 do 70.000. V ta namen bodo visoke šole izpremenili v vojaške šole.
Dnevne vesti.
Smrtna kosa. V Kranju je umrla gospa Marija dr. Wilfanova, soproga uglednega tržaškega slovenskega politika dr. Wilfana. Naše iskreno sožalje!
Marijanišče — začetek šolskega leta. Vsi gojenci 'Marijanišča, ki ne delajo ne sprejemnega ne ponavljalnega izpita, morajo priti v Celovec 2. oktobra. Sprejemni izpiti za 1. razred se vršijo 1. oktobra, vpisovanje pa 30. septembra od 9. do 12. in od 3. do 6. uri v ravnateljevi pisarni. Ponavljalni izpiti se vrše 1., 2. in 3. oktobra.
Odpust starejših letnikov. Vojaška uprava je bila izdala novo naredbo, da mora biti odpust 50 letnih končan z minulim 15. septembrom, za kar so posamezni poveljniki oddelkov osebno odgovorni. Takoj nato se prične odpust 49 letnih, ki mora hiti končan do konca tega leta.
Tobakarjl so v nekem nemškem kraju na Koroškem imeli smolo. Vsled pomanjkanja tobaka so ga sami vsej ali, pa prežeče oko financarjev se je po tobačnih rastlinah ravno tako poželjivo oziralo kakor tobakarji sami. Financaiji so po-pipali tobačne rastline z zemljo na koreninah vred, vse skupaj lepo stehtali in naložili neprevidnim tobakarjem visoke globe.
Razširjanje letakov državi sovražne vsebine. Zadnji čas so sovražni letalci ponovno metali doli letake z državi sovražno vsebino. S tem se javno poziva, da se taki letaki oddajo najbližnji varnostni oblasti. Prepovedano je imeti in razširjati take letake, kar bi politične oblasti kaznovale.
Napad s plini na Dunaju. Neki oficirski sluga je pred nekaj dnevi nesel kovček svojega stotnika na kolodvor. Na potu so ga dobili v roke dunajski „platenbruderji“ in so ga spravili v omotico, da se sam ni zavedel kdaj. Kovček so odprli, oropali in jo odkurili. Ko se je sluga zopet zavedel, je s potrtim srcem pred praznim kovčkom premišljeval o nevarnem napadu z neznanimi plini na dunajski fronti.
Kazaze. (Padlima vojakoma^v zadnji spomin.) O rajnem nepozabnem Šumahovem Pavlu, o katerega smrti smo že poročali, piše g. vojni kurat A. Fickert, Fp. 512, 6. 8. 1918: ,,Pavel Schein je previden s sv. zakramenti za umirajoče v tukajšnji bolnišnici umrl. Vzrok smrti je bil: strel skoz golen, sepsis. Pri mojih obiskih je rekel, da ima samo to željo, priti v domovino, še enkrat videti svoje drage in potem doma umreti. Ni mu bilo usojeno. Leži pokopan na novem vojaškem pokopališču v Levico v lastnem grobu štev. 105. Lepa smrt naj bo žalujočim sorodnikom njegovim tolažba, da se sedaj, rešen svojih bolečin, veseli večnega mira." O Janezu Petelnu pa je do-šla na njegovo sestro Otilijo Peteln 16. 7. 1.1. sledeča dopisnica: „Cenjena gospodična! Na Vašo karto, katero ste pisali Vašemu bratu, Janezu Petelnu, Vam moram odgovoriti jaz, ker je On, moj prijatelj, na 29. mal. srpana 1918 predpoldne od granate zadet kot junak za domovino in cesarja svoje življenje dal. Ne žalujte preveč, saj je padel kot pravi, vrli avstrijski vojak. Pozdravljam Vas Vam neznani Kaiser, četovodja." Počivajta v miru!
Šmarjeta pri Telenbergu. (Obesil) se je v noči na 13. sept. Jožef Podlesnik, hlapec pri Homarju. More se tudi nekako imenovati žrtev vojske, zakaj v vojski si je trajno pokvaril levo roko in je večkrat tožil o tem. In tako je 231etni mladenič sam šel v smrt. Bog daj našim ubogim invalidom zadosti krščanske potrpežljivosti!
