j št 50 (1481) Leto XXVII) - !|V0 MESTO, četrtek, 29. decembru 1977 '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom liasluge ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI jjjstnemu občanu ^ visokem življenjskem fileju je Franc Leskošek l(skal Dolenjsko in Belo krajino I t! YU ISSN 0416-2242 h y 3 -j ) i ^■letnico Franca Leskoška-e’ predvojnega revolucionarja, Mandanta slovenske partizanske Jr6’ narodnega heroja in člana 'beračije, so v pravkar izteka-JVseeiP mesecu proslavili domala po -iiiKr °Ven’j*' O^ednJi svečanosti v ,■ *Jan'' kjer je tovariš Luka dobil MSje odličje SRS in odlikovanje sednika Tita, smo se priključili Lec. minulega tedna tudi na “njskem, oziroma v Beli Krajini. evof • * dan ^ vec*no klenega i Uc*°narja so najprej praznovali [j ov°meški občini, in sicer z ,n° naštudiranim in zato lepo ij-J!? Programom. Pripravili so ga jl novomeških osnovnih šol. SntnSrČnih besedah je bil jubilant lov n W Vesel Ukazane pozornosti. ;°meški, pa tudi kasneje črno-in metliški pionirji, so med P°u<*arili> da je bil Franc a° k skoraj 60 let v prvih vrstah Polnj23 ^3S’ 8a zdaj oni uživajo v meri. Razen cvetja so mu izrcčili pozdrave svojih )K , ,ov in mladih, v Novem mestu ,ijni • ^rirčkovo pošto s pismenim In kovnimi sporočili o doga-Sl,med v novomeški občini. Gdj. |Vnostno je bilo tudi v Semiču. Malo nediscipliniranih Medobčinski svet ZK za Dolenjsko ocenil volilne konference osnovnih partijskih organizacij — Ponekod ponovitve POČASTILI LUKOV JUBILEJ - V novomeškem domu JLA (levo) je bilo v petek, 23. decembra, na moč slavnostno. Na desni sliki: prizor iz Semiča, kjer je postal Franc Leskošek častni občan obeh belokranjskih občin. (Foto: J. Pavlin in J. Pezelj) Na Dolenjskem potekajo te dni še zadnje volilne konference osnovnih organizacij ZK. Gre za nekaj zamudnikov, ki se jim te dolžnosti ni posrečilo opraviti v roku. V Novem mestu, kjer je največ zamudnikov, so se zato odločili, da bodo občinsko volilno konferenco izvedli šele januarja. Najmanj v šestih osnovnih organizacijah pa bodo morali konference ponoviti, ker so prve opravili prepovršno. Tudi takih je največ v novomeški občini. Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je medtem sprejel prvo oceno opravljenih konferenc osnovnih *v-?? na slavnostni seji predsed-finskih skupščin Črnomelj in iQd j* ter izvršnih organov družbe-.“°ih organizacij obeh belo-Nelit? °kčin izročili listino o naslova častnega občana fonirs^®- TakoJ P° čestitki pfe(j e delegacije je tovarišu Luki 0tB ,avnfk sindikalne osnovne ,^a7®fcije izročil kipec livarja, p del proslave je zaključil , ranc Leskošek z naslednjimi »mi: ,,V Belo krajino sem rad hodim in še bom prihajal...“ ?.. B. in J. P, temeljna banka za DOLENJSKO obfn decembra so delegati na lUst- rn zboru v Novem mestu tW0v^ temeljno banko . za 0*°. ^^jo sta vključeni sjjg r^ji podružnici Ljubljan-(v banke v Novem mestu in omljii. Ustanovitev temeljne i . 16 nrvi 7Q talrn °WTqHje prvi P°8°j za tako vani .ovanje denarnega poslo-ja m vpliv interesov združe-J. dela, kakor ju uzakonja k, a Ustava“. S samim konsti- pa še preobrazba ni končana, ,1^ -ništva la (kr so c*ane možnosti za 1! nj Jnje razreševanje vprašanj 1 *tii • P°dročju. Več o tem v | sl^jfhodnjih številk Dolenj- • KJER JE KAPLJA VODE ZRNO ZLATA V Perziji velja, da se je laže dokopati do litra nafte kot do kozarca vode. Eden od številnih strokovnjakov, ki so v tej bogati državi iskali vodo, je Metličan Janez Starc. Njegovo pripoved je zapisal Janez Pezelj. Naslov je zveneč: „Kjei je kaplja vode zrno zlata“. • PRVI KRIK Ginekologi pravijo, da je rojstvo najdaljše in obenem najkrajše popotovanje v človekovem življenju. Kako je s tem, je v reportažnem zapisu „Prvi krik“ skušal ugotoviti Marjan Bauer, ki je bil en dan gost novomeške porodnišnice. • MICKINO PASJE ŽIVLJENJE Ušesa komaj verjamejo, da je takšno življenje, kot ga pozna neka Micka, sploh še mogoče. Njo in njeno pasjo družino je obiskal Ladislav Lesar, na svoje oči je med drugim videl, kako je lahko živ pes odeja. Največja belokranjska naložba Sergej Kraigher v Črnomlju položil temeljni kamen za tovarno kompresorjev — Kruh za okoli tisoč parov rok — Investicija znaša 200 milijonov din Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je v ponedeljek, 26. decembra, obiskal črnomaljsko občino. Zjutraj se je sestal s člani gospodarskega in političnega aktiva in se v pogovoru z njimi seznanil s trenutnim položajem v gospodarstvu, s samoupravno organiziranostjo, delom krajevnih skupnosti in krajevno samoupravo. „Ne smete dopustiti, da bi dislo- dejal med drugim, ko so se pogovar-cirani obrati ne postali temeljne jali o samoupravni organiziranosti v organizacije združenega dela," je združenem delu in nekaterih teža- ■r t . , * •' 4 . v. ■ #, . 'J •Jv.. -V '■ IMV naposled v republiškem načrtu *ANKA USTANOVLJENA navzočnosti predstavni-|L J^edobčinskih in občinskih lo ^nopolitičnih skupnosti F delegati 136 delovnih in L &h organizacij 26. decembra Poldne v Krškem ustanovili ^ Pravno konstituirali Temelj-^?0savsko banko s sedežem v EČ ,m- S tem dejanjem je :|j^njen širok krog prizadevanj, dosedanja podružnica W e ^5an*ce v Krškem f. °uPravno organizira v iju^ljno posavsko banko, ki je E« sklenila, da se takoj ^Jži v združeno Ljubljansko Delegati so na ustanov-zboru Posavske banke >Q|.°Vno izrazili svoje zado-\$*yo nad tem „drugim ife^ikom*1 v razvoju bančništ-,v Posavju, o čemer bomo •meje še poročali. Velika proizvodna dvorana za mehansko obdelavo avtomobilskih delov korak do cilja: 150.000 avtomobilov v letu 1980 — Na slovesnosti 22. decembra govoril Andrej Verbič L nes k° ^ Pretežn0 °b' J? no> ob presledkih padavi-— v nižinah kot sneg. r° konca tedna bo spremenljivo vreme z občasnimi ™davinami in hladneje bo. Od dneva JLA, ko so v Novem mestu izročili namenu 15.000 m2 veliko proizvodno dvorano, v kateri bodo mehansko obdelovali avtomobilske kovane in lite dele, je 6.000-članski delovni kolektiv IMV spet za korak bliže svojemu končnemu cilju leta 1980, ko bo s tekočega traku novomeške in drugih tovarn IMV prišlo 150.000 osebnih in drugih vozil. Ta in druge številke iz srednjeročnega programa IMV so omenjene tudi v dopolnjenem dogovoru o temeljih slovenskega družbenega ^ plan a za obdobje 1976 - 1980, predlog zanj pa je pripravil republiški izvršni svet. V njem beremo, da bo IMV leta 1980 poleg omenjenega števila osebnih vozil proizvedla tudi 50.000 avtomobilskih stanovanjskih prikolic ter izvozila na konvertibilno področje okoli 30 odst. vseh osebnih vozil in 90 odst. prikolic. Za uresničitev tega programa se bo IMV samoupravno povezala s kooperanti ter svoj in njihove programe vključila v samoupravni sporazum o temeljih plana. Skupno bo pripravljen koncept razvoja proizvodnje osebnih vozil v Sloveniji- Po pozdravnih besedah inž. Štefana Poredoša, predsednika centralnega delavskega sveta IMV, je na otvoritveni slovesnosti nove proizvodne dvorane IMV 22. decembra govoril Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Poudaril je, da pomenijo nove LESKOVEC: ZBRALI SO SE PRIJATELJI MLADINE gospodarske oziroma proizvodne zmogljivosti tudi krepitev obrambne sposobnosti. Ta soodvisnost zagotavlja, da postaja celoten razvoj neodvisen. vah, ki jih imajo pri organiziranosti viniškega Novoteksa, adlešiškega IMV itd., ,.povsod tam, kjer so za tako organiziranost možnosti. Delavec mora imeti pravico, da razpolaga z dohodkom in da vzpostavlja ustrezne družbenoekonomske odnose tudi v krajevni skupnosti ...“ Ko so se pogovarjali o krajevnih skupnostih (popoldne so obiskali viniško) so domačini menili, da še vedno ne opravljajo svojih nalog tako, kot bi jih lahko. Seveda so tudi izjeme. Kraigher je menil, da morajo biti skupnosti manjše, zakaj le s tako obliko se občani med seboj lažje povežejo in tudi delujejo. Po prvem delu so si udeleženci ogledali delovno organizacijo Belt, nato pa so odšli na prostor ne daleč ■od Belta, kjer bo kmalu zrasla nova tovarna kompresorjev. V slavnostnem delu je govoril predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič, ki je omenil, da bo občina tako dobila še nekaj sto novih delovnih mest, po govoru predstavnika Gorenja iz Velenja pa je predsednik predsedstva SRS položil temeljni kamen za novo tovarno, ki bo nov tozd Gorenja. J. P. organizacij. V njej poudarja, da so bile kadrovsko in vsebinsko poprečno dobro pripravljene. To je vsekakor dokaz za to, da se je članstvo resno in odgovorno lotilo naloge ter dovolj zgodaj. Za najrazličnejše funkcije v osnovnih organizacijah je bilo evidentiranih več kot 1.200 članov. 300 komunistov so evidentirali za sekretarje osnovnih organizacij, 38 za medobčinski svet ZK, 105 za delegate na 8. kongresu ZKS in 29 za člane CK ZKS. Nova vodstva so pomlajena, v njih je večje število žensk in komunistov, sprejetih med kongresoma. Od 7. kongresa ZKS se je članstvo ZK na Dolenjskem povečalo skoraj za 50 odstotkov. Iz ocene medobčinskega sveta je razbrati, da so komunisti v osnovnih organizacijah razpravljali pretežno o celotni problematiki, ne pa samo o vprašanjih, ki ta čas najbolj žulijo delovne ljudi in občane. V več primerih je prišla na sito problematika celotnega medkongresne-ga obdobja, ne le zadnjih dveh let - od zadnjih volilnih konferenc. I. Z. ŠE SO BELE LISE Čeprav je bilo za zadnja leta značilno, hitro naraščanje članstva in osnovnih organizacij ZK v Krški občini, je na tem področju še vedno nekaj „belih lis“, tudi tam, kjer jih ne bi smelo biti. To, da bi ZK resnično prodrla v sleherno družbeno celico, bo še naprej ena poglavitnih nalog komisije za organiziranost in razvoj, pri čemer bi ji bila lahko v dobrodošlo pomoč komisija za delo z mladino. Čeprav se tudi v krški občini partija nenehno pomlajuje, bi moral biti eden izmed „filtrov“ za sprejem vendarle aktivnost mladinke in mladine? v Zvezi Socialisti, »c mladine. Za njeno boljše delo pa bo prav tako morala skrbeti imenovana komisija. Ž. S. BOGOVIČU RED DELA Na seji komiteja občinske konference ZK v Sevnici je minuli teden sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje Miroslav Kambič izročil red dela s srebrnim vencem, s katerim je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval dolgoletnega družbenepolitičnega delavca Jožeta Bogoviča iz Sevnice. Prof. Bogovič je do nedavnega vodil občinsko organizacijo ZK, med drugim je tudi delegat družbenopolitičnega zbora republiške skupščine. Sedaj je ravnatelj sevniške osnovne šole „Savo Kladnik". V raznih republiških komisijah in v Posavju je med pobomiki koncepta usmerjenega izobraževanja. ZA LJUBITELJE ROCK GLASBE Ansambel „Rudolfovo“ organizira velik novoletni ples, ki bo v petek, 30. decembra, v športni dvorani v Novem mestu. Verjetno bodo ljubitelji rock glasbe to noč prišli na svoj račun, saj po gostiščih in hotelih tovrstne glasbe ne bo moč slišati najdaljšo noč v letu. Vstopnina je primemo nizka: 20 dinarjev. Poleg tega pa Rudolfovo pripravlja za obiskovalce plesa tudi presenečenje. pri 27. V Leskovcu bila v torek, slavnostna seja konference Zveze mladine Slovenije Krškem je decembra, republiške prijateljev in sveta za delo s pionirji konferenci ZSM. pri republiški Za slavnostne- ga govornika so povabili Ljuba Jasniča, predsednika republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Gostje so si med obiskom Krškega ogledali jedrsko elektrarno, v leskovški šoli pa so jim predstavili življenje in delo pionirjev. Več bomo o prireditvi še poročali. DELAVCA ODPRLA NOVE PROSTORE IMV — Nove proizvodne prostore za obdelavo avtomobilskih delov IMV šta na slavnosti ob dnevu JLA simbolično odprla Anica Rakar in Tone Urbančič (od leve na desno), zaslužna in dolgoletna delavca kolektiva IMV. (Foto: J. Pavlin) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski I mozaik Vprašanje v naslovu ostaja brez odgovora po končanem obisku izraelskega premierja Begina v Egiptu in po tiskovni konferenci, na kateri naj bi skupaj s svojim gostiteljem, predsednikom Sadatom, končno vendarle pojasnil, kaj sta se Egipt in Izrael dogovorila v zadnjih nekaj dneh. Državnika sta se sporazumela, da ustanovijo posebna komiteja - političnega in vojaškega - ki naj podrobneje razpravljata o spornih vprašanjih, toda to je tudi skoraj edina otipljiva novica po drugem sestanku egiptovskega in izraelskega voditelja. Vse drugo kar sta se Kakšen dogovor? dogovorila (in o čemer se nista), ostaja za zdaj znano le nekaterim posvečenim. Dialog se sicer nadaljuje, toda razlike ostajajo-to je prevladujoč vtis. Razlike zadevajo predvsem ključno vprašanje, namreč usodo Palestincev in njihovo zahtevo, da ustanovijo svojo državo in si tako omogočijo normalen in nemoten razvoj. Sadat je na tiskovni konferenci znova zatrdil, da nikakor ni pripravljen skleniti separatni mir z Izraelom, prav tako pa ni odstopil od tega, da morajo Palestinci dobiti možnosti, da sami odločajo o svoji usodi. Begin je to gladko zavrnil, saj je Izrael voljan dati Palestincem le nekakšno polovično avtonomijo. Polovično zato, ker bi ostali slej ko prej še vedno pod izraelsko vojaško kontrolo. To je kajpak nekaj povsem drugega od palestinskih zahtev po samostojnosti, ki jih - vsaj javno - za zdaj Sadat in egiptovsko vodstvo še vedno podpirajo, pri čemer je ta podpora za odtenke drugačna od tiste, ki jo je Egipt dajal Palestincem nekaj let nazaj. Sadat je to ilustriral z besedami (ki so vzeti naravnost iz besedenjaka ameriškega predsednika Jimmyja Carterja), da so se ,JPalestin-ci sami izklučili iz dogajanja“, ker se niso udeležili kairskega sestanka. Begin ni izbiral besed, s katerimi je označeval, kaj po izraelskem mnenju Palestinska osvobodilna organizacija je . Dejal je, da je to teroristična organizacija", ki ima en sam cilj — uničiti Izrael. Sicer pa bomo na podrobnejšo oceno tega zadnjega egiptovsko-izraelskega dialoga še počakali, kajti med opazovalci prevladuje prepričanje, da so bili pogovori v Ismaliji podobni Ledeni gori, od katere je videti samo vrh, večji del gmote pa je skrit pod vodo. Od tega, kaj je ostalo skrito očem, ja kajpak odvisno marsikaj-in tudi sodba o zadnji diplomatski akciji egiptovskega predsednika Sadata. ODMEVI NA BEOGRAJSKI SESTANEK Delegati, novinarji, tehnično osebje in drugi, ki so za dva meseca in pol zasedli beograjski kongresni center „Sava“, so se razšli. Sestali se bodo znova sredi januarja, da bi dokončali svoje, sredi leta začeto delo. Svetovni tisk živahno komentira beograjske dialoge, pri čemer večina komentatorjev poudarja, da so udeleženci izrazili pripravljenost nadaljevati in še razširiti popuščanje napetosti, da pri tem nekateri niso odstopili od svojih stališč - čeprav jih niso pretirano poudarjali V takem delovnem vzdušju je beograjski sestanek po prevladujoči sodbi opravil pomembno delo, ki ga bo lahko končal po 17. januarju, ko se bodo delegacije 35 evropskih držav, Kanade in Združenih držav Amerike vrnile v kongresni center „Sava". JANEZ ČUČEK PRAVOČASEN POSEG - Agenta zveznega preiskovalnega urada držita pred novinarskimi kamerami majhen tranzistorski radijski sprejmnik in pištolo iz plastične mase, s katerimi je tridesetletni Nick Rolan ugrabil letalo DC—9 ameriške letalske družbe Eastem Airlines. Hotel je, da posadka odpelje letalo na Kubo. Agenti zveznega preiskovalnega urada so ga naskočili med postankom na letališču v Atlanti in letalo v aretirali. Ugrabitelj je zartjeval, da je radijski sprejmnik telefon : UPI) tomba, s katero lahko požene Najbolj tepe neorganiziranost Zakaj pridelki v nekaterih državah ne segnijejo, kar se pri nas še dogaja Zadružniki v nekaterih državah se čudijo, če zvedo, da našim kmetovalcem segnijejo nekateri pridelki, ker zanje ne najdejo kupcev. Trdijo, da se pri njih to ne more zgoditi ali pa le v zelo izjemnih primerih. Kdo pa jim jamči, da prodajo vse? Organizacija, seveda. Kakšna? Njihova, zadružna Po takih odgovorih smo se lahko čudili mi. Pa so nam kaj hitro razložili, da je za vse pridelke treba skleniti pogodbe. Ne tik pred prodajo, temveč že v začetku leta, da zadruga ve, kaj bo kdo pridelal in koliko. S sklepanjem pogodb hkrati načrtujejo pridelovanje, da ne bi npr. hitro pokvarljivih vrtnin posadili več, kot jih potrebujejo za domači trg in izvoz. Kaj pa, če jim načrtovani pridelek okrnijo ali zvečajo vplivi vremena, letina, ki je obilnejša od poprečne? Tudi s tem računajo. Ob ugodni letini je treba skleniti dodatno pogodbo za presežke nad pridelkom, za katerega je bila že prej sklenjena pogodba. Dodatna pogodba pa mora biti sklenjena najmanj štiri tedne pred spravilom pridelkov, da je še dovolj časa za dogovarjanje med organizatoiji trgovine, kam presežke poslati. Morda je drugod manj pridelkov. Če jih je povsod d dovolj, pa je treba poiskati možnosti za izvoz ali NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED »Če na primer tretjina našega gospodarstva dela zdaj z izgubami, če je to približno 1.200.000 delavcev in če je skoraj 12 odstotkov delovnih organizacij na meji rentabilnosti, potem to pomeni, da domala 50 odstotkov samoupravljavcev ne razpolaga z dohodkom, ki bi jim omogočil preprosto in razširjeno reprodukcijo, torej uresničevanje pravic do združevanja dela in sredstev z drugimi delovnimi organizacijami, do svobodne menjave dela itd. Kar tretjina teh se mora boriti za eksistenco, da bi lahko sploh obstala in da bi izplačevala zajamčene osebne dohodke. V takšnih razmerah so seveda skrčene možnosti za samoupravljanje v teh in takšnih organizacijah. Od tega, kakšna je celotna razporeditev narodnega Skrčeno možnosti dohodka na posamezne panoge in gospodarska področja, kako uspešno bijejo boj v teh panogah in na teh področjih prek samoupravljanja za ustvarjanje dohodka, za povečanje produktivnosti, za to, da bi tudi sredstva sedanjega in minulega dela obvladali delavci v samoupravljanju, je odvisno, kako se bo razvijalo zanimanje za to, kakšne odločitve se sprejemajo. Torej tudi od ekonomske podlage samoupravljanja je odvisno, kako se bodo uveljavljali interesi neposrednih proizvajalcev prek njihovega izjavljana o vseh predlogih, ld povezani z ni postopno pa o vseh predlogih, ki so novim življenjem in delom tudi o tistih najbolj splošnih odločitvah, ki opredeljujejo pogoje funkcioniranja vse naše skupnosti, njeno gospodarsko, politično in mednarodno stabilnost in mednarodni položaj. Slednje je med drugim izjavil v intervjuju „Komunist“ Kiro Gligorov, predsednik za skupščine SFRJ. iriiiiiiiiiiMmiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiun 100-LETNICA ROJSTVA Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je razpravljalo o proslavah in prireditvah v prihodnjem letu. Predsedstvo se je zavzelo za večjo racionalizacijo proslav, ki morajo še bolj temeljiti na vsebini dogodka, ki se ga manifestativno spominjamo, hkrati s tem pa so člani predsedstva poudarili, da bomo prihodnje leto kot glavni kulturni dogodek slavili 100-letnico velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Ob tem naj omenimo, da je pred dnevi Prešernova družba v zbirki svojih letošnjih knjig slovenskim bralcem že predstavila izbor Župančičeve poezije, kakor jo je zbral in ji spremno besedo zapisal akademik Josip Vidmar. SINDIKALNA LISTA Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sprejel stališča v zvezi s sindikalno listo za 1978 leto. Potem ko bodo delovni ljudje v OZD z referendumom vnesli določbe sindikalne liste v svoje samoupravne akte, bo nova sindikalna lista uveljavljena. DRA2JI TOK Na seji interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije so delegati sprejeli nov tarifni sistem o prodaji električne energije za prihodnje, a tudi tarifne postavke za posamezne odjemalce, ki naj bi veljale že s 1. januarjem 1978. V poprečju bo električna enegrija dražja za 25 odstotkov: gospodinjstva bodo plačevala elektriko za 20 odstotkov več, vendar bo za 12 odstotkov nižji energetski prispevek, tako da bo obremenitev v gospodinjstvu le za 11 odstotkov višja. Zamotan izračun ... MILAN MEDEN ) znižati ceno na domačem trgu, da se zveča poraba. Razliko pri znižani ceni krijejo iz rizičnega sklada, v katerega prispevajo tudi sami, ko je prodaja ugodna. Kaj pa, če s svojimi pridelki preplavijo trg taki kmetovalci, ki niso povezani v zadrugah? Zatrjevali so, daje takih pri njih zelo malo. Zato se ne more zgoditi, da bi zadružniki bili na slabšem kot neorganizirani pridelovalci. Če se spomnimo mnogih rzprav o organiziranem pridelovanju in prodaji živil pri nas, nismo zvedeli veliko novega. Novo bi lahko imenovali le to, da so oni že uresničili nekatere stvari, o katerih mi še razpravljamo, tu in tam podpišemo družbeni dogovor ali samo- TELEGRAMI LIZBONA - predsednik Portugalske republike general Eanes je obnovil pogovore z voditelji glavnih strank v upanju, da bo na osnovi le-teh lahko izbral novega premiera, ki bi lahko začel takoj sestavljati novo vlado. Odkar je z glasovi socialdemokratov, konservativcev in komunistov pred 18 dnevi socialistična vlada Maria Soaresa padla, so se razmere v državi poslabšale. K temu je Se posebej prispevala stavka pilotov in ostalega osebja domače letalske družbe, zaradi katere je bil ohromljen ves letalski promet. PEKING - ameriški demokratski senator iz Massachusettsa Edward Kennedy je v Šanghaju začel svoj dvotedenski obisk v Ljudski republiki Kitajski. MOSKVA — za posadko „Saljuta 6“ se je končal drugi teden bivanja v vesolju s celo vrsto bioloških, fizikalnih in tehničnih raziskav. V laboratoriju sta opazovala, kako so se izlegli prvi »kozmični" paglavci, ki so v novih pogojih pokazali težnjo po spiralnem gibanju. Poleg tega sta kot poroča Tass, z ročno kamero posnela ozemlje Sovjetske zveze. PEKING - po vsej Kitajski so slovesno proslavili 84-letnico rojstva umrlega kitajskega’predsednika Mao Ce-Tunga. V Pekingu je bila vrsta slovenskih zborovanj, razgovorov in prireditev, na katerih so govorili o delu Mao Ce-Tunga. Na slovesnem zboru v Pekingu, katerega se je udeležilo več kot 6000 ljudi, je bil tudi predsednik CK KP Kitajske Hus Kuo-Feng. Podobne slovesnosti so bile tudi v drugih kitajskih mestih. RIM - tritedensko konferenco organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so zaključili s pesimistično opombo, da so v zadnjih treh letih naredili zelo malo za pomoč lačnim v svetu. »Položaj je še vedno zaskrbljujoč** - poudarjajo v poročilu s konference, kjer je sodelovalo 144 dežel. Najhuje je v Afriki in deželah v razvoju. Navajajo da prebivalstvo narašča hitreje kot proizvodnja hrane. upravni sporazum, delamo pa še veliko po starem. Kadar naši kmetovalci ne morejo prodati svojih pridelkov ali živine, kličejo na pomoč materialne rezerve ali jim celo očitajo, da so premalo podjetne in okretne. Toda ali so materialne rezerve lahko tak dedek Mraz, ki pride s polnim košem denaija in strpa v svojo malho vse presežke, ne da bi vprašal, komu so potrebni ah kaj naj z njimi počne? Najpomembnejši pogoj za zajamčen odkup je načrtovanje pridelkov. Tako trdijo tuji zadružniki, ki se čudijo naši premali organiziranosti. Naši organizatorji kmetijske proizvodnje pa še ob letošnjem pričetku spravila krompirja niso prav vedeli, koliko ga bo, ali so nekateri dajali napačne podatke, misleč, da bodo tako vplivali na cene. Naše kmetovalce najbolj tepe neorganizirano pridelovanje, pogosto tudi tiste, ki sklepajo pogodbe. To se bo dogajalo tako dolgo, dokler bo še veliko takih, za katere ne bo nihče vedel, kaj bodo ponudili porabnikom. JOŽE PETEK li ll NAJVEČJEGA UMfiM KA NEMEGA FIIM■ enega največjih fi‘m5 ■ a ustvarjalcev vseh ^asov . " več. V švicarskem M® ^ Veveyu je v 88-letu umrl znameniti le c, režiser, scenarist, P**; filmske glasbe in Pr0~f\ y Charlie Chaplin, sicer v Londonu, toda ko ' dvajsetleten se je Pre„L Združene države kjer je dosegel svoje rw?ru uspehe. Njegovi znani filmi so »Lov zlatom", „Luči velemfj’ „Modemi časi“, diktator", „Odrske ^l.Q<2 nekateri drugi Od leto J do 1972 je Uvel v Sm zadnji film ki ga je P° ’ pa je bil ,.Grofica iz Konga", v katerem je i**, pri pil ob Sofiji Loren ads Marlon Brando. Zadnja taz je bil priklenjen na boffl pri voziček, umrl pa M ^ so povedali zdravtu®' ” starosti".., . TAČAS PA SI A VSm SKA POUČI J A & v* beli glave, kdo je bil M nec, ki je minuli streljal na DC-9 avstrijske družbe, ki se je pravljalo, da poleti V ^ Frankfurtu. Neznanec n, izstrelil pet strelov, ^ česa letalo (nekaj streM,n. zadelo) ni moglo P° . $ Streljal je bo 18,15 je policiji ušel v mraku... Vedno kakšen norec.. ■ KDAJ NEKI M PRENEHAL HEATH sprašujejo nekateri bn>.} ki očitno niso zadovoil obnašanjem svojega M njega ministrskega nika. Odkar se je ■- ^ umaknil iz ukvarja le z glasbo, I ^ . njem in pisanjem M'®! da ne pozabimo: in 1 tudi s prop v Jugoslaviji pa za 6 UQstotkov. O • • \S \S o ejm is ca t Kde£V0 MEST0: Na P°ne- i 3iq ^jem so rejci pripeljali . prašičev, starih od 6 do 12 j 0(flOv> in 36 prašičev, starih > • 0 ^ mesecev. Lastnike je , ,enjalo 257 prašičev; za mlajše ’ 8so tre^a oc^teti °d 550 do ftfin farjev, za starejše pa od do 1.300 dinarjev. n J^EŽICE: V soboto je bilo j I3 Pr°daj 532 pujskov, starih do esece> in 24 starejših praši-• Rejci so prodali 389 Dir 1 J'-'1 piuuau Joy . jskov (po 40 dinarjev 1 kg d0e-vf'že) ‘n prašičev (po 25 ; dinarjev 1 kg žive teže). Kmetijski nasveti Odločitev, vredna premisleka | Vinska trta je trajna rastlina. Desetletja stoji na istem me-Lu’ zato se napake, zagrešene ob saditvi, ne dajo več poj5ravi-ii' Ena najhujših takih napak je lahko pri saditvi nepravilno Me rana razc^aUa- Tako rekoč večno vprašanje vinogradnikov ■I > kako gosto nasaditi pri obnovi vinograda, da bo ustreženo l^pgradnikovemu končnemu cilju, ta pa je: pridelati kar naj-jj dobrega vina ob kar najmanjših pridelovalnih stroških, t Ko se je v vinogradništvu pojavila mehanizacija, so v svojem ; ^Premišljenem navdušenju mnogi hoteli ustreči samo tej. jj*°ji zahtevajo večjo medvrstno razdaljo. Prav tako je z na-11 h^Vo v*nograda v terasah. Naenkrat se je razdalja med vrstami j P^vojila, s tem pa se je število posajenih trsov zelo zmanjša-1 Resda izpad lahko nadomestimo z rezjo, s puščanjem ve-števila očes, vendar potem trpi kakovost. Prehudo obre-i. ®enjena trta ne more dati tako dobrega vina. | j izbiro razdalje v vrstah in med trsi samimi pa vplivajo še j J^j>e reči: bujnost sorte, rodovitnost tal, zlasti pa vzgojna i ?k . ka in podnebne razmere. Na Primorskem lahko sadijo red-j irJe, saj ima trta tam na voljo več sončnih dni in grozdje laže ': °2oreva, prav tako pa tudi enoletni les. . posavski vinorodni rajon, kamor prištevamo tudi dolenj-? vinograde, velja, da z razdaljami med trsi ne smemo pretikati. Poglavitne sorte: žametna črnina, laški rizling, modra Portugalka in še nekatere so slabo do srednje bujne. Z rastjo morejo nadomestiti prevelikih vrstnih razdalj. Če jih preveč Vložimo, začne njih vitalnost usihati, j .Upoštevaje eno in drugo strokovnjaki zdaj priporočajo, naj U '.ob novih saditvah razdalje med trsi v vrstah zmanjšali na Približno en meter, razdalje med vrstami pa na 2,5 do 2,8 m. k j! tem bi povečali število trsov na prek 3.000 na hektar. po jih bo omogočalo doseči končen vinogradnikov cilj, ! e bo zadoščeno še drugim zahtevam vinske trte. INŽ. M. L. 1- 50 (1481) 29. dcccmbra 1977 To- seve, rfpdno Z€ipi&Ml*00' Čeprav smo malone že z obema nogama na pragu v novo leto, še vedno nimamo celovite, vsestransko osvetljene in na ravni vseh pristojnih uglašene ocene o tem, kako je dolenjsko gospodarstvo vozilo svojo proizvod-no-poslovno barko v prvih devetih mesecih leta 1977. Podatki, na katere opiramo ugotovitve v tem sestavku, kažejo na dokaj ugodno stanje. Tričetrtletje pod drobnogledom Pojdimo po vrsti! Celoten prihodek, ki so ga od januarja do konca septembra ustvarile organizacije združenega dela z območja dolenjske regije, je - ob 8,6-od-stotnem povečanju cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih in 12,7- odstotnem porastu cen na drobno - za 41 odstotkov večji od lanskega v enakem obdobju (v SRS za 29, v SFRJ za 31 odst). Razmerja med neplačanim prihodkom in tako imenovano fakturirano realizacijo kažejo, da se je izboljšala plačljivost. Počasneje od celotnega prihodka so naraščali stroški za porabljene surovine, material, električno energijo in nabavna vrednost prodanega blaga. Rast dohodka v regiji (za 77 odstotkov večji od lanskega v enakem obdrbju; v SRS za 54 in SFRJ za 47 odst.) je bila ugodnejša tudi zaradi tega, ker je bila rast porabljenih sredstev manjša od rasti celotnega prihodka. Močno je skopnela tudi izguba, saj se je pojavila le v osmih primerih v novomeški in dveh v trebanjski občini. Hitreje od razporejenega dohodka je v prvih devetih mesecih naraščal tisti del dohodka, ki pripada organizacijam združenega dela, v rasti pa je zaostal del dohodka za skupne in splošne potrebe ter del dohodka za ostale namene. Podatki kažejo, da je šlo do konca septembra za splošne potrebe v regiji kar za 106 odstotkov več denarja kot lani v enakem obdobju, Dohodek za skupne potrebe je porasel za 37, dohodek za ostale namene pa za 35,9 odstotkov. Zaradi povečanih obveznosti so se močno zmanjšala prosta sredstva za naložbe (na vsega 13 odstotkov vsote iz enakega lanskega obdobja). DOLENJSKI LIST * VOJAŠKE SVEČANOSTI v CERKU AH. - Na letališču so se 22. decembra dopoldne zbrali razen $ Mpadnikov JLA številni predstavniki družbenopolitičnega življenja iz posavskih občin, pionirji, ,0 *nci in pa mladi teritorialci, ki so se ob tej priložnosti svečano zaobljubili. Na slovesnosti so glasili vojaška napredovanja, pohvale in priznanja, nakar so se gostje zbrali na sprejemu, ki jim gaje 0T ^dil podpolkovnik letalstva komandant garnizije Rade Japundžič. JZ (Foto Jožica Teppey) NAJBOLJŠI SLOVENSKI ŠPORTNIKI - Minuli ponedeljek zvečer so v Krškem proglasili najboljšega športnika, športnico, ekipo in tiskovno službo v letošnjem letu. Športni novinarji so največ glasov dodelili plavalcu Petriču, med športnicami je zmagala Mima Jaušovec (fotografija zgoraj). Novomeščanka Doklova je bila na četrtem mestu. Na prireditvi so predstavili tudi domače športnike, in sicer speedwayista Molana in Babiča ter Zajelšnikd in Breskarjevo. Z njimi se je pogovarjal novinar Dela Henrik Ubeleis. (Foto: J. Pavlin) da so zneski zračunani na podlagi odstotkov od povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu. Dnevnice bodo v letu 1978 za vse delavce enake. Za odsotnost od 8 do 12 ur bo smela biti največja dnevnica 137 dinarjev, za več kot 12-umo odsotnost pa največ 205 dinarjev. Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo lahko določili tudi znižano dnevnico - za šest do osemurno odsotnost največ 100 dinarjev. Dnevnice za službena potovanja v tujino bodo v višini, kakršna velja za drugo skupino dnevnic za tovrstna potovanja. Za prenočevanje z računom bo moč izplačati 250, brez računa pa največ 100 dinarjev. Največji regres za prehrano bo 365 dinarjev na mesec, regres za letni dopust bo od 1.367 do 2.050 dinarjev, nagrade za delovne jubileje pa — za 10 let do 2.734, za 20 let 4.100 in za 30 let delovne dobe 5.468 dinarjev. Sindikalna lista določa tudi terenske dodatke, nadomestila za ločeno življenje, mesečne akontacije za pripravnike in drugo,, kar bodo morale delovne organizacije vnesti v svoje samoupravne akte. Draginja duši OD Ob letošnjem tričetrtletju je bil poprečni osebni dohodek v dolenjskem gospodarstvu 4.255 dinarjev. Za slovenskim poprečjem so Dolenjci zaostali za 391 din in bili za 225 din „daljši“ od jugoslovanskega. Največji poprečni zaslužek je imelo gospodarstvo novomeške občine - 4.364 dinarjev. Za petami so mu bili Trebanjci s 4.145 in za njimi Črnomaljci s 4.121 din. Metličani so s 3.784 din v izplačilni kuverti edini obtičali pod 4.000 in s tem tudi pod zveznim poprečjem. V primerjavi z lanskim tri-četrtletjem se je letos osebni dohodek v gospodarstvu dolenjske regije povečal za 19,8 odstotka (v Sloveniji za 17,7, v Jugoslaviji za 18,7). Najbolj je osebne dohodke povečalo črnomaljsko gospodarstvo — za 24,6 odstotka, po rasti jim sledijo Trebanjci s 24,1 odst. Novo mesto je z 18,6-ostotnim povečanjem za desetinko odstotka zaostalo za zveznim poprečjem, medtem ko je Metlika na las natanko ujela republiško povečanje (s 17,7 odst.). Glede na življenjske stroške, ki so se v tem času povečali za 13,9 odstotka, pa zaposleni v dolenjskem gospodarstvu z rastjo svojih osebnih dohodkov niso kdove koliko pridobili. PLINA NI Kakor prebivalce drugih krajev, tako tudi Ribničane razburja napis „Plina ni“, ki stoji kar ob Gorenjski cesti. Seveda za to ni kriv razdeljevalec plina. Po sedanjih napovedih lahko sklepamo, da bodo s plinom manjše ali večje težave še vso zimo. — Bo res treba kakšno reči o varčevanju (MARJAN BREGAR) 1 illllllllllllllllllllllllllMIillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllUllllllllllllllli NOVI OBJEKT ŠENTJER-NEJSKE ISKRE - Prihodnje leto se bodo velike naložbe začele obrestovati tudi Šentjer-nejčanom. V letu 1978 je predvideno tudi znatno več investicij v osnovna sredstva. Gre za 800 milijonov dinarjev tovrstnih naložb, ki pomenijo podvojitev investicij iz Leto 1976 je bilo bolj slabo, letošnje mnogo boljše, za leto 1978 pa v gospodarstvu novomeške občine napovedujejo nadaljnji skok navzgor. Predvsem bo, kot napoveduje resolucija o izvajanju družbenega plana občine, industrija najmočnejše gibalo napredka. Predvidevajo za 20 odstotkov večji izvoz ali 80 milijonov ameriških dolarjev, kar bi pomenilo okrog 1500 dolarjev izvoza na občana. S tem bi bili daleč nad slovenskim in jugoslovanskim poprečjem. Na območju KZ Ribnica in Velike Lašče bo v letu 1977 količina mleka predvidoma, za 12 do 13 odstotkov nad načrtovano, na območju KZ Dobrepolje pa bodo nekoliko zaostali za načrtom. Slabše bo pri Sindikalna lista Dokument, po katerem bomo v naslednjem letu uravnavali dnevnice, kilometrine, regrese in najrazličnejše druge dodatke in prejemke, je znan. Značilno za Sindikalno listo 78 je, =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii!iiiiiimimiiiii= leta 1977. Posebno pomembne bodo nove zmogljivosti v IMV, nova tovarna Iskra v Šentjerneju in novi prostori Industrije obutve. Najvažnejši objekt na pouročju prometa, ki bo dokončan v letu 1978, je avtomatska telefonska centrala z 2000 priključki v Novem mestu. Razširjene pa bodo tudi centrale v Žužemberku in Šentjerneju ter vpeljane dodatne zveze z Mimo pečjo in Stražo. Zapisano je, da bodo na Novem trgu začeli graditi veliko blagovnico, da bo Mercator gradil večjo trgovino na Cesti herojev, da bo v središču mesta urejen nov lokal za prodajo kruha in da bo novomeška tržnica modernizirana. Gostinstvo in turizem bosta v začetku leta 1978 pridobila dva pomembna objekta: novi hotel Metropol in prenovljeni kopališki in zdraviliški dom v Dol. Toplicah. Prihodnje leto bo dograjen tudi dijaški dom s 480 postaljami, posebna šola bo začela delati v novih prostorih, začela pa se bo tudi gradnja šol v Šentjerneju in v Stopičah. Novo leto bo Škocjancem prineslo novo zdravstveno postajo, Novomeščani pa bodo začeli graditi nov zdravstveni dom. V vzgojnovarstveni dejavnosti bomo dobili nov objekt na Drski za 210 otrok, vrtec v Bršlinu za 160 otrok in vrtec v Šmihelu za 120 malčkov. Če upoštevamo še, da je za leto 1978 predvidena dograditev doma upokojencev in najvažnejši kulturni objekt Muzej revolucije, potem smo zares lahko zadovoljni. Priče bomo enemu najbolj plodnih let v novomeški zgodovini. R. BACER Sad politike cen prireji mesa, ki bo pri vseh treh KZ pod načrtovano. Najmanjši izpad bo pri KZ Ribnica (okoli 10 odstotkov), najve-čji pa pri KZ Velike Lašče (preko 25 odstotkov). To stanje opozarja, da je treba odpraviti razkorak pri cenah. Proizvodnja mesa je na- a VEČ MLEKA — brez molže na „gorenjski način“. (Karikatura: Branko Babič) meč vedno manj donosna. Zadnja podražitev govejega mesa je šla izključno na račun ukinitve zvezne premije, se pravi, da proizvajalec oziroma kmet kljub podražitvi mesa za živino ni dobil več. Storiti pa bo treba več tudi za večjo in cenejšo prirejo. Predvsem bi to območje lahko tesneje sodelovalo na raznih področjih, na primer pri pospeševalnem delu. To bi omogočilo večjo specializacijo in strokovnost ter s tem večjo uspešnost pospeševalcev. J. PRIMC LETOS MANJŠI IZVOZ V brežiški občini je izvoz letos za štiri odstotke manjši od lanskega v prvih devetih mesecih. Manj kot lani so prodali na tuje v Tovarni pohištva, v Tovarni avtomobilskih prikolic, pri Agrarii, več pa sta izvozila Dinos in Gozdno gospodarstvo. Konfekcija „Beti“ iz Dobove je izvozila enako količino izdelkov kot lani. KONCERTNO SLOVO OD STAREGA LETA Učenci črnomaljske glasbene Sole bodo tudi letos pripravili tradicionalni novoletni koncert Nastop bo danes v prostorih glasbene šole. Občinstvo vabijo, da se prireditve udeleže v kar največjem številu- 70 let Jožeta Levstika ČESTITKE MLADIH — Komandantu Radetu Petroviču so ob prazniku v imenu tisočih mladih iz novomeške občine čestitali pionirji in mladinci iz osnovnih in srednjih šol. (Foto: J. Pavlin) Praznik armade - praznik nas vseh Z mnogimi prireditvami se je tudi novomeška občina pridružila praznovanju 36-letnice JLA. Priznanja novomeški bolnišnici, KS Uršna sela in mladim Zaključne slovesnosti ob praznovanju letošnjega praznika Jugoslovanske armade so se pričele na predvečer praznika v Domu JLA. Akademija, na kateri so nastopili moška zbora ,J)ušan Jereb“ in „Maks Henigman" iz Dol. Toplic ter mešani zbor KUD „Krka“, je bila posvečena zaključku praznovanj letošnjih jubilejev in prazniku dneva JLA. Na dan praznika so bile številne slovesnosti v vseh vojašnicah. Za predstavnike pionirjev in mladine novomeških osnovnih in srednjih šol so v vojašnici „Milan Majcen" pripravili sprejem, kjer je komandant Rade Petrovič podelil priznanja mladim, ki so letos napisali najboljše naloge na temo: „Mesto in vloga JLA v naši družbi". Med dvajsetimi, ki so dobili priznanja, so najboljše naloge napisali pionirji iz osnovnih šol: Vladka Merzel (o.š. M. Sobar-Nataša), Lili Tekstor (o.š. Katja Rupena), Ellena Jerele (o.š. Otočec), Stanko Kumar (o.š. Žužemberk), Ksenija Žmavc (o.š. PRIZNANJA OB DNEVU JLA TUDI DOLENJCEM Z ukazom vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ Josipa Broza-Tita je ob dnevu JLA v čin rezervnega generalmajorja napredoval narodni heroj Jože Borštnar, znani družbenopolitični delavec. Z redom ljudske armade z lovorovim vencem je bil odlikovan generalmajor Andrej Cetinski - Lev, z redom dela z rdečo zastavo pa generalpolkovnik Jože Ožbolt, oba rojaka iz kočevske občine. Generalpolkovnik Franc Tavčar - Rok, poveljnik ljubljanskega armadnega območja, je srednjo plaketo JLA podelil tudi poveljstvu garnizije Novo mesto, malo plaketo pa je dobila tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" v Krškem. n I_______________________X TEČAJ ZA VOZNIKE Združenje šoferjev in avtomehanikov Kočevje je organiziralo tečaj za pridobitev kvalifikacije za poklicne voznike motornih vozil. Obiskuje ga 25 slušateljev. F. B. Bršljin) Irena Grahek (o.