Žvabek. Tukajšnji kmet je krmil ovna, da bi si s sosedom na Malo Gospojnico privoščila kos mesa. Oven se je pred 4 tedni izgubil, zastonj je bilo vse popraševanje in iskanje. Neka posestnica v sosednem kraju ga najde in ker ni bil drag, ga pridrži in ga še bolj pita, seveda zase, ker ni bil tamkaj doma, ga na paši vselej otveže. Na Malo Gospojnico je oven privezo vtrgal in vesel priskakljal k pravemu gospodarju. Namesto da bi ovna južinali, je prišel oven sam k južini in si je na ta način življenje podaljšal. Ker taka prilastitev tudi v vojnem času ni dovoljena, se za zadevo zanimajo orožniki. Bodimo pošteni, ker ima nepoštenost tudi dandanes le kratke noge ! — Brnkov Miha si je izbral za nevesto Metlarjevo Rozo. — Mlada Pistotnikova Barbika popelje pred oltar — kakor hitro dobi mladi ženin od vojaške oblasti dovoljenje za ženitev — Kulmeževega Franca iz Belšaka. Bilo srečno! Morda so taki pojavi znamenje bližajočega se miru? Dal Bog!
Tolstivrh. Guštanjski „Volksratovci“ so pripomogli, da je bila naša občina razpuščena. Ni jim ugajal slovenski duh, ki se je zadnji čas nekoliko bolj razširil v občinski pisarni. Zdaj negirata" na občini g. nadučitelj Zeichen s pomočjo g. Osiandra.
Škocijan. Odkar Šmarkež stoji in pomnijo ljudje, se kaj takega tam ni vršilo, kakor 9. sept. Janez Jàger-Polcer v Šmarkežu in njegova ženka Marija, potem Janez Krasnik in njegova res boljša polovica Florijana so obhajali srebrno poroko. Mežnarjeva — Krasnikova — hči Micka pa je stopila v novo zakonsko zvezo z vrlim mladeničem mizarjem Guštinom Tribelnikom. Šmarkeška dekleta, nevestine tovaršice, so pri poročni sveti maši in potem na gostiji pri Klecarju res krasno prepevale. Spretno je slavnost aranžiral Adolf Šumah-Konečnik. — Dne 17. septembra je v Št. Tomažu pri Celovcu obhajal svojo poroko Janez Škof-Kuster na Selu z Rozino Cehner. Novoporo-čeni in obnovljeni pari naj bodo srečni še dolgo let! — Močno nas jezi slabo vreme. Ajdo, proso in koruzo nam je uničila toča, krompir nam bode pa vsled deževja segnil na polju. Kaj bo, kaj bo, se s strahom vprašujemo vsi.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Zahvala.) C. g. Anton Žak, komendator in župnik na Reberci je daroval naši „Narodni šoli" 10 kron. Za ta blagodušni dar se prisrčno zahvaljuje
vodstvo „Narodne šole".
Naše žrtve.
Ukve. (Žalostno poročilo) je iz Pulja brzojavno prejela spoštovana družina Schnabl, da je tam preminul 12. t. m. sin Krištof. Šele pred par tedni je bil pisal, da je zdrav in se mu dobro godi. Bil je to čvrst, lep, pa tudi vseskozi pošten mož, ki je služil kot orožnik pred vojno v Istri, med vojno pa v Istri in Srbiji in zdaj kot stražmojster zopet v Istri. Znal si je pridobiti srce vsakega, ki je ž njim občeval. Povsod je bil priljubljen. Bog tolaži Schnablovo družino, ki je v vojski izgubila oba sina; kajti drugi ljubljenec, Andrej, čaka na vstajenje tudi v tujini. Padel je v začetku vojske v Karpatih.
Koroški gospodar.