š. Grm) ter srednješolki Barbara Bajc (gimnazija) in Fanika Pegam (ESC). Osrednja proslava, ki se jo je udeležil tudi predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič, je bila v vojašnici „Milan Majcen" v Bršljinu. Na njej se je poleg pripadnikov JLA zbrala množica mladih iz novomeških osnovnih in srednjih šol, častni gostje pa so bili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja v novomeški občini. Ob tej priložnosti je zbranim o današnji vlogi, pomenu in uspehih spregovoril Rade Petrovič. Ob zaključku slovesnosti so razdelili priznanja, med katerimi dve najvišji iz republiškega sekretariata za narodno obrambo, ki sta ju prejeli novomeška bolnišnica in KS Uršna sela za uspešno sodelovanje v vojaški vaji ..Gorjanci 77". Tudi letos je bilo na vseh slovesnostih še posebej poudarjeno prizadevanje izgradnje sistema SLO skupaj s pripadniki JLA, kar kaže, da 22. dec. vse bolj postaja praznik nas vseh. J. P. Naš jubilant je preživel svoje otroštvo in mlada leta v Zagorju sredi delavskega industrijskega revirja. Njegovi starši so tam učiteljevali dolga leta in tako je Jože odraščal med delavskimi in kmečkimi otroci. Ob tem je spoznal in dnevno so-doživljal kruto realnost delavskega in kmečkega življenja ter zaostrovanje gospodarske krize. V družini so bili trije otroci in ker so bili učiteljski dohodki tedaj zelo skopi, se je Jože Levstik v času obiskovanja gimnazije in univerze moral dnevno voziti v Ljubljano in nazaj v Zagorje. Ob tem se je še bližje seznanil in spoznal ne samo vsakdanje težave nadarjenih revnih študentov, pač pa tudi težave delavcev in drugih slojev prebivalstva. Zato ni čudno, da je po gimnaziji, kmalu ob vstopu na pravno fakulteto, navezal stike z levičarskimi študenti. V tej dobi se je najbolj prijateljsko navezal na pokojnega jurista Dušana Kraigherja (narodnega heroja), s katerim je tudi sodeloval v raznih akcijah in v diskusijah o politični gospodarski situaciji. Po končani pravni fakulteti se Levstik odloči za nadaljevanje študija na agronomski fakulteti v Zagrebu. Tudi tu takoj naveže stike s slovenskimi levičarji-agronomi, predvsem z Janezom Marentičem, s katerim ga veže nesebično prijatelj- > LA -C mr* S m. r ► SPREJEM V CAST DNEVA JLA — Tovariškega srečanja v čast dneva Jugoslovanske ljudske armade, ki sta ga v četrtek v domu JLA v Novem mestu priredila IMV in novomeške garnizija, se je udeležila tudi skupina visokih častnikov JLA z generalpolkovnikom Francem Tavčarjem — Rokom, komandantom ljubljanske armadne oblasti na čelu. Na sliki ga vidimo v družbi z Jurijem Levičnikom, glavnim direktorjem IMV. (Foto: Pavlin) Zelena luč za študij marksizma V pravkar ustanovljenem študijskem središču politične šole CK ZKS za Dolenjsko se bo v kongresnem letu marksistično izšolalo okoli 200 komunistov 21. decembra so na seji medobčinskega sveta ZK v Novem mestu ustanovili študijsko središče politične šole CK ZKS za Dolenjsko in za njegovega predstojnika imenovali Boštjana Kovačiča. Kot je dejal Slavko Dokl, novinar Dela, ki bo študijsko središče vodil do Kovačičeve vrnitve iz JLA, bo poslej izobraževanje na medobčinski in občinskih ravneh poenoteno. prihodnje leto organizirali občinske politične šole. Na šestdnevnih predavanjih bodo obdelali sedem tem. Zvrstili pa se bodo tudi seminarji za na novo sprejete člane in kandidate za člane ZK. stvo in sodelovanje do Marentičeve smrti. V aprilu 1941 po Marentiče- vi vrnitvi iz Srbije in po vpadu okupatorja se formirajo matični odbori OF v Ljubljani, katerih začetni organizator je bil pokojni Boris Kidrič. Med prvimi odbori zaži- vi agronomski, ki se tedensko sestaja do jeseni v Šiški pod vodstvom tovariša Kidriča, kasneje Marentiča. Člani so bili poleg omenjenih: Jože Levstik, inž. Jože Berkopec, Vinko Urbanija, Ivo Jelačin, Viktor Bajec in Vera Marentič. Vsi člani matičnega odbora so imeli nalogo organizirati aktivne grupe na svojih delovnih mestih. Tako so tudi frontni odbori zajeli vedno več pristašev OF in to pri Prevodu, Kmetijski družbi, na Kmetijskem zavodu (sedaj Institut) itd. Delo teh skupin in organizatorske zadolžitve, ki jih je imel Jože Levstik kot sekretar rajona OF Poljane v Ljubljani, niso ostale prikrite okupatorjevi policiji, zato se je moral izogniti aretaciji in oditi v partizane pomladi leta 1942. Izrednega pomena je Levstikov prispevek pri izvrševanju agrarne politike v prvem desetletju po osvoboditvi — V tej dobi pomembno sodelovanje pri izvajanju agrarne reforme in pri nastajanju državnih posestev, ki so v tisti dobi znatno prispevala k proizvodnji hrane za nekmečko prebivalstvo. Kot pomočnik ministra za kmetijstvo vodi številne akcije za obnovo kmetijske proizvodnje, ki je bila v nekaterih krajih od vojne močno prizadeta in zemlja zapuščena. - Preko okrajnih agronomov organizira preskrbo z reprodukcijskim materialom - od semenja do plemenske živine, od ustanavljanja drevesnic in trsnic do pospeševanja agrotehničnih ukrepov, od razdeljevanja kreditov do širjenja mehanizacije itd. V tej povojni dobi najdemo Levstika v vodstvu številnih akcij in prizadevanj za povečanje kmetijske proizvodnje, tako pri obnavljanju kmetijstva na Kočevskem in v vseh okrajih z vrsto strokovno-po lit ič nih tečajev za ljudske odbornike, za kmetijske strokovnjake, za zadružnike itd. Za kmečko mladino obnavlja številne kmetijske šole — od nižjih do srednjih — in je pobudnik za ustanovitev kmetijske fakultete. Kot minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ljudske republike Slovenije pa je podpisal tudi dekret za njeno ustanovitev. Od leta 1951, ko je postal profesor, pa skoraj vse do svoje sedemdesetletnice, se je z dušo in srcem predajal pedagoškemu poklicu in aktivnemu delu s študenti Bil jim je mentor pri seminarskih in diplomskih nalogah. Več generacij agronomov, veterinarjev in ekonomistov je bilo deležnih njegovih temeljito pripravljenih predavanj in nesebičnega mentorstva. Jubilantovi dolenjski soborci Izobraževanje v ovkiru študijskega središča bo potekalo v treh oblikah: prek seminaijev za delavce v neposredni proizvodnji, dopisne šole marksizma in seminarjev za direktorje tozdov in sekretarje osnovnih organizacij ZK. Začetek prvih dveh oblik predvidevajo za 10. januar. Trimesečni seminar za proizvajalce bo obiskovalo 30 članov ZK: 15 iz novomeške, 6 iz črnomaljske, 5 iz trebanjske in 4 iz metliške občine. V dopisni šoli marksizma, ki bo pomenila izobraževanje ob delu, bo 150 slušateljev v petih oddelkih: dva bosta v Novem mestu, po eden pa v Črnomlju, Metliki in Trebnjem. Začetek Občni zbor »sedme sile” Osnovna naloga: osvojiti čim več znanja — Novi predsednik Društva novinarjev Slovenije je Božo Kovač Nad sto novinarjev oz. delegatov novinarskih aktivov in sekcij se je prejšnjo sredo v Ljubljani udeležilo občnega zbora Društva novinarjev Slovenije, med gosti pa sta bila tudi Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL, in Franc Šetinc, sekretar IK predsedstva CK ZKS. Iz poročil o delu odborov, komisij in častnega razsodišča DNS je bilo razvidno, v katerih smereh se mora krepiti dejavnost slovenskega novinarstva. Slednje, ki je nesporno tvoren dejavnik tukajšnje družbe, bi bilo gotovo še bolj učinkovito, ako ne bi bilo razmeroma veliko zadržkov, ki to onemogočajo. Najprej je treba omeniti dostikrat površno strokovno podkovanost novinarjev. Na dlani je torej, da si bodo slovenski novinarji prizadevali za sprotno in čim temeljitejše usposabljanje. Kajpak ne kaže puščati ob strani dejstva, da novinarji pogosto delajo v nemogočih življenjskih in delovnih razmerah, zato bodo njihova prizadevanja usmerjena tudi k odpravljanju tovrstnih neurejenih vprašanj. Med pomembnejšimi nalogami novinarjev pa je tudi boj za njihovo lastno „orodje ali orožje" - slovenski jezik. Le čistost in jasnost slednjega sta z jezikovne plati lahko porok za dorečeno in umljivo delovanje novinarjev. Novinarji so na občnem zboru sprejeli tudi sklep o ustanovitvi »Spominskih dnevov Mitje Gorjupa", ki bodo letna novinarska srečanja, posvečena študiju temeljnih razvojnih vprašanj družbe in novinarskim veščinam, v prvi vrsti novinarskemu jeziku. Po daljši razpravi so sprejeli stališča o nadaljnjih smereh dejavnosti slovenskih predstavnikov „sedme sile", katerih novi predsednik je Božo Kovač, šestnajst novinarjev pa je dobilo srebrne plakete in diplome za 25-letno delo v novinarstvu. D. RUSTJA seminarja za direktorje tozdov in sekretarje osnovnih organizacij ZK bodo določili kasneje. Poleg tega bo študijsko središče prirejalo še druge občasne oblike izobraževanja, predvsem predavanja. Ob tem bodo v Novem mestu, Črnomlju, Metliki in Trebnjem tudi IZGUBE V TREH KOLEKTIVIH V tretjem trimesečju letošnjega leta so izkazale izgubo tri delovne organizacije v brežiški občini. Skupni seštevek izgube je nekaj nad poldrugi milijon dinarjev ali za 94 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Med zgubarji so tokrat Salonit Anhovo - tozd Rudnik Globoko, Obrtno kovinsko podjetje iz Dobove in Gozdno gospodarstvo - tozd trgovina z gradbenim materialom. Izguba pri Rudniku se je v primerjavi z lanskim letom precej zmanjšala. Kot vzrok zanjo navajajo nespremenjene cene kremenovega peska in visoke cene prevoznih storitev. Računajo, da bodo leto lahko zaključili brez izgube, ker so medtem že sprejeli več ukrepov za pokritje. V Dobovi bodo poskušali ceneje kupiti reprodukcijski material, na trgu pa doseči boljšo ceno za svoje izdelke. Pri Gozdnem gospodarstvu bodo izgubo pokrili iz posojila iz leta 1975 in iz rezervnega sklada brežiške prodajalne. Razen tega so se odločili za organizacijsko spremembo. ZA DRAGE INSTRUMENTE Podružnica Ljubljanske banke v Novem mestu je namenila za nakup dragih medicinskih instrumentov namesto novoletnih čestitk 5.000 dinarjev. 20 napadalo, 140 branilo „Pokaži levo prosim!" Vabilo patrol je v soboto od 10. do 11. ure veljalo neštetim fantom in dekletom, ki so se ta čas nahajali v „ so seski", raztezajoči se od novega Doma JLA prek pošte, hotela Metropol, mimo trgovine Barve—Laki tja do kina Krka, Dolenjskega muzeja, celotne tržnice m gostinskega šolskega centra z Bregom vred. Enourna taborniška igraje pritegnila 180 novomeških tabornikov: Mesto so „napadli" z ličnimi nalepkami ..Varujmo okolje!", na katerem je bil natisnjen jugoslovanski taborniški znak, člani Odreda mladih kurirjev osnovne šole Bršljin, 15 javnih objektov v označenem terenu pa je ..brani-lo“ skoraj 140 članov Odreda gorjanskih tabornikov. Naloga mladih aktivistov OF iz Bršljina je bila v tem, da neopazno nalepijo listke na pročelja hiš, na steklena okna, vrata ali stene hiš določenih javnih ustanov. Prištejemo še radovedneže, ki so delali grečo med napadalci in branilci, pa strope sodnike, ki so nadzirali potek igre in spoštovanje pravil — in že imamo skupino 180 tabornikov, ki so preizkusili v enournem javnem nastopu: iznajdljivost, dovoljene zvijače za ukanitev ..sovražnika", spretnost, naglico in domisel- nost, kar vse bi v vsakem primeru potreboval sleherni član katerekoli enote JLA, teritorialne obrambe, opazovalec ali izvidnik, član Narodne zaščite, skratka sleherni naš državljan v primeru, da bi bilo spet treba braniti domovimo in velike pridobitve revolucije. Koliko je bilo drobnih, mikavnih zvijač, skrivanja nalepk v gubah oblek, na dnu cekarjev med šopom novoletnih čestitk na pošti (tu so Bršljin-čani oddali levji delež svojih nalepk!) in še in še. Drobceno dekletce je „shranilo“ 8 nalepk med pole brusilnega papirja v trgovini „Barve-lala“ m se vračalo tja po nekaj kosov, ko je prejšnje že nalepilo ... Niso je dobili! Po 11. uri se je množica tabornikov zbrala na igrišču nad športno dvorano in sodniki so ugotovili ter razglasili: Mladi kurirji iz Bršljina so nalepili 38 nalepk, branilci so jim „pobrali" 101 nalepko, 61 nalepk pa je ostalo neuporabljenih. Moralno zmago imajo člani O MK iz Bršljina: 20 se jih je „borilo“ poti 140 Novomeščanom. Izkušnje nove igre „Mladi aktivisti OF bodo novomeški taborniki dobro uporabili. Nove skupinske igre so že v načrtih! TONE GOSNIK « 3 Patrola obrambe je našla nalepke pri „mladem aktivistu" Bršlina. Božo Račič devetdesetletnih 26. decembra je dopolnil 90 let Božo Račič, ki ga VevM ljudje po Beli krajini in DoW? ski poznajo kot skega kumeta". Pa saj niti Belokranjec - zibel mu ]e s k la na Ratežu ob Savi - ve dar je kot prosvetni delavk kasnejši ravnatelj državnega voda za žensko domačo o posvetil veliko svojih mo populariziranju domačih v**® skih obrti, zlasti belokranjskega tkalstva. V stotine grea njegova predavanja, tečaji, M stave, razprave in članki, s terimi se je prizadeval dvignil zanimanje za domočo °.. rižem, kvalitetno sP°mm!~,u stvo, ljudske običaje m l lome zanimivosti, skratka vse, kar naj bi Beli krajm predvojnih letih prineslo in prebivalcem kos potrebneg kruha. Njegovo neutrudno delo je nadaljevalo tudi po vojni si je znova prizadeval pozi domačo ljudsko obrt, od » stva, vezenja, mreženja do p tarstva in lončarstva, ko . izhajali novi Račičevi član*1 poljudne razprave, ko je zno organiziral tečaje in razstav'’ ko je iskal gradivo za etnogr ski oddelek novo ustanovil nega Belokranjskega ko je vedno znova pisal o lepu tah domače zemlje in nle\ ljudeh, ko je sodeloval v razn žirijah, izdajal ljudske pesmi kuharske knjižice in drugo. Za to svoje delo pa je kuw Račič prejel lepo število P?1 nanj. Med drugim je član muzejskega društva in rističnega društva v Metliki, L častni občan Adlešičev, do je Trdinovo nagrado, red slug za narod z zlato zvez Vsekakor so bila dolga de^ tletja Boža Račiča lepa m dovitna in je nanje lahko Py nosen. Z njim vred pa se n/ govih uspehov veselimo trn Belokranjci in Dolenjci z zeti > da bi bila jesen našega kume prijetna in zdrava. -ar V SEVNICI ASTRONOMSKI TELESKOP? V soboto so na letni skupi®11* pregledali uspešno delo v minU" lem obdobju člani sevniškega astronavtičnega raketarskega kluba Vega. S številnih tekmovanj, zadnje čase tudi v tujinii^ vračajo v glavnem z najboljši m* uvrstitvami. Med številnimi za V" tevnimi nalogami za prihodnJ® leto sta nedvomno naJP^ membnejS priredba mednaro® nega tekmovanja v Sevnici 01 zamisel o nabavi astronomskega teleskopa. Člani astronomske sekcije se že dolgo navdušujejo za angleški teleskop s 30-centimetrskim zrcalom- Naprava meri v dolžino okrog dva metra, zvezdnato nebo P* zasleduje z elektronsko napravo. Tolikšnega izdatka klub sanj seveda ne zmore (računajo, da bi teleskop stal 70.000 dinarjev)> zato nameravajo skleniti sodelovanje z organizacijami in ustanovami v Zasavju in Posavju. STOJNICE IN VRTILJAK Otrokom obeta brežiško Dru^',° prijateljev mladine pestro prazn vanje novoletne jelke. Napoveauf VTSto prireditev, igric in filmskm.. sank ter vrtiljak na dvorišču bre» škega gradu, kjer bodo posfavm P sane stojnice z bogato zalogo sUo*fT rij. Prodajali jih bodo po zniža”" cenah. DOLENJSKI LIST aumiH pisma in odmevi SSMU3I mm Mi 9 dov Moj dedek, Kjer so darovali življenja partizanski komandant Brestaniškim upokojencem je o dogodku pred 36 leti govoril Miško 2mavc - Bili so žrtve podle izdaje VOJAKI SO NAS OBISKALI dnevi so našo šolo obiskali 'ojaki iz vojašnice Milana Majcna v N°vem mestu. Srečanje se je začelo * Pripovedjo Janka Gregorčiča o jj^tanku JLA. Tovariš Gregorčič je ® eden od slovenskih delegatov na ^ zasedanju AVNOJ. Zastavili smo več vprašanj, na katera je ?°sino odgovoril. V preostalem ®lu programa so nam vojaki na «ljiv način prikazali utrip življenja v kako je na straži, pregled 'Ojakov, pridobitev čina. Na koncu !rtl° vsi skupaj zapeli: „Mi smo Titova! ‘ VLASTA KOŠAK novinarski krožek OŠ 29. oktober Šmarjeta ARTIČE: OBČNI ZBOR DPM Sredi decembra je bil v OŠ Artiče °j~ni zbor Društva prijateljev Juadine. Poročilom je sledila razpra-v kateri so sodelovali tudi člani Pionirskega odreda „SIavko «odler“, vsi prisotni pa so se zavzeli r® to, da bodo s svojim delom še Sjjjj popestrili dejavnost društva. r“čni zbor so popestrili pionirji s ftijSm kulturnim programom, za ?jujuček pa so si vsi ogledali film o Reditvi .Artiče 77 in letošnji •^ttavi cvetja v Brežicah. ČLANI NOV. KROŽKA OŠ ARTIČE BIH smo gostje PRIPADNIKOV JLA Ob dnevu JLA smo bili predstavit Jjjri pionirjev in mladincev z Oš "Gtana Jarca iz Črnomlja povabljeni obisk v garnizijo „Bela krajina11. UnUcaj smo si z zanimanjem ogledi viste orožja, pripadniki JLA pa j® »a* seznanili s posebnostmi vojaš-^8* življenja, kamor sodi tudi "čenje v sodobno opremljenih učilnicah, ki so okrašene z ročnimi j*felki vojakov. Med obiskom so nas Po pogostili, prisostovali smo tudi Podelitvi priznanj zaslužnim Rojakom in starešinam, nekateri Pionirji pa so dobili nagrade za spise 0 fcaS armadi. ALMA GRANIČ PISMO DALJNIM PRIJATELJEM prijatelji iz Afrike in Pale-Ogla Simo se vam iz majhnega Sevnice v socialistični Jugo-Našo domovino in njenega wedsednika tovariša Tita gotovo ®>ate. Tito se bori za mir, svo- n^° ff* V- SP' ,<° ,fc» ljubljanska banka PODRUŽNICA ČRNOMELJ IN PODRUŽNICA NOVO MESTO OBVESTILO! t;0 * OPEKARNA ZALOG ® NOVO MESTO P- 0 TEL. 21403, 22291 • P.P. 10 • ŽEL. POSTAJA NOVO MESTC mr DRAGI POSLOVNI PRUATEUI, CENJENE STRANKE Ob koncu poslovnega leta se vam toplo zahvaljujemo za sodelovanje jn razumevanje, obenem pa se oproščamo za morebitne napake v medsebojnih odnosih. Potrudili se bomo, da bo teh napak vse manj in bomo nadaljevali našo 80-letno tradicijo v opekarstvu z dobro in še boljšo kvaliteto. Da ne bi naše želje za boljše sodelovanje ostale le želje, se bomo potrudili in preskrbeli kupcem vse potrebno pri gradnji njihovega doma. Česar ne bomo zmogli v materialu, bomo nadoknadili z nasveti ali napotili do naših poslovnih partnerjev. Zavedamo se, kaj pomeni lasten dom, zato želimo v letu 1978, da bi vam, ki mislite na gradnjo in želite dom, to tudi uspelo. Vsem, strankam in poslovnim prijateljem, veliko osebnega in poslovnega uspeha v letu 1978! ■H HI Hi ■i ■■ Bi L / VOZNIKI! Za vaše vozilo boste dobili akumulator v akumulatorski delavnici TASEV BLAZO servis za VESNA IN ZLETOVO AKUMULATORJE Partizanska 11, Novo mesto Vsem cenjenim strankam želim SREČNO NOVO LETO! TURISTIČNE $ Vi mjt INFORMACIJE Hm alpe adrla • alpe adrla 9 alpe adrto Obveščamo, da bosta podružnici in njune poslovne enote v sredo, dne 4. januarja 1978 zaradi zaključnih del ob koncu leta za stranke zaprte. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba OB JA VLJA prosto delovno mesto ANALITIKA POGOJI: dokončana višja šola ekonomske ali njej sorodne smeri in 4 leta delovnih izkušenj Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO — Strokovna služba, Kidričev trg 3. co -o CO d) _Q. co co *o co _Q- co ZIMSKE POČITNICE Visoke T atre 8-dnevni aranžma z avtobusom ali lastnim prevozom: odhodi vsako soboto od 14. januarja 1978 dalje Namestitev v hotelih PATRIA in SLOVAN A in B kategorije POSEBNA UGODNOST: Obročno odplačevanje Avstrija Aranžmaji v HOCHRINDLU in FLATTNITZU ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLETI S POSEBNIM LETALOM V MUENCHEN vsako prvo soboto v mesecu: 4. februarja, 3. marca, 1. aprila in 6. maja 1978 CENA: — brez transferja 800 din — s transferjem 900 din PRIJAVE IN INFORMACIJE: Vse pooblaščene agencije v Sloveniji in POSLOVALNICA ALPE ADRIA v LJUBLJANI, Gosposvetska 4, tel. (061) 311-164 in 313-230. VSEM OBČANOM DOLENJSKE ŽELIMO V LETU 1978 PRIJETNO SMUKO, UDOBNA POTOVANJA TER £ OSI ■S- ■o a> f» o- -i e> e- ■o (P 0) £3. -1 0) # 2- ■o a o o- o> # 8. ■0 0 o). •O CP •o co g o- -( O 0 S. ■o (0 o cu EBNE IN POSLOVNE USPEHE 8d|e £ eupe ad|e % eupe ad|e O ejjpe 03 udi DOLENJSKI LIST Št. 50 (1481) - 29. decembra 1922 naj vam bo leto 1978 - leto uspehov osebne sreče in delovnih zmag kolektiv sgp „”pionir novo mesto DOLENJSKI LIST St. 50 (1481) - 29. ienembra 1977 Steblo upogneš, dokler je mlado V Dolenjskih Toplicah, pod partizanskim Rogom, si bodo slovenski pionirji postavili svoj dom V Dolenjskih Toplicah bodo s pomočjo vseh slovenskih pionirjev začeli graditi pionirski dom. Prav te dni -27. decembru - so pionirski odredi po Sloveniji podpisovali družbene dogovore in se z njimi zavezali po svojih močeh prispevati k tej veliki akciji. Dom pioniijev Slovenije v Toplicah naj bi postal svojevrstna zunajšolska vzgojno-izobraževalna ustanova, v kateri bo društveno delo in vsa dejavnost zasnovana na načelu samoupravljanja. To bo mesto, kjer se bodo zbirali in usposabljali mentoiji pioniijev, strokovnjaki različnih vrst, mladinci, prostovoljci, profesionalci in organizacij — skratka vsi, ki delajo z otroki v njihovem prostem času. Na posvetih in sestankih bodo izmenjavali izkušnje in bogatili vsebino dela s pionirji — to pa je tudi glavni namen celotne akcije. V Dol. Toplicah se bodo v svojem domu sestajali predvsem pioniiji. Organizirana dejavnost bo potekala vse leto. V zimskih mesecih bodo v domu s sto posteljami in več prostori za društveno življenje letovali pioniiji iz socialno šibkih družin in zaostalih krajev, ki jih bodo predlagali za oddih občinski sveti Zveze pioniijev in društva prijateljev mladine. Prav tako pa bo v zimskem času dom namenjen pioniijem, ki so se pri svojem delu poseb- no izkazali. Organizirana bo šola v naravi za pioniije novomeških in sosednjih občin ter iz obmorskih krajev, ki nimajo doma možnosti za organiziranje zimske športno-rekreativne dejavnosti. Pozimi bodo v domu tudi tečaji za vaditelje inštruktoije in mentoije, ki delajo s pionirji. Tečaji bodo za vodenje zimovanj, za organizacijo dnevnih izmen, za oiganizacijo tekmovanj v panogah v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, priprav za splošni ljudski odpor itd. Od marca do aprila so predvideni seminaiji za inštruktoije in mentoije posameznih interesnih dejavnosti, za vzgojitelje na letovanjih, za organizatoije taboijenj in delovnih brigad. V tem času bo tudi enomesečni ZA POGLOBLJENO DELO — Zu tajšoiske dejavnosti zahtevajo od mentorjev in pionirjev veliko časa in truda, premalo pa je možnosti, da bi izkušnje izmenjavali, se odločali za nove metode in oblike dela z najmlajšimi. Vse to bo omogočeno, ko bo v Dol. Toplicah stal pionirski dom. , seminar za študente, bodoče učitelje, da se bodo usposobili za pionirske dejavnosti v celodnevni šoli. Junij je določen za vsakoletno pionirsko delovno brigado ROG, v kateri bodo sodelovali pioniiji vseh slovenskih občin. Urejali bodo spomenike in obeležja na Bazi 20, obenem pa se usposabljali za vodenje funkcij v pionirskih odredih, razrednih skupnostih in krožkih. Obenem bo Zveza pionirjev v času počitnic omogočila 10-dnevno letovanje pioniijem, ki nimajo drugih možnosti za počitniški oddih. Julija bo vsako leto v domu pioniijev tabor Sutjeska, v katerem je 90 otrok iz vse države, predviden pa je tudi mednarodni tabor. Avgust je namenjen plavalnim tečajem za pioniije, september pa seminarjem za vodstvene kadre pionirskih odredov in sestankom ter posvetom s predstavniki organizacij glede sodelovanja in vključevanja pioniijev v njihove akcije ter razna medrepubliška srečanja. Okrober in november sta določena za srečanja in posvete pioniijev na ravni republike, države in občin. Tu se bodo lahko sešli pioniiji in mentoiji dramskih, lutkovnih in glasbenih dejavnosti. V času od maja do septembra pa bo Pionirski dom odprt tudi za izletnike, ki bodo v tem času obiskali Bazo 20. Vemo namreč, da čedalje več šol organizira majske izlete in ekskurzije na to področje. Gradnja pionirskega doma ni samo želja imeti svoj dom, ampak družbena potreba pri uresničevanju idejno vzgojnih zasnov za oblikovanje mlade socialistične osebnosti. O tej akciji je bilo veliko razprav, preden je prišlo do odločitve. Te dni so se pioniiji s podpisi zavezali zamisel prenesti v življenje. Pri tem bodo sodelovali vsi slovenski pioniiji, pomaga*2 pa jim bodo društva prijateljev mladine ter razne republiške organizacije in ustanove ter interesne skupnosti, ki imajov svojih programih delo s pionirji. Pioniiji so na svoja ramena prevzeli tri naloge: vsak pionir bo prispeval 10 dinaijev; vsak pionir bo zbral za 20 din odpadnega materiala in vsak bo prodal za najmanj 10 din značk, nalepk in drugega pro-pagandnega gradiva. Po občinah bodo zbiralne akcije vodili posebni odbori v okviru občinske Zveze DPM,v pionirskih odredih in krajevnih skupnostih pa odbori iz Pre?' stavnikov družbenopolitičnih organizacij in pionirskega od«; da. Vsi ti odbori bodo sestavili programe za dveletno obdobje, akcije pa se bodo začele m končale v enem šolskem letu. Zveza pioniijev je organizacija z več kot 200.000 člam 1050 pionirskih odredih-uresničevanju zdaj zagotovlje nih programov je potrebno raz vijati nad 100 različnih deja nosti, za strokovno pomoč p organizirati nad 10.000 m®J} toijev, strokovnjakov razlicn poklicev. Za uresničitev eno e nega programa pionirske °rg nizacije v eni sami občini j potrebno sodelovanje najmanj 300 odraslih. Ti opravijo naa 6.000 delovnih ur v okviru interesnih dejavnosti pionuj® • Da pa bi pionirska organizacij uspešno opravljala svoje po* slanstvo, mora imeti možno proučevati in posodabljati m tode ter vsebino dela. Laste dom bo vse to omogočil. R. bačer VOJAKI V NOVOTEKSU - V okviru letošnjega 22. decembra, praznika Jugoslovanske ljudske armade, so bili v mnogih novomeških podjetjih vojni starešine iz kasarne Milana Majcna. Povsod so vojake seznanili s proizvodnjo, orisali so jim probleme in težave, v katerih se nahajajo, mimo tega pa so jih še skromno pogostili. Na sliki je prizor iz NOVOTEKSA, kjer je starešinam spregovoril tudi slavni direktor podjetja tovariš Dolenc. (Foto: M. Gošnik) ~\ SAMSKA STANOVANJA Iščemo samska stanovanja za delavce podjetja na območju Novega mesta. Straže in Dol. Toplic. Interesenti naj se zglasijo v splošnem oddelku podjetja v Vav-ti vasi. OZD „GORJANCI" NOVO MESTO NAJSODOBNEJŠI AVTOSERVIS — V petek, 23. decembra je SGP Pionir odprlo v Ločni avtomobilski servis, ki je trenutno med najsodobneje opremljenimi v Jugoslaviji. Delavci se bodo iz starih prostorov v Bršlinu preselili v nove d?lavnice, v Bršlinu pa bodo $e naprej opravljali popravila tovornih vozil in težkih strojev. V novih prostorih v Ločni bodo opravljali servise za vozila Fiat, Renault in Zastava, popravljali pa bodo tudi druge vrste osebnih vozil, saj je zmogljivost servisa 30.000 popravil letno. Servis je simbolično odprl Ivan Dvornik—Žan, delavec, ki je pri podjetju zaposlen že od samega začetka. (Foto: Marko Klinc) TECTYL CENTER Vozniki! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO'ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z »VALVOUNE TECTYL0M” VAM OPRAVI PETER PERDEC A VTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO TECTYL CENTER VSEM STRANKAM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VSO SREČO V NOVEM LETU 1978! VSEM STRANKAM ŽELIM SREČNO NOVO LETO AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLIČARSTVO STAREŠINIČ BORIS METLIKA-Na obrh 35 SE PRIPOROČAM (■■(©CS' 'E*A®©' 1978 €>£S PAVUHOVA I PRATIKA. KOLEDAR* IMENA •VREME* PRIPOROČILA IN NASVETI DELOVNIH KOLEKTIVOV• KAJ PA ZDRAVJE ?• DOBRA VOLJA* IZUMI IN ODKRITJA •MARSIKAJ O SLOVENCIH • UGANKE IN KRIŽANKE* ŽIVALI KAR TAKO IN V BASNIH • ZANIMIVOSTI • HUMOR • vesela»debela» •brona • iskana I I If! x 1 j-jj, .) ,■( iti,) -Jj jv .i in družbenopolitični Wci (npr. Edvard Kardelj). Za Jtovno opremo služijo reprodukcije Unpresionista Ivana Groharja. Med drugimi knjigami v zbirki naj TOorimo na „1 zbrane pesmi "/°na Župančiča", ki jih je uredil Ji Jim dodal spremno besedo Josip ,1|unar, starosta slovenskih estetov, rjirno leposlovje predstavlja proza pain štirideseto" izpod peresa j^eza Vipotnika. Zatem so tu še Pfppis Jožeta Širclja „Živa Afri-? > Avguština in Matjaža Laha tuli* V ^tev^*ca^1 podobah" ter ^tezenski roman „Pesem črnske ' Jamesa Baldvina, ki ga je v ovenščino prevedla Gitica Jakopin. •ega Prešernova družba bo v prihodnje izdajala zbirko „Hodil po zemlji sem naši", v kateri bodo izšla pomembna dela slovenskega leposlovja, predvsem klasike. Poleg te novosti se rojeva izdajanje ..Slovenske zgodo- LEVSTIKOVI NAGRAJENCI Pri Mladinski knjigi je izšlo v letu 1976 več del za mladino, ki so se lahko potegovala za Levstikovo nagrado 77. To nagrado so podelili prejšnji teden, že osemnajstič. Jože Snoj jo je dobil za Fantazijski roman „Avtomoto mravlje" in zbirko „Pesmi za punčke", slikar Ive Seljak - Čopič za ilustracije v knjigah ,.Afriške pripovedke", »Robinson Crusoe" in »Knjiga o Titu", Rajko Pavlovec pa za poljudnoznanstveno slikanico „Kras“. Zamudnina še ostane , »a človeka duhovno bogati Pomeniti. &vizGMSl978: »Novi akordi” S-- I^hnovanje osnovnošol-J^trojk v znanju o glasbi številnim kvizom za šolarje bo prihodnje leto pridružil ®kviz Glasbene mladine Slo-To bo tekmovanje trojk Jr^vnošolcev, ki ne obiskujejo jMSbenih šol. Z njim želijo pri ^ladih vzbuditi še večjo ljube-d° glasbene umetnosti, stanovanje bo potekalo v p krogih . ™ predtekmovanju v prvem y °8u, na katerem bodo sodelo-. e vse prijavljene trojke oziro-' a ekipe, se bodo zmagovalci ffijj&erili na področnih tekmo-’ r^jih. Za prvo mesto in prvo v%ado se bodo lahko potego-511 zmagovalci področnih tekanj v tretjem krogu. Prijave za kviz bodo sprejeli po 10. januarju. Kasneje izbrali tudi kraje za po-^očna tekmovanja, kar bo vse-f®k°r odvisno od tega, kakšen Novosti za obiskovalce Valvasorjeve knjižnice 0 odziv na kviz. Dolenjci in Belokranjci bi s S® tekmovanja ne smeh iz-j^ti, saj je dejavnost Glasbene Radine tod precej razvita, po-*bno v Beli krajini, poleg tega r tudi glasbenih pedagogov, ki ?l Pripravljali tekmovalne troj-nimajo tako malo. ■ Dodamo naj le še to, da se bo pz imenoval „Novi akordi"; Fjte so izbrali po glasbeni reviji, i1 je pod tem imenom izhajala v etih 1901 do 1914. Revija 'lpM“ kot glasilo Glasbene mlajše Slovenije je tekstovno gra-®*vO za kviz objavila v svoji zadnji Številki. Valvasorjeva knjižnica in čitalnica v Krškem bo z novim letom prešla na nov način izposoje. Novost je predvsem v tem, da bralcem poslej ne bo treba več plačevati izposojnine za vsako izposojeno knjigo. Namesto tega pa bo potrebno nekoliko več odšteti za vpisnino, ki bo poslej 50 dinarjev za odrasle in 30 dinarjev za mladino. Roki za izposojo bodo taki kot do zdaj: leposlovne knjige bodo morali bralci vrniti po 14 dneh, poljudnoznanstvena dela pa po 4 tednih. Kdor bo knjigo predolgo zadrževal doma, bo moral plačati zamudnino. Valvasorjeva knjižnica in čitalnica upa, da bo tak red za bralce ugodnejši od dosedanjega in da bodo še raje zahajali v ta hram umetniške in poučne besede. TV DRAME 78 Za leto 1978 so na ljubljanski televiziji pripravili za predvajanje več izvirnih slovenskih dram. Na malih zaslonih si bomo lahko ogledali naslednja dela sodobnih avtorjev: dramo „Deček z mišmi" Željka Kozina, Pavleta Zidarja delo »Poslednja luč", komedijo „Beli slon" Rudolfa - Uršiča, psihološke drame „Stik“ M Burgerja, „Pisma" Smiljana Rozmana in „Tri samote" Andreja Hienga (slednji je tudi avtor drame o slikarju Petkovšku „Nori malar") in sodobno dramo »Tvoji pajdaši" Ivanke Hergold. V ta spored bodo uvrstili še najboljša dela iz letošnjega natečaja ter dramatizaciji dveh predvojnih literarnih besedil: »Polom" Toneta Čufarja in »Kati Kustecova" Miška Kranjca. vine" v več zvezkih. Nekaj sprememb bo doživela tudi zbirka Ljudska knjiga, ki bo poslej prinašala predvsem tiste prevode iz svetovne literature, ki jih Slovenci še nimamo v svojem jeziku. Seveda bo Prešernova družba svojo prihodnost gradila na izhoje-nih poteh, zato so tudi predvidene in že napovedane novosti le dodelava preizkušene vsebinske zasnove. Slej ko prej je njena skrb za vsebinsko popestritev in večjo kvaliteto zbirk zaradi bralcev, s katerimi želi tudi v prihodnje ohraniti obojestransko zvestobo. I. Z. Polde Oblak: KRAJINA OB KRKI, olje, 1977. - Z razstave Dolenjska slikarska kolonija 1977, ki je bila odprta v Dolenjski galeriji v Novem mestu ob koncu novembra. Dolenjska za postopen prehod Oddelki podaljšanega bivanja v osnovnih šolah »preizkusni kamen" za uvajanje celodnevne šole? - Prehod na COŠ bodo najprej izvedli tam, kjer imajo za to usposobljene šole V dolenjski regiji imajo izkušnje s celodnevno osnovno šolo za zdaj še samo Belokranjci, ki so prehod na to obliko vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti izvedli pred dvema letoma, in sicer na popolni osnovni šoli v Semiču in suhorski nižjerazredni podružnici metliške osemletke. V drugih občinah in na drugih šolah se na novi proces šolskega dela navajajo le nekateri oddelki podaljšanega bivanja, s tem da v njih oživljajo in spodbujajo nekatere prvine, kijih pozna celodnevna šola. Kot so ocenili na nedavnem vsedolenjskem posvetu v Novem mestu, je toliko že narejenega, da lahko govorimo o domovinski pravici celodnevne osnovne šole v vseh štirih občinah. Oddelki podaljšanega bivanja so vsekakor pot k smotru, da se ta pravica še bolj utrdi, da bi z vnašanjem čedalje več novih prvin celodnevne šole v te oddelke pridobili nekaj poglavitnih spoznanj za kasnejši celoten prehod šol na celodnevno vzgojno-izobraževalno delo. Pot do celodnevne šole ni lahka, problemi pa ne rešljivi čez noč. Nista dovolj odločitev in pripravljenost, potrebno je zagotoviti tudi prostore (celodnevna šola namreč ne pozna večizmenskega pouka), kader in dovolj denarja. Izobraževalne skupnosti, pa tudi druge skupnosti, nimajo dovolj denarja, da bi lahko načrtovali množičnejši prehod na novi način osnovnošolskega dela. Tudi kadrovski primanjkljaj bo SPET NATEČAJ ZA OTROŠKE EKSLIBRISE Ko so pred dobrimi štirimi leti v Sloveniji prvič razpisali natečaj za otroško drobno grafiko, je bil odziv več presenetljivo dober: iz več kot 50 slovenskih osnovnih šol je prispelo nad 800 ekslibrisov. Razstava teh otroških ekslibrisov je prepotovala več krajev, ogledali smo si jo lahko tudi na Dolenjskem, od koder so otroci tudi sodelovali. Ta uspeh je spodbudil Društvo Exlibris Slo-veniae, da je začelo razmišljati o novem razpisu, akcija pa naj bi tokrat zajela vse jugoslovanske osnovne šole. Pomoč so takoj obljubili v kamniški občini, dr. Avguštin Lah, podpredsednik republiškega izvršnega sveta, pa je postal predsednik častnega odbora. Zdaj lahko pričakujemo tudi že razpise, ki jih bodo objavile vse jugoslovanske pionirske revije. Zaključna prireditev bo maja prihodnje leto. 3 ŠE O JASNOSTI IZRAŽANJA Zadnjič smo na tem mestu zapisali, daje prva zahteva dobrega sloga (načina izražanja) jasnost, in smo tudi Utemeljili, zakaj. Nasprotje jasnosti, pa je nejasnost, nerazumljivost. Do te prihaja iz različnih vzrokov, na primer: če stvari, o kateri govorimo, ne poznamo dovolj dobro; če uporabljamo besede, ki jim ne piznamo Pravega pomena, ali pa še ne vemo, v kakšni zvezi se lahko uporabljajo (to velja še posebno za tuje besede!); Se delamo zamotane, več vrst obsegajoče stavke, da na koncu že ni več jasno, s čim se je misel sploh začela (pleteničenje!). Lahko pa se zgodi, da delamo povsem pravilne stavke in da brezhibno uporabljamo tujke in druge učene besede, a nas ljudje, katerim je namenjeno naše pisanje ali govorjenje, kljub temu ne bomo razumeli, ker je njihova izobrazba skromna ali ker so premladi in imajo premalo izkušenj. Zlasti slednje bi morali imeti pred očmi vsi, ki nastopajo v javnosti, potem bi bilo dosti manj negodovanja med ljudmi, kadar odhajajo z množičnih sestankov, predavanj in podobnih prireditev. Vsekakor je primeren tudi nasvet jezikoslovca dr. Toporišiča, ki pravi: »Kdor stvari dobro ne zna, naj o njih ne piše, temveč naj se iih taie uči in nauči." Poglejmo si zdaj še en zgled slabega pisanja, ki izvira iz nejasnosti: »Komisija je obravnavala tudi štiri nove predloge za uvedbo postopka. Vsi štirje so še v fazi podatkov." -Faza pomeni v navedenem primeru lahko le pojavno obliko, razvojno stopnjo. Toda kaj naj bo pojavna oblika Irazvojna stopnja) podatkov? I Pisec bi to lahko po domače povedal takole:...........Za vse štiri primere pa še iščejo podatke.“ In zakaj je rajši uporabil tujko? Očitno je hotel biti imeniten, toda od imenitnosti je včasih samo korak do smešnosti... še nekaj let hud, čeprav se prirastek novih kvalificiranih učnih moči vsako leto povečuje. Zato so se v vseh občinah 114 LISTOV JAKČEVE PARTIZANSKE GRAFIKE V razstavnem salonu mariborskega salona Rotovž so prejšnji teden odprli razstavo partizanskih grafik slovenskega likovnega mojstra, novomeškega rojaka Božidarja Jakca. Mariborskemu občinstvu, ki je pred leti že videlo Jakčevo retrospektivo v umetnostni galeriji, se priznani slikar in grafik predstavlja s 114 grafičnimi listi. Med njimi je kar 53 partizanskih obrazov, ustvarjenih v visoki jedkanici. Pozornost vzbujajo tudi jedkanice s poti na II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, najrazličnejše knjižne ilustracije ter drugo gradivo. Partizani- likovniki V Ljubljani razstavlja 11 likovnikov iz prve generacije študentov ALU zedinili za postopen prehod. Najprej bodo na vrsti šole, ki so dobile nove prostore v novejšem času, zatem še druge, medtem ko bodo morale nekatere še počakati na začetek nove gradnje. Uvajanje celodnevne šole je vsekakor trši oreh, kakor so mnogi pričakovali. Da ni bilo večjih premikov, so odgovorni tudi koordinacijski odbori v krajevnih skupnostih in na ravni občin, ki so si ponekod premalo, drugod pa sploh nič prizadevali, da bi prešli od besed k dejanjem. Take ugotovitve je v zadnjem času slišati tudi na vrsti političnih posvetov, še posebno na partijskih, saj je uvajanje celodnevne šole v skladu sklepi najvišjih teles ZK tudi partijska dolžnost. I. Z* Božidar Jakac — umetniški kronist časa (na posnetku v družbi z igralcem Miho Balohom) Podatki kažejo, da preživljajo splošnoizobraževalne knjižnice v Sloveniji hude čase. Dotok knjig je premajhen, prostori so pretesni, kadra ni dovolj. To pa še ni vse, kar resno opozarja na nazadovanje dejavnosti, ki ji v naši družbi glede na pomen niso odrejeni priklopni sedeži Nič ni upati, da bi ob takem stanju dosegli cilje, začrtane s programom do leta 1980. O tem, kako zaustaviti nevzdržen položaj knjige in knjižnic, je bilo veliko razprav že lani v akciji „Človek, delo, kultura“. Se z večjo zaskrbljenostjo so razpravd o tej problematiki na več pristojnih mestih nadaljevali letos. Ustavljeno nazadovanje Poglejmo nekaj podatkov! Kar 11 osrednjih občinskih knjižnic v naši republiki premore manj kot 10.000 knjig. Na zadnjem mestu je prav gotovo splošnoizobraževalna knjižnica v Metliki z vsega 3.240 knjigami na svojih policah. Metliška knjižnica je tudi zadnja po nastanku, saj so jo odprli šele letos. Med občinami, ki so celo zmanjšale sredstva za nakup knjig, pa je Novo mesto omenjeno kot prvo. Občine z našega območja so na repu tudi po dotoku novih knjig na število prebivalcev, pri čemer je norma ena knjiga na pet prebivalcev: Krško je doseglo eno knjigo komaj na 46,4 in Sevnica le na 31,5 prebivalca. Stanje se letos nekoliko izboljšuje, tudi po zaslugi republiške kulturne skupnosti, ki je za nepremožne občine odkupila 53.180 izvodov knjig. / 2. Številni danes priznani slovenski kulturni ustvarjalci -pesniki, pisatelji, dramatiki, slikarji, kiparji, glasbeniki in drugi — so svojo umetniško pot začeli med narodnoosvobodilnim bojem, ki jim je bil tudi neizčrpen vir navdihov za prva dela. Dolenjska z Rogom in osvobojena Bela krajina sta postali prenekate-remu talentu vsaj za nekaj časa tako zatočišče, ko je lahko stopil iz oborožene vrste partizanov, odložil puško, izvlekel svinčnik in papir ter začel risati ali pisati. Tako je nastalo za velike galerije in debele knjige slikovnega in literarnega gradiva, ki pomeni še danes neprecenljivo izpoved in dokument za obstoj slovenstva tako težkega in hkrati tako pomembnega obdobja. Mnogi, ki so prve risbe, lesoreze, akvarele, portrete in druge motive ustvarili na postankih med partizanskimi pohodi, ni bilo dano učakati svobodo. Preživeli slikarji, ki jih je narodnoosvobodilni boj poklical iz nedokončanih srednješolskih in akademskih letnikov, so se takoj po osvoboditvi napotili na akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani Iz prve generacije študentov na tej akademiji so tudi likovni umetniki Batič, Borčič, Ciuha, Lakovič, Makuc, Polak, Rijavec, Seljak -Čopič, Slana, Šubic in Vidic, ki od minulega četrtka razstavljajo svoja dela v ljubljanski Moderni galeriji. Z razstavo, ki bo odprta do 15. januarja, so počastili Titove jubileje in obletnico ustanovnega kongresa KPS. KOBETOVI MOTIVI NA KOLEDARJU - Umetniške reprodukcije so lahko prav dobra »podlaga" za oblikovanje uporabnega predmeta, kakršen je, denimo, tudi koledar. Često predstavljajo edino umetnost v hiši. Zadnja leta se je več delovnih organizacij na Dolenjskem odločilo izdati velike stenske koledarje z reprodukcijami umetniških del znanih slovenskih slikarjev. Na koledarju, ki ga je za leto 1978 izdalo novomeško gradbeno ADLEŠICIV RADIU ŠELE 10. JANUARJA V prvi polovici decembra je ekipa pod vodstvom Silvestra Mihelčiča mL na Krupi posnela gradivo za oddajo ljubljanskega radia »Slovenska zemlja v pesmi in besedi". Na Krupi so tedaj odkrili zanimive ljudske pesmi, šale in primerke obredja. To naj bi bila že tretja iz serije oddaj o Beli krajini Prva oddaja, ki so jo posneli v Adlešičih, je bila najavljena v sporedu za torek, 20. decembra, ob 20. url Poslušalci pa so ta dan zaman pričakovali napovedano oddajo na prvem radijskem programu in bili prav gotovo prepričani, da jih je kdo spet potegnil za nos. Silvester Mihelčič, ki je sodeloval tudi pri pripravi odaje, pa je še isti večer kulturni redakciji Dolenjskega lista sporočil, da oddaja ni mogla steči ob napovedanem času zaradi tehničnih okvar na predvajanih napravah. Tako bo oddaja, posneta v Adlešičih, na sporedu šele 10. januarja 1978. podjetje Pionir so na finem papirju odtisnjene reprodukcije dolenjskih motivov znanega slikarja Borisa Kobeta, dolenjskega rojaka. ZA POVEZOVANJE ŠOLSTVA NI MEJA - V vseh občinah dolenjske regije so pripravili načrte za združevanje osnovnih šol. Medtem ko so take oblike v novomeški občini že zaživele (npr. za novomeške OS), drugod o tem še razpravljajo. V Trebnjem bodo, kot kaže, ustanovili vzgojno-izobraževalni center, ki bo zajel vse oblike vzgoj-no-izobraževalnega dela, od otroškega varstva do usmerjenega izobraževanja. Metličani in Belokranjci pa bi se radi vključili v regionalno skupnost osnovnih šoL Seveda take skupnosti na Dolenjskem še ni, bi pa bila po mnenju Belokranjcev dobrodošla zlasti za kadrovsko šibkejše občine. DVOJE IGER V „OGNJU“ Amaterske igralske skupine v sevnišlti občini bodo to zimo stopile pred občinstvo z novimi uprizoritvami. Igralci Prosvetnega društva Anton Umek-Okiški iz Boštanja pod vodstvom Minke ale dramo Branka Hofmana »Svetloba velike samote." Tokrat so izbrali partizansko tematiko, ker so igro nameravali postaviti na oder že letos v počastitev partijskih in Titovih jubilejev. Hkrati se pripravljajo na počastitev stoletnice rojstva Otona Župančiča. Z recitalom iz njegovih del nameravajo nastopiti za slovenski kulturni praznik. Sevniški oder mladih pripravlja za to sezono Torkaijevo komedijo »Zlata mladina." OBRATOVALNI ČAS prodajaln DOLENJKA med novoletnimi prazniki Potrošnike obveščamo, da bodo pred in med novoletnimi prazniki Dolenjkine prodajalne odprte po naslednjem razporedu: SOBOTA, 31. decembra 1977: ‘Vse prodajalne bodo odprte po običajnem obratovalnem času kot vsako soboto. dolGfljka NEDELJA, 1. januarja in PONEDELJEK, 2. janu-J arja 1978: Vse prodajalne bodo zaprte. M cu c o E 0) Q N O CO TOREK, 3. januarja 1978: v času od 7.30 do 10.30 bodo odprte naslednje prodajalne: V NOVEM MESTU: — samopostrežba pri mostu, — market v Bršljinu, — market na Cesti herojev, — market na Ragovski, — market na Kristanovi, — market na Drski in — prodajalna kruha na Glavnem trgu, V ŠENTJERNEJU: — market Šentjernej, VSTRA2I: — market Straža, V TREBNJEM: — prodajalna Preskrba, NA MIRNI: — prodajalna Grič, V MOKRONOGU: — prodajalna Prehrana, V ČRNOMLJU: — samopostrežba, — samopostražba Pod lipo, VSEMICU: — market Semič, NA VINICI: — prodajalna Vinica SREČNO NOVO LETO Mercator TOZD standard Dežurne prodajalne v torek, 3. januarja od 7.30 do 10.30 KZ NOVO MESTO G po MERCATOR: — Potrošniški center N. mesto — Šentjernej — Šmarjeta — Otočec — Stopiče — Šmihel — Dvor — Dom v Bršljinu — Mesnica Glavni trg4 — Škocjan — Mirna peč — Brusnice — Straža — Dol. Toplice V soboto, 31. decembra bo običajni obratovalni čas v vseh prodajalnah. VSEM POTROŠNIKOM HVALA ZA ZAUPANJE IN SREČN01978 & ZBOR DELAVCEV DO KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ RAZPISUJE vodilni delovni mesti: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na takem delovnem mestu — srednja izobrazba ekonomske smeri, 8 let delovnih izkušenj na takem delovnem mestu 2. RAČUNOVODJA — Višja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkuše lj na takem delovnem mestu — srednja izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na takem delovnem mestu Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, in biti moralno-politično neoporečni. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v ovojnici 1 oznako „Za razpisno komisijo". Skupnost otroškega varstva Novo mesto, . Kettejev drevored 2, ZBIRA PRIJAVE ZA VARUHINJE NA DOMU Na podlagi sklepa izvršnega odbora Skupnosti otroškega varstva bodo izbrane varuhinje pridobile lastnost delavke v združenem delu za določen čas. Varuhinje bodo imele pravico do: — socialnega zavarovanja in drugih oblik zdravstvenega varstva, ki gredo delavcem po posebnem zakonu; — osebnega dohodka, ki bo določen s posebno odločbo; — dopust v času trajanja 18 delovnih dni po šestih mesecih nepretrganega dela; — najnujnejše opreme za varstvo otrok, ki jo nabavi skupnost na predlog strokovne komisije; — dodatnega nagrajevanja s strani staršev v primeru prekoračitve 42-urnega delovnega tedna. Varuhinja ima sledeče obveznosti: — imeti mora lep odnos do otrok — moralno in politično mora biti neoporečna in vzgajati otroke v duhu samoupravnega družbenega sistema, — dolžna se je udeleževati strokovnega usposabljanja, — spoštovati mora predpise o sestavi in pripravi hrane otrokom, — urediti mora poseben prostor za bivanje otrok v skladu z navodili strokovne komisije, — dopustiti mora nadzor strokovne komisije ob vsakem času, — otrokom omogočiti bivanje na svežem zraku, — staršem je dolžna podajati zapažanja pri otrocih, — sprejeti je dolžna v mejah postavljenih normativov vse otroke, ki jih dodeli skupnost. Prijave za varuhinje na domu sprejema Skupnost otroškega varstva Novo mesto, Kettejev drevored 2, Novo mesto, telefon 21-073 ali 21-467. r=HE3isim IMOVO MESTO ISKRA—AVTOMATIKA, Ljubljana, n.sub.o. TOZD ELA Novo mesto, n.sub.o. Objavlja prosto delovno mesto 1. 3 VZDRŽEVALCEV 2. OBRATNI ELEKTRIKAR Pogoji za zasedbo delovnih mest so: pod 1: KV strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen kadrovski rok pod 2: KV elektrikar, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen kadrovski rok Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA TOZD ELA Novo mesto, Ragovska 7a v 15 dneh po objavi. Razpisna komisija za izvolitev individualnega poslovodnega organa za Delavski dom v Krškem pri KS Krško RAZPISUJE DELO UPRAVNIKA DELAVSKEGA DOMA KRŠKO Kandidat za to delo mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo izobrazbo in najmanj 4 leta delovnih izkušenj ali — da ima srednjo izobrazbo in najmanj 6 let delovnih izkušenj — da ima ustrezne sposobnosti oziroma izkušnje za samostojno delo na področju organizacije, vodenja in koordiniranje kulturne dejavnosti — da ima pravilen odnos do sodelavcev in samoupravljanja — da je splošno razgledan na področju kulturnih in družbenih dejavnosti — da je družbenopolitično in moralno neoporečen. Osebni dohodek po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Razpisna komisija za delo delokroga upravnika Delavskega doma Krško, KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO, Cesta krških žrtev 32. Razpis velja do zasedbe. PROSTA MESTA MERCATOR - hoteli-gostinstvo, n.sub.o. TOZD SREMIČ, KRŠKO odbor za medsebojna razmerja OBJ A VLJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. SALDAKONTIST Srednja ekonomska šo!a z znanjem strojepisja, 3 leta delovnih izkušenj 2. VZDRŽEVALEC KV vodovodni inštalater ali ključavničar Odslužen vojaški rok 3. 3 KUHINJSKE BLAGAJNIČARKE Ko.ičana gostinska ali trgovska šola Pod točko 3. delo v dveh izmenah. V (p. JU BI 0 A NA)) GRADBENO PODJETJE TEHNIKA Odbor za medsebojna razmerja TOZD - IGK Trjbnje objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. VODJA VZDRŽEVANJA — tehnična srednja ola strojne ali elektro stroke, — nad 3 leta delovnih izkušenj — odslužen kadrovski rok 2. IZMENOVODJA — srednja šo a keramične ali podobne stroke ali VK keramik poklicna šola in delovodska šola — nad 2 leti delovnih izku.enj — odslužen kadrovski rok. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanj11 objavljenih pogojev oddajo na naslov: GP Tehnika, Ljubljana, Vošnjakova 8, splošni sektor. Rok oddaje je 8 dni. , V --------------------------------------------------- DOLENJSKI LIST "N Ribnica: rokometni praznik Počastitev dneva JLA si je več kot deset tisoč Ijubi-rokometa ogledalo močan turnir, na katerem je igrala najboljša državna vrsta ..Ribniški turnir je v celoti uspel. Rokomet je bil na visoki ravni in odlična propaganda za to igro. Zadovoljen sem z nastopom svojih izbrancev. Vsi so igrali dobro, kar je spodbudno pred svetovnim prvenstvom. Organizacija turnirja je bila odlična, prav tako gledalci. Skratka: trije dnevi, preživeti v Ribnici, nam bodo ostali v lepem spominu." Posamezni izidi: JLA - Inles 29:18 (18:7), SFRJ - Slovenija 27:19 (10:8), JLA - Slovenija 33:23 (19:8), SFRJ - Inles 31:15 (11:11), SFRJ - JLA 30:29 ( 18:15) in Slovenija - Inles 18:17 (9:8). M. GLAVONJIČ prireditev jugoslo-„a rokometa, ki je bila v J^tku prejšnjega tedna v 'lvi ribniški športni dvorani, ''[celoti uspela. Vse je bilo r^atno, neponovljivo. Igralci, lanizatorji, trenerji in sam •ttni kapetan Ivan Snoj so ob jjdjučku menili, da je bil rib-turnir najboljša propagandna rokomet. ffav tako vsi hvalijo odlične or-Juzatorje, dobre možnosti za vse štiri ekipe so bile navdu-nad gledalci in dvorano, pred-JJ* pa nad ljubitelji rokometa. V j,11 šestih tekmah v dvorani ni J1 praznega sedeža, tako sa si je rI'e ogledalo skupno nekaj več oeset tisoč gledalcev. Najbrž ie lp° dobremu obisku pripomoglo i1 .to, da so rokometaši obiskali „lll«e delovne organizacije: ~ " ogledala najboljša !^vna reprezentanca si je ogledala S ekipa JLA Riko, “ “* 'PubUška vrsta pa ITPP. 58111 zadetek turnirja je bil /"no slavnosten. Nastopili so [J1?’. ■princi in mladinke ter ‘Wdniki JLA, športniki, pevski ■v j,. "d. Po govorih Franca Levst- 6*n Cirila Grilja je prvi ,met‘ :yil Maks Drobnič. Gledalci so sest tekem in lep projgram. jT3 telane ne bi mogh reci, da je j .kakšna slaba, ena je bila lepša druge. Zadnji dan sta se pome-. najboljši vrsti. V boju za prvo u. 0 je bila igra med državno »anco ^ vojaki ves čas ''liti ' Čeravno je naša naj-j J® ekipa vodila s šestimi zadet-fj. jj! bila prepričana o zmagi. Jr, , .so zmanjšali razliko in ?*u bi bili tudi izenačili. tretje mesto se se domači 'merili s Slovenijo. Tudi ta ,, . bila lepa, izenačena, tako |w gledalci prišli na svoj račun. j*®ncu so sodelujočim podelili h!^je in diplome, delovna organi-SUKNO pa jim je podelila Nfaiu* Zvezni kapetan naše wj?*jse rokometne vrste je ob j^cku izredno uspelega turnirja J. SKINDER ZMAGAL Na III. kegljaškem memorialu Marjana Ponikvarja se je v Krškem zbralo 67 nastopajočih. Tekmovalci so si bili izenačeni, zasluženo pa je zmagal domačin Jože Skinder. Vrstni red: 1. Skinder (Krško) 892 podrtih kegljev, 2. Zupančič (Novo mesto) 891, 3. Turk (Krka) 859, 4. Blažič (Mercator) 858, 5. Mohorič (Novo mesto) 856, 6. Prelec (JLA) 853, 7. Goleš (Mercator) 852, 8. Žičkar (Krško) 851, 9. Rodič (Novo mesto) 850 itd. N. G. SEVNICA: ŠAfflSTA LETA Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je priredil pred nedavnim občinsko hitropotezno prvenstvo. Med 21 šahisti je osvojil pokal 28-letni prvokategornik Radovan Kiternaš iz Brežic; od 20 možnih si je priboril 18 točk; 2. mojstrski kandidat Hinko Jazbec ml. (prav tako 18 točk, odločil je sistem turnirja) 3. drugokategornik Rado Tavčar (17,5), 4. Tone Kranjc, 5. - 6. Rudi Blas in Rudi Bregar, 7. Ivo Gračner itd. Predzadnjo nedeljo je bil končan tudi krog rednih vsakomesečnih hitropoteznih klubskih turnirjev. Po razvrstitvi na vseh 12 turnirjih je zmagal inž. Rado Tavčar (30 točk), 2. Franc Derstvenšek, 3. Rudi Blas, 4. Rudi Šoper itd. Inž. Tavčar je prejel pokal v trajno last. V tem tekmovanju je sodelovalo nad 100 šahi-stov. J. BLAS Trimo in Mercator Minuli četrtek so v Trebnjem ob prazniku naše armade slavnostno zaključili tokrat že VI. sindikalne delavske športne igre v tej občini. Število vključenih delavcev po množičnosti nedvomno presega v občini samo še aktivnost šolskih športnih društev. V minulih dveh sezonah se je delavskih iger udeležilo okrog 200 delavcev. Število panog se je to leto v s prvič vključeno košarko in metom bombe v cilj povzpelo že na deset, sodelovalo pa je 14 sindikalnih organizacij. Troje sindikalnih organizacij, KPD Dob, Trimo in občinska uprava izvajajo za svoje člane že rekreacijsko telovadbo, kar znatno prispeva k širini. Tokratni ekipni zmagovalec pri moških ni, kot je bilo vrsto let običajno, KPD Dob, temveč trebanjski trimo, 2. je sindikalna organizacije prosvetnih delavcev, 3. je KPD Dob, 4. pa lani prvič vključena organizacija Donita - tozd Velika Loka. Udeležba žensk bo naslednja leta morala biti prav gotovo še številnejša - tokrat le 40 sodelujočih iz treh organizacij. Pokal za ekipno prvo mesto so osvojile Mercatorjeve delavke, druge so prosvetne delavke in tretje KPD Dob. Zmagovalne organizacije v posameznih zvrsteh (moški): v košarki in odbojki - prosveta, v rokometu KPD Dob, v metu bombe in streljanju Trimo, kegljanju Novoles-tozd Akril, v balinanju Donit, itd. V ženskem kegljanju so bile najboljše Mercatorjeve delavke. V 9. kolu II. zvezne košarkarske lige — zahod so Novomeščani doživeli sedmi poraz. Tokrat so igrali v Slavonskem brodu z Orio-likom in le malo je manjkalo, da Dolenjci niso pripravili presenečenje. Ob zadnjem sodnikovem žvižgu so bili namreč domači boljši Ie za točko. Po devetem kolu je vrsta Novega mesta na desetem mestu s štirimi točkami. ORIOLIK -NOVO MESTO 76:75 (38:30) V prejšnji številki lista smo napovedali, da se 'lahlč vrsta Novega mesta vrne domov tudi z zmago. Bržkone bi se lahko, ko ne bi gostje v prvem delu preveč spoštovali domačinov. Začeli so namreč dokaj negotovo, naredili v napadu nekaj napak, kar so domači košarkarji izkoristili in povedli z osmimi koši. V nadaljevanju zanimivega srečanja so Dolenjci igrali mirneje, zmanjšali razliko nekajkrat na 3 koše, kaj več pa jim ni uspelo. Tik pred koncem pa je trener gostov vzel minuto odmora, ki je Novemu mestu prišla zelo prav. Z ostrim SjfAL ZA FAIR PLAY RIB-^ANOM - Ekipa INLES na ^metnem turnirju ni igrala liK °’ amPa^( tudi brez veli-grobosti, zato je dobila za fair play. (Foto: K počitku po zanesljivi zmagi Novomeški odbojkarji so v 9. kolu slovenske odbojkarske lige gostovali v Celju in dosegli četrto zmago presingom so domače povsem zmedli, pri rezultatu 76:75, ko se je za domače obetala prava drama, S a je za zmago zmanjkalo časa. Pri [ovem mestu so zelo dobro igrali Munih, Ivančič, Plantan in S. Kovačevič. Novo mesto: P. Seničar 4, Munih 24, S. Kovačevič 14, Ivančič 14, Švinger 1, S. Seničar 2 in Plantan 16. BO PULJ ANKA PRETRD OREH? V 10. kolu II. zvezne košarkarske lige (odigrali ga bodo v soboto, 14. januaija) igrajo novomeški igralci doma. Pomerili se bodo s Puljanko, moštvom, ki je v minulem kolu pošteno namučilo Cilo v Ljub- Mk{ •) Jesenski del slovenske odbojkarske lige so novomeški igralci sklenili z zmago. Igrali so v Celju, kjer so se pomerili z eno slabših ekip v ligi. Po devetih tekmah do Dolenjci s štirimi zmagami na šestem mestu. ŠPORTNI KOMENTAR Prvi in najboljši nosilec Naneslo je, da so se na °*i izmed tekem v novo-tHeiki športni dvorani po-vsem slučajno usedli skupaj JJfjfe organizatorji rekreacije. Najprej so ugotovili, da se ^j0žnosti za razvoj organizirane rekreacije v temeljnih , °rganizacijah združenega dela tudi po novi usmeritvi telesne kulture niso kaj prida izboljšale. Nato so potarnali, da z amaterskim de-»m organizatorjev rekreaci-ki so večinoma prepuščeni sami sebi, športni delavnosti po delovnih organi-Zacijah, vsaj še nekaj časa, *** bo najbolje. In nato se k nekomu utrnila misel, da rekreatorji najbrž delali laže in bolje, če bi bili po-Vezani v sekcijo ali komisijo. Dasiravno imamo po na-$h podjetjih kaj malo ljudi, ki so v rednem delovnem razmerju kot organizatorji športne rekreacije, bi lahko telesnokultumi delavci o razglabljanju trojice dobro razmislili in potem tudi ukrepali. Vemo, da so bili Začetki športne rekreacije skromni, danes pa bi lahko Ha Dolenjskem našteli precej organizacij, kjer je ravno *aradi prizadevnih športnih Referentov rekreacija dobila kopico privržencev. In ker je ljubljanska visoka šola za telesno kulturo odprla novo študijsko smer za organizatorje rekreacije, bomo tudi pri ms, vsaj tako trdijo v posameznih telesnokultur-nih skupnostih, dobili nekaj novih športnih strokovnjakov. Zato nemara res ne bi bilo napak, ko bi rekreatorji pripravili sestanek, na katerem bi prerešetali prednosti organiziranega delovanja. O njih bi jih najbrž kaj kmalu prepričali nekateri trenerji in športni sodniki, ki so se že odločili za tako obliko pomoči pri sw-jem delu. Društva oziroma sekcije niso ustanovili samo zavoljo inemitnosti in morebiti zato, da bi dokazali, kako so delavni, zanj so se odločili zaradi izmenjav izkušenj, pomoči pri delu, skupnem pripravljanju izobraževalnih tečajev in seminarjev, spremljanja novosti itd. Organizatorji športne rekreacije pa bi se konec koncevmorali povezati tudi zato, da bi z novo usmeritvijo telesne kulture tozdi postali prvi in najboljši nosilci športne rekreacije za ' delavce in delavke. J. PEZEU svoje i INGRAD - NOVO MESTO 1:3 (-10, -9, 1, -8) Okoli 50 gledalcev je videlo tipično prvenstveno tekmo, vendar jih ni navdušila. Obe vrsti sta precej grešili, izkušeni gostje pa so od časa do časa igrali zelo dobro, kar je zadostovalo za zmago. V tretjem nizu so Novomeščani povsem popustili. Namesto da bi igrali, so se pričkali in set izgubili; osvojili so le točko. V nadaljevanju so vrste uredili in upi domačih, da bi dosegli drugo zmago v letošnjem prvenstvu, so splavali po vodi. Pri gostih je najbolje igral Babnik, ostali pa so igrali pod svojimi zmožnostmi. Novo mesto: Goleš, Vernig, Medle, Babnik, Grabenski, Cotič, Primc. Spomladansko odbojkarsko sezono bodo novomeški igralci pri- Nastopila bosta svetovna prvaka Na novomeškem kegljišču Vodnjak bo 2. in 3. januarja 4. tradicionalni turnir novomeške Krke. Nastopilo bo osem moških in štiri ženske ekipe. Svoj nastop so potrdili: Triglav, Branik, Medveščak, Gradis, Kočevje, Slovenijaceste in Krka, pri članicah pa Celje, Medvode, Brest in Krka. Prav gotovo bo novoletni turnir eden močnejših v Novem mestu, saj je v navedenih klubih večinoma državnih reprezentantov s Steržajem in Dragašem na čelu. V dveh dneh si bodo lahko ljubitelji kegljanja ogledali zanimive boje in nastope novega in nekdanjega svetovnega prvaka. Nastopajoči se bodo potegovali za lep pokal, ki je prehoden in ga že drugič zapored brani Dra-gaševa četa. Tudi v konkurenci žensk bo zanimivo, zakaj med njimi je nekaj državnih reprezentantk. Urnik tekmovanja je naslednji: 2. januarja ob 8. uri nastopajo članice, ob 12. uri člani (prvi del), 3. januarja člani (drugi del). D. BRATOŽ čeli z Branikom. Kaže, da bodo na drugi del prvenstva bolje pripravljeni, kajti končno so igjralci uvideli, da brez rednih in skupnih treningov ni uspeha. KAMNIK - PARTIZAN 1:3 (-8, 9, 4, 3) K slabi igri v prvem setu je botrovala neogretost žužemberških igralcev in ne nazadnje tudi kanček podcenjevanja. V nadaljevanju so Dolenjci igrali resneje, zlasti na mreži in rezultat take igre je bila gladko dobljena igra. Najboljši v polju je bil Skrbe, na mreži in pri serviranju pa Brulec. P. Š. Sani Ilirijo - Slovana. Puljčani so o sedaj dosegli štiri zmage, prepričani pa so, da bodo novč prvenstveni točki osvojili tudi v Novem mestu. Dolenjci pa so v zadnjih dveh kolih dokazali, da so ponovno v dobri formi, kar obeta še eno zanimivo košarkarsko prireditev. ŠAHOVSKE VESTI Na rednem hitropoteznem turnirju novomeških šahistov za november je zmagal Stokanovič (8 točk), v decembru pa je bil najboljši Jerančič (8 točk). Na zadnjih štirih hitropoteznih turnirjih je najbolje igral Stokanovič, ki je tako osvojil pokal. Ob dnevu JLA so šahisti pripravili dve prireditvi: šahovsko simultanko velemojstra Parme, in sicer na 30 deskah (30:2). Remizirali so Božovič, Istenič, Škerlj in Vene. V dvoboju ŠK Novo mesto - JLA (na 20 deskah) so zmagali domačini 14,5:5,5. S. S. ■ U 118 * * PETDESET PRIZNANJ - Novomeška TKS in ZTKO sta v ponedeljek, 26. decembra, popoldan pripravila v prostorih grmske osnovne šole podelitev priznanj najboljšim športnikom in trener* jem. Priznanja je podelil predsednik skupščine TKS Slavko Medle. Avgust Avbar pa je Ružiči Kovačič podelil spominsko plaketo Trnovac 1944, in sicer zaradi neutrudnega dela pri organiziranju tradicionalnih zletov Bratstva in enotnosti. fSZa zmago je bilo premalo časa V minulem kolu II. zvezne košarkarske lige so košarkarji Novega mesta doživeli najtesnejši poraz — 10. kolo bo 14. januarja — S Puljanko novi točki? KOČEVJE: SPOMINSKI TURNIR USPEL Minulo nedeljo je bil na kočevskem kegljišču Jviama' tradicionalni 8. turnir v počastitev nekdanjega športnega delavca in pradsednika kočevskega kegljaškega kluba Jožeta Maverja. Med tremi sodelujočimi ekipami so bili najboljši domači kegljači, prav tako tudi med posamezniki. Vrstni red: 1. Kočevje 7274 podrtih kegljev, 2. Brest (Cerknica) 6909, 3. Ilirija (Ljubljana) 6448. Vrstni red pri posameznikih: 1. Legan 975, 2. Rus (oba Kočevje) 953, 3. Kramar (Ilirija) 933, 4. Pajnič 926, 5. Rački 913, 6. Šturm (vsi Kočevje) 913 itd. J. GORŠE IMV in Novoles Komisija za šport in rekreacijo pri novomeški Zvezi sindikatov je pred kratkim pripra: vila slavnostno podelitev medalj in plaket najboljšim članom sindikalnih športnih ekip in ekipam, ki so se udeležile tradicionalnih delavskih športnih iger. O slavnostnem za-ključju smo poročali v prejšnji številki, v današnji pa rojavlja-mo najboljše rezultate: Zimske aelavske športne igre -veleslalom; ženske nad 25 letom: 1. Zmaga Begojev (Pionir); do 25. leta: 1. Turk (Iskra, Novo mesto); moški nad 40. letom: 1. Šonc (Krka); od 30. do 40. leta: 1. Vesel (Pionir); do 30. leta: 1. Turk (Krka); ekipno: 1. Krka. Letne igre; mali nogomet: 1. Krka, skupina B: 1. Občinska skupščina; plavanje - ženske, 50 m m prsno tič (IMV), štafeta: 3 x 50 m: 1. Novoles; ekipno: 1. Novoles; moški, 50 m (nad 35 let): 1. Seme (Krka) do 35. leta: 1. Bencik (Novoles); 50 m prsno (nad 35 let): 1. Umek (Dominvest); 50 m kravl (do 35): 1. Cerv; štafeta 4 x 50 m mešano: 1. Novoles; ekipno: 1. Novoles; atletika - ženske; 60 m: Pirc (Novoles), 400 m: Tratar (Krka), viSna: Pezdič (Krka), daljina: Jakše (Novoles), met bombe: Mršnik (Krka); štefeta 4 x 60 m: Krka; ekipno: Novoles; moški 100 m: Bratic (IMV), 1000 m: Kreft (Iskra); daljina: Štrumbelj (IMV): višina: Sečen (Pionir); bomba: Srovin (Krka); štafeta 4 x 100 m: IMV; ekipno: IMV; bali-name: Novoteks; kegljanje - moški: IMV II, ženske: Novoteks; kros-ženske (do 25 let) 800 m: Kostanjšek (Krka), nad 25 let: Hren (Iskra); ekipno: Novoles; moški (do 35 let) 1500 m: Doljak (UJV), nad 35 let - 1000 m: 1. Lazetič; ekipno: Krka. Streljanje; ženske-pojamezno: Medle (Pionir), ekipno: Pionir, moški: Židanek (Pionir), ekipno: Pionir; odbojka - ženske: Novoles, moški: Novoteks; namizni tenis -ženske: Krka, moški: Ela; šah: IMV. Končni vrstni red: moški (28 organizacn): 1. IMV 358 točk, 2. Krka 346, 3. SGP Pionir 311, 4. Iskra (Novo mesto) 301 itd; ženske (12): 1. Novoles (188 točk), 2. Krka (186), 3. Iskra (166), 4. SGP Pionir (123) itd. prsno (do 25. leta): 1. Boh (Krka), 50 m prsno (nad 25 let): 1. Laže- So Gorjanci res meja? Poiskal me je v pisarni in takoj po pozdravu je beseda stekla o košarki, metliški, pravzaprav belokranjski. Milan Pre-dovič je namreč tej igri predan z vso dušo. Že več deset let zahaja na igrišče, in čeravno je za njim že tretje desetletje življenja, je še vedno aktiven igralec. In kamorkoli pride ta metliški poslovodja, se najraje pogovaija o igri pod obroči. „Rad bi povedal predvsem to,“ je začel pripovedovati Pre-dovič, „da se ta čas belokranjski košarki obeta propad. Glejte: pred desetimi leti je prišel v Metliko dr. Goranič. V mestu je na športnem področju vladalo mrtvilo. In predlagal je, naj bi sestavili ekipo. Ni bilo potrebno dvakrat reči: Stane Mrvar, Stane Gašperič, Peter Guštin, Boris Weiss, Andrej Grabrijan, Marjan Pavlovič, Jože Jankovič in še nekateri smo takoj pričeli vaditi. V začetku je šlo težko. Na prijateljske tekme smo nekajkrat povabili Novomeščane in z njiho- vo pomočjo smo lepo napredovali. Škoda, ker je kasneje prišlo med nami do nepotrebnih razprtij, Id so škodovala predvsem košarki. No, navzlic temu se je košarka v Metliki in v srcih Belokranjcev dodobra zasidrala." In o metliških košarkarjih je bilo vedno več slišati. Hitro so napredovali in Predovič je prepričan, da bi bili med najboljšimi ekipami v republiki, če bi jih pri slovenski košarkarski zvezi vsaj malo podpirali. „V letošnjem jubilejnem letu pač nihče ni pričakoval," je nadaljeval Predovič, „da bo najbolj priljubljena igra v Beli krajini zamrla. Ko so se Novomeščani uvrstili v II. zvezno ligo, smo Belokranjci takoj posredovali pri zvezi, naj na izpraznjeno mesto v republiški ligi uvrsti Metličane. Z vso pravico bi nas morali, kajti sedaj v najboljši slovenski ligi ni Dolenjcev, Belokranjcev, Kočevarjev, Zasavcev itd. Naša vrsta pa bi brez težav igrala v ligi. Tudi zaradi tega, ker imamo dobro dvorano, da o igralcih ne govorimo. Lahko jih naštejem samo nekaj: Medek, Jezerinac, Kremesec, Nemanič, Gršič, Jankovič, T. Vergot, Badovinac, Bevk, Ž. Vergot itd. Menili smo, da bi lahko predstavljali za najboljšo vrsto z Dolenjskega dobro zaledje. Ce bi v nafi vrsti zrasel primeren igralec za novomeško vrsto, bi ga odstopili, mi pa bi v zameno lahko dobili starejšega igralca, ki ne bi zmogel težkih treningov, ki jih teija II. zvezna liga. Pri košarkarski zvezi se bržkone ne zavedajo, kakšno napako so naredili Naši fantje se sedaj sprašujejo, če so Gorjanci res neprehodna meja in zakaj nam iz zveze na naš dopis in prošnjo sploh niso od-govorilL" Navzlic temu da imajo metliški košarkarji dolg neprostovoljen počitek, vadijo. Rekrea-torji, člani, mladinci in pioniiji. Za to imajo v novi telovadnici lepe možnosti Po vsaki uri košarke pa se usedejo za mizo in delajo načrte. V kratkem bodo najbrž povabili na ono stran Gorjancev košarkarske funkcionarje. Belokranjci so prepričani, da se tokrat pismo ne bo izgubilo in da bo prišlo do pogovora s košarkarskimi delavci iz Ljubljane, že zaradi desetih plodnih let, ki so dokazala, da je bila Metlika, čeravno je to le malokdo verjal, da bo, precej časa močno košarkarsko središče. J. PEZELJ =lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll= = USTVARJALNO ZRNO — Bojan Radovič iz Novega = s mesta je lansko zimo naredil zanimivo fotografijo, ki jo ob- § | javljamo ta teden. Za objavo smo se odločili ne samo zara- § | di skrbno oblikovanega motiva, ampak tudi zato, ker je 1 = Radovič ustvarjalno posegel v običajni postopek razvijanja | | povečave. Fotografijo je razvil v vročem razvijalcu, nato pa | | razvijanje prekinil v mrzli prekinjevalni kopeli. Ta postopek | = je povzročil, da so svetločutna zrna fotografskega papirja š | močno izstopila in se povečala. Seveda tak postopek ni za | B posnetek; vedno je treba obliko vpreči z vsebino slike = = v skupni jarem. Fotografija Bojana Radoviča je uspela § E združitev motiva in oblike, saj močno zrno pripomore k = | večjemu občutku zime, naletavanja snega. O tem, kako 1 i topel ton v zimsko prizorišče prinaša žejni psiček, niti ne 1 § bi govorili, saj pravilo o kontrastnosti v zgradbi fotografije 1 s fotoamaterji prav dobro poznajo. iiiiimiiiNiiiiiiiiiiMiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiimiiiii G «** nreiwm) V prepade časov in dob TONEJO ti zadnji dnevi, te zadnje ure starega leta, izginjajo počasi pa nezadržno vse globlje, vse dlje od nas, v prepade časov in dob, v minulost sveta in človeka, v zgodovino, v nepovrat; izginjajo tja, kamor skrivnostne reke stoletij odnašajo usedline in prod naših let in ur in dni. Globoko v mrak zahaja to staro leto, čeprav bo nekaj časa še tudi od tam metalo nazaj svojo senco, odsevalo pa tudi svoje luči. In kakor smo veseli ob poslavljanju, saj je zaključeno in prečrtano spet eno obdobje, nas vendar obdaja tudi rahla otožnost, kakor ob slehernem slovesu. TURISTIČNO društvo v Kostanjevici ima že prav lepo tradicijo. Žal so marsikaj, za kar si je društvo dolga leta prizadevalo, uničili Italijani. Le počasi se dvigajo iznad streh novi topoli, ki so jih Kostanjevičani posadili na prizadevanje Turističnega društva. Pred nedavnim si je društvo zadalo nove naloge. Ker pride camping na mednarodni turistični prospekt, bomo zgradili poleg lepo čolnarno in jo opremili s potrebnimi čolni. Mesto bo dobilo nove klopi na vsa tista mesta, kjer so bila pred vojno. Uredili bomo tudi kopališče pri mostu. KOMAJ so začeli v novomeški Kandiji kopati temelje in so ljudje zvedeli, da bo to nekoč velika stanovanjska zgradba, so vsi tisti nesrečniki, ki nimajo stanovanja di prebivajo po kakšnih luknjah začeli upati. Nato pa na juriš! PODATKI o tem, kako smo gospodarili v prvem polletju so zbrani. Že takrat smo rekli: proti pričakovanju uspešno. Industrijska proizvodnja se je povečala za več kot 20 odstotkov, čeprav je bilo v tem času zaposlenih le 6 odstotkov več delavcev. Zato ugotavljamo, da se je tudi storilnost povečala za najmanj 5 odstotkov. Izvoz je bil v prvem polletju za osem in pol milijarde večji kot lani. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. decembra 1957) PO SVETU NA SMETEH CIVILIZACIJE — Indijanski poglavar Grom Groma je sredi puščave v Nevadi postavil svojevrstno bivališče za svojo družino. Nekaj let je pridno zbiral, kar so ob cesti puščali civiliziranci, ter iz avtomobilskih gum, tračnic, steklenic, delov razbitih letal, železnih cevi ter ostalega postavil trinadstropno hišo. ZGODBA O VRČU - Vrč hodi tako dolgo po vodo, dokler se ne razbije, pravi star pregovor. Vanj veijetno ni verjel newyorški kradljivec. Kar trikrat v enem dnevu je oropal eno in isto restavracijo. Prvikrat je v zgodnjih jutranjih urah presenetil goste ter s pištolo v roki „zbral“ od njih 75 dolarjev. Komaj so policaji, ki so rop pridno zapisali, odšli, je na enak način ponovno dobil od gostov 30 dolarjev. Ko je čez čas spet poskušal, je med gosti naletel na policaje, ki so se še ukvarjali z drugim ropom. Tretji rop mu je „vrgel“ le zapor. NARAVNA POSLEDICA - V svetu je zelo priljubljen način hujšanja s tako imenovanim popolnim postom. Posameznik v enem mesecu izredno shujša, ker nekaj tednov pije le vodo. Tisti, ki se odločajo za ta način hujšanja, včasih pozabijo, da ga je možno varno opraviti le pod strogim zdravniškim nadzorstvom. V nekaj mesecih se je nekaj Nemcev odločilo s popolnim postom shujšati brez zdravniškega nadzorstva in posledica je bila pač zelo naravna: umrli so od lakote. MLADI KEMIK - Petnajstletnega dečka iz Kopenhagna so trdo prijeli, ker je hotel zastrupiti nekaj svojih sošolcev. Fantič pravi, da je v stekleničko coca cole vsipal nekaj strupa, potem pa v odmoru strupeni zvarek ponujal sošolcem. Vsakogar je opomnil, da je pijača strupena. Nekaj dečkov je pouk končalo v bolnišnici, kjer so jim izprali želodec. Mladi zastrupljevalec je svoje početje opravičil z znanstveno radovednostjo, češ da je želel videti, ali strup enako deluje na ljudi, kakor je na njegovo domačo mačko, katero je zastrupil dan poprej. S »Hej Slovani” se je ubranil drhali (To je) bil grozen krik; žvenketale so šipe in dragonarske sablje, razlegali se hura klici vojaški. Ker na večjih prostorih ni bilo radi vojakov nič več učiniti, razgubili so se po manjih ulicah, dokler jih vojaki niso došli in razkropili. Kako grozni so taki prizori tudi bili, vendar se ni manjkalo tudi takih, kterim se je bilo smejati. V neki ulici, kjer je mnogo židov, imel je revnejši žid prodajalno, in uboga para je bila v groznem strehu, da mu vse razbijajo. Postavil je torej svoja dva otroka v okno, jim pripel trobojnico in tako sta morala v oknu v enomer prepevati „Hej Slovani"; tako se je lahko vsakega napada ubranil. (Most čez) Krko so sedaj zaradi zime prenehali graditi. Podirajo pa hiše na kandijski strani. Pri podiranju Windischeijeve hiše padel je nek delavec iz zida proti vodi kacih šest do sedem metrov globoko, pa tako srečno, da je po malem presledku zopet začel delati. Iz mestnega trga je sedaj prost razgled v Kandijo in bo most pravi kras. (Na željo) nadučitelja g. Franc Grosa na Štrekljevcu potrjujemo, da imenovanega gospoda nadučitelja niti osebno, niti po jed-nem glasu, kterega bi bil kedaj v naš list pisal, ne poznamo. Radi tega tedaj potrjujemo, da on ni pisal člankov glede razdelitev miloščine v občini Črešnjevec. (Vihar) na severnem morju. V severnem morju vlada tako silen vihar, kakoršnega že dolgo časa ni bilo. Veter je besnel po vsej Angleški, reke so prestopile svoja obrežja, škoda je jako velika. Potopilo se je mnogo ladij in ž njimi tudi mnogo ljudi. (Dežnik) marelo je nekdo pozabil v Krajčevi prodajalni. (Dol. Sokolu) čestitamo na lepem vspehu in želimo, da nam preskrbi še več zabavnih družbinskih večerov. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1897) Do časopisa preko satelita Za prebivalce nekaj deset mest v notranjosti Šime Sovjetske zveze postaja vsakdanja stvar, da berejo doma vsakodnevno izdajo moskovskih dnevnikov. Ako bi časopisi iz glavnega mesta potovali z vlaki ali letali, bi to bilo nemogoče, saj bi neizmerna prostranstva premagali šele po celem dnevu vožnje, da o pošti, ki potuje preko največje države sveta z vlaki, sploh ne govorimo. Obveščanju so priskočili na pomoč sateliti. Časopisne strani Pravde, Izvestij in drugih dnevnikov preslikajo, sliko pa preko satelitov pošljejo v sprejemne postaje posameznih mest v notranjosti. Tu slike prenesejo na tiskarske plošče in v lokalnih tiskarnah spuste skozi rotacijske stroje najnovejše izdaje osrednjih dnevnikov. Satelitski prenos časopisnih strani uporabljajo zaenkrat za 26 mest, v katerih skoraj istočasno kot v Moskvi izhajajo sveže izdaje dnevnikov. V prihodnji petletki imajo v načrtu, da bodo na tak način omogočili obveščanje še v 40 drugih sovjetskih mestih. Največja težava pri prenosu slik časopisnih strani je v ostrini satelitske slike. Pri prenosu se namreč dogaja, da pride do nekaterih popačenj, zato so postavili več radijskih relejev, ki neizbežna popačenja sproti popravljajo. Strokovnjaki menijo, da že sedaj zmorejo preko satelitov poslati ostrejšo in jasnejšo sliko časopisne strani, kot bi jo lahko prenesli s televizijo. Ostrino posameznega tiskarskega znaka merijo kar v tisočinkah milimetra. Za prenos ene strani časopisa rabijo le dve minuti. 'pbrsr« Tihi ubijala Vodja posebne kriminalistične skupine Henderson s fotografijami žrtev. Spet nov strah mladih žensk Neznan davitelj ubil že deset žensk — Gola trupla Letos je newyorška policija po dolgem lovu uspela dobiti v svoje roke večkratnega morilca mladih žensk. Komaj so si svetlolaske v New Yorku oddahnile, že se podobna panika loteva žensk v Los Angelesu. Od polovice letošnjega oktobra do konca meseca novembra je neznan morilec zadavil že deset žensk. Njihova trupla je policija našla v Los Angelesu ali v njegovi bližnji okolici; devetero od desetih žrtev je bilo golih, z očitnimi znamenji spolne zlorabe. Čigavo delo je to? Policija je hitro osnovala posebno skupino 55 strokovnjakov, ki se ukvarjajo le s tem vprašanjem, vendar pa so vsi napori, da bi storilca odkrili, brezuspešni. Za gotovo ne vedo niti, ali gre za delo enega samega zločinca ali ni morda na delu cela morilska tolpa. Morilec ali morilci ne izbirajo svojih žrtev. Predvsem gre za mlade ženske okoli 20. leta. Doslej so bile žrtve štiri potepuške, tri prostitutke, ena natakarica in dve dijakinji. Najmlajša žrtev je imela šele 12 let. Policija domneva, da je morilec zvabil žrtve s seboj in na primernem prostoru posilil ter nato zadavil. Po nekaterih pričanjih sodijo, da je morda celo več morilcev. Zaenkrat tava preiskava še v temi in niti izredna nagrada v vrednosti 153.800 din, ki jo ponujajo tistemu, ki bo dal rešilno nit v roke kriminalistom, ne pomaga dosti. V tem kratkem času se je samo zelo pomnožilo število obiskovalcev posebnih tečajev za obrambo ženske pred nasilneži. t i V "j 5 m. ^4 Hfc. Sl* *• fr V boju proti visoka krvnemu pritisku uspehi Pravijo mu tihi ubijalec, • neopazno deluje in 1 usodnega udara pušča clo i prepričanega, da je ■ čil. Skritega morilca ^ odkrije le zdravniški Pr®8 Gre za visok krvni pritisw lezen, za katero vse p°£°J oboleva vse več ljudi- N® hen del odgovornosti # nje te bolezni gre na ,r sodobnega načina življenj3- V ZDA je visok krvni Prl' postal sovražnik številK3 Vsako leto terja visok milijon življenj. Zato so P leti organizirali posebn0 novo, katere namen je s veliko število žrtev. Predelovanja so že vidni' smrti zaradi kapi je ^ BlOOD : PRESSURE futKj fvl-s *•* Rešitev prejšnje križanke 1 v. .7 ET 8S F .« gj J, s_ T T_ Tir _'.L T V A At P i e £_ 9 r A L_ M K 3 A erzr A _T A /J 6/ K V T_ A L O AJ <„ C_ T 3| £_ P_ A 9 - s _L A .... R €_ t- o. _K T L Ji A r o_ ŠT = L_ A_ G, O A_ o_ r A_ €j AJ A r_ _o J. _L_ £] N_ o_ K 0_ T_ .. ■ fc _L_ 1 O AL 71 €_ o L_ — _l_ z_ /± o_ _P_ €_ č •r L £ jD S_ A_ A M4-UI-UUn|4 prgišče NAS SLIKAR [NIKOLAJI RUSKI PISATELJ MAKSIM) ZLATKO cid REZULTAT PLAHTA POSUSEN PESTO 06 JADRANU! Ji 5TO1 mi i AVSTRAL IZDELEK ČASOVNA ENOTA SRSENAR Sodobni človek se ničesar ne boji bolj kakor neuspeha in nesposobnosti. E. KOCBEK Ljudje so najbolj iskreno Pobožni, kadar jim gre za nohte. E. FRITZ Popularnost je kot mladost; ko odide, se ne vrne več. PETITO giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiii trdno podporo nekaterim dose- Za nekaj dinarjev si J y | nah izmeriš krvni Pr 1 naprav je na javnih F | vse več. ^ | 19 odstotkov, število s | radi srčnih obolenj je P y g 340 na 100.000 prebij | 290. Vse to pripisujejo ^ | kovnjaki splošnemu dvjg v g za zdravje ter zaščitnih. ^ g pom, pri čemer gre vJLvai | 70 dovolj zgodnje 0“^ s Pogled v zibelko življenja Pred 3,5 milijarde let je na Zemlji že bivala živa snov — Milijone let dela za nove, višje razvite oblike življenja — Še zdaj brez kisika visokega krvnega pritisk _ j Američani bi pa^. ■ tl Američani, ko bi tudi 7 ne znali narediti dobres . bička. Ko so se ljuxavjw. zanimati za lastno zdr ^ močno narasla prodaja za merjenje krvnega prl *e, te proizvode je zdaj naročiti kar po P° ' « j Današnja znanost kar z gotovostjo govori o starosti naše Zemlje; ceni jo na 4,6 milijarde let. Pred tem nepredstavljivo dolgim časovnim obdobjem naj bi bila Zemlja samo nekakšna neurejena masa drobcev, krožečih okoli Sonca. S tem rojstnim datumom“ Zemlje se znanstveniki v glavnem strinjajo. Nikakor pa se ne morejo zediniti, ko gre za postavitev tistega časovnega obdobja, v katerem se je pojavilo na Zemlji prvo življenje. Doslej še ni uspelo umetno ustvariti takih pogojev, da bi se lahko iz nežive snovi razvila živa, zato so vsa ugibanja o času nastanka življenja res samo ugibanja, katerih ni mogoče natanko preveriti. Nedavno odkritje paleobiologov s harvardske univerze je malo osvetlilo to težko vprašanje. Z odkritjem doslej najstarejše okamenele oblike življenja so postavili letnico obstoja življenja daleč v preteklost — pred 3,5 milijarde let. lani sta znanstvenika hardvard-ske univerze Elso Barghoorn in Andrew Knoll zbirala vzorce zelo starih kamenin v Južni Afriki. Iskala sta fosile, vendar v mnogih i* tisoče ljudi ima naprave, tisti pa ne velikega izdatka ne " ^ privoščiti, imajo m°: si za nekaj centov ^ pritisk v avtomatih, ki ^ jajo po veleblagovnic*11’ nah in drogerijah. Seveda samo °°La. \ bolezni še ni °^zraV-e(i ^ ugotavljanjem je sto1? «iU prvi korak, gotovo pa 1 ^ pomembnejši. Od ^ bolezni do večje zdravje ni več potrebno ti tako velikega koraka. vzorcih z golim očesom nista nič opazila. 3,5 milijarde let stare kamenine sta vzela s seboj v Veliko Britanijo zaradi izredne starosti. DIAMANTNA ŽAGA IN MIKROSKOP V laboratoriju sta vzorce narezala z diamantno žago na tako tanke lističe, daje skoznje prose-vala svetloba. Ko sta tako pripravljene vzorce opazovala pod mikroskopom, sta odkrila na tisoče mikrofosilov, okamenelih živih celic. Nekatere celice so bile same zase, nekatere so se družile z drugimi. Po obliki so bile podolgovate, zvite, ploščate, spotegnjene, predvsem pa zelo podobne tistim mikroorganizmom, ki so jih znanstveniki že prej odkrili v mlajših kameninah. Mikroskop je odkril tudi najbolj zanimivo stvar: kar četrtina celic se je okamenela ohranila v procesu delitve in razmnoževanja. Barghoorn in Knoll sta se zavedala, da opazujeta najstarejše oblike življenja na Zemlji, da vidita, česar ni pred njima videlo še nobeno človeško oko. Ko sta letos javno podala analizo svojih odkritij, sta navedla, da gre najverjetneje za prednike modro zelenih alg ali fotosinte-tične bakterije. Obe ti dve obliki živih bitij sta pogoj za nastanek višje razvitih življenjskih oblik, saj pri hranjenju porabljata ogljikov dvokis, izločata pa kisik. Ce imata Barghoorn in Knoll prav, potem so mikroorganizmi že pred 3,5 milijarde let sproščali v ozračje kisik, od katerega je sedaj odvisno vse življenje na našem planetu. PODOBNA BITJA ŠE ŽIVE Odkritje harvardskih paleobiologov je spodbudilo delo znanstvenikov v Združenih državah. Strokovnjaki za biologijo pod okriljem NASA in Sklada za znanost odkrivajo nove dokaze, s katerimi dobivata Barghoorn in Knoll veliko podpore. Našli so namreč bitja, katera so se le malenkostno spremenila od organizmov, ki so živeli pred strahotno dolgim časovnim obdobjem, v prvih milijardah let Zemljinega obstoja. Novi kandidati za najstarejšo obliko življenja so organizmi, katerim so strokovnjaki dali naziv arhebakterije. Našli so jih v brezzračnih nišah vročih vrelcev v Yellowstonskem narodnem parku. Za te bakterije, ki žive v neverjetnih pogojih, saj je stalna temperatura vrelcev okoli 70 stopinj, so sicer vedeli že pred leti, niso pa jih dobro poznali Arhebakterije trošijo ogljikov dvokis in vodik, oddajajo pa plin metan. K tej nenavadni lastnosti so strokovnjaki dodali še nekaj novih. Raziskovalna skupina, ki jo je vodil genetik Carl Woese, je odkrila, da se molekulami niz ribonukleinske kisline arhebakterije jasno razločuje od nizov ostalih bakterij, rastlin m živali. BREZ NJIH BI NE BILO NAS Odkritje britanskih in ameriških znanstvenikov se združuje v dokaj danjim teorijam o razvoju življenja na našem planetu. Znanost predpostavlja, da se je življenje na Zemlji razvijalo v dveh . poglavitnih smereh: ena je vodila k visoko razvitim življenjskim oblikam, druga k nizkim. Tako so nastale višje razvite vrste rastlin in živali ter nižje razvite bakterije. Z ■ odkritjem edinstvene genetske zgradbe arhebakterij se ponuja znanosti še možnost, da obem poglavitnima smerema razvoja dodajo še tretjo. Ta naj bi bila prvotna in za razvoj obeh ostalih nadvse pomembna. Prvo milijardo let po nastanku Zemlje je bilo ozračje sestavljeno predvsem iz vodika in ogljikovega dvokisa. O prostem kisiku ni bilo sledu. V takih pogojih je edina možna oblika življenja tista, ki ne potrebuje za svoj obstoj prostega kisika. To pa so arhebakterije in podobni mikroorganizmi. Sele z nastankom prostega kisika v ozračju se je lahko začel razvoj tak&iih oblik življenja, kakršne prevladujejo danes. In od kod prosti kisik? Odgovor ponujata britanska znanstvenika. Milijarde let so predniki modro zelenih alg, kakršne so našli v kameninah, izločali kisik in tako ustvarjali pogoje, brez katerih bi tudi človeka ne bilo. Posnetek arhebakterij, narejen z elektronskim mikroskopom. mr1 ■ • l||>iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiii.iiiiiiI a mm m *> s , f L' oMfe. Tačas je ogenj ji in Indijanci so rjo, ^ 1, trije belci uredili bl'? tta dva velika šo pripravljali večerjo, _ ko so preostali tora za prenočevanj, 'talci so imeli s seboj tudi začimbe, s^> kavo in moko, česar sta dečka že d0^ so ju in večerja, čepr® ^ nila kakor že neskon* je dobil svoj delež. ešala. Pogostili a, jima je tek-ne. Tudi Kuni Noč so vsi trije prespali v šotoru pri belcih, ki je bil dovolj prostoren za vse. Preden so zaspali, je Poljak v portugalščini pripovedoval trem Brazilcem o junaškem in čudovitem, pa tuiii nevarnih dogodivščin polnem popotovanju obeh slovenskih dečkov. Brazilci kar niso mogli verjeti, da sta v resnici sama prepotovala Vzhodne Kordiljere, La Montano in gozdove do tod. Ko sta se zjutraj dečka poslovila od nabiralcev kavčuka, so jima dali na pot razen nasvetov še nekaj najnujnejših živil. Po zajtrku sta se za vso prijaznost zahvalila, se poslovila in odrinila s Kunijem dalje po Riu Purusu navzdol. Bila sta prepričana, da ni več daleč dan, ko bosta našla očeta. Iz najhujših težav sta se bila že izmotala. Od veselja sta celo zapeta. VAŠA ZGODBA NOVOLETNA ČESTITKA Živi v mestu, na vas pride le o poletnih in zimskih počitnicah in ob praznikih. Govori malo, vsa je nekam zase, zato ji pravijo čudaška deklica. Večkrat se je oglasila pri meni, posedela nekaj časa pa odšla. Nikoli nisem čutila, da bi navezah globlje in prisrčnejše stike. Pred prazničnimi dnevi sem bila pri sosedi. Pogovarjali sva se o oblekah za novoletno praznovanje, ko zaslišiva trkanje. Na vratih se je pojavila čudaška deklica. Vabili sva jo noter, a ni hotela vstopiti. Rekla je le, da želi, da grem jaz domov. Ustregla sem ji. Skupaj sva krenili po zasneženi poti in spotoma v igri lovili njenega psička Meda. Med tekanjem s psom se je čudaška deklica povsem sprostila; smejala se je, vriskala, metala snežene kepe. Toda ko sva prišli do mojega doma in sem jo povabila, naj vstopi, ni hotela prestopiti praga. Prinesla sem ji nekaj peciva. Odklonila ga je. Dala sem ji hruško, pa jo je vrgla psu. Bila sem ogorčena. Obrnila sem se in odšla v kuhinjo. Ko sem slučajno pogledala skozi okno, sem opazila, da čudaška deklica še vedno stoji pred hišo. Naslanjala se je na bližnji oreh in opazovala hišo. „Pridi ven!“ mi je dejala na ves glas, ko je videla, da sem jo opazila. „Ne utegnem," sem odločno odvrnila. „Prosim, pridi ven! Ne bo te konec,“ je tišje dejala. Stopila sem na prag; pričakovala sem opravičilo za njeno prejšnje ravnanje. Čudaška deklica se je, naslanjaje se na zid, počasi primikala k meni. „Kaj želiš? “ sem jo vprašala. Molčala je, nato pa zašepetala, kot da se je komaj odločila odpreti usta: „Nekaj imam zate.“ Pobesila je oči. Od časa do časa je pogledala psa, kakor da pri njem išče potrditve. „Rada bi ti nekaj dala,“ je nadaljevala s tihim glasom, „vendar moraš obljubiti, da ne boš pogledala vsaj pol ure.