Samooskrba s krompirjem. C. kr. urad za ljudsko prehrano namerava dovoliti, da se kon-sumenti z gotovimi pogoji preskrbijo s krompirjem do gotove množine naravnost od pridelovalca. Tozadevne natančnejše določbe se bodo v bližnjem času naznanile. C. kr. urad za ljudsko prehrano je pa opozoril, da bodo konsumenti v kratkem s krompirjem državnim potom oskrbljeni, vsledčesar svari pred samooskrbovanjem po pretirano visokih cenah potom vtihotapljenja.
Ukrajinski konji. V Bukovini se dobé ukrajinski konji. Koroška vnovčevalnica za živino jih je naročila 1000. Prva dva transporta, 171 konj, sta že dospela v Celovec. Konji se oddajejo v prvi vrsti kmetovalcem, kijih potrebujejo za vprego, potem pa tudi industrijskim podjetjem in voznikom. Kupci se morajo zavezati, da pol leta ne bodo konj brez dovoljenja prodali. Tudi nekaj ponijev je bilo poleg. Konji so 160—170 cm visoki, poniji pa 135 do 140 cm. Cena je med 3000—7000 K, za ponije med 2000—3000 K. Prijave za nakup se naslovijo na vnovčevalnico v Celovcu ali njeno poslovalnico v Št. Andražu.
Resolucije na občnem zboru S. K. S. Z.
Na občnem zboru Slov. krščanskosocialne zveze v Ljubljani so se v vseh odsekih sklenile resolucije, ki so skupaj program za S. K. S. Z.
V prosvetnem odseku je prof. dr. J. Puntar podal načrt, kako naj se v izobraževalnih društvih začne s sistematičnim poukom o vseh važnih vprašanjih, ki jih je povzročila vojska. Ljubljanska prosvetna (izobraževalna) društva naj se združijo tako, da postanejo nekako „ljudsko vseučilišče". Osrednjo pisarno v Ljubljani naj vodi akademično izobražen mož, ki mora biti dovolj podprt, da se izobrazi na tujem za svojo službo. «Strokovni svet" naj vsako leto izdela načrt za izobraževalno delo. S. K. S. Z. mora imeti svoje glasilo, izdajati brošure, letake itd.
Župnik Finžgar je glede iger predlagal resolucije: Stari repertoar ljudskih iger naj se popravi in dobé nove dobre igre. Popoldanske predstave v ljubljanskem gledališču bodo šola za naše igralce po deželi. Glede petja je stavil kanonik dr. Kimovec resolucije v takem smislu, kakor smo na Koroškem že par let pred vojsko prakticirali.
Kmetijski odsek. Posl. Hladnik je predlagal resolucije: 1. vojakom posestnikom naj dovoli vojaška oblast trajen dopust proti temu, da se zavežejo, oddati gotovo množino poljskih pridelkov za splošno prehrano. 2. Poljedelsko ministrstvo naj preskrbi kmetovalcem zadostno umetnih gnojil. 3. Kmetovalcem naj dajo dovolj petroleja za zvečerno delo. 4. Malih kmečkih mlinov naj vlada ne zapre, ker bi sicer gospodarsko uničila mlinarje, se odrekla davku mlinarjev, silno otežkočila gospodarstvo kmetom in jim potratila časa. 5. Vlada naj oskrbi zadosti cepiva proti svinjski rdečici. 6. Kmetovaci, ki oddajejo svoje predivo ali volno centrali za volno, naj dobé dovolj platna in sukanca (cvirna) oziroma blaga za obleko. Isto velja pri oddaji kož od goveje živine. Oskrbi naj se jim tudi materij al za napravo in popravo kmetijskega orodja. 7. Rekvizicija živine v slovenskih deželah naj se ustavi, ker so iste itak oddale že več kakor druge dežele in je sicer nevarnost, da propade kmetijstvo. 8. Pod nobenim pogojem naj se ne dovoli zvišanje zemljiškega davka. 9. Današnja ljudska šola na kmetih ne odgovarja svojemu namenu. Manjka pravega gospodarskega pouka. Vpelje naj se obvezna nadaljevalna šola za kmetske fante za gospodarsko
Slovenski kmet na pomoč, da ne omagamo!