“ Njen glas je bil tresoč, povešene glave je čakala, da ji zatrdim. Pokimala sem ji, nakar se je za droben trenutek stisnila k meni, mi potisnila preganjen kos papirja v žep predpasnika in zbežala. Ni se ozrla nazaj. Tekla je, poleg nje pa je skozi pršeči sneg veselo poskakoval njen pes Medo. V sproščenem teku je bilo čutiti, kot da se je deklica znebila velikega bremena. Vrnila sem se v kuhinjo. Nisem takoj segla po papirju v žepu. Obljubo je treba držati, četudi jo daš otroku! Ko je minil obljubljeni čas, sem sedla in potegnila papir iz žepa. Prebrala sem z vso skrbnostjo napisane besede ovoletnega voščila: „Slišala sem, da si me pogrešala, ko ste trgali koruzo. Tudi jaz te zelo pogrešam. Večkrat. Želim, da bi bila zame vedno tako lepa. Bodi v novem letu srečna! Tvoja Polonca." V meni se je nekaj zganilo. Zapeklo me je zaradi prehitrega obsojanja. Prehitro sem jo imela za razvajeno punco. Prehitro sem sodila človeka, svojega bližnjega. Novoletno čestitko čudaške deklice sem shranila in še vedno jo rada preberem. JOŽICA IVANŠEK Dečno selo, Artiče OČKOV DEDEK MRAZ Predpraznična nakupovalska mrzlica je zajela tudi naju. Čeprav nisva imeli veliko denarja, sva se skoraj sleherno popoldne v decembru potikali po mestu, si ogledovali trgovine in izložbe. Nina se je navduševala nad punčkami s košatimi pričeskami iz umetnih las, nad ploščami in drugim. Za babico sva izbrali primerne copate, za očeta pa kravato. Nina bo dobila punčko ali barvne krede, jaz pa... „Saj je vseno, kaj dobiš. Da bi le bilo kakšno darilo," mi je prišepnila misel. Želela sem si le izraz prijateljstva, želela sem si le slišati, kako šumi okrasni papir. Samo kdo mi bo darilo kupil? Nina je še premajhna, prijateljica se mi je odtujila, šef v službi ima toliko drugih... Misel se je dotaknila avgusta meseca. Takrat sva se z možem razšla. Pisalo je, da sporazumno, a odnehala sem jaz. Jaz, ki po mnenju drugih ne znam biti žalostna, ki ne znam biti jezna. A kako, kako zelo žalostna sem bila tiste dneve! Žalostna sem bila od prvega odkritja, da ljubi drugo, da hodi k drugi. In žalostna sem bila, ko je odšel k oni drugi, žalostna sem bila, ko sva ostali sami z Nino. Prišel je konec decembra. Nakupljena darila, bila so tri, sem že davno zavila v okrašen papir. Manjkala ni niti obvezna pentlja s smrekovo vejico. Prišla sta oče in mama. Poslušala sem Ninino navdušenje nad darilom. Sredi njenega navduševanja je zazvonil zvonec: prišLo je darilo njenega očeta. „Oči, kaj je dedek Mraz pozabil na mamico? “ sem slišala Ninino čebljanje na hodniku, kamor je stekla odpirat vrata. Delala sem se, kot da imam silno veliko opravka, a sem ujela prav vsako besedico. Ni hotel vstopiti. Le darilo je oddal. „Mami, poglej, kam mi je prinesel očkov dedek Mraz," je Nina veselo pribrenčala v kuhinjo. Silvestrski večer se je dolgo vlekel. Oče in mama sta govorila in govorila, kazalci na uri pa so lezli kot polži proti dvanajsti uri. Poslušala sem govorjenje staršev, z mislimi pa sem bila daleč v spominih na nekdanje silvestrske večere. Nina je zaspala, mama je pričela dremati, oče pa ga je imel že kar lepo mero pod kapo, ko je bilo polnoči. Tedaj sem se vprašala: .JfColiko takih noči še? “ Odgovora ni bilo. DANICA KOCMUT Ljubljana POTA POSLEJ „PRAVNA POSVETOVALNICA" Da bi popestrili vsebino našega časnika in ustregli številnim željam naših bralcev, je uredniški odbor Dolenjskega lista sklenil uvesti novo rubriko - ,,Pravna posvetovalnica“, v kateri vam bomo odgovarjali na vsa vprašanja s tega področja. K sodelovanju bomo povabili novomeške pravnike, odgovorne pa bomo objavljali, brž ko bo dovolj pošte. Pošiljajte jo na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, UL talcev 2, z oznako „Pravna posvetovalnica". Tokrat odgovorjamo na vprašanje našega bralca, ki se zanima, ali mu pripada odškodnina v naslednjem primeru: Lani se je na kolovozni poti prevrnil s traktorjem in se poškodoval. Ni imel vozniškega izpita, bil pa je nezgodno in življenjsko zavarovan. ODGOVOR: Poškodovanec v takšnem primeru nima pravice do odškodnine, saj ni izpolnil osnovnih pogojev (v tem primeru ni imel vozniškega dovoljenja), po katerih bi mu jo lahko izplačali. Dežurni poročajo OB AKUMULATOR IN BENCIN — V noči na nedeljo je neznanec ukradel iz osebnega avtomobila Ivana Selaka iz Brusnic akumulator in deset litrov bencina. Selaka ie neznani storilec oškodoval za 700 din. RAZBIJALI STEKLENICE -Istega dne zvečer so miličniki v Dolenjskih Toplicah pridržali do iztreznitve Asima Hodžiča, Rifarda Karahasanoviča in Mirsada Alijako-viča, ki so v bifeju razgrajali in razbi- jali steklenice ter nadlegovali goste in jih izzivali k pretepu. Njihova noči na prejšnji četrtek je Jožetu Bakfiču s Čistega brega zmanjkalo iz kumika osem kokon. „Lisico“ na dveh nogah še iščejo. RAZBIJAL STEKLENICE V METROPOLU - 21. decembra so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Jožeta Cukanjo, ker je razgrajal in razbijal steklenice v Metropolu. Nedostojno pa se je obnašal tudi do strežnega osebja. Maral bo pred sodnika za prekrške. VELIKA VAS: ZDOMCEVA SMRT V soboto okoli 22. ure se je pri Veliki vasi zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 24-letnega zdomca Ethema Kaukoviča. Slednji se je vračal iz Pariza, kjer je začasno zaposlen. Pri Veliki vasi je dohitel tovornjak, ki je stal na desni strani cestišča zaradi okvare. Kaukovič je sicer zaviral, vendar na mokrem cestišču vozila ni mogel ustaviti. Trčenje je bilo tako silovito, da je Kakovič takoj po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam, njegov sopotnik Alija Begovič pa se zdravi v bolnišnici. Gmotno škodo cenijo na 110.000 din. 5 Volan se ne ženi s plačo \ s-------------------------------------------$ S Marjan Kuralt dobil za milijone kilometrov 5 od- 4 s ličij — Kako je, ko čakaš z zlatom potiskan papir £ LEDENI PLES PETIH — V soboto dopoldne je kar pet osebnih avtomobilov zaplesalo na poledenelem delu ceste Ljubljana - Zagreb pri Lešnici. Največ škode je bilo na avtomobilu Branka Babiča, ki kljub nesreči ni izgubil glave, saj je avtor tega posnetka Po tako očitnem dokazu, da je led na cesti res nevaren, so delavci Cestnega podjetja nevarni del ceste posipali s peskom. Smrtni ogenj prižgala malomarnost Delavec Stojko Gavrič je z življenjem plačal neupoštevanje pravilnega ravnanja s termogenim aparatom — Sodišče oprostilo obtožena vodja bojevitost se bo najbrž končala pred sodnikom za prekrške. TAT V SPALNICI - Prejšnn torek je neznan tat obiskal Frančič ko Boltez v Crmošnjicah in ji iz spalnice ukradel 1.300 din. CEMU BAKRENA ŽICA - V noči na 21. december je bilo vlomljeno v skladišče Dinosa v Črnomlju. Vlomilec je odtrgal ključavnici in iz skladišča odnesel 58 kg bakrene žice. LISICA NA DVEH NOGAH - V Na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem je lani prišlo do hude nesreče, v kateri sta zaradi opeklin umrla delavca Stojko Gavrič in Marko Barič. Vodja mehanizacije Vladimir Kranjec in delovodja mehanizacije Nikola Vrzič sta bila kot odgovorni osebi obtožena, da nista poučila Gavriča, kako mora ravnati in postaviti aparat, na katerem je prišlo do nesreče, da nista pregledala, kako je aparat postavljen, in ker nista poskrbela za postavitev gasilnega aparata. Sodišče je na obravnavi v preteklem tednu oba obtoženca oprostilo storitve hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost. Kako je prišlo do nesreče? Delavec Stojko Gavrič je s termogenim aparatom Tajfun sušil beton v 8 metrov globokem rovu. Zvečer je nenadoma poklical dežurnega električarja, naj izklopi tok, češ da je na aparatu nastal ogenj. Električar je tok izklopil in kmalu nato je prišlo do eksplozije rezervoarja za gorivo na aparatu. Goreče gorivo je obrizgalo Gavriča in njegovega sodelavca Bariča. Dobila sta tako hude opekline, da sta umrla. Kot je ugotovil preiskovalni sodnik na mestu nesreče, se je gorivo vnelo, ker rezervoar ni bil zaprt, saj je našel pokrov ne ožgan na tleh. Blizu naprave so našli tudi vedro, ki je očitno služilo za natakanje goriva v napravo, ter pločevinast sod, v katerem je bilo še nekaj goriva. V sodelovanju z izvedenci je sodišče ugotovilo, da je Stojko Gavrič dolival z vedrom gorivo v rezervoar naprave, ko je ta delovala, pri čemer se je gorivo vžgalo. Gavrič je sicer ogenj KRAJEVNI URAD V PLAMENIH V soboto, 24. decembra, ob 10. uri je izbruhnil požar v prostorih kostanjeviškega Krajevnega urada. Nastal je v sobi, kjer je shranjen stari arhiv. Zgorelo je precej arhiva, uničena pa je tudi oprema. Gmotne škode je za okoli 150.000 din. VZROK:SLAB AKUMULATOR 21. decembra zjutraj je Jože Škerjanc z Čužnje vasi hotel zapeljati traktor z domačega dvorišča, vendar ga motor caradi slabega akumulatorja ni ubogaL Zato je spustil traktor po strmem dvorišču navzdol in vključil prestavo. Takrat pa je zavozil na poledenelo zemljo, zaneslo ga je desno, da se je večkrat prevrnil in obstal na travniku. Škerjanca so morali zaradi poškodb prepeljati v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je za 15.000 din. V TELEFONSKI DROG Anton Jordan iz Sajevce je 26. decembra dopoldne vozil tovornjak krškega Agrokombinata od Kostanjevice proti Šentjerneju. Pri Grobljah ie s stranske ceste predeni zapeljal z osebnim avtom Franc Vide iz Grobelj. Da bi se izognil trčenju, je Jordan zavil na levo, toda prav tedaj je nasproti pripeljal z osebnim avtom Ivan Hajšen iz Črneče vasi. Jordan je hitro zavil na desno, zato ga je zaneslo s ceste; trčil je v telefonski drog in ga prelomiL Jordan se je lažje poškodoval, na tovornjaku in tovoru (razbilo sc je okoli 150 steklenic vina) pa je za 11.000 dinarjev škode. Samo zapor je premalo Kradel je, goljufal, morda ubijal, a je za to prejel zasluženo kazen, jo tudi prestal Toda zakaj, čemu tistih 60 odstotkov, ki nam povedo, da se je od natanko 7.1fyt oseb, ki so lani zapustile zapore ali vzgojno-poboljševal-ne domove, več kot polovica vrnila na stara pota? Na pota, ki ponovno vodijo v celice z rešetkami Odgovor ali vsaj del odgovora je pred nami Zagotovo je namreč, da bi o obsojenčevem življenju na prostosti morali pričeti razmišljati že med prestajanjem kazni Danes smo pri nas še daleč od tega. Spcialni delavci še ne poznajo problemov in težav ljudi, ki so bili v zaporih zaradi prekrškov, in bi pomoč nujno potrebovati, saj gre v številnih primerih za izjemno motene osebnosti z družbeno neprilagodljivim vedenjem in neurejenimi življskimi razmerami Da ne govorimo o tistih, ki so v zaporu zaradi storjenih kaznivih dejanj. Popolnoma napak ravnamo, ko resocializacijo ponudimo zgolj tistim, ki zanjo prosijo (takih je sila malo), medtem ko so ostali prepuščeni svoji „iz-najdljivosti". Da te trditve niso iz trte izvite, pove podatek, da so lani skupnosti socialnega skrbstva obravnavale le skromnih 6,9 odstotka tistih, ki so prišli s prestajanja kazni, kot tudi to, da skorajda nobena od ustanov ne ve natančnega števila „svojih" prestopnikov. Prpva utopija je potemtakem pričakovati boljše rezultate. Krivda pa ni samo m neurejenosti socialnega skrbstva. Tudi strokovne službe zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij zaradi prevelike obremenjenosti ne opozarjajo pravočasno na vse tiste, ki bi pomoč še kako potrebovali Tako je na primer v našem največjem kazensko-poboljševalnem domu na Dobu trenutno zasedenih le 30 odstotkov vseh potrebnih strokovnih delovnih mest. V naši miselnosti se bo moralo nekaj krepko premakniti! BOJAN BUDJA skušal pogasiti, vendar prepozno, ker je plamen prežgal dovodno cev. Prišlo je do eksplozije. Delavec torej ni ravnal v skladu s predpisi o varnosti pri delu. Sodišče je tudi ugotovilo, da sta oba odgovorna Kranjec in Vrzič poučila Gavriča o delovanju aparata in o tem, kako ga je treba postaviti. Obtožena sta pred odhodom pregledala gradbišče; takrat je bil termo-geni aparat pravilno postavljen, za njim ni bilo soda z gorivom. Sod je Gavrič naknadno privlekel k stroju. Gasilnega aparata res ni bilo pri napravi, vendar zato, ker je aparat ob pravilnem ravnanju nenevaren. na svoje stroške Novo meščan Marjan Kuralt ni vrhunski športnik, pa vendar v njegovi sobi visi že pet odličij. Zaslužil jih je na delovnem mestu kot voznik Tamovega tovornjaka 6500 v „Kremenu“. Zadnje, značko „Vzoren voznik“, je dobil pred kratkim v Mariboru za 755.000 prevoženih kilometrov s svojim tovornjakom, prvo pa pred trinajstimi leti. Marjan ponosno pove, da sta s „tamovcem“ skupaj že deset let, oba še cela in brez prask. „V Kremenu sem že 23 let; najprej sem bil tri leta v delavnici, nato pa, ko sem opravil vozniški izpit, presedlal za volan. V teh dveh desetletjih sem na lastni koži občutil razvoj cestnega prometa in si tako nabral dragocenih izkušenj. Za nekatere je njihova cena preklemansko visoka." Po vsem tem, kar je povedal Marjan Kuralt, bo treba za boljšo varnost na naših cestah še marsikaj storiti, predvsem v delovnih organizacijah. Sprašuje se, kako je mogoče, da voznik tovornjaka skoraj v celoti odgovarja za svoje vozilo, ko pa ima vendar dovolj drugih obveznosti. Vodja avtoparkov le malokdaj ali pa skoraj nikoli ne odgovarjajo za pomanjkljivosti. »Poglavje zase so kazni, ki nam jih izrekajo miličniki Seveda jih plačujemo sami, kot da smo mi edini krivci Če je ta beseda sploh primerna. Zakaj Poglejte: plačali smo kazni zaradi preobremenjenosti naših tovornjakov. Toda kako naj določimo natanko tistih 6.200 kg, ko pa je vlaga peska, ki ga prevažamo, vselej drugačna! Seveda tudi teža. Preprost račun: ker delovne organizacije nimajo tehtnic, moramo vozniki plačevati njihove ,grehe*. “ Marjan je potarnal tudi zaradi osebnih dohodkov. Pa ne iz I Marjan Kuralt navade, kot je danes moderno. Plačani so od prevoženih kilometrov, nihče pa ne vidi tistih čakalnih ur, ko stojijo v vrsti, preden jih nakladajo. Včasih dobijo te ure plačane, največkrat pa ne, pravi Mogoče bi bil izhod v tem terenski dodatek, a zagotovo ne tak, kot je danes. Dobivajo tistih 182 din, to drži, vendar velja ta terenski dodatek za vse, tudi za mehanike in osebje v delavnici, ki skoraj nikoli niso na terenu. Upravičeno se sprašuje Marjan Kuralt, če je to prav. Pa verjetno bi naš sogovornik tudi to prebolel, ko ne bi v njegovem življenju za vselej ostal spomin na tisti dan, ko je šel v Avto-Celje iskat nagrade. Vse stroške prevoza in bivanja v Celju je moral plačati sam. Pa čeprav je na papirju pisalo: „Marjanu Kuraltu, šoferju .Kremena*.. BOJAN BUDJA Ropot jih je izdal Praznovanje rojstnega dne lanskega 20. oktobra se ie za Stjepana Kobaka iz Velenj; njegovega brata Draga Kob iz Reštova pri Ozlju in za Alojza Dorina prav dovršilo šele pretekli teden, ko so biU na glavni obravnavi v Novem mestu obsojeni na 7 oziroma 6 mesecev zapora zaradi vloma in kraje. Omenjenega dne so vsi trije veseljačili po metliških gostilnah dolgo v noč. Isto noč pa je bilo VAGON JE ZAČEL GORETI Potniški motorni vlak, ki vozi iz Sevnice skozi Trebnje, je imel 26. decembra gutraj ob prihodu v Novo mesto več ko eno uro zamude - in sicer zaradi požara na enem od vagonov. Približno 3 km pred postajo v Mirni peči je ob 6.22 uri ogenj opazil strojevodja Anton Bahor, ki je vlak takoj ustavil. Z gasilnimi aparati je z dvema sodelavcema ogenj pogasil. Poškodovani vagon so odpeli in ga kasneje pripeljali v Novo mesto, kjer so ugotovili, da je ogenj nastal na zračnem čistilcu dizelskega motoija. Vzrok požara, ki je povzročil za 15.000 dinarjev gmotne škode, bo raziskala posebna komisija. V UČILNICI GORELO Prejšnjo sredo je prišlo do požara v učilnici Kmetijske šole Grm. Dijaki so tega večera gledali televizijski prenos hokejske tekme, in ko je bil ta končan, odšli na večerjo. Nedolgo zatem je v učilnici počilo, televizor, ki je v posebni omari, je razneslo in pričelo je goreti. Požar so najprej skušah pogastiti dijaki sami, nato pa so poklicali na pomoč še novomeške gasilce, tako da se ogenj ni razširil. Vzrok požara še ugotavljajo. ZAMIKAL GA JE ROTOR Milovan Pavlovič iz Ljubljane, to začasno stanuje v Novem mestu, j« v noči na 25. december p ar kiti; svoj osebni avto zastava 750 pr) hlevih KZ na Mihovici Osamljeni avto je bil vaba za neznanega nepridiprava, ki je odprl pokrov motorja, odnesel rotor, še prej pa izpustu zrak iz zadnjih koles. Za nepošte-njakom že poizvedujejo. vlomljeno v osebni avtomobil Karla Bradice, iz katerega so demontirali radijski aparat z ohišjem in zvočnikom, prav tako pa je bila ukradena dvigalka-iz avtomobila Zastava 101 Jožeta Dumešiča. Isto noč je okoli IZ ure ponoči Jožeta Gašperiča prebudil hrup. Stopil je k oknu spalnice in opazil, da hoče moški s črno brado vdreti v parkiran avto. Kakih 50 m proč je to početje varoval neki drug moški, ki je z žvižgom opozarjal na motenje nepoštenega opravila. Modra stoenka s celjsko registracijo je počasi večkrat peljala mimo in očitno spadala zraven. Gašperič je zavpil, kar je preplašilo storilca, da je zbežal skupaj s svojim stražarjem v modro stoenko. Gašperič je nato obvestil postajo milice. Naslednjega dne so s pomočjo Gašperiča, ki je prepoznal oba nočna storilca, aretirali v gostilni ,,Drage" Stjepana Kobaka, Draga Kobaka in Alojza Dorina. Miličniki iz Ozlja so pri hišni preiskavi pri Kobakovih našli avtomobilski radio, katerega je Bradica spoznal za svojega. Čeprav- so obtoženci tajili, da bi vlomili v avtomobil ter kradli, je vse preveč stvari odločno kazalo, da jim ne gre verjeti Zato je sodišče ob upoštevanju olajševalnih in Obtežil-nih okoliščin dosodilo zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna. STEKLA POD AVTO Florjan Kastelic z Dovža je 22-decembra zjutraj peljal osebni avto-mobil od doma proti NovefflU mestu. V Stopičah mu je nasproti po levi strani ceste prišla skupin® pešcev. Naenkrat je iz gruče steki* na nasprotno stran 68-letna Ivan® Ucman iz VeL Orehka, tako da joj« Kastelic zadel in zbil po tleh. Ucm*' novo so hitro odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili da im® zlomljeno ključnico. Z BULDOŽERJEM CEZ NOGO Pri asfaltiranju ceste v Straži pr* Šentrupertu se je v soboto popoldne poškodoval 63-letni domačin Franc Brcar. Pri zemeljskih delih & namreč uporabljali tudi buldožer, to ga je upravljal Stane Gnidovec i* Velike Loke. Med delom je neprej vidno zapeljal nazaj in pri tem zade' Brcarja, ki je padel tako, da mu je gosenica zapeljala čez nogo. Poškodovanemu so nudili pomoč v novomeški bolnišnici. NEPREVIDNO NA GLAVNO CESTO - Prejšnjo sredo dopoldan ie Jože Cvelbar iz Dol Stare vasi pri Škocjanu vozil tovornjak od Cerovega loga proti Mokremu polju. V Orehovici je z vaške poti pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Zagorc, tako da sta vozili trčili. Poškodovanega Zagorca so morali odpeljati v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je 30.000 din. NENADOMA NA LEVO - Istega dne zvečer je Dušan Grebenc iz Mozlja vozil tovornjak od Zagreba proti Ljubljani, pri Krakovskem gozdu pa je nenadoma zapeljal na levo, dovolj, da sta trčila z italijanskim tovornjakom, ki je prav takrat pripeljal nasproti. Grebenc se je poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, na vozilih pa je 55.000 din škode. BANKINA SE JE UDRLA -Marko Jadnik Iz Gradenja je prejšnji četrtek popoldne vozil tovornjak-naložen s peskom, od Orehovi«-proti DoL Mokremu polju. PD Pristavi je z vozilom zapeljal na rob asfalta, vozil nekaj metrov p° neutrjeni bankini nato pa se je slednja pod težo vozila udrla-Voznik je na srečo ostal cel. medtem ko je gmotne škode kar z® 80.000 din. KONČALA NA TRAVNIKU -24. decembra okoli 3. ure zjutraj je Zlatka Maksimovič z Jablana, sicer na začasnem delu v Avstriji, vozil® osebni avtomobil mimo Čateža, ko je zaslišala ropot v zadnjem delu avtomobila. Močno je zavrla, vozilo je zaneslo na bankino, nakar se je prevrnilo na bližnji travnik. Pr* nesreči sta se poškodovala voznic® in sopotnik Milivoje Maksimovič-Gmotne škode je za 20.000 din. giiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii= EETRTK0V INTERVJU [ Prepričevanje ni zaleglo | V Dominvestu je predlagan poseg občinske skupšči-| ne, da bi razmere spravili v red in se ustrezneje organizirali — Direktor Miha Hrovatič odstopil V zadnjih dveh letih se je s področja urbanizma in obravnave tovrstne problematike nagrmadilo že nič koliko gradiv, dogovorov, zapisnikov, priporočil, pa kot da bi vse to metali skozi okno. Rezultatov ni bilo nobenih! Dejstvo je, da v Novem mestu trenutno ne more kupiti stanovanja ne družbena organizacija in ne zasebnik, ker ni lokacij. Dejstvo je, da v letošnjem letu nismo prav nič napredovali v urbanističnem planiranju in da bodo 3 milijoni dinarjev v občinskem proračunu, določeni za te stvari, ostali neporabljeni. Izvršni svet je več kot polovico časa na svojih rednih tedenskih sejah posvetil urbanizmu, dvakrat je o tem razpravljal občinski komite ZKS, nič koliko pa je bilo sej in sestankov na drugih ravneh. Povsem jasno je stališče, da urbanistično delovanje, za katero je občinska skupščina pooblastila Dominvest, ne ustreza in da potrebujemo drugače organizirano službo. Ob dveh novih strnjenih gradivih o urbanizmu je 26. decembra razpravljal tudi družbenopolitični zbor občinske skupščine, kjer pa so vendarle sklenili presenetiti brezplodno prepričevanje in pozive k drugačnemu delu. „Ob škodi, ki smo jih zavoljo takih razmer v urbanizmu že utrpeli in ki jo še trpimo, ter ob številnih nerazrešenih stvareh je potreben družben poseg, kakršnega dopušča zakon o združenem delu,“ je v imenu izvršnega sveta predlagal Avgust Avbar. Za ta predlog je dobil vso podporo. Delegati so bili obveščeni, da je Miha Hrovatič odstopil kot direktor Dominvesta, na seji pa je inž. Lipnikova kot predstavnica skupine strokovnjakov prebrala širšo obrazložitev, v kateri pa ni bilo bistveno novih podatkov. Tudi vsa izrečena kritika ni letela izključno na skupino strokovnih delavcev. Nedvoumno pa je bilo rečeno, da v današnjem naglem času razvoja in ob velikih potrebah družba ne potrebuje le tehnično dovršenih strokovnjakov, marveč strokovnjake, ki pri svojem delu upoštevajo širše družbene potrebe in želje delovnih ljudi. Krajevne skupnosti, občani, delovne organizacije ne bi smeli biti več odtujeni pri snovanju urbanističnih rešitev, kot se je to doslej dogajalo. Vsi so bili sicer pozvani k javni razpravi, ampak odziva ni bilo. Sprejeti načrti so bili največkrat plod in rezultat izključno projektivnega dela. Ustrezneje bo potrebno organizirati in okreptii tudi upravno službo, ki se bavi z urbanizmom na občini, razen tega pa vpeljati sodelovanje pri vseh, ki se z urbanizmom ukvarjajo. Družbenopolitični zbor je sprejel predlog izvršnega sveta o začasnih ukrepih v Dominvestu in predlaga, da jih sprejmeta tudi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, sklicana za 28. december. V razpravi Francija Borsana, delegata sindikatov, pa je bila zajeta misel, ki jo često izražajo občani, čeravno morda z drugimi besedami: „Pri Dominvestu je potrebno sprementi vse, od naziva delovne organizacije do vsebine njenega dela.4 RIA BACER SLOVESNOST V KOLEKTIVU ELEKTRO — Ob uradni otvoritvi nove poslovne stavbe v Bršljinu je Zvone Čampa, direktor tozda, poudaril nujno potrebo po novogradnji in prednosti, ki jih preselitev prinaša kolektivu in odjemalcem električne energije. (Foto: R. Bačer) Ostajajo v prvih vrstah Veliko borcev je še danes aktivnih v javnem življenju, zlasti v krajevnih skupnostih 20. decembra je bila v Novem mestu skupščina občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so kritično ocenili dobre in slabe strani dela v minuli mandatni dobi. Predsednik občinske organizacije še nadalje ostaja Vinko Bambič. Po zadnjih podatkih živi v članov, 150 pa je bilo poslanih uiiiiimiimmimiiiiiiiimiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiHimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiml DANES O CENAH novomeški občini še 3383 borcev, ki delajo v 27 krajevnih organizacijah ZZB na terenu in 2 organizacijah Zveze rezervnih vojaških invalidov. Poprečna starost borcev je 63 let, v zadnjih 5 letih pa jih je 432 umrlo. Večina organizacij je bila delavna in sredi vsega družbenopolitičnega dogajanja v občini, dve med njimi pa sta bili za svoje izjemno uspešno delo celo odlikovani z zveznima plaketama. Pri občinskem odboru dela tudi 8 komisij, katerih delo je bilo podrobno navedeno v delovnem poročilu in kaže, da je bilo plodno. Življenjske razmere borcev so bile v preteklih letih predmet pogostne kritike, glede tega pa se je zadnja leta mnogo spremenilo. Seveda sredstev za zadovoljevanje prav vseh potreb še vedno ni dovolj, poudariti pa je potrebno, da je medtem začel uspešno delati borčevski dispanzer v zdravstvu in da so delovne organizacije kupile tudi avtomobil, s katerim patronažna služba lahko obiskuje bolehne borce na domu. Razen tega je bilo v zadnjih štirih letih na oddihu 624 na zdravljenje samo v zadnjih dveh letih. Pri reševanju stanovanjskih vprašanj je slika naslednja: v zadnjih 4 letih je bilo dodeljenih 18 družbenih borčevskih stanovanj, 213 prosilcem pa je bilo odobrenih za 5 milijonov dinarjev stanovanjskih posojil. Skupščina je izvolila tudi nov, 9-članski izvršilni odbor. Za predsednika še nadalje ostaja Vinko Bambič, za podpredsednika Janez Potočar, tajnik pa je postal Ignac Vučko. Bolj sodobno Elektro Novo mesto se je 23. decembra iz stavbe nasproti občine preselil v Bršljin. Stari prostori so bili nujno potrebni temeljitih popravil s streho in stropi vred, vendar so ugotovili, da se jim to ne bi izplačalo, ker je stavba predvidena za rušenje. Tako so s pomočjo sredstev drugih tozdov Elektra gradili novo poslopje v Bršljinu. Novi objekt je gradil Pionir, ima 1400 m2 površine in je veljal malo več kot 19 milijonov dinarjev. V letu 1978 pa bo Elektro dal v uporabo še novo razdelilno transformatorsko postajo v Gotni vasi, ki bo pomembna za vso Dolenjsko. Razen tega bodo zgradili daljnovod Grosuplje—Kočevje in s tem razbremenili brestaniškega, tako da bodo pri nas napetostne razmere bistveno boljše. Na vrhu nove bršljinske stavbe imajo večjo dvorano še prazno; rezervirana je za dispečerski center. Ko bo ta opremljen, bodo iz tega prostora upravljali razdelilne transformatorske postaje na celotnem območju, vključno z Belo krajino. Ob otvoritveni slovesnosti, ki so se je udeležili tudi gostje iz drugih tozdov in predstavniki javnega ter družbenopolitičnega življenja, sta govorila Zvone Čampa, direktor tozd Elektro Novo mesto in Vinko Dolenc, predsednik delavskega sveta, medtem ko je v kulturnem programu sodeloval Dolenjski oktet. Govornika sta poudarila, da pomeni nova stavba tudi napredek v dobavi električne energije. »Zahtevamo pomoč in ukrepe” Zaradi nekontroliranega priseljevanja Romov v Šmihel je bil zbor krajanov: „Tujih ne maramo, za svoje Rome bomo še bolj poskrbeli," so rekli 22. decembra zvečer je bil en razred šmihelske šole do zadnjega kotička poln. Zbrali so se krajani in obravnavali romsko vprašanje na domačem terenu in v občini nasploh. V četrtek, 29. decembra, je skli-koordinacijski odbor za izva-Janje družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski izgradnji, ^ogovarjali se bodo o prodajni ceni stanovanj za drugi blok v Sentjer-neju ter o ceni projektov za zaklonišča in parkirne prostore v bodočem naselju na Cesti herojev. Iz gradiva je razvidno, da se zde koordinacijskemu odboru od investitorja Postavljene cene malce previsoke in Predlagajo nižje. DEDEK MRAZ ŠE DANES IN JUTRI V novomeški športni dvorani je v četrtek in petek še ves dan novoletni spored s sejmom za otroke. Od 9. do 18. ure je športna dvorana odprta in nudi obilo razvedrila. Ob 10. in 16. uri so na sporedu risani filmi, ob 12. in 15. uri lutkovne predstave, medtem ko se obakrat ob 17. uri pojavi dedek Mraz z bogatim spremstvom živalic, snežink in škratov. V dvorani je hkrati tudi sejem, na katerem Mercator, Dolenjka, Mladinska knjiga in Šolski center za gostinstvo nudijo slaščice, sladkarije, igrače in otroške knjige. Dedek Mraz se nato izpred športne dvorane ob 18. uri odpelje v kočiji po mestu. Obdaritve s paketi pa imajo otroci do vključno 4. razreda osnovne šole na terenu. Bodisi v šoli, bodisi kje drugod, kakor so določili v krajevni skupnosti. Šest romskih družin stalno živi na šmihelskem območju in teh so se krajani navadili. Čeprav je od 35 Romov v teh družinah samo eden zaposlen in je očitno, da ne morejo živeti pošteno, se jih Šmihelčani ne branijo. Zavedajo se, da jim morajo pomagati, in so to tudi pripravljeni delati. Hudo kri pa je med ljudmi povzročila vest, da se zadnje čase na njihov teren nekontrolirano naseljujejo še drugi Romi. Tako so ugotovili, da imajo naenkrat 9 novih ČRKE NA SPOMENIKIH BLEDIJO V novomeški občini imamo 162 spomenikov in spominskih obležij iz NOB. Od tega je 33 grobišč, 46 spomenikov ter 83 spominskih znamenj in plošč. V teh številkah niso všteta obeležja na Rogu, ker je skrb zanje urejena posebej. Komisija za spomeniško varstvo pri občinskem odboru ZZB NOV zadnja leta načrtno pregleduje spomenike in obležja po krajevnih skupnostih in ugotavlja, da so potrebni obnove. V letošnjem letu so pregledali spomenike v krajevnih skupnostih Bršljin, Straža, Toplice, Uršna sela, Šmihel in Podgrad. Na 15 spomenikih so črke zbledele, zato so jih določili za obnovo. brezdelnežev. Eden si je postavil barak v Hrastarjevi hosti, drugi se naseljujejo tako rekoč pred vrati bodočega internata in posebne šole. Kot se je pokazalo v razpravi, v kateri so sodelovali tudi gostje iz pristojnih občinskih služb, so se romski priseljenci izkazali z legitimacijami, te pa so po vsej verjetnosti dobili tako, da so uslužbence matičnega urada prelisičili. Krajani so zahtevali pomoč pristojnih organov v tem, da bi prišleke spravili tja, od koder so prišli. Glede domačih Romov pa so sklenili v kratkem sklicati sestanek z vsemi za delo sposobnimi iz njihovih vrst. Ponovno jim bodo priskrbeli zaposlitve, skupno z občino pa bodo urejali tudi njihove stanovanjske razmere. „Barake morajo stran,“ pravijo Šmihelčani. Predlagajo, naj bi zaposlenim Romom dali kredit in pomoč pri gradnji skromnih hiš, posojilo pa naj bi z zaslužkom vračali. Ugotovili so, da je bilo več šmihelskih Romov že zaposlenih, pa so službe pustili, ker se jim bolj izplača prejemati podpore. Šmihelčani so predlagali, naj v bodoče ukinejo podpore vsem Romom, ki so že imeli delo, pa ga niso hoteli opravljati. BOLJŠI UČNI USPEH Medtem ko je bil še pred desetimi leti v novomeški občini dosežen komaj 82-odstotni učni uspeh na osnovnih šolah in v posebni šoli, pa so lanski podatki glede tega mnogo ugodnejS. Analize kažejo, da je v zadnjih dveh letih dosežen 98-odstotni učni uspeh. K temu so precej pripomogli tudi boljši delovni pogoji za učence in učitelje na več novih šolah. JAME LN GRBE — Med Birčno vasjo in Uršnimi seli pa po krajšem asfaltnem premoru spet do Laz je cesta taka, kot kaže slika. Jama pri jami, grba pri grbi, pa vseeno zdrži avtomobilski promet! Ubogi vozniki in lastniki avtov in vsi pešci, ki so oškropljeni! (Foto: R. Bačer) Pomagati tamy kjer se zatika Združeno delo je doslej pokazalo premalo zanimanja za uresničitev programa usmerjenega izobraževanja — Srednje šole so glede prostorov 10 let na istem Novomeška kronika 21. decembra so v Novem mestu na skupščini občinske izobraževalne skupnosti ugotavljali, kako uresničujemo srednjeročni načrt glede izobraževanja in kakšne možnosti se nam glede tega obetajo v novem letu.-Razprava tudi o usmerjenem izobraževanju in celodnevni šoli ter o finančnih zadevah. tajnik kot deseti brat gostuje Kot so ugotovili delegati, poteka uresničevanje srednjeročnega razvojnega načrta izobraževanje v glavnem tako, kakor je bilo predvideno. Doslej pa je bilo premalo napredka glede zastavljenih nalog v zvezi z usmerjenim izobraževanjem. V dosedanji javni razpravi o tem je združeno delo molčalo. Prvi bodo o usmerjenem izobraževanju rekli svoje mladi na konferenci konec decembra. Omenili so, da ima julija ustanovljena skupnost za usmerjeno izobraževanje vrsto težav. Med drugimi tudi to, da zdaj tu, zdaj tam, ker ni nikjer pravih prostorov. Razen tega so bile v skupnost povabljene samo štiri večje delovne organizacije iz Novega mesta, menijo pa, da bi morah ta krog iz združenega dela občutno razširiti. Glede celodnevne šole je dala skupščina vso podporo nedavno sprejetim stališčem koordinacijskega odbora, ki je menila, da bi morala v prihodnjem letu najmanj ena osemletka v novomeški občini preiti na celodnevni pouk. Skupščina pa je zadolžila šole v Brusnicah, Dol. Toplicah in na Prevolah, ki imajo po oceni največ pogojev za celodnevno šolo, naj v januarju predložijo svoj program. Navedejo naj tudi težave, zaradi katerih do zdaj niso mogli uvesti celodnevnega pouka, da bi jih s skupnimi močni odpravili. Pri obravnavi možnosti razvoja izobraževalne dejavnosti v prihodnjem letu je kot glavna naloga poudarjeno prizadevanje za izgradnjo centra tehničnih strok, ki naj bi svoje prostore dobil v Šmihelu. Zadnjih deset let smo prostorske razmere v osnovnem šolstvu pridno urejali in izgrajevali, medtem pa je srednje šolstvo ostalo tako kot prej, glede prostorov ni bilo v tem času prav nobenega napredka. PRVI TEDEN ČAKALI - Letos je bilo rečeno, da bo mesto okrašeno vsaj 10 dni pred novim letom. Dogovora na občinski ravni so se držali le redki, ki so z okrasitvijo začeli 15. decembra. Drugi so zavlačevali, tako da je spet šele zadnje dni praznično vzdušje. Po čigavi krivdi? KAKO PA PRI NAS? - Slišali in brali smo, da je pred kratkim onesnaženost zraka v Ljubljani prešla dovoljeno mejo in da so zaradi tega pozivali k ukrepom. V dnevih z megleno kapo je najbrž tudi v Novem mestu ob toliki industriji in avtomobilih v zraku preveč strupenih plinov, pa o tem nihče ne obvešča prebivalstva. ZA LJUBITELJE PLESA -Novomeški plesni klub je 18. decembra začel z novim tečajem za začetnike. Lepaki so vabili ljubitelje plesa k vpisu v tečaj, kjer se učijo standardnih plesov pod strokovnim vodstvom. Doslej so bili taki tečaji dobro, obiskani in med dobrimi plesalci imamo več parov, ki so si na ta način pridobili znanje in spretnost. V VSEH LOKALIH VESELO -Kot je že običaj, bo za Silvestrovo glasba in veselo vzdušje v skoro vseh novomeških lokalih, zlasti svečano pa bo, kot vedno, na Otočcu. Zadnja leta se je udomačila praksa, da imajo novoletno noč na Otočcu v zakupu Zagrebčani in Ljubljan- čani, na novega leta dan pa se zbero domačini in rajajo do jutra. DOBRO ZALOŽENI Z JELKAMI - Ponedeljkova tržnica je bila sicer bolj prazna in revna s ponudbo domačih kmetic, i bilo v posebnem skladišču dovolj jelk vseh' velikosti. Naji je veljala 30 do 50 din, največja, vsaj 4 metre visoka, pa okrog 300 dinarjev. Vse smreke GG so opremljene s plombami, da se takoj vidi, da ne gre za črni posek. Cene sadja in zelenjave se od prejšnjega tedna niso spremenile. Tovrstno blago pa je bilo dobiti samo na stalnih stojnicah. Ena gospa je rekla, da že ve, zakaj novo stavbo posebne šole kurijo, je pa še vedno prazna. Ker so pri gradnji pozabili, da otroci kakajo in kanalizacija ni bila grajena ... Otvoritev prve samopostrežbe. Pri mostu Črnomelj — blagovnica 25 LET TRGOVSKEGA PGDJETJ« »DOLENJKA” NOVO MESTO Trgovsko podjetje ..Dolenjka" Novo mesto, ki letos praznuje 25-letnico ustanovitve, ima danes 64 prodajaln v treh dolenjskih občinah: Novo mesto, Trebnje in Črnomelj. V podjetju je trenutno zaposlenih 372 delavcev, njihovo število pa se bo z odpiranjem novih prodajnih mest še povečalo. Poslovanje v jubilejnem letu bodo delavci „Dolenjke'' zaključili izredno uspešno, saj predvidevajo, da bo skupni bruto dohodek grosistične in detajlistične dejavnosti znašal 500 milijonov dinarjev. Pravi razvoj podjetja se je pričel pred 15 leti, saj se je celotni dohodek povečal za 36-krat, amortizacija za 155-krat, presežek dohodka - skladi za 59-krat, vrednost osnovnih sredstev po sedanji vrednosti za 123-krat, poslovni sklad za 184-krat; število zaposlenih se je v tem času povečalo za nekaj več kot trikrat. Po srednjeročnem razvojnem načrtu pa bodo leta 1980 dosegli 800 milijonov prometa, število zaposlenih pa se bo povečalo za petsto. Vsi ti podatki zgovorno pričajo, da so v zadnjih petnajstih letih delavci ,,Dolenjke" dosegli velike uspehe, saj je bila rast družbenega bruto produkta, kakor tudi ostanek dohodka nad povprečjem, ki ga je v tem času dosegala trgovina v Sloveniji. Delavci Dolenjke so posebej ponosni na to, da lahko praznovanje jubileja svojega podjetja vključijo v letošnja proslavljanja Titovih in partijskih jubilejev. -\ V Ko je Mestni ljudski odbor Novo mesto 12. aprila 1952 ustanovil trgovsko podjetje Izbira, si ni bilo mogoče predstavljati, da bo iz tako skromnih začetkov v 25 letih zraslo tako močno podjetje, kot „Dolenjka" danes je. Tedanje podjetje je na začetku predstavljalo sedem prodajaln, ki so dosegle 86 milijonov starih dinarjev prometa in za 8 milijonov starih dinarjev skladov. Razdrobljena trgovina, zastareli in tehnično slabo opremljeni poslovni prostori, ki so bili v celoti najeti, vse to je bilo slaba osnova za razvoj trgovine v Novem mestu. V času obnove naše domovine je bilo v razvoj trgovine vloženih bore malo ali skoraj nič sredstev, zato le ta ni mogla slediti hitremu razvoju ostalega gospodarstva na Dolenjskem. Tako stanje je narekovalo reorganizacijo trgovine v celotni novomeški občini. Tako je bila šele leta 1962 dana podlaga'” za hitrejši razvoj trgovine, saj sta se Izbiri priključila trgovsko podjetje Prehrana Novo mesto in trgovsko podjetje Gorjanci Šentjernej. Iz trgovskega podjetja Suha krajina Dvor sta se izbiri priključili dve prodajalni, pripojili pa sta se tudi novomeški prodajalni Usnje in Manufaktura. Obseg poslovanja se je tako precej razširil, saj so imeli tedaj že 32 prodajaln in 108 zaposlenih. Novo podjetje je ustvarilo že milijardo starih dinarjev prometa, presežek dohodka pa je znašal 22 milijonov. % sam podatek o številu zaposlenih v odnosu na število prodajaln pove, da so bili v vsaki prodajalni povprečno po trije delavci. Zato je bila nujna notranja razporeditev kadrov, saj je bila produktivnost zelo majhna. Kolektiv pa pri svojem nadaljnjem razvoju ni mogel računati na občutnejšo družbeno pomoč, zato se je moral opreti na lastne sile. Še večjo pozornost so posvetili integracijam, saj je bilo le na ta način možno okrepiti materialno moč trgovine. Potrebno je bilo ustanoviti tudi grosistično dejav- nost, ki naj bi skrbela predvsem za dobavo živilskega blaga prodajalnam v sestavi podjetja. Največja težava pri tem je bila v pomanjkanju skladiščnih prostorov, problem pa je bil tudi v pomanjkanju tovornih vozil. Začasna rešitev problema skladiščenja je bila v ukinitvi trgovine Prehrana v Čitalniški ulici, prostore pa so preuredili v skladišče. Tako so imeli komaj 140 kvadratnih metrov skladiščnega prostora in dva tovornjaka z nosilnostjo 6,5 ton. Toda kljub težavam, ki so spremljale trgovino, je kolektiv s svojo visoko moralno zavestjo začel ubirati novo pot nadaljnjega razvoja.. IZBI RA" POSTANE ..DOLENJKA" V obdobju reorganizacije se je podjetje preimenovalo v Trgovsko podjetje Dolenjka, Novo mesto. Že v naslednjem letu je bila adaptirana prodajalna pri mostu, ki so jo preuredili v samopostrežbo in je obenem prva tovrstna prodajalna na Dolenjskem. Tudi ostali poslovni prostori so bili v sodelovanju s takratnim Zavodom za upravljanje družbenega premoženja obnovljeni. Preurejenih je bilo 1500 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Leta 1967 je bila na novo zgrajena večja samopostrežna trgovina — market v Bršlinu. Razvoj, ki ga je podjetje dose- glo v nekaj letih po reorganizaciji trgovine, je dal nadaljnje spodbude za povezovanje oz. pripojitve k podjetju Dolenjka. Konec leta 1967 se je k podjetju pripojilo manjše trgovsko podjetje Tržan Mokronog s šestimi prodajalnami. Leta 1968 se je k podjetju Dolenjka pripojilo še trgovsko podjetje Potrošnik iz Črnomlja z 19 prodajalnami in 60 delavci. Z omenjenima pripojitvama je podjetje razširilo obseg poslovanja tudi izven novomeške občine, v občini Črnomelj in Trebnje. Vzporedno s tem seje podjetje razvijalo tudi na znotraj, saj je bilo v tem času odkupljenih in adaptiranih 3500 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Minimalna obratna sredstva, ki so bila na razpolago trgovini, so bila ključni faktor, ki je zaviral razvoj trgovine. S širjenjem trgovske mreže je moralo podjetje ustvarjati tudi sredstva za obratne namene. Kljub navedenim težavam, je bilo v tem času zgrajenih deset trgovskih objektov in odkupljeno je bilo skladišče za opravljanje grosistične dejavnosti, tako da sedaj podjetje razpolaga z 9000 kvadratnimi metri lastnih poslovnih površin. To pa je gotovo velik uspeh, saj podjetje ob svojem nastanku ni imelo niti enega kvadratnega metra lastnih poslovnih površin. Ob sprejemu gospodarske reforme in izvajanju stabilizacijskih ukrepov se je kolektiv aktivno vključil v njihovo uresničevanje. V ta namen se je investicijska potrošnja gibala v okviru razpoložljivih sredstev, ohranjena je bila likvidnost, tako da delovni organizaciji v tem času ni bil niti enkrat blokiran žiro račun. Vsej trgovini, posebno pa „Dolenjki", je že ob samem začetku primanjkovalo _trajnih virov obratnih sredstev. Še pred sprejetjem zakona o zagotavljanju trajnih virov obratnih sredstev je kolektiv Dolenjke posvetil posebno skrb oblikovanju trajnih obratnih sredstev. Tako gospodarjenje se je bogato obrestovalo, saj so bila v zadnjem obdobju ustvarjena tolikšna sredstva, da v celoti pokrivajo zaloge trgovskega blaga. Kolektiv „Dolenjke" se zaveda pomembne funkcije pri preskrbovanju potrošnikov na območju treh občin, zato je program razvoja podredil temu. Z nastajanjem novih stanovanjskih sosesk je ..Dolenjka" vzpo-redno z njimi gradila nove trgovine, več trgovin pa je bilo adaptiranih, med njimi velik0 prodajaln izven Novega mesta. Danes sestavlja delovno org3" nizacijo Dolenjka 64 prodajaln s približno 1400 kvadratnimi metri poslovnih površin ter zaposluje 372 delavcev, ki bodo v letošnjem letu ustvarili 500 milijonov dinarjev bruto dohod- LOJZE URBANČ - direktor delovne organizacije „Dolenjka": „Ko zrem na prehojeno pot, se mi zdi, kot da je bil to le trenutek. Takšnim občutkom je prav gotovo prispeval svoj delež dinamični razvoj. Ves čas so prevladovale velike želje -majhne možnosti. Kljub temu da so bili za trgovino vseskozi težki pogoji, je bil v tem času vendarle dosežen velik napredek. Takšne uspehe pa je lahko dosegel le kolektiv, ki se je z visoko moralno in politično zavestjo zavzemal za razvoj trgovine. Dosedanji uspeh' so solidna podlaga za se bolj optimističen pogled v prihodnost trgovine na Dolenjskem. Ves čas smo zaupali v lastne sile, ki so temeljile na visoki ravni s3' moupnvnih odnosov. Pre" pričan sem, da ni dobrega gospodarjenja brez dobrega samoupravljanja. Ob tej Prl' ložnosti, ko slavi naš kolektiv 25-letnico bostoja podjetja, se pridružujem čestitkam vsem zaposlenim, posebej pa želim izreči prizna nje našim jubilantom za njihov veliki prispevek in p°' žrtvoval nost." REKLAMNA moo&JA f Drska Po ugodnem nakupu. Market Taki uspehi so vsekakor rezultat resnične požrtvovalnosti kolektiva, ki se je nemalokrat odpovedal delu osebnih dohodkov na račun razvoja trgovine. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Vzporedno z rastjo delovne Organizacije, ki je sedaj prisot-na na območju treh občin, je bil dan velik poudarek tudi na ^rrioupravno organiziranost, faradi različnega sestava poslovnih enot se je bilo težko odločiti, kako organizirati temeljne organizacije združenega dela glede na ustavne določbe. daljših in širokih razpravah le bil sprejet predlog, da se temeljne organizacije ustanovijo P° teritorialnem principu. Ustanovljeni sta bili _ dve TOZD, in sicer TOZD Črnomelj in TOZD Novo mesto, ki vključuje tudi poslovno enoto v občini Trebnje. Z razširitvijo trgovske mreže na območju občine Trebnje pa bodo dani Pogoji tudi za ustanovitev TOZD v tej občini, to pa bo možno verjetno že v prihodnjem letu. Samoupravna organiziranost Po omenjenem načelu je približa odločanje delavcem. Od Vseh zaposlenih je v organe upravljanja vključenih 117 delavcev, kar pomeni 30 % vseh 2aposlenih. Kljub temu da so Poslovne enote na razdalji 113 kilometrov, se delavci aktivno vključujejo v delo samoupravah organov, pa čeprav za to žrtvujejo precej prostega časa. SKRB ZA KADRE 2 razvojem ..Dolenjke" so Se pokazale večje potrebe po jrgovskih kadrih, ki jih na Dobskem ni na pretek. V tem Podjetju so vzgoji strokovnih kadrov posvetili v zadnjih letih Posebno skrb, zato se je struk-!Ura zaposlenih bistveno izbolj-^la. V kolektivu so v glavnem *aposlene ženske (73 %). V Povprečju je kolektiv zelo mlad saj posvečajo posebno Pozornost mladim, ki se odlomijo za trgovski poklic. Trenutno imajo 92 učencev, ki se '*obražujejo na raznih šolah. Trenutna kvalifikacijska struktura zaposlenih: Straža — višja izobrazba: 3 delavci, — srednja izobrazba: 13 delavcev, — visoka kvalifikacija: 21 delavcev, — kvalifikacija: 290 delavcev, — polkvalifikacija: 9 delavcev, — nekvalificirani: 36 delavcev. Pri Dolenjki so posebno na tesnem s poslovodskim kadrom. Zato morajo za te kadre skrbeti sami in so že večkrat organizirali dislocirane oddelke Šolskega centra za blagovni LEOPOLD MUELLER -predsednik delavskega sveta DO ..Dolenjka": Vzporedno z rastjo našega podjetja se je krepilo tudi delavsko samoupravljanje in doseglo zavidljivo stopnjo razvoja. Kljub specifičnim pogojem, ki jih zasledimo v trgovini, smo tako samoupravno organizirani, da se delavci zavedajo, da sami odločajo o vseh najpomembnejših vprašanjih. V zadnjih letih nam je uspelo izboljšati obveščanje članov kolektiva, zato je tudi samoupravljanje laže. Ko spremljam razvoj našega samoupravljanja v podjetju, opažam, da se zaposleni vedno bolj zavedajo svojih pravic in dolžnosti, zato hočejo tvorno sodelovati tudi pri vseh pomembnejših odločitvah: ko gre za nadaljnji razvoj podjetja, stanovanjsko gradnjo, skrb za osebni in družbeni standard, varstvo pri delu, kadrovsko politiko itd. Ne bi posebej poudarjal, da vlada v našem delovnem kolektivu visoka zavest, to smo na primer pokazali tudi na referendumu, ko smo se odločali o pripojitvi k SOZD Emona." promet iz Brežic, obiskuje takšno šolo za poslovodje v Novem mestu 14 delavcev ..Dolenjke". Posebno pozornost so v podjetju v zadnjih letih posvečali tudi standardu zaposlenih, predvsem reševanju hude stanovanjske stiske, ki jo je zaradi razvejene trgovske mreže zelo težko reševati! Zato že od vsega začetka podpirajo zasebne gradnje zaposlenih. Seveda so sami kupili nekaj stanovanj, dobili pa so tudi sedem stanovanj iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Lani so kupi- li počitniški dom v Crikvenici, tako da se lahko na oddihu zvrsti več deset zaposlenih in njihovih svojcev. Večjo skrb bodo v prihodnosti posvetili tudi zdravi rekreaciji in športni aktivnosti delavcev. „DOLENJKA" V SOZD EMONA Novi družbenoekonomski odnosi so kolektivu „Dolenj-ke" narekovali, da se samoupravno in organizacijsko poveže v višjo obliko združevanja dela in sredstev v skladu z zakonom o združenem delu. Družbenopolitične organizacije v ..Dolenjki" so že lani prižgale ..zeleno luč" povezovanju tega delovnega kolektiva z drugimi delovnimi organizacijami. Namen tega je, da bi dosegli še hitrejši razvoj trgovine na Dolenjskem, ki ni šel v korak z drugim družbenim razvojem. Prednost pri povezovanju je imela tista delovna organizacija, s katero je ..Dolenjka" že vrsto let imela v velikem obsegu vzpostavljene poslovne odnose. V poštev je prišla povezava z DO Emona Ljubljana, ki je povezovanje izvedla še v širšem pomenu, saj je v SOZD EMONA trenutno združenih kar 17 delovnih organizacij z več kot 8500 zaposlenimi, ki bodo do konca leta ustvarili 10 milijard dinarjev bruto dohodka. Kaj je vodilo delovni kolektiv Dolenjke, da se je vključil v SOZD Emona? V prvi vrsti želijo, da bi z usklajenim načrtovanjem razvoja in združevanja dela ter sredstev dosegli čim boljše delovne in ekonomske učinke, posebej še z uveljavljanjem sodobne tehnologije ter specializacije dela; da bi v organizaci- Na Glavnem trgu Trenutno jah združenega dela v SOZD in drugih OZD, ki so z njimi trajno poslovno povezane, uveljavili nova družbenoekonomska razmerja po načelu dohodkovnih odnosov, in nazadnje, da se z združevanjem finančnih sredstev doseže hitrejša uresničitev razvojnih programov in se zaposlenim zagotovi še večja socialna varnost. Z zaupanjem. RAZVOJNI NAČRT DO LETA 1980 Do leta 1980 imata TOZD En gros — detajMn TOZD Detajl ..Dolenjka" Črnomelj predvidene v svojem razvojnem programu naslednje večje naložbe: — blagovnica v Novem mestu, ki bo imela 6500 kvadratnih metrov površin, — samopostrežna trgovina v Črnomlju s površino 600 kvadratnih metrov, — skladišče za prodajo gradbenega materiala z zmogljivostjo 9000 kvadratnih metrov v Črnomlju — v programu je tudi rekonstrukcija nekaterih poslovnih prostorov. V te namene bodo pripravili 4 milijone dinarjev. Število zaposlenih se bo do leta 1980 povečalo na 500, zato se bo povečal tudi letni promet in bo znašal okoli 800 milijonov dinarjev. V takem obsegu bodo povečane zmogljivosti in doseženi bruto dohodek omogočili še hitrejši napredek ..Dolenjkine" trgovine na podeželju. Se bolj kot zdaj se bodo širile prodajalne v kraje, ki imajo slabo razvito trgovino ali pa je sploh nimajo. Kolektiv ..Dolenjke" jetudi do sedaj imel veliko razumevanja za manj razvite kraje, saj je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi dejavniki usposobil precej prodajaln. Tako je danes v sestavi obeh TOZD kar 16 trgovin s samo enim zaposlenim, ki težko ustvarijo ostanek dohodka in večinoma poslujejo z izgubo. Seveda to izgubo solidarnostno pokrivajo z ustvarjenim ostankom dohodka v bolj razvitih okoljih. Takšno žrtev delovnega kolektiva ..Dolenjke" je treba imeti vedno pred očmi, zlasti pa tedaj, ko se kompleksno obravnava nadaljnji razvoj trgovine na Dolenjskem. ■■ * v Sentje OB JUBILEJU -NOVE DELOVNE ZMAGE Letos, ko slavimo pri nas pomembne obletnice naše zgodovine, ko proslavljamo partijske in Titove jubileje, se je temu praznovanju po svojih močeh pridružila tudi DO Dolenjka. Tako so v začetku letošnjega leta v delavskem naselju Kanižarica odprli novo trgovino, na katero so kupci čakali že vrsto let. Med najpomembnejše delovne zmage pa prištevajo otvoritev samopostrežne trgovine v novi novomeški stanovanjski soseski Drska. Nova trgovina ima 800 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih po- rnej vrši n in bo lahko v celoti zadovoljevala potrebe kupcev v tem delu Novega mesta. V gradnji je še tretji objekt, ki bo predvidoma dokončan v začetku prihodnjega leta; to bo blagovnica v Trebnjem, ki bo imela 1400 kvadratnih metrov površine. Trgovina bo velikega pomena za razvoj občinskega središča, poleg tega bo v objektu manjši gostinski lokal. Vse navedene investicije so od DO Dolenjka zahtevale 25 milijonov dinarjev naložb, kar je kolektiv preudarno namenil za nadaljnji razvoj razširjene reprodukcije. OGLASNA SLUŽBA DL DELAVCI DOLENJKE, KI SO V PODJETJU 2E 25 LET: Anica Doltar, Jožica Hrovat, Milka Krivec, Pia Koligar, Jože Kramar; Fanika Kuhelj, Pepca Lenart, Anica Mrzlak, Jože Novak, Martina Picelj, Katica Plut, Anica Saje, Marija Štukelj, Mimica Vovk, Iva Vidmajer, Kristina Žugelj in Štefka Zunič. PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO DELO V ORGANIH DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA SO PREJELI: Franc Jarc, Darko Luzar, Mimica Vovk, Franc Jerman, Franc Kmetič in Danilo Kobe. Direktor delovne organizacije Dolenjka LOJZE URBANČ je 16. decembra letos prejel posebno priznanje delavskega sveta delovne organizacije „Dolenjka" za dolgoletno uspešno vodenje podjetja. V Široka izbira. Novogradnja v Trebnjem : /v. :.............* 1- 8t. 50 U481V - 29. decembra 1977 DOLENJSKI LIST 17 Še vedno sredi življenja Pristne vezi borcev in aktivistov z mladimi rodovi — Zbližujejo jih srečanja, pohodi Občinska organizacija Zveze združenj borcev NOV v Brežicah šteje 1031 članov. Med borci in aktivisti je tudi 123 vojaških invalidov. Med člani ZB je največ upokojencev (422), kmetov je 221, zaposlenih 91. Kljub temu da so borci vsak dan starejši in se predvsem zaradi načetega zdravja umikajo iz aktivnega življenja, pa jih je še vedno precej zastopanih v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in delegacijah. Največ jih dela v Zvezi rezervnih vojaških starešin, v vseh oblikah splošnega ljudskega odpora, v Socialistični zvezi, Zvezi komunistov, v gasilskih društvih, lovskih družinah, krajevnih skupnostih in prosvetnih, društvih. Tudi v delegacijah so aktivni, manj pa v delavskih svetih, kar je razumljivo, saj je sorazmerno malo zaposlenih, pa še ti z bližajočo se upokojitvijo prepuščajo take dolžnosti mlajšim. Za organizacijo ZZB NOV je bilo obdobje minulih štirih let zelo razgibano in tudi plodno. Ta se je uveljavila kot trdna nosilka revolucionarnih tradicij. To je bil čas izredno uspešnega sodelovanja z mladinsko organizacijo, zlasti pa s šolami in pionirskimi odredi. Borci so bili pobudniki številnih proslav (v Artičah, Pišecah, na Bizeljskem), pohodov po partizanskih poteh in medsebojnih srečanj v občini in na širšem območju Posavja ter Kozjanskega. V tem času so bila urejena tudi socialna vprašanja borcev in dodeljeni so bili' številni krediti za gradnjo oziroma adaptacijo stanovanj. Stanovanjske težave se porajajo zdaj največ pri kmetih, ker so njihove stare hiše vedno znova potrebne popravila. Pristojna komisija redno obiskuje prosilce za posojilo in te stvari poskuša sproti urejati. Arnovo selo: najprej vodovod Do spomladi bo veliko novih gospodinjstev dobilo vodo — Razsvetljava in robniki ceste čakajo na pridne roke Vas Arnovo selo, ki leži na z gričema obrobljeni ravnini, spada v krajevno skupnost Artiče. Polovica gospodinjstev v vasi je kmečka, celo nekaj posebej v živinorejo in sadjarstvo usmerjenih kmetij je vmes, veliko odraslih krajanov pa je zaposlenih v bližnjih industrijskih mestih. Skozi vas je že precej časa speljana asfaltirana cesta, za katero so veliko prispevali sami prebivalci. Ob posodabljanju ceste so v osem hiš napeljali tudi telefon, v bližnji prihodnosti pa bo do njega prišlo še več gospodinjstev. Že dva meseca je v teku akcija za napeljavo oz. posodobitev vodovoda, ki oskrbuje z vodo 39 gospodinjstev in 26 kleti. Z nekaj sto metri novih cevi in zbiralnikom bo voda prišla še v 41 hiš in 7 kleti. Do zdaj so krajani opravili že skoraj večino zemeljskih del, posamezna gospodinjstva so prispevala že celo po 200 prostovoljnih delovnih ur. Tudi denar bodo v glavnem prispevali krajani sami, ki so že vplačali 9.000 dinarjev, pomoč pa pričakujejo tudi od drugod. Če bodo dela tekla po načrtih, bodo prvi litri vode pritekli iz novih pip že zgodaj spomladi. Krajani Arnovega sela so že kupili tudi luči za javno razsvetljavo skozi vas, vendar verjetno ne bo urejena pred jesenjo. V najkrajšem času pa bodo morali urediti robnike ceste. ERNA ROŽMAN Arnovo selo / i. V LEKARNI. Sezona obolenj je na višku in vrste čakajočih v lekarni niso nič nenavadnega. Od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer se pred prodajnim pultom zvrsti precejšnje število ljudi. Kdor kliče zdravnika ponoči, dobi zdravila pri njem, ker je lekarna tedaj zaprta. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH MINI SMREČICE. Gozdno gospodarstvo se je letos založilo z novoletnimi drevesci iz tozda za hortikulturo. Naprodaj ima male smrečice iz drevesnice, in sicer po 30 dinarjev eno. S tem je ustreglo večini kupcev iz stanovanjskih blokov, kjer si zaradi prostorske stiske ne morejo privoščiti visokih in košatih jelk. LUNA PARK NA GRAJSKEM DVORIŠČU. Dvorišče brežiškega gradu bodo danes in jutri spremenili v pravljični otroški svet, v prizorišče veselega novoletnega rajanja z vrtiljakom in pisanimi stojnicami z dobrotami vseh vrst. Prodajali jih bodo s popustom in tako vsakemu omogočili poceni novoletni otroški nakup. Po mestu bo v teh dveh dneh več obhodov dedka Mraza s spremstvom. SMUČARSKI CENTER BO. Za nastopajoče leto 1978 načrtuje občinska skupnost za telesno kulturo dograditev smučarskega središča v Pečicah. V, programu je razen tega športno igrišče pri osnovni šoli bratov Ribarjev ter adaptacija nekaterih športnih objektov. ODDELEK ZA ROME - V Cerkljah ob Krki imajo precej mladih Romov. Za varstvo in vzgojo predšolskih otrok iz romskih družin bodo uredili oddelek v poslopju zdravstvenega dom. Tako bodo otroke lahko dovolj zgodaj privadili na razmere v šoli, kar bo gotovo vplivalo na manjše izostajanje in manjši osip v poznejših letih. V BREŽICAH NOV DOM -Za požarno varnost bodo v mestu zgradili novo poslopje, za kar bo skupnost v prihodnjem letu priskrbela potrebno dokumentacijo. Za hitrejše obveščanje in alarmiranje vseh gasilskih središč v občini pa bodo v kratkem kupili nekaj UKV postaj skupaj s civilno zaščito. Nabavili bodo tudi pet gasilskih avtocistem, da ne bo zadrge pri morebitnih požarih v krajih, kjer za gašenje nimajo vode. BREŽIŠKE VESTI V prihodnje bo Zveza borcev še aktivneje posegala v družbenopolitična dogajanja v občini, saj jo problemi njenega članstva vedno manj obremenjujejo, odkar je družba poskrbela za uzakonitev in izenačenje pravic, ki jim pripadajo. j JEPPH Y VRTEC, MOST IN ŠOLA Med večjimi negospodarskimi investicijami v brežiški občini so začeti tile objekti: most čez Krko v Krški vasi, dozidava in adaptacija osnovne šole v Artičah, dom upokojencev v Brežicah, pripravljajo pa tudi investicijo za povečan obseg lokalne radijske postaje v Brežicah. Ponoči zaprto Najnujnejša zdravila prinese zdravnik Lekarna v Brežicah od 1. julija dalje nima nočne dežurne službe. Ljudje sprašujejo, zakaj ta nenadna sprememba. Desetletja so bili namreč vajeni na to, da so dobili zdravila ob kateremkoli času. Magistra Dominika Pečarevič se je nadejala takih vprašanj. Pojasnila je, da so morali nočno dežurstvo ukiniti zaradi tega, ker nima kdo dežurati. Dve sodelavki sta na porodniškem dopustu, tretja ima otroka, ki še ni leto dni star, zato ne more ponoči z doma. Po novih predpisih tehniki ne smejo dežurati, kar spet oslabi število. Tako ostaneta za dežurstvo samo dve delavki. Za tak način dela bi morali zaposliti še tri farmacevte. To preprečujeta dve oviri: pomanjkanje stanovanj in pomanjkanje denarja za osebne dohodke. Lekarna se namreč duši še v dolgovih. Odplačati mora poldrugi milijon posojila, ki ga je najela za ureditev sedanjih prostorov. Sicer pa ni rečeno, da nočnega dežurstva ne bodo več vpeljali. Če bo zdravstvena skupnost, ki bo v prihodnje plačevala storitve, to zmogla, potem bo spet vse. kot prej. Vsekakor pa je najpomembnejše to, da zaradi zaprtih lekarniških vrat ponoči bolniki niso prikrajšani Kdor pride po pomoč v zdravstveni dom, dobi zdravila tam, kdor pa kliče zdravnika na dom, mu jih ta prinese s seboj. Zdravstveni dom torej razpolaga z majhno lekarno, za katero je seznam zdravil precej dolg, da ima zdravnik pri roki vse najnujnejše. Ce pa bi še kaj potreboval, vedno lahko pokliče magistro domov. Za hude bolnike je torej preskrbljeno, ni pa mogoče dobiti zdravil na ne nujne privatne recepte, ki jih za brežiško občino skoraj ni bilo. S tem se bodo morali ljudje sprijazniti. Nočne dežurne službe nimata niti Samobor niti Zaprešič, medtem ko imajo v Krškem samo pripravljenost in sprejemajo le nujne recepte. Povsod varčujejo. J. TEPPEY POČASNO ZAPOSLOVANJE Gospodarstvo v brežiški občini letos ne bo doseglo predvidenega povečanja zaposlenih. V primerjavi z minulim letom se zaposlenost povečuje komaj za en odstotek, to pa zaradi tega, ker so v več delovnih organizacijah celo skrčili Število delavcev. To velja za industrijo, gozdarstvo, gradbeništvo in stanovanjsko komunalno dejavnost. V prometu, gostinstvu in obrti pa so število zaposlenih povečali, vendar to bistveno ne popravi povprečja. E JUBILEJ TSŠ V KRŠKEM. Dijaki in profesorji tehniške srednje šole v Krškem so minuli petek slavij* dve obletnici: 20-letnico TSŠ in 10-letnico šolskega poslopja. Slovesnost so združili z otvoritvijo nov® delavniših prostorov in športnega igrišča. Na srečanje ob jubileju so povabili vse nekdanje predavatelje' Po ogledu novih pridobitev in razstavljenih dijaških izdelkov so se dijaki in gostje odzvali povabilu n2 kulturno prireditev v novem delavskem domu. (Foto: Jožica Teppey) Vsak član odgovoren zase Skrbi za družbenopolitično izobraževanje ne moremo naložiti samo organizaciji " Komunisti so sami dolžni skrbeti za lastno izpopolnjevanje — Doslednost tudi pri d° hodkovnih odnosih ______ politično šolo, namenjeno povsem tistim članom, ki s0 evidentirani za razne družbenopolitične dolžnosti ali pa fum(' cije že opravljajo. Pri pomlajevanju občin** organizacije ZK se bodo v krs® občini še nadalje zavzemali z to, da bo v njej prevladovala delavska večina, na drugi strani pa bodo posvetili več pozori*0^ sti sprejamanju kmetov, ki skoraj niso zastopani v organ1' zaciji. S: Konferenca bo tudi v Prl hodnje dosledno spremljala**^ sničevanja stabilizacijski načrtov v delovnih skupnosti*1’ posebej pa se bo posvet* problemom tistih tozdov organizacij združenega dela, bodo zaključile poslovno let0 izgub0' j.teppbv Občinska organizacija Zveze komunistov v krški občini se bo v novem mandatnem obdobju usmerila na tri pomembne naloge: na uresničevanje zakona o združenem delu, predkongresno dejavnost in priprave na skupščinske volitve. To je bil tudi sklep občinske konference ob sprejemanju delovnih izhodišč. „Mala ustava" zahteva od še kako potrebno, da se bo komunistov predvsem doslednost, zato se ne bodo smeli nikjer zadovoljiti samo s formalnimi spremembami. Bolj kot je pomembno, da bodo res prevladali novi odnosi, da bo vsak delavec lahko odločal o ustvarjenem dohodku in o dohodkovnih povezavah na vseh ravneh. Prav zaradi tega je Oj, ta mlinar! Poznajo ga blizu daleč in Včasih je bilo od Preske do Dolnje Pohance dvanajst mlinov. Njihova kolesa se drug za drugim ustavljajo. Zdaj dela samo še Zorkov mlin, tu in tam pa tudi žena pokojnega mlinarja Lapuha še kaj zmelje. Vodnim mlinom čas ni več naklonjen. Tudi pod zdolskim klancem, kjer vas meji na Zgornjo Pohanco, je letos začel obratovati valjčni mlin. Postavil ga je Ivan Bostele. Vanj je vložil prihranke od zaslužka na tujem in še precej posojila je vzel. Sedem let je delal v valjčnih mlinih v Nemčiji. Tam je dobil voljo do tega poklica in sklenil, da bo postal mlinar v domači vasi, da ne bo več treba ljudem voziti žito v oddaljeni dobovski mlin. „Imel sem srečo, da sem dobil za svetovalca odličnega strokovnjaka, upokojenca ljubljanskega Žita, tovariša Grudna, ki je delal v mlinu od enajstega leta naprej, pozneje pa prevzel odgovorno vodilno mesto v podjetju. Star je 72 let, pa mu jih ne bi prisodil, tako delaven in živahen je. Karkoli reče, drži kot pribito. Za njim ni popravljanja. Zadovoljen sem, da sem upošteval njegove nasvete in kupil stroje od svetovno znanih firm, katerih ime zagotavlja kakovost mletja,“ je zavzeto razlagal med razkazovanjem svojega mlina. „V dvanajstih urah zmeljem tri tone pšenice in tri tone koruze. Razen tega delam še ječmenovo kašo, koruzno moko, koruzni Šrot in ajdovo moko, ki jo imam stalno na zalogi. Bostele pravi, da se mletja ni težko naučiti, težje je spoznavanje materiala izpod valja in sita. To zahteva bistro oko in precej izkušenj. Nad kakovostjo mletja se do sedaj ni še nihče pritožil, zato upa, da bo ljudem ustregel tudi še naprej. V njegov mlin prinašajo zrnje iz širokega okoliša, iz Podsrede na Kozjanskem, iz Sromelj in Pišec, s Krškega polja in celo izpod Gorjancev. , Potemtakem je postavil mlin na pravo mesto. JOŽICA TEPPEY članstvo seznanjalo z novo Kardeljevo knjigo razvojnih smereh političnega sistema in samoupravljanja. Izobraževanje ima v programu močan poudarek, zato so zapisali, da morajo komunisti prevzeti odgovornost za lastno izpopolnjevanje. Program družbenopolitičnega izobraževanja vsebuje usposabljanje članov in vodstev v osnovnih organizacijah ZK, izobraževanje kandidatov za sprejem v zvezo komunistov, izobraževanje novo sprejetih članov ZK, predavanja, posvete in razprave za občinski politični aktiv ter Vabilo dedka Mraza Pravljični park, obdaritve in filmske predstave________________________ bo dedek Mraz po 13. uri obisk8* Danes popoldne bo pričel svoj vsakoletni obhod po občini največji otroški dobrotnik dedek Mraz. Ž drugič zapored bo poskrbel, da bodo vsi malčki in pionirji tja do petnajstega leta starosti prejeli enakovredna darila. To so zagotovili podpisniki družbenega dogovora, h katerim resda niso pristopili vsi, vendar lahko zapišemo, da je denar prispevala večina zaposlenih. Po predlogu, ki so ga sprejeli v občinski Zvezi prijateljev mladine, bodo otroci do četrtega razreda osemletke prejeli posamična darila, vsi ostali pa skupinska, to je denar, o katerega uporabi sc bodo odločale posamezne razredne skupnosti. Posebna darila bo dedek Mraz prinesel posameznim oddelkom vzgojno-varstvenih ustanov, prispevala pa jih bo skupnost otroškega varstva. Sicer pa sc je otroško novoletno veselje pričelo že včeraj, ko so na Senovem in v Krškem štirikrat zavrteli slovenski barvni lutkovni film o ..Zvezdici zaspanki". Danes otroke v Koprivnici, Brestanici, Senovem in v Krškem, pa dvakrat Kostanjevici, vrtičkarje in starej • V petek se bo od 7,30 zjutraj pa 17. ure zvrstilo kar 14 obiskov naj" večjega otroškega dobrotnika s vljičnim spremstvom. In ker naštevanje vseh obiskov vzelo P1 več prostora, naj ob novoletne praznovanju omenimo še ne stvari, ki so jih v krški občini prip ^ vili za našo mlado generacij0, sredo je bila v Krškem preds*^ filma ..Srečanje na oceanu", ^ in v petek pa bo na Senovem, ^ Brestanici in delavskem don«* Krškem devet predstav risank ^ mornarju Popaju. Od včeraj Pa jutri je pred krškim delavsK*1^ domom odprt pravljični P®**’.« katerem je bil in bo, od 16. do ' ure program, v katerem bo zbran pozdravil sam dedek Mraz. K ^ ^ temu pa moramo dodati še to, da pozvali vse delovne organizacij6’ ustanove in občane, naj v ca* novoletnega praznovanja okrasil vsa pomembnejša poslopja, kraje P. olepšajo z novoletnimi smrečic8*1’' in raznobarvnimi lučkami. KRŠKE NOVICE POVSOD SLOVESNO - Novoletni utrip je tudi v krški občini prisoten ze nekaj dni. Slaviti niso pričeli zgolj šolarji, marveč tudi odrasli po delovnih organizacijah in drugje. Vrstijo se tudi tovariška srečanja s starejšimi občani, krška krajevna organizacija ZZB NOV pa je pripravila posebno slovesnost, na kateri so podelili priznanja vsem letošnjim .jubilantom*1. TAKOJ NA DELO - Le nekaj dni je minilo od volilne konference organizacije ZK v krški občini, kljub temu pa so zastavljeni program že pričeli uresničevati. Izvedli so dvodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij, da bi jih podrobneje seznanili z nekaterimi aktualnimi nalogami v ZK in jih za njihovo izvrševanje tudi bolje usposobili. KOGA NAJVEČ? - Po zadnjih podatkih je med sredstvi javnega obveščanja po številu naročnikov v krški občini na prvem mestu rad*® 7.509 sprejemniki, televizijskih sPr . jemnikov je skoraj 5.000, „Dolen£ ski li*t“ pa ima 3.052 rednih naro nikov. DVA JUBILEJA - V vel*# dvorani Delavskega doma so v p«*® popoldne počastili dve desetleV dejavnosti krškega Šolskega centr in stoletnico, odkar služi posloPrjj kjer sedaj domuje, šolstvu. Le dni za tem, v torek, pa so v osnov*1_ šoli v Leskovcu počastili 35-letmc Zveze pionirjev Jugoslavije n iji republiški ] osrednji i Id proslavi. PRVI NASTOP - V pokritejj bazenu v Kranju so pred dnevi kr5* plavalci opravili svoj prvi letos*1? zimski nastop. Večina med njim*r svoje poletne najboljše dosežke občutno izboljšala, vendar to *l zadostovalo, da bi se vidneje uvrsti*1* Edinole Tončka Škafar je na 100*11 kravl zasedla dobro tretje mesto. Novo leto: pogumneje v naložbe Prihodnje leto naj bi dobilo v gospodarstvu kruh novih 230 delavcev Na zadnji seji v tem letu so v ponedeljek delegati občinske skupščine v Sevnici med drugim ob obravnavi uspehov gospodarjenja v letošnjem tričetrtletju sprejemali tudi resolucijo o predvidenem uresničevanju srednjeročnega načrta v prihodnjem letu. Delovne organizacije so sestavljal-j eem tega pomembnega dokumenta ROK V GLAVNEM UJELI Po podatkih občinskega sindikalnega sveta v Sevnici so v delovnih °rganizacijah v glavnem sprejeli vse akte, kot je bilo treba do konca leta Po določilih zakona o združenem delu. Delo je potekalo bolj nemoteno v večjih delovnih organizacijah, kjer imajo tudi urejene službe. Ponekod so stvari skušali reševati le t nekimi dodatki k sedanjim aktom, kar so_ v občini s politično akcijo reprečili. Januarja namerava občinski sindikalni svet s svojo komisjo, komisijo občinske skupščine in komiteja v posebni akciji še enkrat nadrobneje preučiti vse rešitve. Tudi začeti občni zbori sindikalnih organizacij morajo oceniti, kako so izvedli določila zakona o združenem delu. povzročili nemalo sitnosti. Do roka, 25. novembra, je dobila planska služba pri občinski upravi nazaj le tri vprašalnike. Na splošno bo po prednostni usmeritvi, ki jo narekuje tudi sprejeti srednjeročni načrt razvoja občine, novo leto pogumnej-še, kar zadeva naložbe. Sevniški Kmetijski kombinat namerava v družbene nasade jablan vložiti 1,4 milijona dinarjev, v nasade hmelja 2 . milijona, v nova skladišča 3 milijone, ravno tako tudi v gradnjo novih in preureditve starih trgovin - 2,5 milijonji dinarjev. Znatne bodo naložbe v zasebno kmetijstvo. Kooperanti nameravajo graditi 30 hlevov za govedo in prašiče. Predračunska vrednost znaša 7 milijonov dinarjev. Nabaviti nameravajo razne stroje, začeti melioracije na Bučki (4 milijone dinarjev), kooperanti pa nameravajo zasejati sadno drevje (1 milijon). Jugotanin namerava v prihodnjem letu pričeti gradnjo novih zmogljivosti za proizvodnjo furfurilnega alkohola, organskih kislin, mehanizirati transport in urediti skladišča. Prihodnje leto bo končana tudi rekonstrukcija obratov tanina in furfurala. V. celoti bodo te naložbe veljale 138,6 milijona dinarjev. Vrsta drugih delovnih organizacij ima v načrtu razne tehnološke izboljšave. Tako namerava Jutranjka graditi poslovno stavbo, v proizvodnih prostorih pa namestiti klimatske naprave. V prihodnjem letu se bodo lotili tudi izdelave pletenin. V novi proizvodnji termično oblikovanih košaric za nedrčke in kopalne obleke bo lahko dobilo delo 60 delavcev. Predvidenih je tudi več novosti v Boštanju. V. novem letu naj bi se pričela gradnja prvega dela trgovsko-gostinskega centra v Boštanju blizu mostu, ravno tako naj bi pričeli graditi bencinski servis. V tem kraju je predvidena še mala separacija kremenovih peskov. A. ŽELEZNIK Sevniški paberki DOVOLJ PLINA Trgovsko podjetje je INO, ki tu( DOBRO PRIPRAVLJENI — Na proslavi praznika naše armade v Petek v Sevnici so bile podeljene pohvale republiškega in občinske-© štaba za teritorialno obrambo za uspešno delo teritorialcem sev-°iške občine. Med drugimi je prejel pohvalo republiškega štaba tudi P^dsednik občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin v Sevnici Franc Šraj (na desni). Sevniško navezano na zagrebško INO, ki tudi v vse hujši plinski krizi dobro zalaga Posavje. V Sevnici zato ni težav pri preslabi s tem že precej razširjenim energetskim virom. Ob letošnji prvi redukciji elektrike je bila popoldanska izmena Lisce dobri dve uri brez električnega toka. VEČJI POUDAREK SAMI PRIREDITVI - Tudi letos naj bi predšolske otroke in šolarje dedek Maz obiskal po krajevnih skupnostih. Pri občinskem odboru Društva prijateljev mladine dajejo večji poudarek prireditvam kot pa obdarovanju. Vseeno jim je ob sodelovanju izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, delovnih organizacij Lisce, Jutranjke in še nekaterih - manjših kolektivih uspelo zagotoviti tudi enotne darilne pakete v vrednosti 30 dinarjev za vsakega otroka. SIAMSKI VESTNIK ŠPORT MED DELAVCE — Ob dnevu JLA je bil v Trebnjem tudi tokrat svečan zaključek delavskih športnih iger. Tokrat je ekipni pokal pri moških prejelo sindikalna organizacija Trima. Že doslej so delavske športne igre najbolj množična oblika telesnokultume aktivnosti delavcev. Na suki: predstavnik Trima (na levi) sprejema pokal. (Foto: Železnik) Kaj pa notranje rezerve v zdravstvu? O novem sistemu zdravstvenega varstva: ohraniti vzajemnost in solidarnost Občinska konferenca SZDL v Trebnjem in sindikati so pred nedavnim izvedli obsežno javno razpravo o gradivih za oblikovanje novega sistema zdravstvenga varstva. Zanimanje med ljudmi potrjuje pravilno odločitev vodstev SZDL in sindikatov v trebanjski občini, da so to razpravo izvedli tudi na terenu, in ne le v občin- skih vodstvih. V združenem delu so tako izvedli 30 zborov delovnih ljudi, hkrati pa tudi na terenu v vseh 16 krajevnih skupnostih. Aktivisti SZDL in Dovzetni za usposabljanje Občinsko mladinsko politično mladih šolo obiskovalo 72 Novo vodstvo občinske konference Zveze socialistične mladine v Trebnjem posveča vso skrb tudi družbenopolitičnemu usposabljanju mladih. To zimo nameravajo po osnovnih organizacijah proučiti tudi Kardeljevo študijo. Nova predsednica Anka Ostanek ni zadovoljna le z udeležbo mladih v nedavni občinski mladinski šoli, temveč tudi z razpravo o posameznih temah. Same osnovne organizacije nimajo možnosti za pripravo zahtevnejših obravnav, v občini pa Že lep čas visi v zraku vprašanje nadaljnjega obstoja tozda brežiškega Gozdnega gospodarstva v Puščavi po načrtih matičnega pod-jetja naj bi namreč organizi-rali tozd v Sevnici Družbe-nopolitične organizacije trebanjske občine in občinski izvršni svet so se že pred (lasom izrekli proti takšnim nameram, enako priporočilo so sprejeli tudi delegati zbora združenega dela občinske skupščine na seji 20. decembra. Tozd ali ne? V Puščavi tozd ali le delovna enota gozdarstva? V letošnjem prvem tričetrtletju je ta tozd ustva-fil skoraj milijon dinarjev ostanka dohodka, kar je tnnogo celo za večje kolektiva v občini. Ekonomske otožnosti za gospodarjenje torej nedvomno ima. V samem tozdu sicer opozarjajo na nekatere kadrovske težave, pri čemer bi morali biti deležni tudi večje skrbi matičnega podjetja. Zvrstilo se je že lepo število sestankov, nemalo razmišljanj se je enostavno nehalo pri tem, da bi v večjem tozdu, kamor bi bili vključeni kot delovna enota, imeli lahko tudi večje osebne dohodke. V občini nimajo dobrih izkušenj z delovnimi enotami; med drugim si nad njihovim poslovanjem ne more ustvariti slike niti planska služba v občini, kaj šele sami delavci Dokončno odločitev v Puščavi bodo sprejeli kajpak delavci sami. O prednostih takšne ali drugačne odločitve pa morajo biti poprej vsestransko obveščeni j 2. Več naložb v opremo kot v zidove V prihodnjem letu okrog 180 milijonov dinarjev naložb — Še pospešen razvoj Minulo leto je v občini, kar se naložb tiče, vladalo nekakšno zatišje. Pozornejši pogled pokaže, da se je vrsta kolektivov v tem času pripravljala na pogumnejše nove naložbe v naglo se bližajočem novem letu. Ob tehtanju možnosti za nadaljnji pospešni razvoj občine, o možnostih uresničevanja srednjeročnih ciljev v prihodnjem letu bodo govorih delegati občinske skupščine na današnjem zasedanju. Pri načrtovanju razvoja v občini želijo nasloniti rast družbenega proizvoda v večji meri na rast produktivnosti. Poteka že drugo leto izvajanja sprejetega srednjeročnega načrta razvoja občine. Rast družbenega proizvoda je v tem času celo presegala predvideno, čeprav največja naložba v zadnjih letih, Industrija gradbene keramike Račje selo, posluje z izgubo. Pričakujejo, da bo družbeni proizvod prihodnje leto v občini znašal že 730 milijonov dinarjev. Od predvidenih naložb v prihodnjem letu jih bo okrog 60 odst. usmerjenih v opremo. Seznam delovnih organizacij za naložbe je obsežen: TRIMO, Dana, IMV, Kolinska, Novoles, Elma, Induplati, Tregrad, Treles, Hrast in Krojaško podjetje. V prihodnjem letu bodo odprli blagovnico Vsakič drugačne številke Mirenska delegacija ni zadovoljna z odgovorom na svoje delegatsko vprašanje — Kdo je prevzemal dela? Vprašanja delegatov so v glavnem najbolj pogosta oblika pobud s terena v skupščinskih klopeh. Pri občinski skupščini v Trebnjem skušajo ponavadi, če je to le mogoče, odgovoriti na kraju samem, brž ko je vprašanje zastavljeno, na zahtevnejša skušajo zagotoviti tudi pismene odgovore raznih drugih organov. Mirenska delegacija v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine skuša že lep čas priti do ustreznega odgovora o porabi denarja za komunalno urejanje novega naselja na Rojah. Na zadnji seji občinske skupščine v začetku decembra so delegati dobili tako rekoč še sveže podatke med samim potekom seje, ki jih je pripravil izvršni odbor komunalne skupnosti. Mirenski delegati se o njih seveda niso mogli takoj izreči. Ponov- no so se sestali doma komaj ne kaj dnijio seji občinske skup lj ne kup ščine. Po bilanci občinskega komunalnega sklada konec lanskega junija naj bi bilo 582.624,05 dinarjev, konec no- vembra letos pa ga naj bi bilo le še 170.869,05. Mirenčani se sedaj še vedno sprašujejo, kam je šla razlika 411.730 dinarjev. Niso zadovoljni tudi s kakovostjo opravljenih del. Postavljajo še dodatna vprašanja: kdo je dela sploh prevzemal, zakaj ni bilo dražbe, kakšna je bila ugotovljena kakovost opravljenih del? Za bodoče boljše sodelovanje so nujni čisti odnosi. Komunalna skupnost se je sedaj znašla na nakovalu dediščine bivšega komunalnega sklada. Mirenčani zavračajo očitke o lokalizmu, saj gre, kot poudarjajo, izključno za denar, zbran doma. A.Ž. „Dolenjke“ in trgovski center trebanjske Kmetijske zadruge. Spet se naj bi izdatno premaknilo v gradnji stanovanj. V načrtu je 70 do 90 novih družbenih stanovanj, ne nazadnje tudi čistilne naprave za Trebnje, Mirno in Mokronog. Neodložljiva je gradnja novega zajetja v Sentpavlu ter dodatnih cevovodov, saj se le tako lahko rešijo nezanesljive preskrbe s pito vodo. V gradnjo šolskih prostorov, telovadnic in otroš-kovarstvenih ustanov se vključujejo interesne skupnosti. A. Ž. Čas za popravke Evidentirali že 2.109 delegatov Na prvi pogled bi bili v trebanjski občini lahko zadovoljni z dosedanjimi pripravami na volitve. Po načrtu naj bi namreč evidentirali okrog 1.700 delegatov, dejansko pa so to število znatno presegli. Ob tem seveda skrbno proučujejo sestavo evidentiranih. Od 1.225 ljudi, evidentiranih v delovnih organizacijah in 854 po krajevnih skupnostih, je mladih (do 27. leta) 539 ali nad 25 odstotkov. Žena je 31 odst, članov ZK pa nad 22 odst Od skupnega števila članstva ZK pomeni to kar 77 odst Med evidentiranimi je 7,2 odst borcev. V krajevnih skupnostih je slika še manj razveseljiva: za družbenopolitično skupnost je tu evidentiranih le 17 odst mladih, žena pa še manj - samo 12 odst! Pri občinski konferenci SZDL menijo, da si mora mladinska organizacija prizadevati, da se vnesejo še nova imena njenih članov; podobno nalogo ima tudi svet za družbeno aktivnost žena. V nadaljnji akciji bo treba seveda paziti tudi na to, da se sestav ne po ponovno skazil na samih volitvah. Zaenkrat je še prilika za popravljanje. so si mladi zagotovili pester sestav predavateljev. V dobrih 30 urah dela šole so proučili vlogo družbenopolitičnega usposabljanja, zunanjo politiko naše države, vprašanja religije in cerkve v samoupravni družbi, samoupravno delovanje v skupinah, vlogo marksističnih krožkov. Sekretar komiteja občinske konference ZK v Trebnjem Tone Žibert jih je seznanil z vlogo ZK, pripravami na skupščinske volitve in z delegatskim sistemom. Že tokrat so se seznanili s Kardeljevo študijo, za kar pripravljajo poseben predavateljski aktiv iz vrst članov predsedstva za razpravo po osnovnih organizacijah. V politični šoli so se seznanili še z uresničevanjem srednjeročnega načrta občine, dohodkovnimi odnosi v združenem delu in pripravami na kongres mladinske organizacije. Na kraju je z mladimi vodil razpravo o preobrazbi šolstva vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine inž. Marko Bulc. NA POTEZI AGROSTROJ V Šentrupertu se čudijo, zakaj se nič ne premakne glede obetanega obrata Agrostroja. Tako krajevna skupnost kot občinska skupščina sta zagotovili denar za odkup zemljiša. Krajevna skupnost je za te namene določila 200*000 dinarjev. sindikatov (80 po številu) so po mnenju predsednice občinske konference SZDL Ivanke Pavlin izredno vestno izpeljali nalogo. Tega žal ni mogoče trditi za zdravstvene delavce; vključiti so jih nameravali 16, sodelovala pa jih je komaj polovica. Zbrane pripombe sta včeraj na skupnem zasedanju obravnavah predsedstvi občinske konference SZDL in sindikalnega sveta. Med razpravo na terenu po trebanjski občini je bilo čutiti močno odklonilno stališče do tolikšnega neposrednega plačevanja (participacije) zdravstvenih storitev. Mnogi izražajo resno bojazen, kdo bi se ob takih spremembah lahko posluževal storitev zobozdravstvene službe, če bi vpeljali takšno soudeležbo. Kot precejšen preventivni ukrep bi morah vpeljati brezplačno zdravljenje zob otrok in študentov, podobno naj bi veljalo za razne pripomočke, kot so npr. očala za tiste, ki so prizadeti že od rojstva. Marsikdo zameri predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih enotnega zdravstvenega varstva v republiki, ker ne govori tudi o iskanju notranjih rezerv v zdravstveni službi. Še vedno ljudje opozarjajo, kako v zdravstvenem domu pravzaprav ne velja umik o jutranjem začetku dela. Pozornost zaslužijo pripombe o sodelovanju zdravstvenih delavcev in služb v delovnih organizacijah glede delavcev v bolniškem staležu. Kadar je kdo bolan, bodisi na račun svojega kolektiva ali zdravstvenega zavarovanja, v delovnih organizacijah še vedno radi potožijo, da gre to vse prepogosto na njihov račun. Kaže, da bo treba še mnogo naporov za uresničevanje prave menjave dela. A. ŽELEZNIK TREBANJSKE IVERI VSAKOMUR TOPLO BESEDO - V obiskovanje ostarelih in osamelih v trebanjski občini za novo leto naj bi se vključile vse osnovne organizacije Rdečega križa. Zbrani so že seznami, predvidevajo, da bodo obiskali okrog 450 ljudi. Občinski odbor Rdečega križa je, kolikor pač zmorejo, podprl akcijo s po 20 dinarji na osebo. Aktivisti ugotavljajo, da marsikdo bolj ceni toplo besedo kot spoznanje, da le ni pozabljen. HVALEŽNI GASILCI - Šentru-perški gasilci se zahvaljujejo vsem, ki so jim v tem letu pomagali pri dozidavi gasilskega doma. Spomladi nameravajo dela nadaljevati, zato računajo na dobro sodelovanje tudi vnaprej. Hkrati želijo vsem vse najboljše v novem letu. SAMO SE ASFALT - Krajani Straže pri Šentrupertu so opravili vsa potrebna zemeljska dela pri modernizaciji ceste od Brinja do vasi. Dobro izpolnjujejo pogodbene obveze, uspešna je bila tudi nabiralna akcija. V. prihodnjem letu naj bi na približno kilometer dolgem cestnem odseku položili asfalt DISPANZER ZA BORCE ŽE DELA — V trebanjskem zdravstvenem domu je v torek že pričel delati dispanzer za borce. Poslej bodo borci lahko iskali pomoč pri zdravniku splošne prakse vsak torek popoldne in ob petkih dopoldne. Poslej se jim ne bo treba več gnesti v čakalnicah, pa tudi zdravniki se bodo lahko bolje posvetili njihovim tegobam. URADI DOSTOPNI - V dneh pred novim letom bodo zdomci na obisku v domačem kraju lahko opravili morebitne opravke pri občinskih upravnih organih neglede na to, ali je takrat uradni dan ali ne. TREBANJSKE NOVICE Vseh naenkrat ni moč zadovoljiti S seje vseh treh zborov občinske skupščine: se program in potrebe res razhajajo? Javna razprava o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o osnovah družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 in o resoluciji o politiki izvajanja tega plana v prihodnjem letu se je tako rekoč začela že prejšnji ponedeljek na predzadnji letošnji seji vseh treh zborov črnomaljske občinske skupščine. Delegati so največ, in to celo dokaj bumo, razpravljali prav o teh dveh dokumentih, tako da je bilo sprejetje nekaterih drugih sklepov in osnutkov odlokov potisnjeno kar nekolikanj v ozadje. Kaj prinašata oba omenjena takšen, da bi zadovoljil dokumenta, o tem smo že pisali. Njim izhodiščni program je dovolj raznoličen, ne pa tudi STRAH PRED ZIMO Prebivalci Poljanske doline se še posebej boje snega, saj so takrat dejansko odrezani od sveta, kajti plug v te kraje bolj poredko zarije. Izkušnje so jih izučile, da se morajo že jeseni potegovati za podpis pogodbe o pluženju ceste Stari trg - Črnomelj. Dokončno pa bodo teh skrbi rešeni šele takrat, ko bo ta cesta posodobljena. PRIČA STARIH ČASOV Po pripovedovanju starih ljudi je bila nekdaj v Vrtači cerkvica sv. Tomaža. Stala je nasproti Fajfarja in ko je sedanji lastnik Ivan Plut kopal jame za sadovnjak, je našel veliko človeških kosti. Po ustnem izročilu je tudi stari Križe iz Vrtače naletel pri kopanju temeljev za zidanico v prejšnjem stoletju na človeške kosti. O cerkvici danes ni več sledu, dobro pa je še ohranjena cerkvena zidanica, katere lastnik je Tone Poč iz Vrtače. F. DERGANC PETEROBOJ V DRAGOVANJI VASI V AMD Bela krajina so že začeli priprave za vsakoletno prvomajsko mednarodno tekmovanje v motokrosu na stezi v Dragovanji vasi. Prihodnje leto bo to zanimivo tekmovanje 30. aprila, organizatorji pa si prizadevajo prirediti peteroboj med ekipami Romunije, Madžarske, Avstrije, Italije in Jugoslavije v razredu 125 ccm. Za tak peteroboj so že dobili dovoljenje mednarodne organizacije za motociklizem, prav tako so že navezali stike z zvezami teh držav. Dokončna odločitev bo znana kmalu po novem letu. Seveda bo obenem tudi dirka za republiško prvenstvo v razredu 50 ccm. vse občane. Znano je, da sta tudi v črnomaljski občini na prednostnem mestu gradnja vrtcev in razvijanje usmerjenega izobraževanja ter splošnega zdravstva in medicine dela. Dasi je taka izvajalna politika menda edino pravilna, je po mnenju delegatke iz PERKO ŠE NAPREJ SEKRETAR Komite občinske konference ZK Črnomelj je pripravil v torek, 27. decembra, volilno sejo občinske konference ZKS. Najprej so člani konference poslušali poročilo o delu Zveze komunistov v črnomaljski občini od januarja 1974 do decembra 1977, nakar so poslušali referat sekretarja komiteja Jureta Perka. Govoril je o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov. Nato so razrešili stare organe konference ZK in izvolili nove. Sekretarsko mesto so še naprej zaupali dosedanjemu sekretarju Juretu Perku. KS Dragatuš hkrati tudi kratkovidna, kajti pogosto se izvaja na račun denarja, ki so ga prispevali in ga krajani še prispevajo za druge stvari (ceste, komunalna ureditev, osnovne šole in podobno). Tako je ostala na cedilu tudi dograditev osnovne šole v Dragatušu. Če tega vprašanja ne bodo rešili v času dveh let, bo treba šolo zapreti. Obstaja še ena plat, ki je načrtovalci usmerjenega izobraževanja nočejo načeti z vso resnostjo: če namreč otrokom že v osnovni šoli ne bo moč zagotoviti primernih pogojev za učenje in jih tudi kaj naučiti, potem bo usmerjeno izobraževanje steklo na dokaj majavih temeljih. Za odpravljanje prostorske stiske v zdravstvu ne bo nepremagljivih težav, zaenkrat obstaja odprto le vprašanje pomanjkanja zdravstvenega osebja. Omenimo še, da so delegati sprejeli tudi sklep, da se v resolucijo vnese program praznovanja stoletnice rojstva O. Župančiča. In za zaključek: na vprašanje delegata z Vinice naj bi pristojni raziskali, ali je res, da so tiste delavce semiške Iskre, ki so doma iz viniške KS, „prisilili“, da so dali obveznice republiškega posojila za ceste — za razširitev neke ceste v semiški KS. D. R. Sodobna hiša znanja Center usmerjenega izobraževanja bo imel interno televizijo, astronomsko opazovalnico, športno dvorano itd. Beseda o novem centru usmerjenega izobraževanja v Črnomlju in z njim o lepi pridobitvi za Belo krajino je tekla že pred leti. ,Uradno* pa so o novi hiši znanja prvič govorili 1974, nakar je skupščina naročila pri Urbanističnem inštitutu celotno študijo. Od takrat je steklo že precej Lahinje, najbrž še več besed, STANOVANJA IN BANKA — Semič je bogatejši za dva stanovanjska bloka, ki sta zrasla streljaj od semiške bencinske črpalke. Največ zaslug zanju gre Iskri, ki se je tako otresla tudi stanovanjskih težav, nov dom v blokih pa bo našlo tudi nekaj družin v solidarnostnih stanovanjih. V novih objektih bo tudi ekspozitura Ljubljanske banke. ČRNOMALJSKI DROBIR marsikdo je že podvomil b lepši prihodnosti belokranjskega šolstva. Vendar na občini na center niso pozabili. Tako so lani avgusta pripravili v občini razpravo o idejnih projektih, izdelali so lokacijsko dokumentacijo -in naročili glavni projekt pri mariborskem Marlesu in ljubljanskem Pristanu. Obenem so potekale tudi razprave o reorganizaciji srednjega šolstva, ki so pokazale, da je stanje v Beli krajini za srednje šole dokaj zaskrbljujoče. Zato je vest, da priprave za gradnjo centra usmerjenega izobraževanja lepo potekajo, spodbudna, še bolj podrobni tehnični podatki. V centru naj bi namreč zagotovili možnosti za delo 660 učencem v 22 oddelkih in še 120 učencev v delavnicah za praktično delo. V novi športni dvorani bi lahko obenem vadili učenci osnovne šole (60) in šestdeset učencev centra. In kaj pove predračun? Center naj bi veljal 57,602,000 din, denar pa bodo zbrali s pomočjo krajevnega samoprispevka 77, kredita republiške telesnokultume skupnosti, prispevkom črnomaljskega TIS ter kreditoma Ljubljanske banke in Marlesa. Bržkone a bo potrebno v temelje nove še znanja ,vzidati* še precej V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA - Že skoraj od srede decembra je opaziti tako imenovano novoletno vzdušje, ki se seveda iz dneva v dan stopnjuje, bolj ko se bliža najdaljša noč v letu. Mesto ie lepo okrašeno, trgovci so ozaljšali izložbe, zdomci, ki bodo praznike preživeli doma, krožijo po cestah z avtomobili, v katerih imajo miniaturne in živobarvne jelke. Najbolj pa so veseli otroci, ki jih te dni obiskuje dedek Mraz in jim prinaša lepa darila. TEŽAVE Z DOMOM JLA - Za novi dom JLA v Črnomlju že delajo predlokacijsko dokumentacijo. Občina naj bi kot soudeležbo pri gradnji tega pomembnega objekta zagotovila komunalno opremljeno zemljišče. Ker pa za dom predvidena lokacija zahteva tudi rušenje nekaterih hiš, je občina v zagati, saj nima na voljo denarja za ta namen. SPREJEM ZA NAJMLAJŠE - Za dan JLA so črnomaljsko garnizijo obiskali tudi najmlajši občani -varovanci vrtca. Vojaki so jih zelo lepo sprejeli, jim razkazali orožje in jih pogostili Zlasti fantje so se po obisku premislili in zatrjujejo, da ko bodo veliki, ne bodo piloti, šoferji in nogomegaši, ampak bodo vsi po vrsti vojaki. PRIPRAVE NA 7OO-LETNICO -Črnomelj se pripravlja na proslavo 700-letnice mesta, ki bo prihodnje leto. Ob tej priložnosti bo več prireditev in proslav. Da bodo prireditve usklajene, so na zadnji seji skupščine ustanovili poseben odbor, v katerem so predstavniki družbenopolitičnih organizacij, SIS, turističnega društva, garnizije in krajevne skupnost}. B več denarja. J. P mm SEJA VSEH TREH ZBOROV Delegati in delegacije črnomaljske občinske skupščine so se na zadnji letošnji seji vseh treh zborov zbrali danes dopoldne. Predelati so morali enajst točk dnevnega reda: razpravljali so o petih predlogih odlokov, se pogovorili o gibanju skupne porabe v občini v letošnjem letu, slišali informacijo o pripravah za gradnjo centra usmerjenega izobraževanja, dali soglasje k združitvi lekarn v dolenjski regiji itd. KANIŽARICA: DELOVNA AKCIJA Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine iz Kanižarice so se dogovorili, da bodo pripravili delovno akcijo, s katero naj bi izkopali 800 m dolg kanal za javno razsvetljavo. Mladi Kanižarčani trdijo, da bodo zastavljeno akcijo izpeljali navzlic mrazu. Za krampe, lopate in samokolnice bo prijelo (pravzaprav je že) 30 mladincev in mladink. Politična jesen prekratka Na skupni seji članov občinske konference ZK Metlika (imeli so jo 19. decembra) so razpravljali tudi o uresničevanju zakona, o združenem delu. Predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Anton Pezdirc je v svojem govoru poudaril, da v temeljnih organizacijah združenega dela pospešeno uresničujejo zakon. Menil pa je, da je ponekod na žalost pretirana delavnost posledica zavzetosti družbenopolitičnih organizacij, pa tudi bojazni pred sankcijami, da svoje obveznosti ne bi opravili pravočasno. Sodeč po tem, se lahko mimo vpraša- mo, kam vodi taka pot. Ali res k boljšemu življenju delovnih organizacij in delovnih ljudi? In zakaj so si nekateri pomagali s tako potjo? Sindikalisti so prepričani, da so imeli za študij gradiva in za samo razpravo premalo časa, da je bila .politična* jesen prekratka. Pa ne samo za tiste, ki bi morali oceniti osnutke, pač pa tudi za sestavljalce. Domala vse zanimive samoupravne sporazume so delavci dobili v roke v enajstem mesecu, v nekaterih organizacijah šele decembra. In zavoljo tega naglica, ki bo bržkone botrovala marsikje slab o \ opravljenemu delu, to pa bo rodilo slabo voljo in nezadovoljstvo. Z veseljem pa je Pezdirc omenil, da v združenem delu v metliški občini do sedaj ni bilo, in tudi ne kaže, da bi bilo, čutiti odporov do uveljavljanja zakona o združenem delu. Vsepovsod se trudijo, da bi teorijo čimprej prelili v prakso. Ponekod gre počasi tudi zato, ker delo ovira stara, za metliško občino znana bolezen -pomanjkanje strokovnjakov. Nekajkrat je botrovala improviziranemu delu, kar se je seveda že maščevalo. Naj bo kakorkoli že, meni predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, v metliški občini bodo zastavljeno delo uresničili. Prispevek za zdravega bolnika^ Metliške pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih |Z zdravstvenega varstva — Bojazen pred izkoriščanjem „bolniške" V metliški občini je predlagani osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva prinesel vrsto vročih debat, pa tudi pomislekov. Javna razprava v osnovnih organizacijah sindikatov je odkrila vrsto pomanjkljivosti, ki bodo dobra opora pri dokončni sestavi akta. Navedimo samo nekatere. na rovaš metliškega zdravstva vse manj. r Največ pripomb je „požel“ tisti del sporazuma, ki govori o soudeležbi porabnikov uslug v zdravstvenem varstvu. Delavci menijo, da participacija ne sme dodatno obremenjevati zdravstvenih delavcev in da bi tako za zdravljenje ostajalo manj časa; nadalje predlagajo, da se mora nujno zmanjšati poraba vseh vrst storitev in zdravil. Pripomba je padla tudi glede člena, ki govori, da participacija ne sme odvračati delavcev in občanov od upravičenega zdravljenja. Poraja se namreč bojazen, da bodo poslej prizadeti tisti, ki so resnično šibkega zdravja. Primer: ni bojazni, da tisti, ki bi „bolniško“ izkoristili za pridobitniško delo ali druge ,,nujne“ opravke, ne bi plačali predlaganega prispevka, vprašanje je le, če tak prispevek ne bo tistega, ki je resnično potre- Več oblik izobraževanja Komite občinske konference ZKS Metlika je v ponedeljek, 26. decembra, pripravil za sekretarje osnovnih organizacij ZKS sestanek, na katerem so pregledali najbolj aktualne naloge. Pogovorili so se o pripravah na volitve in idejnopolitičnem izobraževanju. Poslej si bodo pri izobraževanju pomagali z različnimi oblikami: z oddelkom marksistične dopisne šole, oddelkom občinske politične šole in s temeljnim usposabljanjem v osnovnih organizacijah. Do aprila bodo morali vsi člani po osnovnih organizacijah predelati štiri obvezne teme: „Boj za razvoj KPJ med obema vojnama1* (študij Titovih predavanj v Kumrovcu), „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", ..Beograjska konferenca o miru in varnosti v Evropi“ in ..Uveljavljanje načela delitve dohodka po delu". Razen obveznih tem naj bi vse osnovne organizacije predelale vsaj še dve iz devetih zbirnih. Predavali bodo domači predavatelji, ki se bodo poprej usposobili za posamezne teme. BO VPRAŠALNIK DOSEGEL NAMEN? Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri občinski konferenci SZDL Metlika je izdelal vprašalnik za zdomce. Z njim naj bi odbor prišel do natančnih podatkov o življenju, željah in načrtih zdomcev. Vprašalnik je zastavljen jasno, razumljivo in bo bržkone, če ga bodo začasno zaposleni v tujini vzeli resno, dal veliko podatkov, ki bi lahko rešili marsikatero težavo zdomcev, in nakazal odboru pot za njegovo odgovorno delo. ben zdravniške pomoči, odvrnil od zdravljenja. Prav zaradi takšnih dvomov so v nekaterih delovnih organizacijah že pripravili nekaj predlogov. Tako delavci KZ menijo, naj participacija odpade le za preglede v splošnih ambulantah, za zdravljenje v bolnišnici (predlog KS Dobravice je, naj se za zdravljenje obračuna participacija šele od 10. dneva dalje) in za ortopedske pripomočke. Nekateri so tudi mnenja, naj se pri izdaji več receptov participacija zmanjša za polovico. In če bo vsaj nekaj od teh predlogov tudi uresničenih, menijo delavci, bo tudi kritike ZA DEDKA MRAZA LUTKOVNE IGRICE Metliška krajevna skup nost se je odločila za doKaj nenavadno in nadvsem domiselno darilo Pretv?m skim in osnovnošolsK*« otrokom iz metliške občin • Najmlajšim bo postregla lutkovnimi igrami, in a . 29. decembra. Lutk° skupini z Malega SlatnikaP” Novem mestu in OS v bosta igrali na Radoviči. Drašičih, Gradcu, . Suhorju, v Metliki Podzemlju. Krajevna skup nost upa, da bodo vse pr stave dobro obiskane. NEVARNO TUDI ZA DOMAČINE - Kadar koli sko cesto le malo snega, je potrebno peljati kar se e na ,revidnoj Mal0 aivu tcaiu ic nuiu jv j/uiavtsMv jivijuu iu»» ov r , U- lahko zagode tudi domačinom, je dokazal minuli četrtem* ^ irehitra vožnja in oster ovinek pred odcepom na Rado ^ l IV1UUU iviaiju vkjkvi w ? uivik x ^ • otrovala, da se je ,Lada‘, na srečo brez poškodb in večje postavila na streho. (Foto: J. P.) Sprehod po Metliki ZA TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA, ki ga je razpisal Izobraževalni center »Beti**, je bilo zelo veliko zanimanja. Prijavilo se je nad osemdeset žensk iz vseh delovnih organizacij v občini, zato so jih organizatorji razdelili v dve skupini Prva se že uri pod vodstvom strokovnih učiteljic Izobraževalnega centra, druga skupina pa bo prišla na vrsto februarja. Vabljivo je bilo tudi plačilo 500 dinarjev, še bolj pa najbrž želja žensk, da bi hodile naokoli v poceni oblekah. PRED KONCEM TRAJAJOČEGA LETA je povabila kulturna skupnost vodje amaterskih skupin v občini na družabno srečanje v Hotel Bela krajina. Predstavniki kulturne skupnosti so se jim zahvalili za trud in delo v letu 1977 ter jih hkrati zaprosili za aktivnosti v prihajajočem letu. Vzdušje je bilo sproščeno, a tudi delovno. V DELOVNI ORGANIZACIJI „BETI“ so bili ves prejšnji teden zbori delovnih ljudi. Delavci so razpravljali o samoupravnih sporazumih, o merilih za financiranje zdravstvenega varstva, 0 {J^iiih vanju s trgovino, pa tudi o in napakah iztekajočega ?-k0 in Razpravljalcev je bilo ve „Itietil2 ukresala se je marsikatera P«j ^ misel, ki ji bo treba dati ooll vsebino. DRAGICA POPOVIČ, lastnica prvega kozmetičnega ^ v zgodovini mesta, žanje P žensk, zah *“ ’ -:~J u nl -lokala na mesta, žanje vračajo ženske svežih obrazov.. ^ pričesk in dobrega občutka*. yje storile nekaj zase. Gotovo ju* mjU več, ki se bodo prepustile * Dragice Popovič. SPET SO OD NEKOD DRALA PISMA, ki oMJffli naslovljencu lahek zaslužek, c upošteval vsebino naV(* Pogruntavščina je prejšnjih let, zato so in 10 znana le red10’ piejsijiu ici, £uu> su y atol* zasedajo. Nepošteno je, It odpošiljatelj z usodnimi dogo° jj-Jj. naslovljenec ne bo sodeloval j. Take finte zbegajo kvečjemu » ^ še ljudi, mladi pa se vsemu nemu krohotajo. metliški tednik 181 DOLENJSKI UST St. 50 (1481) - 29. decembra Delati tudi v drugih organizacijah Nekaj misli iz poročila na nedavni občinski konferenci ZK Kočevje Minuli petek je bila v Kočevju prva seja nove občinske konfeti* ZK. Na njej so razpravljali o poročilu o delu občinske organi-Jjfcije ZK v zadnjih štirih letih, poslušali poročilo sekretarja komi-“jP Jožeta Novaka o aktualnih nalogah občinske organizacije ZK v udobju pred kongresoma ZK in v naslednjem mandatnem obdob-ft izvolili so nov občinski komite in druge organe, razpravljali o '^binski usmeritvi in programu dela občinske organizacije ZK, “uravnavali pa so še nekatere druge zadeve. Glavna ugotovitev poročila je da so komunisti razmeroma 5*° (ponekod pa tudi manj J^sno) delovali za krepitev samo-socialističnih odnosov v morajo komunisti pomagati SZDL, da bo nosilec vseh pomembnejših akcij. J. P. jjtooupravnih sredinah. Osnovne Bsnizacije Z K niso ostale več !iino mesto za načrtovanje in j' ^ političnega dela. Ustano-obJ' 'i6 ve^ ^tivov ZK na fc ravni, pa tudi pri SIS in v Predlog: |: obvez -niče za otroke Zbor delovne skupnosti ^gojnovarstvenega zavoda lvyZ) Kočevje je predlagal, aJ bi občani darovali obvez-cestnega posojila za r^ebe investicij v otroš-fem varstvu. Stavba VVZ, v ^teri je 80 dojenčkov, je pinreč dotrajala. Inšpek-so že ugotovili, da ni ,jee primerna za te namene, gzen tega ima VVZ še nad J. prošenj za sprejem ojenčkov. V Stari cerkvi pa * v neprimernih prostorih stiska 23 otrok, ii! ovane obveznice poso-lastne vire skupnosti foškega varstva, posojilo J®ke in druga sredstva bi i t? Porabili za dograditev Jr1 (prostora za dojenčke) r*1 novem vrtcu v Kočevju dograditev zaklonišča za sci za prenovitev danjih jasli na Ljubljanski •*sn in za ureditev prosto-za vrtec v Stari cerkvi, •■ostore za jasli je treba “Saditi že v letu 1978. ^ tem predlogom so se “lej strinjali že izvršni « in skupščina skupiti otroškega varstva ter staršev pri VVZ. Vsi J^ujejo, da se bodo “cani odzvali tej akciji. Posebna pozornost je bila v tem obodbju posvečena idejnopolitičnemu usposobljanju vodstev in članov ZK. Seveda je bilo prizadevanje komunistov usmerjeno tudi na vprašanja gospodarjenja. Qb vsem tem so dozorevala vprašanja o organiziranju tozdov, proizvodnji, dohodkovnih odnosih in dohodkovni povezanosti, se pravi o taki organizaciji samoupravno združenega dela, ki bo zagotovila kar največji vpliv delavca na urejanje pogojev dela in odločanje o rezultatih dela. Pomembna ugotovitev je, da se bodo komunisti morali vključiti še bolj v delo SZDL in drugih organizacij oziroma sploh drugod. Zdaj se je namreč včasih dogajalo, da so komunisti na sestanku svoje organizacije le kritizirali delo drugih organizacij in društev, namesto da bi jim pomagali pri delu. Predvsem pa ZA VSAKEGA NEKAJ Za jutri, 30 decembra, so sklicane ločene seje zborov občinske skupščine Kočevje. Na njih bodo delegati razpravljali o uspešnosti gospodarjenja v prvih devetih mesecih 1977, o neposrednih nalogah v letu 1978 (glede na izhodišča o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v tem srednjeročnem obdobju) in drugih zadevah. Podana bo tudi informacija o investicijah na področju elektrogospodarstva v letu 1977 in o programu za L 1978 na območju občine Kočevje ter informacija o nadaljnjem razvoju trgovske in gostinske dejavnosti v občini do leta 1980 oziroma 1985. Na dnevnem redu bo še sprejem več ■ odlokov volitve in imenovanja, dele-, gatska vprašanja in odgovori nanje itd. Za delegate s podeželja bo zanimiv odlok o katastrskem dohodku in sporazum o gojitvi divjadi. Veliko s prostovoljnim dolom Osilničani niso več med tistimi, ki bi le tožili literarni večer $u»? kulturnih delavcev iz je v počastitev tridesete Rte*!?*? Delavskega kulturno- i ega društva Svoboda orga-jjr« 15. decembra v gimnazijski ^terarni večer podnaslovom lij^JUite utrinke naše mladosti*1. ■)em so nastopili mladi ustvar- 12 osnovne šole in gimnazije. F. B. Uspehi KS Osilnica v zadnjem obdobju so spodbudili občane in vodstvo KS, da so si tudi za leto 1978 zadah kar precej nalog. Razen vzdrževanja vaških poti bodo nadaljevali z urejanjem vodovodov in mostov. V načrtu je tudi regulacija Kolpe pri Mirtovičih in Čabranke pri Papežih ter ureditev vodnega režima na Selih in na osilniškem polju, kjer povzročajo vsako leto poplave škodo na poljih in poteh. Prostovoljno delo so načrtovali med drugim tudi pri gradnji stanovanjsko-poslovne stavbe, urejanju okolice obrata LIV in bodočih čistilnih naprav ter pri gradnji gasilskega doma oziroma orodjarne. Na vaških pokopališčih bodo urejali mrliške vežice, ograje in dostope. Skrbeli bodo za čisto okolje, se pravi predvsem za čiste vasi, reke in njihovo okolico. V načrtu je tudi nadaljevanje asfaltiranja ceste skozi Ribjek in asfalt skozi Ložec. Med ostalimi nalogami KS naj omenimo akcijo za postavitev televizijskega pretvornika za to območje, organizacijo odkupa mleka v hribovskih vaseh, postavitev kažipotov in obeležij pomembnejših krajev, postavitev spominskih plošč padlim (kjer jih še ni) in iz- Drobne iz Kočevja ^bii A IZLOŽBA Tepež Ki jih je v Kočevju kar je bil pred dnevi prava atrak-^Un • di mesta 513 * spopadli dve it,™'- Tepli so se moški, ženske in Zakaj je pravzparav šlo, t) n°idoči niso mogli ugotoviti, ker ?merjali v svojem jeziku, je vsevprek, med drugim so ftln i,tudi izložbeno šipo proda- e Borovo. i"' Zakaj morajo gostje našega i ‘ela ven iz stavbe, če hočejo Restavracijo, ko pa je vendar j^jen prehod tudi znotraj j'' zato, ker so vrata tega izhoda zaprta, da se hotelski L*tor ne bi prehladil, gostov pa rto ni škoda, saj pridejo vsak ^ novi. KUPCEV VELIKO, BLAGA NI - Trgovine so polne kupcev, ki nabavljajo _vse potrebno za bližnje praznike. Žal je nekaterega blaga že zmanjkalo in ga verjetno pred novim letom ne bodo več dobili. Tako si trgovci pomagajo tudi, da imajo manj dela ob inventurah, ko popisujejo zaloge. Zdajšnje zaloge so pa že tako prebrane, posebno v oblačilni konfekciji, da je težko dobiti kaj ustreznega. Čudno je, da se tako stanje ponavlja vsako leto, podatki pa potem pokažejo, da ima trgovina vedno manj prometa. TIK PREK ZDAJCI - Plakati že dajejo slutiti, da bomo tudi letos silvestrovali „na veliki nogi“. Vstopnina s konzumacijo bo do 300 din. Orkestri zvenečih tujih imen bodo zabavali goste v kočevskih lokalih. Veliko občanov bo odpotovalo na silvestrovanje v druge kraje, tudi v tujino. Manjkalo pa ne bo tudi takih, ki bodo sedeli doma pred malimi zasloni. Tudi zasebna gostišča na podeželju so se letos dobro pripravila za silvestrovanje. SEMAFORI SPET DELAJO Posledice karambola so odstranjene. Vozniki so se na semafore že privadili, pešci pa še ne in skačejo povsod čez cesto. KOČEVSKE NOUICE boljšavo dela delegatskega sistema ter dela družbenopolitičnih organizacij. Tudi ta dela bodo financirali in izvajali delo sami, delno pa s pomočjo SIS, vodne in cestne skupnosti, banke itd. Za pomoč, predvsem pri gradnji vodovodov, pa bodo spet zaprosili tudi JLA. J. P. Večer z vojeki Osnovno šolo Vas-Fara so pred dnevom JLA obiskali vojaki in starešine iz Ribnice. Proslave so se udeležili učenci šol Vas—Fara in Osilnica, rezervni vojaški starešine ter predstavniki KS in družbenopolitičnih organizacij. Polkovnik Vukoje Mrda-kovič je najprej spregovoril o JLA in njenih današnjih nalogah. Pionirji in mladinci so ga kar zasuli z vprašanji. Nato so nastopili vojaki kulturniške skupine in z domiselnim programom razveselili starejše in mladino. Nazadnje smo si ogledali dokumentarne filme o manevrih 1971 in celovečerni film „Obsedno stanje11. Po končanem programu so se gostje zadržali na krajšem družabnem srečanju, ki sta ga priredila krajevna organizacija ZRVS in KS Vas-Fara. Pionirji so v dneh pred praznikom JLA pisali naloge na temo „Mqj kraj v NOB“, ki ga je razpisala vojaška enota iz Delnic v sosednji Hrvaški. 21. decembra so se štiije učenci in mentor udeležili proslave dneva JLA v Delnicah. M. VOLF Mladi ne podvajo V KS Vas-Fara dobro dela tudi mladinska organizacija. Jeseni so člani izvolili novo vodstvo in sprejeli delovni program in ga uspešno uresničujejo. Izvedli so več delovnih akcij, udejstvujejo se v nogometu in namiznem tenisu. Sodelovali so še na strelskem tekmovanju, ki ga je organiziralo ZRVS. Izvajajo tudi predavanja o raznih aktualnih temah. V januarju pripravljajo kviz. Pomerili se bodo z mladinci domače osnovne šole. Skrbijo tudi za kulturno razvedrilo in zabavo. Ob dnevu republike so nastopili z izbranim kulturnim sporedom ter organizirali ples v dvorani v Fari. Tudi za novo leto pripravljajo nekaj podobnega. M. VOLF Splošna hvala za organizacijo Zgledna disciplina in organizacija na nedavnem rokometnem turnirju Otvoritev športnega centra v Ribnici in turnir najboljših rokometnih ekip je bil gotovo izjemen dogodek za vse prebivalce ribniške občine. Ribničani so spet dokazali, da znajo tudi v razmeroma težkih pogojih pripraviti izredno lepo proslavo, svečanost in vzorno organizirano tekmovanje. Vse tri dni tekmovanj nismo slišali niti ene pripombe na račun organizatorjev, čeprav gotovo ni moglo vedno potekati vse tako, kot je bilo v načrtu. Tudi gledalci so bili disciplinirani. Sicer so bučno bodrili to ali 2E 800 ČLANOV AMD Člani AMD Kočevje bodo dobili za leto 1978 zemljevid cest Jugoslavije, blok kuponov za pomoč, mapo za material in propagandno gradivo. Društvo je sklenilo, da bo v letu 1977 nabralo 800 članov. To jim je že uspelo, saj se je po zadnjih jesenskih izpitih vpisalo v AMD še 60 novih članov. AMD pomaga ž denarjem in drugače tudi drugim društvom in organizacijam. A. A. VEČ ČLANOV IN ORGANIZACIJ Pred štirimi leti je bilo v ribniški občini 12 osnovnih organizacij ZK, ki so štele okoli 240 članov. Decembra 1977 pa je v občini že 32 osnovnih organizacij ZK, ki štejejo 440 članov. Prav te dni pa pripravljajo sprejem še novih članov v ZK in ustanovitev treh novih osnovnih organizacij (v Ricomag, Ljubljanski banki in Pletenini Sodražica). ono ekipo, predvsem pa navijali za INLES, kadar je igral, vendar niso nikoli prekoračili meje, kjer se začno nekulturni izpadi in nezdravo klubaštvo, čemur smo lahko priča na tekmah drugod ali na tekmah, ki jih prenašajo po televiziji. Tudi na zadnji tekmi, kjer bi domači INLES lahko z malo več sreče igral z reprezentanco Slovenije neodločeno, ni bilo nešportnih izpadov. S takim obnašanjem so si Ribničani in Ribnica zaslužili, da bi ta turnir res postal tradicionalen, kar je želja igralcev, organizatoijev in gledalcev. Na zaključni svečanosti ob koncu turnirja je spregovoril najprej predstavnik pokrovitelja RK INLES, direktor INLES Mirko Anzeljc, ki je poudaril, da izgradnja MISLI O JLA Učenci 6. d osnovne šole Ribnica smo na vprašanje, zakaj imamo radi JLA, odgovorili tako: „Ker je osvobodila domovino.“ „Ker streži naše meje.“ „Ker nas je rešila sovražnika." „Ker ne bo nikoli nastopila v vlogi napadalca." „Ker je pripravljena braniti našo domovino." „Ker pomaga ljudem v stiski in nesreči." „Ker pomaga pri izgradnji domovine." „Ker jo vodi tovariš Tito.“ športnega centra pomeni prispevek k temu, da bodo delovni ljudje lahko srečni in zadovoljni preživljali prosti čas. Zahvalil se je tudi JLA za vso pomoč, ki jo daje za razvoj kraja oziroma občine. J. P. Mladi za dan JLA Mnogim proslavam ob dnevu JLA so se pridružili tudi ribniški mladinci Občinsko vodstvo ZSM je razpisalo v sodelovanju z vodstvom vojaške enote v Ribnici po osnovnih šolah nagradni natečaj za pisanje nalog na temo „22. december, dan JLA“. Nagrade zanje so podelili na sprejemu najboljših mladincev in pionirjev v doma JLA. Kot najboljša je bila ocenjena naloga „Ko bi vse vojske na svetu", ki jo je napisal Jože Koritnik, učenec osnovne šole Ribnica. 21. decembra je bila v domu JLA svečana akademija, ki so jo pripravila občinski vodstvi ZSM IN ZRVS ter vodstvo vojaške enote. Na njej so sodelovali pevski zbor iz Ribnice, recitatorska skupina, glasbena šola in mladinci, ki služijo vojaški rok v Ribnici. Ob tej priložnosti je o zgodovinski poti naših narodov in narodnosti ter o pomenu JLA spregovoril komandant občinskega štaba TO Slavko Škrinjar. Na dan JLA so v kasarni Mirka Bračiča v Ribnici svečano prisegli tudi mladinci-prostovoljci iz ribniške občine. ALBIN MIKULIČ 0 dvorani in bazenu Nekaj obiskovalcev nedavnega rokometnega turnirja v Ribnici smo zaprosili za izjavo, kaj bo pomenil novi športni center za občane in osebno zanj. Prisluhnimo odgovorom: « TONE' MATELIČ, kovinostrugar: „Kar sem jaz živ, se pravi 28 let, Ribnica ni dobila takega objekta, kot je ta dvorana. Za občane pomeni ta objekt množičnost v telesni kulturi, zame pa ne bo prišel v poštev, ker sem že prestar. Dobili bomo Se bazen. Verjetno ne bo rentabilen, kot ni nikjer v Jugoslaviji, je pa potreben. Če ga ne bi zgradili zdaj, ga verjetno tudi kasneje ne bi." DIANA DROBNIČ, učenka: „Sportni center pomeni, da bodo boljše možnosti za vadbo vseh športnih -dejavnosti. Zdaj bodo lahko uporabljali športne objekte tudi odrasli, medtem ko jih je Do kdaj tako? V zadnjem obdobju se je pripetilo velko nesreč na cesti Ljubljana-Kočevje, ki je vsak dan bolj prometna. Za primer naj navedemo samo dve nesreči, ki sta se te dni zgodili v Ortneku na območju občine Ribnica, v katerih je en občan izgubil življenje, drugi pa je bil hudo poškodovan. Od Ribnice proti Ortneku je cesta polna ovinkov. Prav skozi Ortnek pa je okoli 250 m ravne ceste in vozniki radi pritisnejo na plin, da potegne avto okoli 100 km na uro, čeprav je tu zaradi „naseljenega kraja“ hitrost omejena na 60 km. Hiš ob cesti tu skoraj ni, zato je omejitev na 60 km skozi vas Ortnek gotovo odveč. Je pa prav ob cesti avtobusno postajališče, kjer se dogajajo nesreče, in tu bi bilo treba sprejeti ostrejše prometne ukrepe. Gotovo je treba tudi poskrbeti, da bodo pri avtobusni postaji avtomobilisti oštovali omejitev hitrosti e posebno pozornost bo treba posvetiti tudi prometni vzgoji mladine in odraslih. To velja zlasti za uporabo ceste ponoči, ko šofer precej težje opazi pešca kot pešec razsvetljen avtomobil. M. GLAVONJIČ K doslej primanjkovalo celo za mladino. Doslej smo se lahko kopali le poleti kakšen mesec v Bistrici, ko bomo dobili še bazen,, pa se bomo lahko vse leto. Upam, da bo vstopnina cenejša, kot je v Kočevju, potem bo bazen tudi bolje obiskan. Uporabljali ga bomo tudi za šolo v naravi." TOMAŽ ŠULENTIČ, frizerski mojster: „Doslej so bile majhne možnosti za vadbo. Jaz nisem več zdrav, vendar hodim in bom še hodil na rekreacijo. Seveda bodo objekte uporabljali tudi moji in drugi otroci. Potreben je tudi bazen, saj so se zdaj otroci morali voziti k pouku plavanja v Kočevje. Prepričan sem, da bodo bazen rezervirali tudi sindikati za svoje člane in da bo zato dobro zaseden. Morda bo kljub temu imel malo izgube, vendar je pri športu že tako, da ne smeš pričakovati dobička v denaiju, pač pa se pokaže drugje, tudi pri zdravju." MARJANA BENCINA, učenka: „V Ribnici bo zdaj bolj živahno. S športom se verjetno ne bom ukvarjala, hodila pa bom gledat tekme. Bazen bo pa gotovo vedno zaseden, ker je v Ribnici za plavanje veliko zanimanja. DRAGAN MARINOVIČ, električar: „Novi športni center bo pomenil veliko predvsem za mlade. Jaz imam raje plavanje in mi bo več pomenil bazen, ko bo dograjen." J. PRIMC Ob robu turnirja POL DINARJA - Na tekmah leti običajno na igrišča vse mogoče, od steklenic, petard, in blaznic do papirja in kovancev. Na rokometnem tumiriu v Ribnici je priletelo na igrišče le enkrat 50 par, in še to pred začetkom tekme. Metalec pa gotovo ni bil domačin, saj slove Ribničani daleč naokrog po svoji varčnosti... ROKOMETAŠI NADRSALI - Ribničani so si prizadevali, da bi bilo za otvoritev vse v kar najlepšem redu. Zato so tudi dobro zloščili tla na igrišču. V otvoritveni tekmi sta zato ekipi reprezentance JLA in domačega INLES bolj drsali, kot igrali rokomet. ČAVLJI IN PLAŠČI - Pred ro vrsto tribun so v dvorani klopi za rezervne igralce, novinarje in nekatere goste. Zal pa so presledki med vrstami urejeni tako, da zgornji brišejo čevlje v plašče spodaj sedečih. Tako gremo domov sicer s čistimi čevlji, a z umazanimi plašči. RAJ ZA SLAVISTE - Na turnirju je bilo slišati, tudi vse jezike in narečja. , ki je lahko ’ravi raj za slavista, slišal vse od „Daj loptu!" ,,Daj žoeo!“ do „D>ej žuga!" J. P. Ribniški zobotrebci DRSANJE SE JE ZAČELO -Zaradi izrednega mraza v drugi polovici decembra je na močvirjih nastal led. Mladi so to izkoristili za drsanje. občan vprašuje — Zakaj si ti, medved, že dobil telefon, ko si vendar na spisku daleč daleč za mano? - Krajevna skupnost Sodražica in PTT menita, da morajo dobiti telefon najprej pomembne zverine, šele potem boste na vrsti zajci, občani in drugi smrtniki. GREMO V KINO - V kinu doma JLA bodo te dni predvajali naslednje filme: danes, 29. decembra, \,Beduinka v Rimu", 31. decembra in 1. januaija „Dekle, Id sem jo ljubil". 31. decembra in 1. januarja bo matineja filma , JCruh in čokolada". BLIŽA SE NOVO LETO - Bližajo se štirje prosti novoletni dnevi, ko bomo na veliko slavili. V domu JLA bo ples, karte zanj pa so v f lavnem prodane. Meni bo veljal 90 din, z vstopnico vred pa znaša cena rezervacije 250 din. SREČNO 1978’ - Se eno leto je za nami. Z optimizmom gledamo tudi v bodočnost. Pričakujemo napredek na vseh področjih. Pisci zobotrebcev in ostali dopisniki želimo v novem letu bralcem uspehe na vseh področjih, zdravja in sreče. M. G-č REŠETO /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA Podružnica Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta: ZA ENOTO NOVO MESTO: 1) REFERENTA ZA DINARSKE POSLE s prebivalstvom pogoj: ESŠ, gimnazija ali upravno administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola in 2 leti delovnih izkušenj, delo je v izmenah 2) REFERENTA-ŠTEVCA pogoj: dokončana osemletka in do enega leta ustreznih delovnih izkušenj (pri moških kandidatih odslužen vojaški rok) 3) REFERENTA-OPERATERJA na rekorderju pogoj: dvoletna administrativna šola ali dokončana dva letnika gimnazije, ESŠ ali upravno-administrativne šole ali druge poklicne šole ter uspešno opravljen tečaj za operaterje MDS ter do enega leta ustreznih delovnih izkušenj, delo je v izmenah 4) REFERENTA ZA ADMINISTRATIVNO— KADROVSKE zadeve pogoj: ESŠ, gimnazija ali upravno-administrativna šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 5) REFERENTA ZA DEPOZITNA SREDSTVA pogoj: ESŠ ali gimnazija ali upravno-administrativna šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Prošnje za sprejem na delo z življenjepisom ter dokazilom o šolski izobrazbi pošljite Ljubljanski banki podružnici Novo mesto — kadrovski komisiji. Rok prijave je 10 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbirr obveščeni v 40 dneh po objavi. Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško - TOZD ENERGIJA -objavlja prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA DELAVCA kovinske stroke Pogoji: — uspešno dokončana kovinska stroka — odslužen vojaški rok — 3-mesečna poskusna doba Stanovanja nimamo. Pismene prijave na prosto delovno mesto sprejema kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi. (Pletenina tovarna trikotažnih izdelkov p. o. LJUBLJANA Zaloška c. 14 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih in odpisanih osnovnih sredstev: izklicna cena 1. tri trajnožareče peči Kuepperbusch 1 kos 400 din 2. sedem peči na trdo gorivo znamke Lutz 1 kos 100 din Licitacija bo v četrtek, 5. 1. 1978, ob 10. uri v prostorih oddelka konfekcije Pletenina v Sodražici. Interesenti si rabljena osnovna sredstva lahko ogledajo 5. 1. 1978 pred pričetkom licitacije, 10-odst. varščino pa naj plačajo do pričetka licitacije. Kupec mora po prejemu blago plačati v celoti. PROSTO DELOVNO MESTO & Pokrajinski štab za TO dolenjske objavlja prosto delovno mesto snažilke s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Prijave pošljite v roku desetih dni po objavi na naslov: POKRAJINSKI STAB ZA TO, Kidričev trg 2, Novo mesto NOVO • NOVO • NOVO ■ NOVO • NOVO PROJEKTANTI. INVESTITORJI, IZVAJALCI, INDIVIDUALNI GRADITELJI SipOfGX I EDOOT G TOVARNA I LAHKIH UllAMSIMII 1'LOIl'MOV VAM NUDI VISOKOKVALITETNI GRADBENI MATERIAL SIPOREX - ODLIČEN TOPLOTNI IZOLATOR Z VISOKO TLAČNO TRDNOSTJO - OMOGOČA CENENO IN MONTAŽNO GRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV (industrijske hale,objekti družbenega standarda, stanovanjski objekti, kmetijske farme) M SIPOREX lahko nabavite pri vseh prodajalcih gradbenega materiala ali v tovarni. Prodajamo tipske projekte,kupcu nudimo tudi lepila in ves pomoini material, prav tako pa organiziramo dostavo in montalo. Informacije dobite pri naSi prodajni slu2bi-tel.(061)811-302 ali 811-322 Pogodbena organizacija združenega dela REGULATOR, BREŽICE vabi k sodelovanju nove sodelavce, in sicer: 1. KONSTRUKTERJA — strojnega inženirja ali dipl. strojnega inženirja za delo na razvoju regulacijskih in zapornih armatur. 2. KONSTRUKTERJA — strojnega tehnika za delo v razvoju in konstrukciji. 3. TEHNOLOGA — strojnega inženirja ali dipl; strojnega inženirja za delo v tehnološki pripravi dela. 4. TEHNOLOGA — strojnega tehnika za delo v pripravi dela. 5. EKONOMISTA ALI DIPL. EKONOMISTA. 6. EKONOMSKEGA TEHNIKA. 7. ŠEST KV STRUGARJEV. Vse ostale informacije dobite pri POZD Regulator, Brežice, Zupančičeva 17 g, telefon 72—417. Rok prijave je 15 dni po objavi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. O‘g'VSS'7'1 £0 Mercator TOZD metlika Cenjene potrošnike obveščamo, da smo na novo preuredili trgovino »MANUFAKTURA—GALANTERIJA" (v Muchatovi hiši) v Metliki, Cesta bratstva in enotnosti 57. Zalogo smo dopolnili z raznim tekstilnim blagom, perilom, pleteninami, ter ostalimi galanterijskimi artikli in kozmetiko. Poslovalnica je odprta vsak dan neprekinjeno od 7 — 18 ure, ob torkih in sobotah pa le od 7 — 14 ure. Za nakup se priporočamo tako v novo preurejeni prodajalni kot tudi v ostalih naših prodajalnah. Vsem cenjenim kupcem in krajanom želimo srečno ter uspehov polno novo leto 1978. MERCATOR-METLIKA V SPOMIN 31. decembra bo minilo žalostno leto dni, odkar smo se za vedno poslovili od naše drage mame, žene in tete NEŽE ANŽLOVAR . iz Vel. Bučne vasi pri Novem mestu Hvala vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njen grob. Vsi njeni V SPOMIN Srce je strto, sreče ni... Našemu dragemu nepozabnemu očetu in možu MAKSU ZUPANIČU ki nas je pred dvema letoma 2. januarja veliko prezgodaj zapustil. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage sestre, svakinje in tete PEPCE HROVAT z Uršnih sel se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala dobrini sosedom, vaščanom in sorodnikom za pomoč. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena zahvala govornikom^ tov. Pinterju in tov. Logarju za tople besede in kaplanu za opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena zahvala. Vsi njeni ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 65. letu starosti za vedno zapustila naša skrbna mama in stara mama JOŽEFA FABJANČIČ Kosova mama iz Žabje vasi Iskreno se obiskovali, ob težk: mo vsem, ki so jo v času bolezni trenutkih stali ob strani in izrekali so- žalje. Hvala vsem sorodnikom in sosedom za pomoč in podarjeni venec, ter Tončkinim sodelavcem. Iskrena hvala dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje in osebju splošne bolnice Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi tov. Krajnčiču za tople besede izrečene ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za podarjene vence in cvetje. Žalujoči: hčerka Tončka z družino ter drugo sorodstvo. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in svak ANTON PAPIČ Geršiči 4 iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se političnim oiganizacijam ZB, SZDL, GD Dobravi-ce, DU Gradac ter sosednemu GD Primostek ter kolektivu pošte Metlika za podarjene vence. Zahvalo smo dolžni izreči govorniku tov. Sobarju in tov. Štefaniču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, hčerka Jožefa z družino, brat Martin z družino, sestra Katka z družino iz Kanade ter drugo sorodstvo. V SPOMIN 31. decembra bo minilo leto dni, odkar nam je mnogo prezgodaj ril I nam pokril grob našega IVANA BLAZNIKA iz Žurkovega dola pri Sevnici Čas beži, ne izpolni pa praznine, ne izbriše bolečine in spomina. Hvala vsem, ki se nanj spominjate in obiskujete njegov tihi dom. Vsi njegovi I I EPOPEJA * LEPENKA -TRČENJE m ■ ■ - 'm BERITE Dl NASE OBMORSKO KLIMAT viciir DL NOVO UTO V VSAKO HlSODL MF TROS POBUDILO DALM ŽIME VRSTA ŽITA HLADETINA PEVKA CALLAS BLAGOVNICA n, SSTRELNO /JupjlV« LOPA ZA iPREBIVALEC SREČNO UL j OROŽJE j NIGERIJI | SENO ISTRE '78 IT. FILM. IGRALKA (VIRNA) DEL POO- . VOZJA PRI I AVTU PAPIGA i NADZORNICA BERITE DL -DELAVEC NA SOLINAH OKRAS UMETNOSTIH SMER ST. GR. KIPAR VALEČ DOMAČE gg* NEON VRSTA ZAJEOALCA SRČNA SLABOST SIMFONIJA RIMSKF KORSAKOVA PRITOK MOZELE > -? Irimcesar Z.IME ZIM.SPORT. CENTER V ŠVICI OVIJALKA sr REKA NA ČEŠKEM.. T PRITOK RENA NAOAV ŽLEZA OBSEČNICA ZIMSKO VOZILO GOSPIC DEL KARPATOV SLUTNJA m PISATELJA (BRATA) US1L OČE Mi« KOLO IZMEČEK VOLKAP. NASTANI- TEV ŽIME ORIENT. UTEŽ.MERA ORANJE HČERKA PALESTINSKO MESTO KDOR KAJ SNUJE ŽELVA DOMAČA ŽIVAL h liti DRAGO- CENOST CERAR JAMBOR- NIK "BF . AZ. | DRŽAVA NAČRT ZA POT MIT. LJUBICA LEANORA GR. DEŽELA OMOT SUKNJIČ pevka Gabršček vrsta OPICE DL VETRNI jopic OZVEZOJE DURI OSNUTEK GL.MESTO ERITREJE »amkait. KAMIONOV IDJETJE nasilna Tatvina ZVER TRENJE TRINOG SOVJETSKI Šahovski, VELEMOJSTER DOLANC ČRNA PTICA W [0S30RNE SREČNO ’78 f GR. BOGINJA MODROSTI POČASNE ANGL. Ž.IME GRIČ V JERUZALEMU IT. AGENCIJA NAKODRANO SUKNO DL ZBOR PETIH PEVCEV PRITOK SENE NAGON FR.NARAVO SLOVEČ RIJEKA PEVKA PINTERIČ DL NAPAD STEI PARLOV SLUŽBENA !L[A______ DOMAČE Ž.IME CIMOSOV AVTO DOLINICA PRIKUHA %\r TON DL MESNATA BULA KOSCEVO ORODJE REDKEJŠE M. IME AKTINIJ lAHKO hlapna tekočina pUnoja v KAMNIŠKIH ML MOŠTVO RAZKLANA SlBA GEOM. TELO ODVISNOST FIZIK NEWTON ŽLAHTNI PLIN PREPRO- EL.MERSKA ENOJA_ ST. GR. URIK VRSTA BONBONOV ATLANTSKI PAKT KRAJ pri Ljubljani G. KRALJ BOGOV EG. BOG PLODNOSTI ZAGREBŠKI NOGOMETAŠ srečno 'žb CIGAN DL ISTRSKO MESTO OTI BERITE DL HUDA I NEZAVEST 'NlLBOGINJA ŽENA Sive Gorana koroškem VODJA ministrstva Mrtvičilo RAZLICEK DEL JUBUANE KING COLE MIRNO SOŽITJE SLOVANSKI PROSVETI- ™1T, VRSTA SMREKE SLEZAK LEO DRŽAVA NA JV ZDA SPLIT POSLANA MENICA GR. BOG SONCA SKAF > REKA V ŠPANIJI AMER. M. IME SINJSKA VITEŠKA IGRA OZEK PAS SEVERNI VETER INDMESTONA KITAJSKEM RMANDZURUAI HITRA SMRT BODICA m ■AUGUST :Sen oa :DRŽAVA NA 'SZ ZDA NAČIN TEKA PRI KONJIH STARI SLOVAN DL ANTON OCVIRK DL 100 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Minilo je leto4 dni in spet je pred vami novoletna nagradna križanka, Id naj vam pomaga prijetneje preživeti novoletne praznike. Reševalce tudi tokrat čakajo denarne nagrade, razen teh pa še 10 knjižnih daril, če bodo poslali pravilno rešene križanke do vključno srede, 11. januarja 1978 (in, seveda, če jim bo naklonjen žreb). Nagrade znašajo: 1. nagrada: 500,00 din, 2. nagrada: 400,00 din, 3. nagrada: 300,00 din, 4. nagrada: 200,00 din, 5. nagrada: 100,00 din, 10 knjižnih daril Reševalce križanke prosimo, da pošljejo rešitve Uredništvu Dolenjskega lista, Novo mesto, p. p. 33, na kuverti pa naj bo obvezno oznaka: KRIŽANKA! Naslov reševalca naj bo zapisan na belem robu križanke, ki je hkrati kupon pri žrebanju Srečno 1978. leto in prijetne praznike vam želi vaš DOLENJSKI LIST iti / i J j i >• y V y t j / •; i t / / i / ?■"/ ■** W i i t i H / r 77 j % % 11 y i # tedensK6le IMi Četrtek, 29. decembra - Tomo Petek, 30. decembra - Evgen Sobota, 31. decembra - Silvester Nedelja, 1. januarja 78 - Novo leto Ponedeljek, 2. januarja - Bazilij Torek, 3. januarja - Genovefa Sreda. 4. januarja - Angela BRESTANICA: 31. - 2. 1. amer. barvni film „Ivanhoe“ BREŽICE: 30. - 31. ital. barvni film „Tudi angeli streljajo z desno" ČRNOMELJ: 29. ' '12. franc, komedija „Avanture 4 mušketirjev" KRŠKO: 30. - 31. franc, film „Le kje je 7. četa? “ NOVO MESTO: 30 - 31. hongkonški barvni film „Karate v službi Interpola" 1. - 3. 1. franc, barvni film „Zopet sedma četa" RIBNICA: 30. - 31. španski barvni film „Pet blazin za eno noč“ SEVNICA: 1. l.angl. film poročilo o umoru" 4. 1. risani film „Dežela večne igre" TREBNJE: 31. - 1. 1. amer. barvni film „Škorpijon“ 7. - 8. amer. barvni film „Mali Indijanec" ni SLUŽBO DOBI P R O D A M IŠČEM osebo, ki bi pazila dvein-polletnega fantka (v okolici Bršljina). Naslov v upravi lista (4093/77). STANOVANJA ZAKONCA iščeta opremljeno sobo v Novem mestu. Ljubica Talas, Žabja vas 3, Novo mesto. DVEMA fantoma, izučenima v kakršnikoli obrti, oddam opremljeno sobo blizu nove bolnice (kirurgija). Pismene ponudbe pošljite pod šifro: »POŠTENA . IŠČEM neopremljeno sobo po možnosti v Novem mestu. Ogrevanje ni-važno. Lahko v roku dveh mesecev. Naslov v upravi lista (4099/77). ODDAM opremljeno sobo in kuhinjo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (4105/77). Motorna vozila PRODAM ali zamenjam za osebni' avtomobil znamke Variant, letnik 1966, v zelo dobrem stanju. Ogled možen ob sobotah in nedeljah. Jože Cizerle, Hudo brezje 23, 68293 Studenec. PRODAM dobro ohranjen traktor Ferguson 35 s streho. Vlado Krevelj, Dunaj 1, 68270 Krško. PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1969. Naslov v upravi lista (4096/77). UGODNO prodam opel karavan, letnik 1962. Nad mlini 57, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1971, prevoženih 46.000 km. Alojz Marn, Lukovek 10, oiz Trebnje. PRODAM žago-cirkularko samohodko, Dieslov motor 11 KM. Gubčeva 49, Metlika. VALILNIK, kapacitete 3200 jajc in 12000 jajc, avtomatski, prodam pod izredno ugodnimi pogoji. Dam vsa komercialna in tehnična navodila. Zaradi velikega povpraševanja po piščancih se vam investicija že v nekaj mesecih povrne. Pišite na upravo Dolenjske- ga lista pod šifro: „VALILN1K” ali kličite telefon (063) 701-385. PRODAM kravo, telila bo 13. 1. 1978. Ogled pri Francu Kalinu, Gor. Gradišče 16, Šentjernej. PRODAM podstrešno loputo 100 x 75 cm z montirano lestvijo in malo rabljen trajno goreč štedilnik, širok 35 cm. Prisojna pot 8, Novo mesto. PRODAM 2 prašiča bekona. Teža 80 kg. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej. PRODAM dobro ohranjen 3-fazni hidrofor v dobrem stanju. Anton Kranjc, Vel. Brusnice 69. PRODAM spalnico in kuhinjsko pohištvo. Božo Zec, Zagrebška 6, telefon 23-965. PRODAM 2 težka prašiča (bekona). Udovč, Vrhovo 14, Mirna peč. PRODAM obdelano ostrešje 12 x 10 m. Informacije pri Ivanki Brulc, Bršljin 11, Novo mesto. PRODAM nov traktorski Ferguso-nov plug; lahko ga uporabite tudi pri drugih večjih trakotrjih. Cena ugodna. Franc Medle, Do L Stara vas 30, Šentjernej. PRODAM 30 m2 bukovih drv (suhih) na Kamijonski cesti. Cena 220 din. Ferdo Kobe, Kot 45/a, 68333 Semič. PRODAM gramatično harmoniko. Stane Lavrinšek, Krško, Cesta 4. julij 35. PRODAM prašiča bekona, težkega 150 kg. Anton Jakše, Rakovnik 1, Novo mesto. KUPIM KUPIM kombajn Zmaj, od letnika 1965 dalje, Franc Golob, Šentjernej 108. KUPIM dele za motor in menjalnik, lahko tudi skupaj, za merce-des 180 diesel. Marjan Čučnik, Regerča vas 95, Novo mesto. PRODAM novejšo stanovanjsko hišo v Novem mestu. Informacije na telefon: 21-793. PRODAM vinograd v Mevcih pri Šmarjeti. Rozalija Medja, Radovlja 33, Šmarješke Toplice. PRODAM vinograd z zidanico v Borštu. Dostop z avtomobilom. Informacije: Ajdovec 4, Dvor. PRODAM pet let star, moderno urejen vinograd na lepem sončnem kraju blizu Krškega. Na parceli je začeta gradnja vikenda do prve plošče. Janc Pavel, Posavec 10, 64244 Podnart. PRODAM dve nezasajeni terasi za vinograd v Plešivici v bližini Bu-šinje vasi. Kupci, zglasite se na naslov: Gornji Suhor 18, Metlika. PRODAM gospodarsko poslopje. Možnost adaptacije hiše. Karel Planinc, Metliška 4, 68340 Črnomelj. PRODAM domačijo z 22 ari vrta pri železniški postaji Brežice. Informacije: Jazbinšek, Drnovo 63, Leskovec. ZARADI selitve ugodno prodam starejšo hišo v Mostah 54, Žirov- ZAHVALA Po dolgi in zahrbtni bolezni nas je v 86. letu starosti za vedno zapustil naš dragi in ljubi dobri mož, oče, stari oče, brat, stric, dedek in pradedek ANTON AUPIČ s Stražnjega vrha 7 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovalci številne vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala sosedom, sorodnikom in vaščanom za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala organizaciji ZB Stražnji vrh, PGD Maverlen in Rožič vrh za spremstvo in opravljeni obred. Prav tako iskrena hvala ZB občinskega odbora Črnomelj in DU Črnomelj. Iskreno se zahvaljujemo tov. Marjanu Vrščaju za vso skrb in organizacijo pogreba, govornikoma tov. Jelenovi in tov. Jožetu Volfu ter godbi na pihala iz Črnomlja. Žalujoči: žena Ana, sin Stanko in hčerka Mici z družinama, brata in sestri z družinami ter drugo sorodstvo. Stražnji vrh, Kamnik, Črnomelj, Rodine, Kopa- in Ljubljana. lreonje PRODAM skoraj nov traktor Pasquali (30 KM) s priključki in prikolico. Pavle Malnarič, Krupa 15, Semič. TOVORNI avto Magirus 210, letnik 1967, kasonar 6 m, v celoti obnovljen, registriran, z redno zaposlitvijo, ugodno prodam. Alojz Lukšič, Mali Slatmk 35/a, 68000 Novo mesto. PRODAM traktor Pasouali TV (18 KM). Jože Šircel, Rihpovec 3, Trebnje. VOLKSWAGEN v brezhibnem stanju zamenjam in doplačam za nov tip fiat, renault, lado ali golf. Pezderšek, Breg 5, Novo mesto. PRODAM VW 1200, letnik 1964, generalno obnovljen, z novimi gumami in registriran do 21. 12. 