Vsakemu je znano pomanjkanje v mestih. Za denar ne dobiš potrebnih živil, da preživiš sebe in družino. Pomanjkanje je hudo. Da olajša tiskarna Družbe sv. Mohorja svojemu osobju ta boj za obstanek, se obrača do naših slovenskih kmetov s'prošnjo, da del svojih pridelkov prodajo tiskarni za njeno osobje. Kupujemo vsakovrstna živila, kot krompir (repico), sadje, maslo, kašo i. dr. Če pridete v mesto, pripeljete lahko s seboj ali pa naznanite v tiskarni naslov, da pošljemo koga tja. One kmete, ki so bolj oddaljeni od Celovca, prosimo, da nam potom dopisnice naznanijo, kaj nam morejo prodati in kje. Pišite torej na naslov:
Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Vetrinjsko obmestje 26.
Mi Vam duševno hrano. Vi
nam telesno T
izobrazbo in za kmetska dekleta za izobrazbo v gospodinjstvu. V ta namen je treba temeljito izpremeniti pouk na učiteljiščih.
Delavski odsek. 1. Vsak slovenski delavec krščanskega prepričanja naj vstopi v Jugoslovansko strokovno zvezo. 2. V sedanjem času, ko se maje ves sedanji gospodarski in družabni red, povdarja slovensko delavstvo iznova, da mora vsak zdrav družabni red sloneti na podlagi krščanske etike. 3. Osnuje naj se politično demokratično glasilo za delavce; „Naša Moč“ naj bo glasilo nepolitičnih delavskih organizacij. 4. Vse večje delavske organizacije naj prirejajo pozimi tedenske delavske večere o važnih stanovskih vprašanjih. 5. Vse delavsko konzumno zadružništvo naj se kar najtesneje združi, da bo moglo uspešneje braniti delavske gospodarske koristi. 6. Jugoslovanska krščansko-socialna organizacija smatra za nujno in potrebno, da v boju za zboljšanje gmotnega stanja delavstva nastopajo sporazumno, vzajemno, vse delavske organizacije. (Dr. Mohorič.)
Odsek za „Narodni svet". Dr. Korošec je predlagal resolucijo: S. K. S. Z. vabi svoje članice, da pospešujejo podrobno organizacijo «Narodnega sveta" ter vse njegove sklepe, v kolikor so nepolitičnega značaja, med ljudstvom udomačujejo.
Mladeniški odsek. Resolucija zahteva: da vzgojimo značajen rod, naj se iznova poživi orlovska organicacija, naj se širi «Mladost", želi se večkratna korporativna udeležba božje službe, ob nedeljah popoldne naj se skrbi za pošteno zabavo, kak podučen izlet ali zanimivo predavanje, da se mladina obvaruje nedeljskega pohajanja gostiln, po večjih župnijah se naj ustanové nedeljski rekreatoriji (zabavišča), kjer se z igrami, izleti, telovadbo itd. kratkočasi nedoletna mladina in odtrga vplivu izprijene družbe. Orli naj se pritegnejo kolikor mogoče k sodelovanju pri dobrodelnih ustanovah. (Komljanec.)
Narodno - obrambni odsek : 1.) Načelstvo «Slovenske Straže" se poziva, naj tekom enega meseca skliče občni zbor. 2.) Podružnice «Slov. Straže" se pozivajo, naj skličejo svoje občne zbore in prično z novim delovanjem.
Narodno - gospodarski odsek. Dr. Mohorič: 1. Občni zbor S. K. S. Z. povdarja potrebo, da se po naših izobraževalnih društvih posveti posebna pozornost narodno - gospodarski izobrazbi, 2. izobraževalna društva naj povsod razlagajo nalogo in pomen obrti in trgovine v narodnem gospodarstvu, zlasti trgovsko politično važnost naše zemlje in morja z ozirom na bodočo trgovino osrednje Evrope, posebno pa našega gospodarskega zbližanja s češkim in poljskim narodom. 3. Razlagajo naj pomen in ustroj obrtnih, trgovskih in mornariških šol. 4. Za obrtne in trgovske vajence naj ustanove posebne odseke za njihovo vzgojo in strokovno izobrazbo. 5. Povsod naj vzbujajo smisel in tehnični napredek domačih obrti in za zadružno organizacijo teh obrti.