1978. Delno plačilo je možno s čekom. Drobež, Dol Brezovica 10, 68310 Šentjernej. PRODAM traktor Nibi (25 KM) s priključki. Stane Rozman, Mali Vrh 9, Mirna peč. PRODAM fiat 850. Naslov v upravi Usta (4071/77). PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor (25 KM) s stekleno kabino in štiri leta staro brejo kravo. Anton Marn, Dol Dobrava 13, Trebnje. PRODAM traktor IMT—533 Ferguson in enoosno prikolico Ljutomer. Viktor Rataj, Dolenja vas 6, Otočec. PRODAM traktor Zetor 25 v zelo dobrem stanju. Slavko Škedelj Dol. Gradišče 1, Šentjernej. PRODAM traktor Ferguson (35 KM) in Porsche (35 KM). Naslov v upravi lista (4111/77). PRODAM traktor znamke Fendt generalno popravljen in kosilnico - 25 KS. Jože Zorko, Trebež 50, 68253 Artiče. UGODNO prodam fiat 750, letnik 1960 v dobrem stanju, registriran do aprila 1978. Cena ugodna. Janko Štois, Sošice, Reštovo 3. Z A H V A LA Ob tragični in prerani smrti dragega in dobrega moža, sina, brata in strica SILVESTRA KUHARJA iz Lukovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Stillesa za vso pomoč v teh težkih trenutkih. Prav lepa hvala govorniku Kolmanu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se kolektivu Lisca za podarjene vence, cvetje in izrečena sožalja. Hvala tudi župniku za ganljive besede in opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, oče, mama, brat Jože, sestri Terezija in Justina z družinami in drugo sorodstvo. w ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube ženke, mamice, hčerke, sestre in snahe ANE OŽANlC rojene Papež iz Pirč 1 pri Brodu na Kolpi, se iskreno zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Kočevje, dr. Nikoliču, sestri Ljubinjki ter lekarni Kočevje, ki so ji v težki bolezni lajšali bolečine. Posebna zahvala velja kolektivom: Nama Kočevje, zdravstvenemu domu Kočevje, sodelavcem Itasa ter mladinski organizaciji Vas-Fara za podarjene vence. Prisrčna zahvala za poslovilne besede ob odprtem grobu govornikoma Alojzu—Tinetu Zupancu iz Pustih Lože pri Senovem ter Mišku Žmavcu iz Brestanice, kot borcem in prijateljem izpod Bohorja, ki jih daljava ni ovirala in so njen prerani grob zasuli z vejicami bohorskih jeki, Zahvala delavski godbi Kočevje in duhovniku za opravljeni obred.. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za vsestransko pomoč ter za podarjeno cvetje in izražena sožalja. Zahvala prebivalcem levega in desnega brega Kolpe, ki so jo' v tako velikem številu pospremili v njen mnogo prerani drugi dom. Neutolažljivi: mož Matija z mamo, hčerki Mateja in Vladka z možem in sinčkom, družini Papež—Rauh in drugo sorodstvo. Pirče, dne 28. 11. 1977 nica na Gorenjskem. Hiša je velika in primerna za vsako obrt. Irena Marjanovič, Moste 54, 64274 Žirovnica. PODJETJA - ZDOMCI! V bližini Krškega ob asfaltni cesti prodam poslovno stanovanjski objekt z vinogradom in sadovnjakom. Objekt je prirejen in opremljen tako, da lahko služi tudi kot po- čitniški dom za podjetje ali ustanovo. Naslov v upravi lista (4030/77). PRODAM do 1 ha zemlje v Leskovcu pri Krškem. Lepa lega ob stranski cesti, voda in elektrika, primerno za gradnjo in obdelovanje. Prodam tudi 1,5 ha gozda. Ponudba pod šifro: „LEPA LEGA". VSELJIVO hišo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, primerno za kakršnokoli obrt ali gostilno, v Novem mestu prodam. Priložnost za zdomce privatnike. Šefman, Nad mlini 17, Novo mesto, telefon (068) 22-256. PRODAM 9 arov vinograda v Grčevju. Vidmar, Dol. vas 7, Otočec. STARO kmečko hišo z vrtom in sadnim drevjem v neposredni bližini Novega mesta prodam. Vseljiva takoj. Primerna za zdomce in upokojence. Ponudbe po šifro: „ŠT. 19“. PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo z vso dokumentacijo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (4062/77) ali telefon 22-862. RAZNO Cenjenim strankam se prip°J01? ANTON KASTELIC, krojai za moške in ženske obleke. Loj5® va 37, Novo mesto, telo°n 22—397. ZATEKEL se je lovski pes, rjavimi ušesi. Dobite ga R, Antonu Turku, Vel. Cerovec -Stopiče. ANTON ŽULIČ, Vratno 3, Šentjernej, prepovedujem vsem vaščanom vožnjo preko mojega dvorišča. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. m&MMm DRAGI mami in stari mami ANTONIJI GAZVODA vse najboljše ob njenem jubileju želi Branka z družino. Čestitkam se pridružujejo tudi Lojze, Cveto in Jože z družinami. DRAGEMU atu, staremu atu ANTONU ŠKOFU iz Sel pri Jugorju, čestitamo za njegov 80. rojstni dan z željo, da bi bil med nami zdrav in zadovoljen še mnogo let. Vsi njegovi. DRAGIMA staršema JOŽETU . in BARIČI GOLOBIČ iz Radoviče, želimo mnogo zdravja in srečno novo leto. Hčerke Cvetka, Pepca in Slavica z družinami. IZGUBIL sem denarnico z vse® dokumenti v Novem .m jj Poštenega najditelja mi jo vme proti nagradi. Drag" Šobar, Ragovska 2, Novo meS * , iffOEVESTllAf PLETILNI TEČAJ je prestavi]«1' Pričetek po 13. 1. 1978. je omejeno - pohitite! cije o tečaju in nakupu so J dobite na telefon 22-711 >n 22-168. š6a VALILNICA na Senovem ob*s . stranke, da bodo prvi p^a od 23. decembra dalje vsaK P tek, pozneje tudi vsak toreK,P. poldan od 15. do 17. ure. V«» mo bele težke, rjave nesni« _ grahaste. Vljudno prosim0 ke, da se pravočasno naroJ Naročila sprejemamo P* ,««) osebno in po telefonu l 75-375. Priporoča se Mijo u jilac, Valilnica, 68281 Seno Ob prerani izgubi našega ljublj®ne® sina in brata JANEZA BAHČA iz Pleter pri Krškem se iskreno zahvaljujemo vsem s010^ nikom, sosedom, prijatelje® znancem, OŠ Jurij Dalmatin, ® ^ cem TOZD Papirja, govorni m* izrečene besede, župniku za °Y vljeni obred, pevskima zboro y pogrebcem in vsem, ki so kako* počastili njegov spomin. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje^_ pospremili na zadnji poti in s°c vovali z nami. Neutolažljivi: mama, oče, se8*1® in vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi i2gubi dragega moža, očeta in sina JOŽETA PODRŽAJA iz Straže pri Šentrupertu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala kolektivoma KPD Dob, IMV TOZD Mirna, pevskemu zboru Svoboda Mirna, godbi iz Trebnjega, košarkarskemu klubu Mirna ter obema govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi zdravniku in sestram za prvo pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, sinova Jože in Franci, mama in drugo sorodstvo. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). Bojan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz-ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. — Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. RADIO LJUBLJANA PETEK, 30. 12.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo. 9,30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodnov in narodnosti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po Jera? 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (Gospodarjenje v živinorejski skupnosti). 12.40 Khalne godbe. 1.2.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.15 Naši umetniki mladim poslu-felcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki a turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 2Q.OO Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 31. 12.: 8,08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam tako in po čem? 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Kmetoval-°em ob koncu leta). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena abeseda. 14.25 S pesmijo in plesom Po Jugoslaviji. 15.30, V ritmu z majhnimi ansambli. 17.05 .Otroško m mladinsko silvestrsko popoldne. 19.35 Pravljica otrokom za Silvestrov večer. 20,00 Srečno v novo leto. 24.00 Srečno 1978. NEDELJA, 1. 1.: 8.07 Radijska 'Sta za otroke. 9.05 Se pomnite, tovariši. 11.00 .Povprečna slovenska ^nižina. 11.40 Lepe melodije. 12.10 Čestitke delovnih kolektivov. 13,20 Novoletne izjave predstavnikom ^mejskih Slovencev. 13č 0 Nekaj veselih zborovskih za novo leto. 14.05 - 19.00 Novoletno radijsko Popoldne (ob 17.50 Radijska igra). 19.35 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo 'zvečer. 22.20 Za prijetno razvedrilo. 23.05 V plesnem ritmu. PONEDELJEK, 2. 1.: 8.07 Matineja za praznik. 9.05 Ringaraja. •30 Novoletni koncert. 10.05 Prva Ječanja. 1,1.05, Bratstvo jugoslovanskih mest. 12.10 Pesmi o zimi. 13.20 Letni zunanjepolitični i Pregled. 14.05 Utrinki iz domovine. 14.30 NaS poslušalci čestitajo in Pozdravljajo. 17.05 Oton Župančič: Veseli koledniki. 17.25 Po domače. 18.05 Priljubljene zborovske pesmi jugoslovanskih in tujih narodov. 18.30 Zvočni signali. 19.35 Lahko n°č, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Jictor Hugo: Eylan (pesnitev). 22.20 Plesna glasba. 23.05 Literarni nokturno (V. Vodnik: Pesmi). TOREK, 3. 1.: 8.07 Matineja za Praznik. 9.30 Veliki valčki Johanna j “trausa. 10.05 Uspešnice iz pretekla leta. 11.05, M. Grampovčan: Pružbene naloge 1978. 12.10 3. jugoslovanski festival revolucionar-| in rodoljubnih pesmi. 13.20 Razširjena obzorja. 13.40 Zimzelene melodije. 14.05 Z vami smo! 17.05, M. Mejak: Pričakovanja. 17.45, Tipke in godala. 18.05 Beethoven z našimi solisti. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (S. Anderson: Groteska). 23.15 Za ljubitelje jazza. SREDA, 4. 1.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovoru 9.40 Aktualni problemi marksizma. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03, Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v januarju). 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 NaS poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45, Spomini in pisma. 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (J. Prevert: Lirika). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 5. 1.: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (Pridelovanje krompirja). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Kaj radi poslušajo? 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikovni pogovori. 18.05 Z opernih odrov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00, Literarn’ večer. 21.40 , Lepe melodije. 22.20 Suite skladateljev 18. in 20. stol. 23.05 Literarni nokturno (L. Kalan: Pergolese). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 30. decembra: 8.45 TV v šoli: Dnevnik 10, Ruščina, Novoletna oddaja, Obiščite z nami - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 15.20 Smučarski skoki, posnetek iz Oberstdorfa - B - 17.20 Pisani svet - B — 17.55 Obzornik - 18.10 O tem pa pesmi ne pojo — B - 18.40 Mozaik - 18.45 Konstrukcije in montaža - B - 19.15 Risanka - B - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 J. Mitchell: Jennie, nadaljevanka — B — 21.00, Pogovor o ... - 21.55 ,Spencerjevi piloti, serijski film — B — 22.45 TV dnevnik - 23.00 625 SOBOTA, 31. decembra: 8.00 Profesor BAltazar, risanka - B — 8.10 K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob, nadaljevanka - B - 8.25, Potovanje okrog sveta - B - 8.40 M. Belina: Igralec in njegova govorica, nanizanka ,Jtgrajmo se gledališče" - B - 9.50 .Varstvo pri delu - B - 10.00 Konstrukcije in montaža — B — 10.30 Cas, ki živi — 11.00 J. . Mitchell: Jennie, nadaljevanka - B - 11.55. Jugoslovanska trimska televizija - 12.30 625 - 17.10, Obzornik -17.25,Mozaik - 17.30.Mojster pek - 17.45, Čarovnik iz O ZA, mladinski film — 19.15 Risanka — B - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pikapolonica in še kaj — 20.35 TV žehtnik - B - 21.10,Spet je lepo naokoli - B — 00.40 Novoletne voščilnice — 01.00 Dvignimo čaše — 01.30 .Risanke - 01.45 Sabata, film -B NEDELJA, 1 januarja: 9.00 Poročila - 9.05 Beli konjič, otroška oddaja - 9.40 Oblaki so rdeči, cekin, barvna evrovizijska oddaja - 12.00 Iz jugoslovanskih prazničnih programov — 14.40 Vrtec na Tržnih shajališč se ne udeležujejo samo kupci in prodajalci, ampak veliko drugih ljudi iz zijalosti, iz želje, kaj novega slišati in videti, iz hrepenenja po veselicah, da se med vsakovrstnimi znanci pri bokalu kaj pomenijo in pošalijo. Kak izgovor ima vsak. Eden bi rad vedel, po čem je živina, kako je tej in oni reči kup padel ah poskočil, da bo sčasoma, če bo kazalo, tudi on prinesel ah pripeljal kaj ponujat ali se prišel pogajat za kako stvar, kadar bo bolj denaren. Drugi potrebuje kako majhno orodje ter ga išče sem ter tja po sejmu, dasi bi ga lahko dobil vsak dan pri kakem domačem rokodelcu ali v mestu. Če ga kupi, ga stoji drago, kajti zapravi petkrat več v krčmi, nego je zanj dal. Domov pa gre itak s prepričanjem, da si gaje prisvojil prav dober kup. Tretji goni svojo kravico na vsak semenj iz navade. Na prodaj mu je vedno, ne zvede pa je nikoli. Zenice pregledujejo konec, gumbe in drugo tako šaro. Davši prodajalcem dve tri šestice, lezejo v krčme in puščajo v njih tudi po pet šestič in še več. Vino se pije na sejmih potokoma. Veliko krčmarjev govori, da se s krčmarijo ne bi delalo nič dobička brez sejmov. Nekateri točijo samo te dni, pa tudi tuji krmčaiji prihajajo z nekoliko vedri na semnje in se vračajo vselej čez nekoliko ur s praznimi sodi domov. Človek strmi o številu pijanih sejmovalcev. Enkrat sem, sprehajaje se po Ljubljanski cesti, štel tiste ljudi, gredoče z novomeškega sejma, katerim se je poznalo vino po kričanju in neenaki hoji, in sem jih naštel še čez dve sto. Iz Novega mesta in predmestne Kandije drži na razne strani šest glavnih cest. Če je šlo, kar je prav verjetno, po vsaki toliko natrkanih sejmovalcev, je bilo vseh skupaj veliko več ko šest sto. To število ostaja ogromno, naj se je zbralo na sejmu vseh ljudi tudi, recimo, deset tisoč. Med pijanimi sem videl vselej dosti fantov in deklet, ki so se proti večeru domov grede objemali in vodili za roke očitno pred vsemi ljudmi. Se tržne dni se je zaletavalo sem ter ‘tja po cesti včasi po petdeset in tudi po sedemdeset pijancev in pijank, vračajočih se popoldne iz Novega mesta. Prepričal sem se do dobrega, koliko škodi ta trgovina narodni moralnosti, koliko denarjev se razmeče po nepotrebnem, koliko nedolžnosti se zamori v vinski omotici, ki okužuje dolenjske semnje in trge. Poglejmo nekoliko v vinograde, ki dajo mladini toliko prilike, seznaniti se, zaljubiti se in grešiti. Z vinom je veliko posla, predno barvna glasbena oddaja — 10.10, Mladinski film - 11.40 Iz jugoslovanskih prazničnih programov — 12.10 Poročila — 12.15 Dunaj: Novoletni koncert, barvni prenos — 12.30 Garmisch: Smučarski skoki, barvni prenos 15.00 Risanka - 15.30 Iz jugoslovanskih prazničnih programov — 17.30, Poročila — 17.35, Peter Pan, barvni film - 19.15 Barvna risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Vrnitev odpisanih, barvna serija TV Beograd - 21.30, Propagandna oddaja - 21.35 ,Glasba iz korenin, barvna serija Človek brez meja 22.00 TV dnevnik - 22.15 Iz jugoslovanskih prazničnih programov — 23.30 Poročila PONEDELJEK, 2. januarja: 9.35 Poročila - 9.40 Ostržek, barvna serija - 10.05 Užiška republika, nadaljevanje in konec - 11.00 Zlati pionirski hura — 17.40 Poročila — 17.45,Od ptice do vesolja - 18.45 Slovenske narodne - 19.15 .BArvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Maks in tatovi, celovečerni film - 21.45 Propagandna oddaja — 21.50, Iz jugoslovanskih prazničnih programov - 22.30 TV dnevnik SREDA, 4. januarja: 9.30 TV v šoli - 11.40,TV v kili: Pravljica, Začetki Matematike, Pod Snežno odejo, Ali ste vedeli (do 12.40) - 15.10 Smučarski skoki, barvni posnetek iz Innsbrucka — 17.10, Poročila — 17.15, K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob, barvna nad. -, 17.30 Južnoameriški Indijanci, barvna serija - 17.55 Obzornik, 18.05 Na sedmi stezi - 18.55, Mozaik - 19.00 Spekter 19.15 Barvna Risanka - 19.20 Cikcak —. 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Filmtedna: Sirote — 21.30 Propagandna oddaja - 21.35, Miniature: Mirni ljudje, barvna oddaja - 21.50 ,TV dnevnik ČETRTEK, 5. januarja: 9.55 do 11.45 in 12.25 do 14.00 Oberstaufen: Slalom za moške, prenost - 16.40 .Slalom za moške, barvni posnetek iz Oberstaufna - 17.40 .Poročila - 17.45 Farmacevti, barvna serija TV Sarajevo - 18.30 Obzornik — 18.40 Profesor Baltazar, barvna risanka - 18.50 M. Belina: Režiser se predstavi, barvna nanizanka Igrajmo se gledališče - 19.15 Barvna risanka - 19.20. Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Boccaccio-Vuga: O pastirju, ki je postal volk, TV nanizanka Dekameron - 20.45 Propagandna oddaja - 20.50 Včeraj, dnaes, jutri Leteči doktor, barvna oddaja TV Bgd - 21,35, Jazz na ekranju - 22.10 TV dnevnik V SPOMIN 31. decembra bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat RUDOLF RIBIC iz Gor. Karteljevega Dragi Rudolf, ne samo ta dan, ampak vsako uro si v naših mislih, v našem spominu. Naš dom je pust in tvoji mami, atu in tvojim bratom ne bo nikoli ozdravela globoka rana. Vsem, ki obiskujete njegov prerani tihi dom, prinašate cvetje, prižigate sveče, prisrčna hvala. Tvoji: mama, ata, brata Jože in Polde z družino, brata Tone in Adi obisku: na topli peči - 14.55 Svet, v katerem živimo, barvna serija -15.25 Čarobna piščal, barvni film - 17.40 .Poročila - 17.45 Šport v letu 1977 - 18.45 Mladin za mlade (za JRT) — 19.15 Barvna risanka - 19.20 Cikcak - 19.30,TV dnevnik - 19.55 Propagandna odaja - 21.45, Kulturne diagonale - 22.30 TV dnevnik - 22.45 Iz jugoslovanskih prazničnih programov - 23.00 Šahovski komentar - 23.30 Poročila TOREK, 3. januarja: 9.30 Poročila - 9.35 Iz jugoslovanskih prazničnih programov - 10.05 Velik fant in čevelj, mladinska oddaja - 10.55 Pika Nogavička, balet - 11.35 , TV žehtnik, barvna oddaja - 12.10 Poročila — 15.20 Glasbena oddaja - 15.50 Snemalec, film - 17.00, In doni do neba Pretekli teden so v Brežiški porodnišnici rodile: Liljana Kraljič iz Senkovca - Ano, Durda Šinko iz Laz - Romano, Nevenka Ibrahim-kadič iz Novakov - Dejana, Eurda Sabarič iz Male Gorice — deklico, Marija Golub iz Kraj Donji - Duška, Anica Koščica iz Braslovlja -Boženo, Bosiljka Barkovič iz Stražnika — Gorana, Božena Zorko iz Krškega - Roka, Marinka Dornik iz Zakota - Aleša, Emilija Ivanšek iz Globočic - Petro, Anaa Eremič iz Brežic - Mirjano, Marica Lehpamer iz Slave gore — Sandro, Jožefa Jakše iz Studenca - dečka, Nevenka Milič iz Cerkelj - Velimirja, Slavica Horvat iz Otoka - Andrejo, Ivanka Podgoršek iz Brežic - dečka. -ČESTITAMO! V istem času so v brežiški bolnišnici umrli: Leopold Arhanil, upokojenec iz Miljane - star 47 let; Ana Berkovič, kinetovalka iz Bračne vasi - stara 83 let; Helena Drečnik, kmetovalka iz Zakota - stara 86 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in starega oi ANTONA PERA iz Velikih Poljan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za nego v času bolezni, duhovniku iz Šmarjete za opravljeni obred, vaščanom za pomoč in podarjeni venec. Žalujoči: hčerke Minka, Ivanka in Pepca z družinami in drugo sorodstvo »Dolenjski list« v vsako družino ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, brat in stric JOŽE PAVLIN iz Gornje Stare vasi 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom -m izraze sožalja, podarjene vence in cvetje. Posebno se ju: pljujemo Brzlanovim, ŽVB Novo mesto, gasilskim društvo ra Stara vas, Loka, Orehovica, Mokro polje, tovarišu Janezu Pavlinu za govor, župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena nva la. Žalujoži: žena Tončka, bratje Tone, Martin, Jernej, Stanko, sestre Marija, Tončiča in Rezka z družinami, Pepca ter družina Turk pride v poliču na mizo: rez, vez, kop, ogreb, gnojitev, trgatev, izžemanje, pretakanje itd. Vinogradi mrgole mladih in veselih delavcev in delavk. Dobro voljo jim podpaljuje gospodar z obilno, dostikrat preobilno pijačo. yu ^ večidel ni bati neprijetnega opazovanja. Med delom se ne godi sicer nič slabega, pogovor pa si belijo s tako kosmatimi šalami in pripovedkami, da je delovanje v vinogradih imenoval že marsikdo šolo dolenjske nečistosti. Med najemniki se nahajajo tudi nedorasli ljudje ter se pohujšujejo včasi za celo življenje pri teh nesramnih kvantačih. O mraku ali ponoči, ko gredo domov, ne zadostujmo vsakemu le grde besede. Znebivši se tovarišije, se obračajo poživinjene narave. Samo o najveselejšem dolenjskem dnevu, o trgatvi, me silijo mnoge skušnje in svedočbe nepristranih mož, da moram izreči bolj blago in milo sodbo. Vzrok je, ker nosi težo opravila in uživa prijetnosti tega praznika celo društvo, more se reči, cel narod. Vpričo očetov in mater, gospodarjev in gospodinj se morajo prehude strasti krotiti. Mladini se ne prepoveduje veselje, ali splošno navdušenje jemlje priliko in voljo za greh. Fantje in dekleta skupno delajo, pojo, pijo in se kratkočasno še na razne druge načine, vse to pa se godi med rodovino, med znanimi in neznanimi gosti z njihovo voljo in vednostjo in tudi na njihovo veselje. Tudi ta dan se dela lahko med mladino znanje. Vidijo se mladeniči in mladenke, katerim ni mogoče sniti se druge dni. Ker sem občiti vsak z vsakim, ker se da napraviti kratek pogovor tudi brez priče, se morejo razodeti brez težave občutki, katere goji fant za dekle, dekle za fante. Če so se Varali roditelji .prej trdosrčne, jih je ta dan najlagleje preprositti in omečiti. Marsikateri oče ni mogel snubača živega videti. Ko pa se mu je približal pohlevno ob tej splošni veselici, se je dal ublažiti in ga je sprejel za prijatelja in ne dolgo po tem za zeta. Skoraj se ne more veijeti, koliko resnih in srečnih zavez je sklenila že trgatev. Več ko dvajset zakonskih mi je priznalo samih, da so se seznanili in zaročili o trgatvi. Še pozneje so hodih od nedeljah radi v vinograde, da se spominjajo začetka svojega združenja. Dva sta si dala obljubo večne zvestobe pod breskvijo, druga dva pod javorovo brajdo, dva sta se objela prvikrat na stezi za potokom, grede po trgatvi proti domu, dva sta si odkrila nežne občutke sede na prosti klopci za zidanico. Te kraje so obiskovali še pozneje leto za letom s svojimi otročiči in so uživali na njih, prijazno kramljaje in ponavljaje prvo ljubav, preprosto južino, prineseno od doma. Tudi več gosposkih ljudi sem slišal pripovedovati, da so praznovali najradostnejši god svojega življenja, svojo zaroko, v vinogradu ob trganju. Hiša, v kateri se spravlja izžeto vino, se imenuje, če je lesena, hram, če je iz kamenja, pa zidanica. V teh poslopjih se zbirajo, dokler je kaj kapljice v sodih, vesele tovarišije celo leto. Včasi povabi tja gospodar svoje prijatelje, včasi se povabijo znanci tudi sami, če vedo, da najdejo zidanico odprto. Tja vodi gospodar kupce pokušat vino, dostikrat pa sedi v svojem hramu, v svoji zidanici tudi sam in se s sladkimpridelkom od prebitih trudov in za nove trude, pozabivši težke skrbi, kako bo plačal davke, kako prehranil sebe in svojo rodovino. Smo.dragi>ai^ kako živela nasa je če narediti manj *m •oMAOpng si v kovnici i srenji se of«s. • % iružbi m' l0o<<5 v , 1021 PRILOGA da bo potem živina zdrava in krepka ter polno kokošjega zaroda pri hiši. Ko so šli v Beli krajini na novo leto prvič po vodo, so vrgli vanjo kos božičnega kruha in rekli: „Voda, to darujem jaz tebi, tudi ti daruj meni!" Belokranjska dekleta so prinašala ob novem letu vodi še druge darove: jabolka, denar, orehe. Na pragu novega leta je želel slovenski kmet tudi marsikaj zvedeti. Zlasti je bil radoveden, kakšno bo neki vreme prihodnje leto, kako bo raslo žito, kakšna bo letina. Ga bo bolezen, hišnega gospodarja, priklenila na posteljo, bo bela smrt prestopila njegov prag? Dekleta so se spraševala, če bo o predpustu prišel ženin. Zaradi odgovora so vlivala v vodo svinec od tiste strani, na kateri se je razpočil božičnik v peči. Po pameti znameniti Bohinjci so se glede prere-kovanja smrti odpravili na griček. Od vasi so iz ene hiše vnaprej slišali razbijanje po mrtvaški rakvi, iz druge pa poročno slavje. Med najbolj značilne in najobsežnejše božično-novoletne običaje nekdanjih časov prištevamo obhode otrok in tudi odraslih. To so tako imenovani koledniki. Koledniki so peli posebne pesmi, hodili od hiše do hiše, voščili srečo in seveda pobirali darove. Vsa vrata so bila odprta. Sicer gorje hiši in gospodarju. Kar se obhodov tiče, j» na primer v Vavti vasi veljalo, da mora na novo leto zjutraj voščiti srečo moški. Ženska prinaša menda nesrečo. Hišni gospodarji Vavte vasi so kar tekmovali med seboj, kdo bo s kom bolj prijazen. Seveda samo v prednovoletnem času. Kar ob poliču so se zmenili: ,,Ti pridi voščit meni, jaz pa k tebi!" Dogovor je bil kar učinkovit, Vavta vas še danes stoji. Žensk z novoletnimi voščili so se branili tudi v Beli krajini. Če je prva prestopila hišni prag ženska, menda celo leto niso nesle kokoši. Danes bi vsaka boljša emancipiranka seveda vprašala tudi za petelinovo življenje. Eden najstarejših slovenskih novoletnih praznikov je Štefanovo. Nič hudega sluteči svetnik je postal pod rimskim vplivom slovenski zaščitnik konj in drugih hlevskih štirinožcev. Morda niti ne veste, da je konj eden od slovenskih simbolov življenja. Ko smo se Slovenci v srednjem veku otepali novih bogov, ki jih je ponujal Rim, so v večnem mestu rekli, naj konji kar ostanejo. Nič pa jim ne bo škodilo, če jih vodi rimski sveti Stefan, ki ima blagopokojni god ravno v času zimskega sončnega obrata. Modrost politike ni od danes. Kar se praznika konj tiče, Dolenjci v Sloveniji nismo na zadnjem mestu. Še do nedavnega so v Stari vasi pri Šentjerneju poznali trikratne obredne ježe okoli cerkve, blagoslavljanje konj na prostem itd. Pa se nimajo Starovaščani česa sramovati. Konjske dirke so bile in bodo. Eden od novoletnih običajev, ki je krepko posegel v življenje naših prednikov, je tudi tepežkanje. Ljudje so tepežkali, da bi bili vse leto srečni, veseli in zdravi. Da bi še dolgo živeli. Živino so tepežkali, da bi bila debela in močna, dekleta, da bi dobila može. Drevje, da bi prihodnje leto dobro obrodilo. Pri tepež-kanju so bili razni njegovi sestavni deli, kakor obhod, prošnja za darove itd., postranskega značaja. Poglavitna in bistvena prvina te starodavne navade je namreč ravno tepežkanje s šibo, čarodejni udarec s svežo zeleno vejico, z življenjsko šibo, ki prinaša pomladitev in moč vsakomur, kdor je z njo udarjen. Ko smo že ravno pri zelenju, simbolu življenja, ne moremo tudi mimo božične ali novoletne smrečice. Povedati je treba, da je ta novotarija z vsemi lučkami, svečkami in okraski pred stoletjem prišla z zahodne strani. Vzrok je seveda isti: zimzeleno drevo ohranja življenje. Samo malo lepše je okrašeno. Kaj hočemo? Konec koncev vidimo, da se ni in se ne bo spremenilo prav nič. Novo leto pač mora biti; ob televizijskih zvokih in podobah ga preživljamo. Vsaj večina. In kar nekako užaljeni smo, če dežurni dispečer opolnoči pozabi narediti nekajsekundno temo. Ste že kdaj pomislili, kaj pomeni to ugašanje? Naredi temo, da bi ob pritisku na gumb v razdelilni postaji znova prišla svetloba. Prišlo bo novo življenje. Kot že tisočkrat tisoč let. MARJAN BAUER Nihče ne ve, kako daleč v zgodovino sega praznovanje novega leta. Prvo novo leto je bilo menda takrat, ko je človek spoznal, da se daljšanje noči enkrat le ustavi in da pride na potezo dan. Spopadejo se sile teme in svetlobe. Zmaga luč-zaveznik življenja. Sonce ne bo ugasnilo, znova smo se rodili. Nekako takole pa je bilo v tem času z našimi prababicami in pradedki. V božičnem času, času na pragu novega leta, je strašilo v skrivnostnih zimskih nočeh vse polno nečistih duhov, zlih čarov, besov in urokov. Za čas na prehodu starega leta v novo je torej značilno, da je bilo treba narediti prav vse zoper zlo in nevarnosti, hkrati pa je bilo treba zagotoviti rodovitnost, srečo in izvedeti prihodnost. V začetku je treba povedati, da so bili naši pradedki in prababice s praznovanjem novega leta bolj razkošni kot vnuki. Poznali so namreč kar tri ,,nova leta". Eno je bilo ob božiču, drugo na Silvestrovo, tretje pa na treh kraljev dan. Že omenjene zle sile, nečiste duhove in razno drugo podobno nesnago so preganjali ob vseh treh priložnostih. Blagoslovljena voda in blagodišeči dim sta se valila v potokih in oblakih po hišah, hlevih in drugih prostorih ter poslopjih. Zle duhove so odganjali od hiš tudi s sicer pozno izumljenim streljanjem. V Vavti vasi na Dolenjskem so na Silvestrovo raztresali po hiši orehe in lešnike, pobirali so jih otroci, češ Nikoli se ne ve, ali je glasba ali je tišina. Tišine je zelo veliko in glasbe je zelo veliko. Največ pa je hrupa. Zgoščenega in razvpitega hrupa. Civilizacijski balast. Odtujenost modernega človeka (modernega se pravi zdajšnjega), preobremenjenega in prenasičenega, na robu živčnih zlomov ali na začetku renesanse, vračanja — kam? V čigavem imenu in za kakšno ceno...? Ana Barbič iz Gorenje Straže pri Novem mestu, doktorica politoloških znanosti, mlada ANA ^ BARBIČ in pretanjena intelektualka, do konca emanci-pirana ženska z nadihom nekakšne arhaične dolenjske romantike, se spominja vseh prehodov svoje zavesti in dolge dolge bitke do začetkov tistega pravega boja, ko se človek vrže v ogenj in ga premaguje. Zgodilo se je, da je Ana Barbič doumela ta trenutek svojega življenja kot individualka in kot proces sodobnosti. Njene metodološke znanstvene raziskave s področja komunikacijskih medijev nas uvajajo v analizo in resno obravnavo kakor urediti kaos besed, odnosov, komunikacijskih medijev in kako usmerjati ta tok večplastnega mišljenja v ustvarjalno komponento sedanjosti. Stvari so zelo preproste. Potrebno je samo veliko volje, ki je osebni pogum, nekaj daru in nekaj znanstvene ambicije. Predvsem pa je potrebno obvladati vso to metodologijo dela. Potrebno je krčiti gozd in zaradi gozda je potrebno videti drevesa, tista pravšnja, da se ideja o gozdu ne izrodi. V doktorski disertaciji, ki jo je opravila letos 27. julija na fakulteti političnih ved v Zagrebu z naslovom ..Jugoslovanski komunikacijski tipi in njihovo vedenje v samoupravnem družbenem prostoru", je med drugim zapisala: „Da bi lahko ocenili vlogo sredstev množičnega komuniciranja kot dejavnika politične socializacije, je bilo potrebno najprej proučiti komunikacijsko vedenje občanov, njihovo politično naravnanost in aktivnost s takimi postopki, katerih rezultati dajejo celostno podobo o odnosu posameznikov tako do komunikacijskih sredstev kot do komuniciranih vsebin in ki omogočajo smiselno povezovanje komunikacijskega vedenja s politično naravnanostjo. V ta namen je bila uporabljena vrsta tehnik multivariantne analize (faktorska analiza, taksonomska analiza, analiza poti in druge). Pri tem je treba omeniti, da se avtorica ni nekritično prepustila „čaru" računalniških programov, temveč je smiselno izbirala spremenljivke in tehnike njihove obdelave tako, da seje vsaka analiza vezala na prejšnjo in dala odgovore na vprašanja, na katere predhodna analiza ni mogla odgovoriti. V čem je vrednost te študije? S stališča empiričnega proučevanja . komunikacijskega vedenja je prednost tipološkega pristopa v tem, da poenostavlja komunikacijska raziskovanja, oziroma omogoča večjo preglednost empiričnih podatkov, hkrati pa odkriva splošne lastnosti, skupne večjemu številu ljudi. Tipi podatkov so na eni strani bolj pregledni kot množica izoli- ranih spoznanj, na drugi strani pa je razmeroma enostavnejše ugotavljati zveze z drugimi podatki. Prav na tej povezanosti pa temelji tudi družbena relevantnost prikazanih rezultatov. Ti namreč dokazujejo pomembnost oziroma prispevek sredstvom množičnega komuniciranja k politični socializiranosti občanov." Ana Barbič se zaveda dolgoročne studioz-nosti svojega dela in ve, da je le del v verigi znanstvenih proučevanj enega najbolj problemskih in zapletenih znanstvenih področij. Teoretično se je izpopolnjevala v Združenih državah Amerike kot Fulbrigtov štipendist na Kolumbijski univerzi v Nevv Yorku in kot štipendist Ameeican Association of University Women v Chicagu. s Njeni referati in nastopi so bili zapaženi v raznih publikacijah in na simpozijih. Redno je zaposlena kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za sociologijo pri univerzi v Ljubljani. Barbičeva je bila svoj čas učiteljica v Mokronogu in po diplomi iz pedagogike in psihologije profesorica na novomeškem učiteljišču. Tista leta, posebno v Mokronogu med najmlajšimi, je bila zelo srečna. „Otroci so nepopisan list papirja. Zvedave otroške glavice iščejo neprestano odgovor na tisoče vprašanj. Učiteljski poklic je radost posebne vrste, je pa tudi velika obveza." Veliko glasbe in veliko samote je potrebno, da bi obvladali ta nervozni čas. Je pa tudi Dolenjska ta neminljiva ljubezen Ane Barbič in je Krka in jez in most in spomini na otroštvo, ko je z bratom še čisto majčkena čez Krko vozila ranjenega partizana. In so Straške vinske gorice in daleč tam nekje v rahli meglici obrisi Gorjancev. Vsega je. Ostalo je hrepenenje in ambicija živeti, delati, prispevati svoj delež v tem procesu. Ana Barbič se zna prijetno in dolgo smejati. Zna se smejati. Potem pa nenadoma utihne. Toda znanstvenica v njej je ne bo nikoli preživela. LADISLAV LESAR £ & VOJAŠKI KOTIČEK SLOVENSKI VOJAŠKI SLOVAR Ob letošnjem dnevu JLA je izšel slovenski Vojaški slovar, nov prispevek k slovenski državnosti in podružbljanju splošne ljudske obrambe. Ideja za slovar se je rodila leta 1969 na pobudo uredniškega odbora Naše obrambe, ki je bila takrat v prvem letniku izhajanja in so njeni sodelavci „na svoji koži" občutili pomanjkanje slovenske vojaške terminologije in zadrego preva- . 108 isrenkalibnld -a -o [vanj /uankalibarikij -o strelivo isvenkfmen -mna -o [van] |vanbrod*Jci| -i motor, inženirska specialnost -ih motorjev lsrtetl -v£dem |izvesti| i. agresijo, i. atentat, i. eksplozijo, i. evakuacijo, i. invazijo, i. juriš, i. koncentracijo, i-manever, i. mobilizacijo, i. nalet, i. naskok, i. obhod, i. protiudar, l. reorganizacijo, i. sabotažo, i. triažo, i. udar izvid -a m |nalazi kemični i., laboratorijski i., radiome-trijski i.' izvidnica -e ž |izt>idnica| a) čelna i., motorizirana i., samostojna i. c) poslati -o, razposlati -e; iti v -o, biti v -i lzvidničarka -e Ž jizvidač' izvidnik -a m,(izvidač\ a) kemijski i., letalski i., operativ-no-taktični i., podvodni i., pomorski i., sovražnikov i., vojaški i. b) transporter za -e; letalec i. c) pošiljati -e izvidnliki -a -o \izvidački\ a) i. bataljon, i. bombnik, i. čoln, i. helikopter, i. hidroavion, i. nalet, i. naskok, i. nož, i. oddelek, i. odred, izvidniško-zaščitni odred, i. organ, i. podatek, i. polet, i. projektil, i. radar, i. satelit, i. sektor, i. sistem, i. satelitski sistem, i. tanit, i. vod, i. vpad b) -a akcija, -a aktivnost, -a baza, -a Četa, -a dejavnost, izvidniško-obveščevalna dejavnost, -a enota, oklepna -a enota, -a naloga, izvidniško-di-verzantska naloga, -a oprema, -a patrulja, ABK -a patrulja, bližinska -a patrulja, daljinska -a patrulja, inženirska -a patrulja, oklepna -a patrulja, samostojna -a patrulja, -a skupina, izvidniško-diverzantska skupina, -a služba, izvidniško-obveščevalna služba, -a zaseda c) -o dejstvovanje, -o dejstvovanje%v sovražnikovem zaledju, izvidniško-obveščevalno delovanje, -o letalo, strateško -o letalo, taktično -o letalo, -o letalstvo, -o omrežje, izvidniško-obveščevalno omrežje, -o vozilo lzvidnlštvo -a s |izvidanjet z) artilerijsko i.. biološko i. bojno i., elektronsko i., elektronsko-radarsko i., fotografsko i., instrumentalno i., inženirsko i., kemično i., kopensko i., letalsko i., meteorološko i., nasilno' i., nočno i., operativno i., optično i., podmorsko i., pomorsko i., radarsko i., radijsko i.. radiološko i. jalcev. Organizacijo priprav za slovar je prevzela Partizanska knjiga. Če želimo vsaj v grobem predstaviti velikansko delo, ki je bilo opravljeno, ne moremo mimo številk, saj so te najbolj prepričljive. Ekscerpcije (izpise posameznih besed in zvez) je delalo 15 ljudi, ki je za prvo kartoteko uporabilo 213 knjig in revij ter izpisalo 87.100 kartic, za drugo kartoteko pa so uporabili 10 knjig Vojaške enciklopedije. Bojni pravilnik (Borbeno pravilo). Poveljniško štabno vojno službo Minsko-eksplozivna sredstva in srbohrvaški vojaški slovar. Za drugo kartoteko so torej uporabili same srbohrvatske knjige ter iz njih vzeli vse tiste izraze, ki jih v slovenskih knjigah niso našli. Nastalo je 22.000 srbohrvatskih in vzporedno seveda tudi 22.000 slovenskih kartic. Povrhu se je nabralo še okrog 1000 kartic s predlogi kot besedno vrsto. Za srbohrvatski register na koncu slovarja - po njem bo uporabnik na podlagi srbohrvatskega gesla našel slovenskega in nato več zvedel pod ustrezno črko v samem slovarju — so pripravili 10.000 kratic. V osmih letih je uredniški odbor, ki ga sestavljajo dr. Tomo Korošec s filozofske fakultete ljubljanske univerze, Stanko Petelin iz republiškega odbora ZRVS, prof. Stane Suhadolnik iz Inštituta za slovenski jezik, Polde Štukelj iz republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, Jože Švigelj iz republiškega štaba teritorialne obrambe Šlovenije ter tehnične urednice Darinka Amon, Pavlina Cimerman in Joža Gruden, opravil okrog 62.000 delovnih ur in imel 175 sestankov. Leta 1974 je ta skupina že pripravila alfabetarij (iz že omenjenih več kot 90.000 kartic so naredili izbor gesel, ki naj bi prišla v poštev za slovar) v dveh delih, ki je obsegal 891 tipkanih strani in 66.300 gesel in zvez. To je bil temelj, na katerem so začeli graditi dokončno podobo slovarja. Vojaška strokovna terminologija je pokrivala vsa vojaška področja, vse zvrsti, rodove in službe, vključeni pa so bili tudi miličniški termini iz priročnika za postopke pri vzdrževanju reda in miru na množičnih zborovanjih. Zanimivo je dejstvo, da so veliko pozornosti posvetili poveljem. Seveda uredniškega odbora pri tem ni vodila želja, da bi slovenska povelja predlagali v uporabo Jugoslovanski ljudski armadi, saj je razumljivo, da mora biti v JLA kot skupni oboroženi sili jugoslovanskih narodov in narodnosti uradni poveljevalni jezik en sam. Prav gotovo pa bodo slovenska povelja dobrodošla enotam teritorialne obrambe in potrebam splošne ljudske obrambe. Tudi pri poveljih, ki so na prvi pogled dokaj skromno poglavje vojaškega jezika, je imel uredniški odbor opravka z velikim številom: obdelali so kar 800 povelj. Poiskali in poslovenili so jih iz Postrojitvenega pravilnika (Štrojevo pravilo), deloma pa so vključili tudi povelja za odpiranje ognja in poveljevanje v boju. Nekaj povelj so izbrali celo iz posameznih priročnikov za orožja: iz priročnikov za mitraljez oziroma puško-mitraljez M—53 in minomet kalibra 82. Slovar bo štel okoli 600 strani, na njih bo natisnjen izbor okoli 7000 gesel in 40.000 zvez, med slednjimi tudi 430 povelj. Drobna zanimivost: največ gesel je na črko P (okrog 1100), najmanj pa na črko C (komaj 40). Slovenski Vojaški slovar je nekakšna srednja pot med razlagalnim in dvojezičnim. Dvojezični je zaradi srbohrvatskega registra na koncu, razlaganim pa toliko, kolikor so posamezna gesla razložena s pomočjo zvez. Slovar ni dokončen, je predlog, ki naj ga raba potrdi in izpolni. Vojaški slovar je normativen in informativen hkrati, tak, kakršen mora biti vsak terminološki slovar. Uporabnikom ponuja norme, kjer pa je sprejel več jezikovno sprejemljivih oblik (primer: smodniški-smodničen, smodnikov), bo raba nekatere ovrgla, druge pa uvedla kot veljavne. Pogosto zelo radi rečemo, kako veliko na boljšem so Srbi in Hrvati, ki imajo lepo urejen in bogat vojaški jezik. Vendar ni čisto tako. V srbohrvaščini je vojaški jezik nastajal nesistematično, mimo jezikoslovcev, rodile so se nedoslednosti, ki so že zašle globoko v rabo. Te nedoslednosti so se razkrile tudi uredništvu, ki je pripravljalo slovenski Vojaški slovar. Prav zaradi tega lahko danes rečemo, da smo imeli Slovenci zdaj ..prednost zadnjega": sestav-Ijalci slovarja so lahko uskladili in uredili v slovenščini vse tisto, kar so v srbohrvaščini odkrili neurejenega. Slovenski Vojaški slovar je izšel. Fanfare so potihnile, navdušeno ploskanje slovenske javnosti je zamrlo. Bomo na Vojaški slovar pozabili? Bomo čez 10 let to bi bil logičen čas, izdali dopolnilnega, razlagalnega? Na ta vprašanja je težko odgovoriti. Člani uredniškega odbora — dva jezikoslovca in trije strokovnjaki za vojaške zadeve — se bodo z novim letom ..razšli". Nihče od njih ni bil v rednem delovnem razmerju, vezala jih je le vest in skromno honorarno plačilo. Kdo se bo zavzel za izpopolnitev slovarja, kdo bo znal in hotel preliti v črke vedenje petih strokovnjakov, ki so v osmih letih spravili na papir 90.000 izpisov? Osnova je prebogata, da bi jo zanemarili. Iz sedanjega slovarja se torej mora razviti razlagalni slovar. Imeli bi ga Slovenci lahko že čez 10 let! M. U. POROKA V IZPOSOJENI OBLEKI V času naših dedov je bila navada, da so moški iz trdnih kmetij ali meščanskih družin za poroko kupili en dober in nov ,,gvant", nosili pa so ga za boljše priložnosti vse življenje. Večina je bila v njem tudi pokopanih, čeprav gumbi na suknjiču že dolgo niso bili več zapeti. Ženske so svojo poročno obleko spravile v skrinjo, zaradi spremenjene postave pa so jo lahko potem le zračile in razkazovale otrokom. Oblekle je največkrat niso nikoli več. Pač pa so se iz roda v rod ohranjali spomini na ohceti, ki so trajale vsaj tri dni, na katerih so pojedli vola, več prašičev in veliko perjadi. Iztočeno vino se je merilo le na sode. Dandanes je ženitev, če jo opravimo količkaj v skladu z običaji, prava investicija, ki poruši družinske proračune v ženinovi in nevestini družini. Danes ni več želja mladih, da bi na svatovščino vabili na desetine gostov. To so izjeme, pač pa ženini in neveste zapravijo največ za nakup poročnih oblačil. Če še kaj ostane, gresta mlada dva raje sama na izlet, če ne na potovanje. Prehajamo pa v še sodobnejše obdobje, ko tudi svečana poročna oblačila ne bodo več izpraznila prihrankov in bodo mladi pari ta denar lahko koristno porabili za ureditev lastnega doma. Po vzoru iz tujine smo v Ljubljani sredi decembra dobili prvo izposojevalnico poročnih in svečanih oblek v Jugoslaviji. Gre za skromen začetek v sklopu poročnega servisa, ki posluje na ljubljanskem Magistratu že nekaj let. Ima pa vse možnosti, da se bo kmalu razvil. Ob otvoritvi butika za izposojanje oblek za svečane priložnosti, kot so poroke, plesi, maturantske zabave, pustovanja, gledališke premiere, so nabavili 60 zelo uporabnih in lepo krojenih ženskih modelov. Čez mesec dni bodo na voljo tudi svečane obleke za moške s smokingi vred. Zalogo oblačil bodo sproti dopolnjevali, zamenjevali, spreminjali, vse po nasvetu modnih kreator-jev. Butik posluje zaenkrat v prostorih poročnega servisa na Mestnem trgu 2, zanj pa urejajo nove in večje prostore dve hiši dalje. Zaenkrat imajo na izbiro ženske svečane obleke v številkah 38 do 48. Modeli so tudi za nosečnice. Obleke v raznih barvah so dolge, tričetrtinske, kratke. Za teden dni dobi nevesta na posodo vso garderobo, razen čevljev. Izposojevalnina za obleko znaša od 400 do 800 din za en teden, za modne dodatke, kot so rože, pasovi, krzno, nakit, torbice, je treba plačati posebej od 30 do 200 din. Dobro je približno mesec dni prej obleko rezervirati in jo pomeriti, potem jo dobite brez večjih formalnosti. Potrebna je le osebna izkaznica in podpis formularja, pa lahko odnesete, kar ste izbrali. Butik ima tudi dve svoji šivilji, ki po potrebi oblačila širita in ožita. Imajo pa tudi kooperacijo z zlatarjem, modistko, kamor napotijo stranke, če želijo lastne modele. Z izkaznico butika dobite pri kooperantih vse s popustom in izgotovljeno do zaželenega roka. Modeli, ki so jih pokazali na otvoritvi, so bili kaj različni: od belih dolnih : do enobravnih v pastelnih tonih pa • zo> iasi . rožastih, črnih srebrnih itd. Modeli so sodobni, lepi in uporabni. Možne so tudi kombinacije, posebno pri dvodelnih oblekah. Prvi tovrstni butik v Jugoslaviji je skromno začel z 12 modeli za izposojanje že pred dvema letoma. Brez posebne reklame se je zanj hifo razvedelo in povpraševanje je bilo tolikšno, daje bilo potrebno izposojevalnico mnogo širše zastaviti. Tudi zalogo 60 modelov, s katero so začeli novo obdobje, smatrajo za začetek. Predvsem je preskromna zaloga pustnih oblačil. Glede na sezono pa bodo zalogo dopolnjevali in spreminjali. Tako bo v času zimskih plesov več dolgih oblek, spomladi več mladostnih za maturantke itd. Po vsaki uporabi bodo dali obleko v čistilnico, tako da so pomisleki glede čistoče odveč; Ali pa se nam izplača iti v butik — izposojevalnico, lahko vsak kaj hitro izračuna. Večina slovenskih nevest gre zdaj pred matičarja v italijanski ali avstrijski dolgi obleki, za katero je potrebno odšteti celo v najugodnejšem primeru 2.500 dinarjev. Kje pa so čevlji, torbica, dodatki