O ženskem vprašanju in resoluciji bomo o priložnosti posebej razpravljali.
Obnovitev Kanalske doline.
Zima se bliža, vsled vojske porušeni domovi pa so razdrti, kakor ob umikanju Italijanov. Begunci ki so se vrnili v domače kraje, prebivajo deloma po barakah, kjer so zaman čakali na obnovitev. Vladni organi so storili toliko kakor nic, prebivalstvo pa iz lastne moči ne more zgraditi zopet svoje domove, ker mu vsega manjka, pred-
In vendar se mora nekaj storiti ! Prebivalstvo se moti, če bo čakalo na kako uspešno vladno akcijo. Samo mora vzeti obnovo v roke, kolikor je to mogoče. Zahteva naj, da se domače delavske moči na bojišču oprostijo. Žal, da ravno v Kanalski dolini nemškutarija precej cvete in ima potemtakem župane, ki se za ljudstvo vse premalo pobrigajo, pač pa v najlepšem sporazumu z vladnimi organi čakajo — na, čudež z neba.
Mnogi se tudi boje novega vpada I^lijanov. Toda vse to ne sme biti merodajno! Računati je treba s tem, da se danes vendar dobi nekaj potrebnega materijala, četudi težko, pozneje ga morda za dalje časa sploh ne bo mogoče dobiti. Kdor ima kake prihranke, naj jih ne zapira v predale, ampak naloži na stavbni materijal. Kdor pa nima potrebnega denarja, naj si ga dobi od državne pomoči.
Deželno predsedništvo ima na razpolago primeren fond, iz katerega dobijo poškodovanci premoženju in škodi primerne podpore, katerih ne bo treba vrniti. Z dovoljenjem ministrstva za javna dela in za poljedelstvo presegajo te podpore lahko tudi 10 tisoč kron. Ker je pa ta pomoč nezadostna, je ustanovila vlada vojnokreditni zavod za južno vojno okrožje, ki ima sedaj svoj sedež v Celovcu, (Villacherstrafie 6).
Namen tega zavoda je, s posojili omogočiti in olajšati popravo škode, ki jo je trpelo ljudstvo na južnem vojnem ozemlju vsled vojske, ali neposredno vsled obstreljevanja itd., ali posredno vsled evakuacije itd. Vojnokreditni zavod je dobil za to pomožno akcijo od vlade 30 milijonov. Posojila dobé proti primerni varnosti v popravo poslopij ali za zopetno zgradbo, za izvrševanja poklica itd. hišni posestniki, kmetje, trgovci, obrtniki, industrijci, podjetja za promet s tujci (hoteli, gostilne itd.), občine itd. Zavod pa ne daje posojila za nakup ali popravo poškodovane ali uničene hišne oprave ali živil; tudi ne za plačilo davkov, posojil, zaostalih obresti. V ta namen je le omenjeni fond za podporo pri deželni vladi. Prošnje je vložiti pri tajništvu cenzorskega kolegija v Celovcu, Villacherstr. 6. Prošnja je seveda lahko slovenska. V prošnjah je navesti a) visokost škode in kako je nastala, b) visokost zaželjenega posojila, c) namen, za katerega se rabi posojilo, d) premoženjske razmere, e) varnost, ki jo za posojilo nudi, in f) način, kako se misli posojilo vrniti. Prošnji je priložiti potrdilo okrajnega glavarstva v škodi, posestne liste, zemljeknjižne izvlečke itd. Ako poškodovanec ne more dati nobene varnosti za posojilo, prevzame jamstvo država. Posojilo se daje na dolžno pismo ali na menice. Obresti so nizke. V oziru vrednih slučajih se do preteka petega leta po sklenjenem miru z Italijo sploh odpišejo, za nadaljni čas pa tudi znižajo. Navadno se pa določijo na 3, 4, 5 odstotkov in več.
V interesu občinstva samega je, da se za ta zavod in pomoč pri tem zavodu briga; ne pustite vendar, da se poslužujejo ugodnosti in kapitala pri tem zavodu le druge narodnosti ! Natančnejši podatki o namenu in nalogah zavoda se dobé pri okr. glavarstvih, župnih uradih, občinah, v Trbižu bo pa uradoval tudi posebno v ta namen tja poslani uradnik zavoda. Kdaj, se bode naznanilo občinam.
Naši vojaki.
Kraljevo, dne 11.9.1918.
Dragim bratom in sestram v domovini!
Slučajno smo dobili zopet enkrat «Mir" v roke. Vendar se je posrečilo našemu pregnancu, da nas je zopet obiskal. Kako radostno smo ga tukaj vsi pozdravili kot svojega nam dobro znanega prijatelja in zvestega spremljevalca.
Pa kakor hitro ga razprostremo, mi pravi eden mojih tovarišev: Kako to, da samo na štirih straneh? Ali čisto ni mogoče, da bi imelo edino naše glasilo, ki izhaja samo enkrat na teden, vsaj šest strani?
Bratje in sestre v domovini, podpirajte svoje glasilo !
Pa zopet drugi pravi: Jaz ne vem, da iz našega kraja nihče več ne dopisuje v «Mir". Ali ste doma že vsi zaspali?
Res je, da so morale skoraj vse mladeniške organizacije in mnogo društev ustaviti svoje delovanje, ker skoraj vse fante in može je poklical
cesar. Ali kaj pa je z dekliškimi organizacijami? Ali niso ravno dekleta v sedanjem času poklicane, da se potrudijo, da se započeto delo nadaljuje, pa ne, da bi šlo šele rakovo pot?
Vsa čast dekletom, ki so se tako trudile pri nabiranju podpisov za majniško deklaracijo! A s tem še ni vse storjeno, treba se je truditi še naprej.
Vemo, da imate sedaj v letnem času polne roke dela in se morate same truditi, da spravite vse gospodarstvo v red. Pa kakor slišimo od tovarišev, ki prihajajo z dopustov, niste utrujene plesati cele noči in mnogo časa še podnevi zapravite pri plesu in pri raznih neumnostih; (to pač ni povsod ! Ured.) potem nam gotovo ne bote zamerili, če Vas malo spodbudimo. Gotovo, da bodo marsikje tudi izjeme, pa mi vojaki smo pač vajeni reka: Vsi za enega, eden za vse.
Torej kvišku t Vzdramite se ter vsak, vsaka na delo. Storite največ, ko je vsakemu mogoče. Naši nasprotniki naj že po našem glasilu uvidijo, da smo narod, kateri hoče živeti. Nobena vas, nobena občina naj ne bo brez dopisovalcev. Nas vojake zanima vsaka posameznost, katera se dogodi doma.
Nebroj pozdravov Vam pošiljajo
lovci 8. bataljona.
Književnost in umetnost.
Kratka povest o Antikristu. Iz ruskega prevel Franc Poljanec. Knjižica opisuje dogodke pred koncem sveta, kakor si jih je predstavljal znani ruski učenjak Solovjev, ki je prestopil v katoliško Cerkev. Bolj klasično je opisal tiste čase z bujno fantazijo pač angleški pisatelj v knjigi «Der Herr der Welt“ v nemškem prevodu. Pa tudi Solovjevov opis je zanimiv. Knjižica se dobiva v Kat. bukvami v Ljubljani in stane 2 K.
^Um die Jugoslavija". To je politično-apo-logetičen spis dr. Aleša Ušeničnika; dobiva se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Strani 65. Cena 4 K. Knjižica je spisana v nemščini, ker je pred vsem namenjena za tiste Nemce, ki se o jugoslovanskem vprašanju sploh dajo kaj poučiti. Knjižica je temeljita in učeno delo našega priznanega modroslovca, profesorja bogoslovja, gosp. dr. Aleša Ušeničnika. Z Ušeničniku lastno nujno logiko pobija pisatelj plitve ugovore Nemcev proti Jugoslaviji z nauki resničnih nemških učenjakov in z nacionalnimi razlogi s krščanskega stališča. Kakor mehurčki se razblinijo vsi ugovori nemških časnikarjev in politikastrov proti Jugoslaviji pod tehtnostjo Ušeničnikovih izvajanj. Vsak pošteno-misleč Nemec bo moral priznati, če prebere to delo: Prav imajo Jugoslovani, da se borijo za Jugoslavijo! Ljudje, za katere je pa vsak razlog bob ob steno in jih vodi le nacionalna strast, bodo pa naprej tulili svojo pesem nemškega nasilja, o nemški gospodi in jugoslovanski čredi.
Slovenska Matica. Pisarna Slovenske Matice prosi, naj vsi tisti gospodje poverjeniki, ki do zdaj še niso pobrali udnine, to nemudoma store in pošljejo Matici imenike in članarino. Iz krajev, kjer še nima Slovenska Matica poverjenika, naj se oglasi kak rodoljub ali rodoljub-kinja, ki bi bil pripravljen oziroma pripravljena ta naši kulturi potrebni posel prevzeti. Nič zato, če je kraj majhen in ni upati na mnogo članov. Tudi več majhnih poverjeništev nekaj izda. Vsak Slovenec naj gleda na to, da pomnoži število našega prvega literarnega društva. Kdor bi bil pripravljen prevzeti poverjeništvo, naj to naznani Slovenski Matici v Ljubljani, ki mu pošlje takoj potrebne tiskovine. Poverjeniški posel pač ni težak. Treba je le zbrati člane in poslati Matici njih imenik in članarino. Jeseni razpošlje Matica knjige med poverjenike, ki jih razdele med člane. — Publikacije Slovenske Matice za tekoče leto se tiskajo. Letošnji zvezek Zabavne knjižnice bo skoro gotov.
Podružnica Ljub Delniška glavnica: K 10,000.000.	iljanske kreditne b< Kolodvorska ulica št. 27.	mke v Celovcu. Sprclcma vloge na hnližlcc in nn tehočl račun.
Rezervni zaklad: K 1,500.000.	Centrala v Ljubljani.	Inkup In prndaia vrednostnih popiriev vseh vrst.
Prodala srečke razredne	Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo,	Srečke na obroke,
loterije.	Split, Trst.	promese k vsem žrebanjem.
Darovi.
Za zgradbo porušene cerkve na Sv. Višarjah nam je poslal g. Franc Mubi od „Marine-Feld-Kan. Batt.“, svoto 30 K.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Klh&lek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 170.
Trgouina s papirjem, razglednicami in galanterijskim blagom u
Celoucu, Liòmanskega ul. 25
u bližini stolne cerkue
„pri uojnem inualidu“ Bustau Blažon.
Slaunemu občinstuu u mestu in zlasti na fleželi priporočam suojo trgouino za nakup raznega galanterijskega blaga, umetniških razglednic, pisemskega papirja, šolskih in pisarniških potrebščin. Kulantna postrežba in primerne cene.
Daj nam mir. Gospod !
Pesem za 3 ženske glasove in orgle se dobi pri šolsk. ravnat. A. Kosl-ju, Središče (Staj.). Partitura 80 h, pevski part 30 h.
Vzgojišče za deklice
(internat)
čč. šolskih sester v „Narodni šoli“
g Št. Rupertu pri Velikoucu na Koroškem
se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo itlrlrazredno ljudsko šolo.
Na svoji četrt ure od „ Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tndi več dedkov, ki želijo obiskovati „Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo. Šolsko leto se prične dne 5. novembra 1918. Plačilo 70 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v St. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.
45. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima 22.747 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 700.000 kron.
Glavni dobitek znaSa
250.000 kron.
Žrebanje sc urši lavno na Dunaju 3. oktobra 1918. Ena srečka stane 5 kron.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstralie 5, pri kr. ogr. loterij, dohod, ravnateljstva v Budapešti, IX., glavni colninski urad, v loterijskih kolektnrah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških nradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).

Kajzo
se išče na deželi, ki bi bila na prodaj ali pa bi se dala v najem vsaj za pet let. Primerna naj bi bila za tkalca in šivilje ter naj bi imela nekaj zemlje. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 38. Znamka za odgovor.
I Raramente IZ
kakor mašna oblačila, plnviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddilih za paramenti Jožefovega društva v Celovcu.
V zameno za vsakovrstna živila se odda razna obleka za ženske. Ogleda in zamenja se v hiši Benediktinski trg št. 4 v Celovcu na desno v dvorišču.
Mala pritlična
v okraju mesta Celovca je na prodaj (brez posredovalcev). Oglasila na upravništvo lista „Mir“ št. 38.
Cerkveno predstojništvo
St. Lenart pri Sedmih studencih pošta Rekarjavas, Koroško razpisuje službo
organista in cerkovnika
ki ima prosto stanovanje in plačo po dogovoru. Služba se nastopi takoj.
Zamenjam za živila rjuhe, flanelkoce, železno posteljo z modraco, kuhinjsko mizo in več drugih reči ozir. tudi za denar. LidmansKCga ulica 25, pri voj. invalida.
Kupim
vsako množino mošta, kisa, žganja. Gena po dogovoru.
Franc Potočnik, Drvešavas, p. Pliberk
Kupujemo kontrolne blagajne
vseh branž. Če hočete kako blagajno ugodno prodati, obrnite se le na
National Registrier - Kassen, z. z o. z., Dunaj, VI., MariahilferstraBe 57—59.
Poljedelski stroji in orodje.
Ročni mlini za zdrob in moko!
Cena: I. vrsta 155 K.
Teža : približno 13 kg.
Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena Je mlinu, in sicer najboljše vrste, 155 K, brez odbitka v tovarni. Zavijanje in poštnina zaračnni se še separatno za lastno ceno.
Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega ma-terijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči Moj Znamka „Davor“ ročni mlin izmelje najnnejšo moko! Stroj se naroča pri tvrdki:
D. ŠTUCIN
DUNAJ, XVIIL, Hòhnegasse št. 4.
PF* Dopisuje se slovensko.
2 bencin-motorja
prvi 16/24 HP za K 4000’— drugi 3 '/a HP „ „ 3200'—
takoj sposobna za obrat, ima na prodaj
Franc Kraut
Pliberk na Koroškem.
Uspeh zajamčen. Cena 3 K, Slončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Zobobol od-
vsa sredstva odrekla In če so zobje votli. Če ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 škatljice 7 K, 6 škatljic 11 K. Nič več zobne kamnene nasede, nič več slabega duha iz ust! Snežno-bele zobe dobite po zobnem fluidu „Xirls“. Takojšpji učinek! Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši
se popolnoma iztrebijo s podgansko smrtjo. Če ne pomaga, denar nazaj. 100 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uničuje z zalego vred korenito „Thlera“. Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, prašek zoper uši zraven 2 K.
KEMENY, Koiloe (Kaaaa), poštni oddelek 13/060, Ogrsko.
pravlja „Fides , če trdovraten revmatizem povzroča zobobol, kadar so
v treh dneh brez bolečin odstranjuje kurje oči. bradavice, trdo koio.
m V H rkl lc sredstvo za po-Kr T’allty UUl mlajenjolaa,ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3'60.
Rydyol ^"‘‘k.
pordeči bleda lloa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2'85. — Povzetje 45 h več. — Naslov za naročila:
Jan. Brollcli, drožcrila pri angelu, Brno 638, morava.
Zoper miši in podpnne
je orig. prof. Loefflerjeva in dr. Danyszjeva baciina knltura „Terror s vohom" najradikalnejše uničevalno sredstvo. Cene: Za naplavo 1000 o zoper miši	K Id’— 1 , . „ .
„ podgane „ 17-20 j loko Dana-> po P0VzetJa-
Dobavitelji o. in kr. vojnega ministrstva, o. kr. nižjeavstrijskega namestništva, deželnokultnrnih svetov itd.
Ravnateljstvo Terror-zavoda
Dunaj, I., JasomirgollstraBe 5.
Hranilno in posoiilno društvo v Celovcu
PaTllòeva nlloa it 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemi! nedelje In-----------—
praznike, od 10. do 12. are dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulioa št 7.