pa obleka za ženina? Za to priložnost ljudje iz skromnih razmer zapravijo okrog 10.000 dinarjev. Medtem ko moški svojo svečano obleko lahko še kdaj obleče, obleži ženska obleka v omari. S četrtino manjšimi stroški se lahko ženin in nevesta opravita v butiku pa še jamstvo imata, da bosta dobro oblečena. Modni kreatorji znajo prav svetovati, medtem ko je vprašanje, če vsak izbere tisto, kar mu pristaja, ne glede na to, če je drago plačal. Ne gre pa samo za poroke. Novoletni ples je en tak primer, ki zahteva v svečanem okolju primerno žensko obleko. Ali se izplača zanjo odšteti 3.000 dinarjev, če vemo, da gremo v tej sezoni samo za Silvestrovo na ples? In ali ni taka izposojevalnica kot nalašč za maturantke oziroma njihove starše? Zdaj imajo nekateri na valetah dragocene obleke iz tujine, drugi pa skromne, ukrojene od vaških šivilj. Butik za izposojanje bo pomagal tudi do odprave takih razlik. Obleke n^i posodo z drugačnimi dodatki, malce drugače ob. r jor ■> ne bo nihče spoznal, da jo je prejšnji mesec no/h maturantka v Mariboru. Ali pa si Ljubljančan' 3 vzame na posodo svetlečo se večerno oblek<_ a novoletno noč v Opatiji: bo tam kdo vedel, da jo je že imela Novomeščanka na plesu na Otočcu? Samo predsodke moramo odmisliti, pa nam bo ljubljanski butik čedalje bolj všeč. RIA BAČER Nazdravljali smo Veri Nikolič pa Djurdjici Bjedov, Mateju Parlovu, Lucianu Sušnju in še komu, ki se je osamljen povzpel v evropski ali svetovni športni vrh. Toda vsaka slava počasi zatone, ostale so praznine, ki jih skušamo sedaj bolj ali manj uspešno zapolniti. Danes nazdravljamo novopečenemu asu snežnih strmin Bojanu Križaju. Po tistem presenetljivem tretjem mestu med elito svetovnih slalomistov v Madonni di Campiglio zahtevamo od mladega Tržičana nove podvige. Morda celo medaljo na bližnjem svetovnem prvenstvu v Garmischu. Zakaj pa ne? Bojan bi si jo zaslužil enako kot Bjedova, Parlov, Sušanj. Njen sijaj, pa naj si bo zlata, srebrna ali bronsta, bi bil tudi 20-krat močnejši od tistega na prsih Klammerja, Heideggerja, Thoenija, Grossa. Da ni v tej trditvi prav nobenega pretiravanja, bodo pokazale naslednje vrstice. Začne se seveda pri denarju. Največji letni proračun naše smučarske reprezentance (moške in ženske) ni nič večji kot dva milijona dinarjev. Vprašanje seveda, če bodo ta znesek dobili v celoti. Da pa se ne bi komu od te „bajeslovne" vsote zvrtelo v glavi, povejmo, da ima na primer nogometni drugoligaš Ruc|ar iz Velenja kar dvakrat večji proračun, da ne govorimo o denarcih, ki jih imajo na razpolago nekatere smučarske velesile. Avstrijci porabijo za smučarijo na leto 15 milijonov šilingov, Italijani ali Švicarji pa imajo za letošnjo smučarsko sezono 20-krat več denarja kot jugoslovanska ekipa. Temu ob rob še, da imajo naši severni sosedje vseskozi na razpolago 18 do 20 alpskih trenerjev, osem administra-torejv pa 28 avtomobilov. Pravi športni center! In takšnim ogromnim smučarskim aparatom ob bok smo se letos postavili še Jugoslovani. Pa ne z denarjem, s tretjim mestom Bojana Križaja v Madonni di Campiglio! Zvezni trener naših smučarjev Tone Vogrinec pravi: „Se na um mi ne pride, da bi se primerjali s svetovnimi smučarskimi velesilami. Toda tako kot smo delali do sedaj, v prihodnje ne bo šlo več. Boljše razmere in organiziranost smučarskega ali športa nasploh bi lahko prinesle še marsikaj, vsaj to, da bi imeli v reprezentanci tri ali štiri smučarje, ki bi se kdaj pa kdaj uvrstili tudi med prvo deseterico. Manjše ekipe imajo namreč tudi svoje prednosti, v njih se lahko bolj posvetiš vsakemu tekmovalcu, ga „dodelaš", medtem ko, recimo, v avstrijski reprezentanci asom spodleti samo nekajkrat — in že jih zbrišejo s seznama najboljših. Na njihovo mesto čaka desetine novih, mlajših, ambicioznejših, včasih tudi takih z boljšimi zvezami. Selekcionizem je dvorezen nož." Naše smučarsko spremstvo je zares skromno. Tone je hkrati trener, šofer, blagajnik, postavlja-lec kolov na treningih in kdo bi vedel, kaj vse še v reprezentanci. V edino pomoč sta mu pomočnik Danilo Vodovnik in Elanov serviser Franc Bukovec. Toda če odnosa do naših najboljših smučarjev niso spremenili tisti, ki so za to odgovorni, so to storile nekatere smučarske velesile. Medtem ko smo veljali poprej zgolj za ..spremljevalce" tekmovanj^e po zadnjih Križajevih uspehih naš ugled narasel. Toneta vabijo sedaj na najrazličnejše sestanke, kamor prej ni imel vstopa, zmeraj ga vtaknejo v kakšno komisijo ali med sodnike. In ne nazadnje: takšni uspehi utegnejo nemalo pripomoči tudi pri kandidaturi Sarajeva za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1984. Verjetno se vsi tega niti ne zavedajo. Končc koncev pa so olimpijske igre (zimske) neprimerno cenejše od organiziranja mediteranskih iger. Srečen je, a miren. Tako kot njegov trener Tone Vogrinec, ki je, za razliko od treh let nazaj, ko je ob Bojanovem naslovu evropskega prvaka v slalamu v smučarski obleki skočil v vodnjak, le dejal: „Nisem presenečen. Bojan zna še bolje. Šele ko bo stopil tudi na najvišjo stopnico zmagovalnega odra, bom resnično vesel. Sicer pa zakaj ne bi povedal, da na tihem upam na medaljo z bližnjega svetovnega prvenstva v Garmischu. Če bo šlo vse po sreči, seveda." Bojan Križaj je po uspehu v Madonni di Campiglio dokazal, da je dozorel v vrhunskega smučarja. Postal je samozavesten, trema, ki mu je v lanski sezoni odvzela nekaj dobrih rezultatov, izginja. Taktika njegove vožnje je že vnaprej znana: voziti mora na vse ali nič. Le nekje ob progi stoji Tone Vogrinec, ki mu po voki-tokiju sporoča pomembnejše podatke o progi, opozarja ga na pasti. Vse ostalo je Bojanovo delo. In letos ga je opravil brez napake. Ob vsem tem nam bo že sila preprost račun povedal, po čem je bilo tretje mesto Bojana Križaja in po čem šesto Radicija, deseto Grossa ali trinajsto Thoenija. Preveč sta s Tonetom Vogrincem naredila, da bi tudi ta in prav gotovo še kakšen uspeh ostal osamljen v svetovnem športu. Ostaja pa vprašanje, kaj smo naredili mi, da po koncu Križajeve kariere (resda se je šele začela) v našem smučanju ne bo ostala takšna praznina, kot je v atletiki po odhodu Nikoličeve ali Sušnja, v plavanju po odhodu Bjedove, v boksu po prestopu Parlova med profesionalce? Če je odgovor tale naš zapis, potem bore malo. Ali skoraj nič! BOJAN BUDJA BELI GLADIATORJI PRVI KRIK Soba je do vrha obložena s keramičnimi ploščicami, ki sijejo skoraj kovinsko. Velikanska se zdi, strop kar izginja. Sredi stoji visoka postelja, vendar je nekam majhna v prostoru. Na postelji leži ženska, pravzaprav je edino, kar opaziš, samo droben, poten obrazek. Vse drugo je trebuh. Ogromen, kot buča zrel trebuh. Pokrit z belo rjuho. Iz stekleničke na podstavku teče v ožilje po drobni cevki tekočina. Vprašam z očmi, babica se mi nasmehne: ..Glukoza, zdaj se bo začelo." Popadek! Telo strese krč, pridušen krik. Zdravnik prime porodnico za roko. Nežno kot otroka. „Dajmo, pritisnite, zdaj morate sodelovati!" Popadek je kratek. Žfenskini lasje so prepoteni kot mokra brisača. „Zdaj pa dihajte, globoko dihajte!" Sugestiven zdravnikov glas seže do zmučenega telesa, ki čaka na nov krč. Nosnice se razpro, zrak kar piska. Nekaj (navideznih minut miru in že se telo vzpne v novem krču. Močnejši je od predhodnega in tudi krik je močnejši. Zareže kot nož. ..Pritisnite, pritisnite, kako smo se vendar dogovorili. Zdaj je najbolj važno. Še malo, rodili boste! Zdi se, kot da ženska, ki jo je en sam krik in trebuh, sploh ne sliši. Ozrem se, česa bi se oprijel. Pa ni ničesar. Vse je predaleč. Popadek preneha. Spet dihanje, globoko dihanje. Kar fizično čutiš, kako se pljuča polnijo. Kot črpalka. Zdravnikovo in babičino prigovarjanje. Dva ponovna popadka. Zdi se, da smo bliže temu svetu. Med sluzom in krvjo se pokaže glavica. Vsaj zdi se mi tako, ničesar namreč ne razločim, srce mi razbija kot boben. Bo že enkrat vsega konec, ali pa se bo bleščeči tlak postavil pokonci? Ženska med dihanjem počiva. Nov krč. Tokrat bo zadnji. Zdravnik je pri glavici, zdaj vidim, da je to res glavica, babica ravna z razkrečenimi nogami. Kri in sluz. Telo zmore poslednji napor. Zobje so stisnjeni, zdi se mi, da se bo materina čeljust od silnega napora sesula kot kristalni kozarec. Glavica je zunaj. Razločim nosek in oči, laske. Smo že do ramen. Najprej ena, nato druga rokica. Do popka smo že. Potem se zgodi. Masten tlesk, v katerem je nekaj ganljivega, izrinjeno telesce ostane na zdravnikovih rokah. Kot majhna, spolzka mumija. Na oni, drugi svet ga vrže samo še popkovina. Podobna astronavtski dihalni cevi. Ali pa potapljaški. Kdo bi vedel, še danes ne vem, oči so uprte v bitjece na zdravnikovih rokah. Zdi se mi tako krhko, da skoraj zavpijem, naj vendar gledajo, kaj delajo. Otroček s trebuščkom zajaha zdravnikovo dlan. Rokice in glava visita navzdol na eni strani, ritka in nogice na drugi. Zdaj opazim, da je fantiček. Zdravnik in babica imata nekaj opraviti okoli popkovine, jaz pa ne morem premakniti oči od tega čudeža življenja. Se ves vijoličast je ta mali razbojnik, ki je zadal toliko strahu, pomešanega z upom. Babica mu izpihuje porodno tekočino in sluz, ki ju je vdihnil, ta mali možiček, na največjem potovanju v svojem življenju. Sekunde tečejo. Podobne so minutam. Telesce se krčevito strese, prsni košek se zgane, drobna usteča se odprejo. Oglasi se krik. Prvi krik. Ni glasnejši od mijavka drobne muce, zveni pa tako zahtevno, kot bi zarjovel lev. Prišel sem, tu sem! Stene se vrtijo okoli mene. Tokrat od sreče. Skoraj pozabim na mamico, zdaj ji že lahko rečem mamica. Pa ni vzroka za bojazen, oba sta v dobrih rokah. Fantiček in mati, ki ji nikoli ne bom vedel imena in priimka. Nočem. Samo čudež rojstva sem prišel gledat. Pred mamico je še eno opravilo. Tudi posteljica mora ven. T o gre laže, veliko laže. Medtem pa se mali čmrlj že precej osamosvoji* Lepo so ga obrisali, ga zavili v pleničke. Samo nosek mu kuka ven, nosek, ki dobiva pravo, rožnato barvo. Mamica pride k sebi. Zdi se mi, da prej sploh ni slišala, kako ji je zdravnik rekel, da je fantek. Čeprav je pokimala. Zdaj pa je to nasmeh matere, ki v upu in strahu zastavlja najbrž največkrat na tem svetu izrečeno vprašanje: „Ali ima vse, je vse v redu? " Da, vse ima: dve drobni, zdaj že rdeči peščici-Jezno sta stisnjeni. Tu sta dve nožiči, s katerima že pobrca, dva uhlja, ki sta zdaj še nekoliko stisnjena h glavici, dve očesci, omamljeni od prvega slepega pogleda v svet. Res je, prav vse ima. Ne vem zakaj, zdi se mi podoben ovčki. Ste že kdaj videli ovčko, kako se polna moči odriva na vse štiri nožiče? Jekleno se bleščeče keramične ploščice porodne sobe so se umirile. Pa jih ne vidim. Hočem ven, nočem več motiti. Tipam za vrati pa jih ne najdem. Šele tedaj opazim, da jokam kot otrok. Zdravnik in babica se obrneta stran, da ne bi videla mokrote v očeh. Pa kaj, saj jokam od veselja. MARJAN BAUER • Kolektivu novomeške porodnišnice se zahvaljujem, ker mi je ljubeznivo in potrpežljivo omogočil napisati teh nekaj vrst, ki sem jih imenoval „Prvi krik". MICKINO PASJE ŽIVLJENJE slepemu Andriču. Micka je samo prizanesljivo požugala s prstom nepridipravu, slepi Andrič pa se je moral spet sprijazniti z dejstvom, da je veliko lepše živeti v pisani druščini med domačimi, kot pa s polno torbo kruha med tujimi ljudmi. Če je Micka slabe volje, so tudi njene živali čemerne, preplašene in popadljive. Kakor volkovi — pravijo kmetje iz Novih sel pri Kočevju. Psi se zapodijo po vasi in davijo kokoši. Včasih pa je nenavadna družina veselo razpoložena in ni je stvari, ki bi jih spravila od doma. Takrat se ve... Micka je dobila penzijo za pokojnim možem. Tisti dan se peče potica, kuhajo štruklji ali kakšna druga poslastica. Slepi Andrič prileze iz svojega nadstropja nad kozjim hlevom in dobi steklenico piva. Micka pa si okoli glave zaveže pisano ruto, zakuri zarjaveli in dotrajani štedilnik, da se kadi skozi okenca in vrata in prinese dim do vasi. Ali pa ga odnese v gozd, da se srečnega vonja naveselijo tudi divje živali. „Uboge revice," pravi Micka. Včasih stopi na Kakor na kateri od Brueglovih slik, so se na novo spočeti zažrli v zimsko jutro; sestradani, veseli prebivalci, gnani od lakote in pobegle toplote. . Vse živali so stale na kupu ko uročene. Micka pa je blagoslavljala svojih šestnajt psov, petindvajset kokoši, pet mačk in pet koz. Stala je tako pred svojo leseno bajto, z bolno nogo, zavito v nekakšno cunjo, klicala poime-nično svojo družino in z natančno odmerjenostjo delila obrok za tisti dan. Vsak član družine je dobil košček kruha, potem pa je lahko zdirjal po bregu ali se skril v bližnje grmovje. Psi so se ko obsedeni zaganjali v jeznega kozla, v vreščeče kokoši, le mački so se potuhnili na visoki, na pol prepereli gredi in se z varne razdalje pripravljali na morebitni spopad. Tako je iz dneva v dan. Tistega dneva je nepoboljšljivi pasji otrok, kakor ga ljubkovalno kliče Micka, spet izkoristil priliko prevelike radodarnosti svoje gospodarice in ji iz naročja odnesel poslednji grižljaj kruha, namenjen njej in pa skalo pred svojo kočo in kliče v gozd. Toda gozdne živali je ne razumejo. V sobici, ne večji od 3 krat 3 metre, s posteljo, založeno z vsemogočimi rečmi, na goli zemlji — živi s svojo veliko pasjo in kurjo družino. In ko jo vprašam, kako se vsi lahko gnetejo v tako majhnem prostoru, pravi, da je za njene otroke dovolj prostora, drugi pa tako nimajo vstopa. Velika psica Čuvarka, mati večine njenih „otrok", bi raztrgala vsakogar, ki bi se nepoklican približal. Micka se pokriva s psi, pravijo zlobni jeziki. Toda Micka se v resnici pokriva s psi. Njihova živa volčja toplota jo greje, varuje in ji daje smisel življenja. V nepreglednih kočevskih gozdovih, kamor se včasih zazre s svojega griča, prisluškuje krdelu nevidnih volkov — svojih zaveznikov. Ljudje pravijo: „Nekega dne bodo vsi ti psi podivjali. Raztrgali bodo Micko, potem pa bodo napadli vas. Natihoma kujejo zaroto in jo strašijo — ali pse stran ali pa pokojnino! Včasih je že na tem, da razpošlje svoje pse naokoli; ko pa je zadnjič lepi Tiger, kakor imenu- je enega svojih ljubljencev, pridirjal čez drn in strn z odtrgano verigo novega gospodarja, ni mogla zadržati solz. „Ta pankrt, ta moj pankrt — verigo je strgal, pa še kost je prinesel mimogrede, pa naj še kdo reče, da me nima rad." Toda vse te živali... (slepi Andrič je že umrl. Našli so ga obržtega od podgan nad kozjim hlevom) in Micka trpijo v resnici veliko revščino. Človeka pretrese, ko vidi lačno krdelo in od bolezni ter mraza strtega človeka. Vse socialne in druge službe so omagale pred vrati, pred trumo psov in pred razjarjeno Micko, ki ima svoje življenje in hoče s svojim življenjem tudi zaščititi vse člane svoje družine. Resnica pa mora biti najbrž tudi v nas. Ne z grožnjami in brezbrižjem, s človeškim odnosom do sočloveka je potrebno reševati, razumeti in pomagati tudi Micki in njenim psom. Psom po pasjih postavah, človeku pa po človeških. LADISLAV LESAR ZRNO ZLATA Evropejcev; pred uro, ko se daleč v puščavi rodi jutro, ne spraviš iz varnega objema domačega ognjišča nobenega domačina: bojijo se duhov, nenaravnih glasov, ki jih spuščajo hijene; domačini molijo trikrat na dan, tudi po dve uri hkrati (od 12. do 14. ure); od 21. septembra do konca oktobra spoštujejo post. Takrat od 4. ure zjutraj do 19. ne smejo zaužiti niti koščka kruha. Zato vstanejo ob treh zjutraj, se najedo, vendar jim zaužita hrana ne da dovolj moči, da bi lahko normalno delali. Iran je tudi dežela nasprotij: skromni muslimani, razsipni Armenci, ki so v glavnem trgovci. V armenski četrti je tako kot na Kranjskem: alkohol, pesem. Pa še čudoviti hoteli z vratarji, ki jih prvič lahko zamenjaš za generale, in v katerih ni prostora za tiste, ki nimajo kravate ali vsaj angleškega naglasa. Daleč je Isfahan. Najprej moraš v Ljubljano, nato z letalom do Bejruta, čaka te še naporna vožnja do Teherana in nato še z avtobusom do 800 km oddaljenega Isfahana. Od prvega delovišča v puščavi je Isfahan oddaljen še nekaj sto kilometrov in nato prideš v drug svet. In čeravno je pot dolga, bi jo Janez Starc rad še kdaj opravil. Zakaj kdor dobro spozna deželo, ki je pred petimi leti praznovala 2500 letnico, kjer je kaplja vode ponekje več vredna od zrna zlata, ni potrebno, da je Janez Starc, da bi domače nebo za nekaj časa rad zamenjal za isfahanskega. JANEZ PEZELJ PRI KORENETOVIH SO TROJČKI V RODU V noči na 10. julij_ 1964 je 38-letna Jožefa Korene iz Segonij nad Škocjanom rodila Petra in Pavla in Anico. Ze tri leta predtem v novomeški porodnišnici ni bilo tako obilnega srečnega dogodka. A sreča ni zaman opoteča, tokrat je bil v njej ogromen kanec nesrečnosti, kajti mati Jožefa in oče Lojze si nista želela hkrati toliko otrok iz preprostega razloga: še sama sta se komaj preživljala na skopem kosu zemlje. „Segonje. Hiša št. 5, domačija Korenetovih, je na vrhu vasi, na hribu, kamor se pride po stezi skozi gozd. Majhna, s slamo krita hiša je deloma lesena, deloma zidana. V lesenem koncu imajo staro ropotijo, v zidanem pa prebivajo. V majhni sobi je postelja, omara, klopi, miza in kmečka peč. Vse je silno majhno in skromno, a presenetljivo čisto." Tako je bilo 6. avgusta 1964 v Dolenjskem listu opisana domačija, kamor naj bi se kmalu vrnila mati s tremi otroki. Če bi ostalo le pri tistem, kar sta imela z možem, bi vsem trda predla. Kot že dostikrat poprej se je tudi tokrat pokazalo, da sebičnost ljudi zlahka premaga resnična življenjska stiska; ta pa je grozila tudi trem nebogljenim otrokom. Na pobudo Dolenjskega lista se je zače- lo zbiranje pomoči za Korenetove trojčke. Odzivnost je bila domala brez primere: ljudje iz vse Dolenjske in številnih koncev Slovenije pa tudi iz tujine so pošiljali prispevke bodisi v denarju ali blagu. Pomoč je bila kmalu tolikšna, da je bila najhujša stiska premagana. Korenetovi so prebili dolgo zimo in na pomlad sta se starša še bolj zavzeto spoprijela z malo zemlje; skromno, a z veliko ljubezni sta hranila številna lačna usta. Leta so tekla, trojčki rasli, Korenetova domačija pa je še naprej ostajala bolj podobna staji ko hiši. Najhuje je bilo pozimi, ko je mrzel veter našel vsako špranjo in sneg grozil, da bo podrl betežno slamnato streho. Naj nikogar ne moti, ker tolikokrat omenjamo Dolenjski list. Ne gre za nikakršno hvalo, ampak za omenjanje dejstva, da je list storil, kar je bil dolžan storiti. S pisanjem, ki lahko potrka na vest ljudi, se je zavzemal za odpravljanje revščine. In v letu 1968 tako trkanje spet ni bilo zaman. Ljudje in delovne organizacije z vseh koncev Dolenjske Kadar so noči nemirne od petja cvrčkov, ko se na žametno modrem nebu prižigajo svetle zvezde in ima človek nekoliko več časa zase, se Metličan Janez Starc nehote spomni na iranski Isfahan, na otroški živžav okoli vodnjaka v kakšni puščavski vasi, na klepetave karigarje (dninarje), na nekaj več kot 360 dni, ki jih je preživel v dalnjem Iranu. Takrat se v njem prebudi skriti popotnik, skušnjave — nemirni gostje, ki so Belokranjca pred tremi leti pripeljale v državo v jugozahodni Aziji. Bilo je tisoč tristo triinpetdesetega (po iranskem koledarju), ko je Janezu neki ljubljanski znanec omenil, da gre v Iran. Pristavil je, da .doli' potrebuje še nekaj strokovnjakov za hidrološke raziskave. V Janezu je zaplato, kot bi vrgel v miren tolmun kamen. Pa ne morebiti zavoljo dobrega zaslužka; že od nekdaj si je namreč želel na jug, še dlje od krajev, kjer žarijo pomaranče. Zakaj spoznal je domala vso Evropo, vedno pa ga je zanimala dežela, kjer je svoje dni vladal Kir pa mogočni Darej. Žlel je spoznati kraje, ki se prav ta čas skoraj neverjetno hitro razvijajo. In on, Metličan, naj bi Iranu s svojim znanjem in tovariši pomagal pri razvoju. Kajti država ima zaradi nafte bržkone več zlata kot vode. Lepi so spomini na dni, ko so s karigarji odhajali na teren. Ravnali so se po naseljih, ki so navadno med seboj močno oddaljena, tudi po nekaj sto kilometrov. In med zaselki, zgrajenimi iz gline, ni žive duše, zato ker ni vode. Okoli vodnjakov, teh iranskih virov življenja, so ponavadi nanizane hiše. So kot stražarji, ki budno čuvajo vsebino vodnjakov, ki je nemalokrat, ker jo je tako preklicano malo, dragocenejša od krvi. Raziskovalne skupine, v kakršni je delal tudi Janez Starc, so postavljale tabore ponavadi streljaj od vasi. Zakaj hiše so pomenile, da imajo v svojem varnem gnezdu vodnjak, ta pa je pričal, da je v bližini tudi voda. Toda golo, od vetra razčesano in od sonca izsušeno peščeno polje je večkrat razočaralo. Tudi v globinah 400 do 500 metrov dostikrat ni bilo vode. Zato se raziskovalci niso mogli načuditi, kako so potomci Kirovih vojakov našli vodo v zemlji, ki jo sedaj strokovnjaki .slikajo' z radio žarki, elektro valovi in podobnimi pripomočki, pa naletijo večkrat na zelo majhna jezerca. Vendar navzlic temu dosegajo ekspedicije lepe rezultate. V posebne beležke so jugoslovanski, angleški, francoski in drugi strokovnjaki vrisali nič koliko mest, kjer leži voda, s pomočjo katere bodo v Iranu prav kmalu poskrbeli za zelo revno poljedelstvo. Kadarkoli je raziskovalna skupina prišla v vas, je bila prva pot vodje skupine k domačinom. Medtem ko se je šef pogajal za delovno silo, so goste obkrožili, kot bi jih povsod po svetu, radovedni otroci. Kdaj pa kdaj je pristopilo še mlajše dekle, koga drugega pa skoraj ni bilo videti, zlasti ne deklet in žena. Te imajo zakrite obraze, in človek nikoli ne ve, ali je pred njim starka ali mladenka. Šele ko se ženska obrne in začne hoditi, lahko bistro oko po petah ugotovi, približno seveda, koliko let šteje sramežljiva Iranka. In ko se raziskovalci že spoprijateljijo z malimi domačini, se vrne pogajalec s karigarji. Ti namreč opravljajo težaška dela. Res, da imajo v Iranu že precej kvalificiranih ljudi, vendar so ti prepričani, da zanje ni lopata. Pa tisti, ki dobro pozna domačine, ve, da je vzrok, da se kvalificirani branijo fizičnega dela, drugje. Če bi namreč sami kopali jarke, bi domačini ostali brez zaslužka. Čudno razkošen je Iran, pravi Starc: morilsko podnebje v puščavah na nadmorski višini 1200 do 1400 m je pregnalo iz strašljivih samot veliko in še od kod so družno pomagali, da so jeseni istega leta Korenetovi trojčki, ki so medtem dobili še sestro Angelo, prišli do varnega zavetja doma pod trdno streho. DL 18. avgusta 1968: „Staro hišo so žedotal podrli. Družina se je tačas preselila na skedenj, kuhinjo in jedilnico pa si je uredila kar na pro- smo prikimali čilemu Jordanovemu stricu in ga vprašali: ,Kaj pa vi? ' .Precej pridem, samo hlače preoblečem!" Gor! K obnovljeni domačiji Korenetovih na vrhu hriba. V isti številki DL: ..Hiša pomita, da se je kar svetila, okrog nje lepo pometeno ... Čeprav hiša še zmeraj ni ometana in tudi še marsikaj drugega čaka pridnega gospodarja okrog nje, bodo Korenetovi to zimo vendarle pod trdno streho in na toplem, saj v hiši spet kraljuje široka kmečka peč." Odtistihmal se je že marsikaj spremenilo. Mati in oče sta dokupila nekaj zemlje, skupaj z gozdom je je zdaj za tri hektare. Iz doline so na vrt pred hišo prestavili še dobro ohranjen skedenj, iz starega so zgradili nov hlev, ki čaka še na dozidavo kleti in svinjske kuhinje. Trenutno sta v hlevu dve kravi, v svinjaku pa trije prašiči in devet pujskov, ki jih bodo kmalu peljali na semenj. Korenetovi trojčki, ki imajo sestro in brata, so že veliki. Anica je v sedmem^ Peter in Pavel pa v šestem razredu. Do šole v Škocjanu imajo uro hoda v eno smer in učenje bi jim šlo gotovo še bolj od rok, ko bi ne morali dan za dnem pomagati staršem pri vzreji živine, na polju ali v gozdu, ko je čas za to, pa tudi pri nabiranju gob, borovnic, kostanja in še kakšnega daru narave, ki prinese denar v hišo. Sploh pa Korenetovi uspešno gojijo kumare za kooperanta, škocjansko KZ. Trojčki zaenkrat še ne vedo, kam bodo šli po osnovni šoli. Anica ima veliko veselje do kmetovanja, fanta pa pogosto govorita o vožnji tovornih avtomobilov. K njim na hrib se še niso pritihotapile megle pokvarjenosti, naj gre za zrak ali razsipništvoi Pri njih je doma skromnost; kaj se dogaja okoli n|ih, o tem jih obveščata radio in Dolenjski list. Ce le ni preveč učenja in nalog za šolo, ob dolgih zimskih večerih radi igrajo šah ali pa berejo zanimive knjige. Čas trinajstih let in še malo več je bil za Korenetove poln skrbi, kako preživeti. Starša danes pravita, da bi že zdavnaj obupala, če ne bi bilo toliko znanih in neznanih ljudi širokih src in odprtih rok, ki so jim pomagali, da so prebrodili najtežje. Solidarnost torej v tej družbi res ni prazna beseda, tako polna je, čisto drugačna je kot leta 1925, ko se je rodil oče Korenetovih trojčkov. Tudi on je prišel na svet kot eden od treh otrok hkrati. Prvo deklico je mati rodila v hlevu, kjer je molzla kravo, drugo v veži, do koder se je stežka priplazila in šele Lojza v postelji. O tem so pisali takratni časniki in od kraljevskih krogov v Beogradu do škocjanske občine je prišlo za trojčke 500 dinarjev pomoči. Tedaj je bilo to veliko denarja. Veliko, toda ne za Korenetove, kajti z občine so k njim na segonjski hrib poslali samo 25 kilogramov pokvarjenega koruznega zdroba, ki ga še prašiči niso marali. DRAGO RUSTJA stem." Pionirjevi delavci so v nekaj tednih zgradi- li hišo družini, ki si jo brez pomoči dobrosrčnih ljudi sama nikoli ne bi mogla. DL 3. oktobra istega leta: „lz lesene bajtice, čepeče na bregu pod težko brajdo izabele, je pokukal do pasu gol možakar s košatimi belimi brki in pozdravil: ,Bog daj! Greste gor?' .Seveda,' iSiEiHiptiiSpi pet minut predpolnocio Nameravali ste novoletno noč prebiti doma, pa so vas prijatelji zadnji hip povabili v svoj krog. Da bo več ljudi skupaj, da bo bolj veselo in da boste imeli s kom trkniti, ko bo odbilo polnoč. Povabilo vas mika, vendar se vam zdi, da morate odkloniti, ker „enostavno nimam kaj obleči". Ravno te besede moški najbolj neradi slišijo, zato pride večkrat do prepirčka s partnerjem samo zavoljo obleke. Tak izgovor bi res lahko mački obesili na rep, ker si vsaka lahko v zadnjem dnevu brez večjih stroškov poskrbi za primerno obleko. Črno ali temnejše krilo ima gotovo vsaka v omari. Če je krilo dolgo, toliko bolje. K dolgemu krilu oblečete tanek puli, za okras pa nataknete okrog vratu nekaj ogrlic in lahko še verižico zraven. Obute ste lahko v škornje z višjo peto ali v nizke čevlje ali pa v sandale. Če imate v omari staro enobarvno bluzo, bo prišla kar prav. Svečani ton ji dodate z večjo rožo, pripeto na ovratnik. V zadnjem hipu lahko tudi rokave odrežete, če vam niso všeč. Mordfl pa imate v naftalinu letno dvodelno svileno obleko? Gornji del oblečete čez temno enobarvno krilo. Potrebujete le pas v barvi krila in nekaj nakita. I mate morda enobarvno obleko z dolgimi rokavi? Pri-šijte ji bel ovratnik, iz dobrega metra žametastega traku v barvi čevljev pa naredite pas z malo večjo pentljo. Imate vzorčasto obleko iz diolena ali jerseya? K živim barvam take obleke obujete temne čevlje in nadenete nekaj vrst barvno ustreznih cenenih ogrlic. Nešteto možnosti je, da z nekaj novimi zamislimi uporabite staro garderobo. Posebno še, če upoštevate zelo modne dodatke, kot so rutice in šali, o katerih tokrat sploh nismo rekli besede. R. BAČER kilam princes krofi moke, 5 jajc, vaniljev sladkor in stepeno smetano. Margarino, vodo in sol zavremo, dodamo v vrelo maso moko in neprestano mešamo 2 do 3 minute, da se zgosti. Odstavimo in počasi dodajamo cela jajca. Ponovno mešamo, da postane masa gladka. Potem s kuhinjsko žlico oblikujemo kupčke in jih polagamo na namaščen in pomokans pekač. Pečemo v segreti pečici pri temperaturi 150 do 170 stopinj. Posebej zavremo mleko in 30 dkg sladkorja, medtem pa mešamo malo mleka in rumenjake 5 jajc. Zavreto mleko vlijemo v to maso, kuhamo, da spet zavre. Iz beljakov in 15 dkg sladkorja naredimo sneg, ga vmešamo v še vročo maso. Princes krofke prerežemo čez pol, jih nadevamo s kremo, na vrh kreme pa damo še stepeno smetano in pokrijemo z drugo polovico pokrovčka." ropotarnica O KNJIGAH — Hitrost je potrebna, ko se lovijo bolhe, ne pa, ko se pišejo knjige. M! H A! L ŠOLOHOV — Tudi najslabša knjiga ima dobro stran — zadnjo. JOHN OSBORNE O MOŠKIH — Si zamišljate, kako je moral uživati Adam, ko je izgovarjal besede, ki jih ni pred njim rekel še nihče? MARK TVVAIN Sivolas moški je kot streha, pokrita s snegom. To pa seveda ne pomeni, da v ognjišču ne gori ogenj. MAURICE CHEVALIER — Moški, ki ljubi, pozabi sam nase. Ženska, ki ljubi, pozabi na druge ženske. DAPHNE DU MAURIER O STALIŠČIH — Namestnik je človek, ki vsako jutro vpraša, kako se počuti njegov šef, in je razočaran, ko zve, da je odlično spal. CHARLES DE GAULLE — Ni potrebno vedno zastopati isto stališče, človek se lahko namreč tudi spametuje. KONRAD ADENAUER VUJADIN SOMBORAC JUGOSLAVIJA Kilavec ali kilovnik je neznatno (dveletno 5 do 15 cm visoko) zelišče z vejnatimi stebelci, na katerih sede celoro-bi, podolgovati suličasti ali jajčasti listi. Drobni rumeno-zeleni cveti so združeni v neznatnih šopkih, iz plodnice pa se razvije enosemenska rožka. Rastlina cvete od junija do oktobra, raste po peščenih njivah, logih, ob potih in ob- režjih, ugajajo pa ji tudi apnena in ilovnata tla. Nabiramo vso rastlino v času cvetenja. Saponin, ki je v vsej rastlini, pospešuje izločanje seča in delovanje žlez, kilovnik pa ima v sebi tudi nekaj alkaloida, čreslovine in hlapnega olja. Uporabo kilovnika zelo priporočajo pri boleznih ledvic in mehurja, bodisi pri katarju vnetju in kamnih, kakor pri vodenici in jetiki. Kot zdravi- lo pripravimo čaj (5 do 10 gr ali 2 veliki žlici rastilne na pol j litra vode), ki ga dajemo bolniku po eno do dve skodelici na dan. Zunanje uporabimo čaj za izpiranje ran. Lahko pa tudi svežo, zmečkano rastlino damo na rane. Namesto običajnih potic ali pa zraven njih bodo sladkosnede družine rade jedle princes krofke, ker so odličnega okusa in niso dragi. Kot je povedala Olga Coer, kvalificirana slaščičarka iz novomeške restavracije Na trgu, potrebujemo naslednje sestavine: „25 dkg margarine, 2,5 del vode, 25 dkg moke, ščepec soli in 7 celih jajc. Za nadev pa vzamemo 1 I mleka, 20 in še 15 dkg sladkorja, 20 dkg brez besed knjige IGRE SVETA Z več ko tridesetimi napisanimi dramami se Ivan Mrak uvršča med najbolj plodne slovenske dramatike, usoda njegovega dramskega dela pa je prej ko slej najbolj čudna na Slovencem. Približno dve tretjini dram je bilo objavljenih v knjigah ali revialnem tisku, toda ^ malokatera od njih je bila uPrizorjena. Mnoge, ki so poživele odrsko izvedbo, pa njso ne prej ne potlej izšle v tiskani obliki. Čas opravlja svoje in tako knjižne izdaje Mrakovih dram niso več posebne redkosti. Zadnji tovrstni dogodek je izid knjige „lgre sveta" (pri Mladinski knjigi), v kateri je objavljenih sedem Mrakovih t. i. -himničnih tragedij", ki so nastale v petdesetih letih. IVAN MRAK „Chrysippos" je pripoved o sPopadu med antičnim kraljem Lajem in njegovim sinom Oidipom; „Herodes Magnus" govori o morilcu betlehemskih novorojenčkov; „Proces" je trilogija o treh, iz Biblije povzetih osebah: Judu iz Kariota, »velikem duhovniku" Kajfi in Prokuratorju Ponciju Pilatu. Od tokrat objavljenih Mrakovih dram je bila doslej uprizorjena le „Marija Tudor", knjigo pa Vključuje tragedija o predsmrtnem boju nemškega književnika ^einricha von Kleista. Mrakove drame je izbral, ,°Pravil jezikovno redakcijo in lini spremno besedo napisal Josip Vidmar, ki ugotavlja, da dramatik „pri vsem svojem obsežnem delu ni doživel pravih odrskih izkušenj,... ravno tako pa tudi ne resne literarne kritike... To je čudna in jneprijazna usoda, ki pa le ne niore vzeti njegovemu delu svojevrstne zanimivosti, pa tudi ne Pričevanja o živem ... in junaš- 1 kem duhu tega bizarnega pisca, samohodca in razumnika". postelja z baldahinom Roman „Postelja z baldahinom" češkega pisatelja Karla Hoube je v prevodu Zdenke Škerlj-Jermanove izdala Državna založba Slovenije. Delo po literarni plati ni nič izjemnega, je pa izredno zanimivo zato, ker nazorno prikazuje češko stvarnost pozno jeseni 1968, torej v času neposredno po sovjetskem vmešavanju. Houba, ki je v zadnjih letih izdal vrsto uspelih novelističnih zbirk, je za osrednjo osebnost pripovedi izbral bivšega časnikarja in umetnostnega kritika Pavla Daneša. Slednji pozno v noč čaka telefonski klic z Dunaja, od koder ga končno le pokliče žena Helena, gledališka in filmska kritičarka, ki je strahopetno pobegnila čez mejo pred sovjetskimi tanki. To je samo okvir dogajanja, kajti težišče romana predstavlja Pavlovo razmišljanje o zavoženosti ‘svojega življenja. Med mrzličnim čakanjem se ozira na predvojni čas, sploh pa na obdobje po vojni, ko se je izkazala njegova nenadarjenost za karkoli. Povleče se vase, pogosto klone celo pred malenkostnimi ovirami, kijih predenj postavlja spreminjajoča se resničnost, in docela odpove tudi kot mož. Zato sta zadnji besedi, ki ju sredi noči sliši od žene: „Ločitev, Pavel." Letos umrlega nemškega pisatelja Hansa Habeja roman „Palazzo" je v prevodu Branka Avsenaka izšel pri založbi Obzorja, ki je doslej izdala že precej njegovih knjig, med njimi „Če jih tisoč pade", „V imenu hudiča", ..llona", za prihodnje leto pa pripravlja prevod Habe-jevega romana „Septembrski prah". Torej lahko zapišemo, da je Habe na Slovenskem bran pisatelj, zato tudi pričujoče delo najbrž ne bo obležalo na policah knjigarn. Četudi je „Palazzo'' pripoved o stari benečanski dami, se na ozadju dogajanja očrtuje tudi zgodovina Benetk, pogrezajočega se mesta sredi lagun. Povzetek zgodbe je takle: Signora brani svoj Palazzo ob Canalu Grande pred poplavami, neprizanesljivim zobom časa, birokracijo in nekaterimi člani lastne družine. Da bi uspela, se babica poslužuje tudi zvijač, v oporo pa ji je le vnuk Romolo. Habejev roman ni samo uglajeno napisana zgodba, polna presenetljivih obratov, ampak tudi klic zoper onesnaževalce okolja, zoper brezbrižnost podjetnikov, ki jim je človečnost malo mar. Živa dramaturgija Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga „Živa dramaturgija", ki na precej več kot petsto straneh prinaša izbor kritičnih, esejističnih in publicističnih' prispevkov že poltretje leto pokojnega Lojzeta Filipiča. Prispevki so ponatisnjeni iz gledaliških listov treh gledališč, SLG v Celju, Drame SNG v Ljubljani in Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerih je Filipič delal kot dramaturg in umetniški vodja. Knjiga prinaša morebiti le dobro polovico tistega, kar je Filipič napisal med več desetletij dolgim gledališkim delovanjem, s katerim se je za zmeraj zapisal v zgodovino slovenskega gledališča. Njegovi v časopisih in revijah objavljeni prispevki o družbenih vidikih kulture in gledališča ter kulturnopolitičnih vprašanjih bodo ponatisnjeni v knjigi, ki bo izšla v knjižni zbirki MGL, pričujočo knjigo pa je uredil in jj spremno besedo napisal Bojan Stih. o zgodovinopisju „Kritično o slovenskem zgodovinopisju" je naslov obsežne knjige Franceta Klopčiča, ki je pred kratkim izšla pri Državni založbi Slovenije. Po uvodni razpravi „Zgodovina in marksizem" razpravlja Klopčič še o teoriji revolucije, oriše šibkosti slovenske zgodovinske vede, spregovori o avstromarksizmu in o dokumentih o ustanovitvi prve Zveze komunistov 1847 (objavljeni so bili šele 1969. leta). V drugem delu knjige Klopčič piše o gibanju in ciljih delavskega razreda, dotakne pa se tudi odprtih vprašanj v narodni zgodovini Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov. PREDJTflVUMTtO VMIt Občutno in dovoljkrat celo nedopustno pomanjkanje slovarske literature na Slovenskem temeljiteje odpravljajo založbe šele v sedemdesetih letih, morebiti najpomembnejši tovrstni založniški posel pa pomeni zbirka ..Leksikoni Cankarjeve založbe". Doslej je izšlo že nekaj leksikonov s področja naravoslovnih znanosti, pred kratkim pa je založba poslala na knjižni trg tudi leksikona, ki zapolnjujeta vrzel na geografskem in literarnem področju. Leksikon ..Geogra-fija" obsega okoli 2400 gesel ter 400 ilustracij in preglednic, ..Literatura" pa blizu 1900 literarnozgodovinskih in literarnoteoretskih gesel ter 330 ilustracij in preglednic. Pod vodstvom strokovnega urednika dr. Franca Lovrenčaka je pri nastajanju prvega leksikona sodelovalo nad dvajset strokovnjakov, ki so ob občih geografskih geslih posvetili veliko pozornost tudi slovenski geografski problematiki in izrazoslovju. Enako velja za literarni leksikon, ki ga je sestavljalo šest sodelavcev, strokovni urednik pa je dr. Janko Kos. roman o senci smrti V prevodu Branka Avsenaka je založba Obzorja, pri kateri je doslej izšlo že precej knjig nemškega pisatelja Ericha Marie Remarquea, po domala petnajstih letih vdrugič izdala Rema- nebesa. : ne . poznajo izbrancev rqueov roman „Nebesa ne poznajo izbrancev". Sodeč po uvodni opombi (,,Pisec si je moral dovoliti nekaj svoboščin. pri opisu tehnike in poteka avtomobilskih dirk. Upa, da bodo dirkalni fanatiki to dejstvo sprejeli z razumevanjem."), bi kaj lahko mislili, da se je pisatelj tokrat izneveril protivojno naravnanemu opisovanju družbenokritičnih tem in zašel na pota trivialnosti. Daleč od tega, čeprav je ključni nosilec dogajanja že rahlo ostareli avtomobilski dirkač Clerfayt. V njem, ki je nenehno blizu smrti. vidi mlada Lillian zadnjo možnost, da se dokoplje do ljubezni, za katero sta jo opeharili vojna in nato bolezen. Tudi dirkača preganjajo strašni spomini na vojno, ob mladenki pa se mu svet zdi čedalje lepši. Ko sta oba pred tem, da polno zaživita v dvoje, se izkaže, da je bila njuna kratka sreča samo prikrivanje smrti, ki ji Lillian ne more uteči. In za Clerfayta se začenja pot nazaj — v hladni objem mračnih spominov. Švica pod lupo Kakšna je v resnici Švica, dežela, ki je na videz poosebljen mir in blaginja pa še kaj? Na to vprašanje odgovarja v knjigi „Neoporečna Švica" (v prevodu Jožeta Kolarja je izšla v zbirki ..Neuvrščeni" pri Državni založbi Slovenije) švicarski socialist Jean Ziegler. Ta njegova sociološko-politična razprava je bila lani uspešnica v številnih zahodnih državah, domači kritiki pa so proti piscu sprožili pravcato polemično vojno in ga obdolžili celo narodnega izdajstva. Torej je moral imeti Ziegler ne samo celovit pregled nad razsežnostmi švicarske družbe, ampak tudi zvrhano mero poguma, ko je z besedami razbijal mit o švicarski neoporečnosti, saj je s prepričljivimi dejstvi prikazal lastno domovino kot mogočno imperialistično silo, njen sloviti bančni sistem pa kot zgled političnega nazadnjaštva in mračnjaštva, ki daje potuho tudi najbolj zlim režimom po svetu. r film o „norem malarjiT i Pojem televizijska drama je že dokaj uveljavljena oznaka za nekolikanj krajši igrani film, ki ga ne smemo enačiti s televizijsko nadaljevanko ali nanizanko, še manj pa s filmskim posnetkom gledališke predstave. Da bi do zmotnega enačenja res ne prihajalo, se v zadnjem času za televizijsko dramo uveljavlja tudi pojem televizijski film. Poleg številnih tujih je ljubljanska televizija posnela in predvajala že precej lastnih televizijskih filmov, ki bogatijo njeno ustvarjalnost in so hkrati tudi dobršen prispevek slovenski kinematografiji nasploh. „Nori malar" je naslov televizijskega filma, ki so ga začeli snemati na začetku decembra. Prikazoval bo življenje in delo slovenskega slikarja Jožefa Petkovška. Petkovšek je bil kmečki sin, rojen na Verdu pri Vrhniki 1861. Njegova prva slikarska šola je bil atelje vrhniškega mojstra Ogrina, ki je precej opazil Jožefovo nadarjenost in mu svetoval, naj odide v Benetke. Petkovšek je nato študiral slikarstvo v Muenchnu in Parizu ter se učil pri znamenitih mojstrih, se vračal domov in spet potoval v svet. Dasi je največ slikal po izročilih realizma (domače okolje), je nemirno iskal tudi drugačne izpovedne načine in upodabljal osebna doživetja. Številnih slik ni dokončal, sploh pa je ohranjenih izredno malo, saj jih je veliko uničil leta 1892, ko je odšel v ljubljansko umobolnico, kjer je šest let pozneje umrl. Petkovškovo tragično usodo je poznal tudi Ivan Cankar in po mnenju literarnih zgodovinarjev je slikar Dolinar iz drame „Jakob Ruda" podoba Petkovška, pa tudi slikar Rekar iz novele ..Popotovanje Nikolaja Nikiča" ponazarja v literaturo preneseno življenjsko in umetniško pot Jožefa Petkovška. Ob Petkovškovi sliki ..Doma" je Cankar napisal črtico ..Petkovškov obraz", v kateri je podal notranji slikarjev nemir. Njegova ..življenjska pot in umetniško iskanje sta bila zadosti razgibana in tragična, da je Cankar lahko v njune obrise izrisal podobo umetnika, v kateri je poudaril nekaj najbolj značilnih postavk svojega pojmovanja umetniškega ustvarjanja." (Dušan Voglar). Film „Nori malar" bo trajal več ko uro in po televiziji si ga bomo lahko ogledali prihodnje leto. V sodelovanju televizije in Viba filma ga bodo posneli na Ljubljanskem barju in v filmskem ateljeju. Scenarij je napisal pisatelj Andrej Hieng, snemanje poteka pod režijskim vodstvom Matjaža Klopčiča, v vlogi slikarja pa nastopa Polde Bibič. Sodelujejo še igralci Radko Polič, Iva Zupančičeva, Angela Hlebce, Jožica Avbelj, Anton Petje in drugi. D. R. krogi navznoter V okviru redne knjižne zbirke Slovenske matice je izšla pod naslovom „Krogi navznoter" knjiga Edvarda Kocbeka, v kateri so objavljeni štirje poto-pisno-esejistični spisi. Prvi in zadnji, „Luči na severu" in „ Krogi navznoter", sta bila deloma objavljena že v tridesetih letih, preostala dva pa sta pisateljev prvi in drugi povojni ..pariški dnevnik". Za vse pričujoče spise je značilno stapljanje potopisnih vtisov z razmišljanji o temeljnih razsežnostih sodobnega človeka. Pokojni France Koblar je ob pripravi knjige za tisk zapisal, da to „delo označuje široko obzorje, žlahtna kulturna prizadetost, odkritosrčno teženje k stvarnosti in plemeniti človečnosti". Usta, polna prsti Črnogorski pisatelj Branimir Ščepanovič je na Slovenskem dokaj neznan literarni ustvarjalec, četudi sodi v krog vidnejših jugoslovanskih prozaistov. Njegovo besedno mojstrstvo se kaže zlasti v krajših pripovednih spisih; novele, ki so polne pesniških razmišljanj in simbolike, so prevedene že v številne tuje jezike. Pred nedavnim je Mladinska knjiga v zbirki „Krog" izdala knjigo „Usta, polna prsti". Enak naslov ima Ščepanovičev kratki roman, prevajalec Janko Moder pa je v knjigo uvrstil tudi novele „Tisti drugi čas", „Pred resnico", ..Sramotno poletje" in „Smrt gospoda Goluže". V romanu in novelah prihajajo do izraza pripovedne značilnosti pisatelja, ki se z besedami ustavlja pri zgolj na videz nepomembnih, sicer pa nenavadno silnih in pogosto kar usodnih dogajanjih. Čas in prostor slednjih sta stvarna, a khrati nabita s simboliko, ki često privede dogajanja celo na rob, kjer se prepletata resničnost in domišljija. ZA 20 ODGOVOROV 1000DINARJEV Dostikrat naše uredništvo sprejme po pošti pisma, v katerih predlagate, naj bi to ali ono opustili, da bi kaj novega pridali sedanji vsebini časopisa, nas pohvalite ali grajate. Vse to kaže, da vam je ..Dolenjec" pri srcu in da želite, naj bi vaš prijatelj postal vse boljši in pestrejši. Ker časopis ureja in piše pretežno 12 novinarjev, vemo pa da več glav več ve, vas vabimo, da uredniškemu odboru pomagate oblikovati časopis v prihodnjem letu. Pripravili smo 20 vprašanj. Odgovori nanje vam bodo vzeli največ 5 minut Da pa vaš trud ne bi bil povsem zastonj, šmo sklenili, da bomo vsem, ki bodo izpolnili vprašalnik, omogočili, sodelovanje pri nagradnem žrebanju. Podelili bomo: 1. nagrado Z nagrado 3. nagrado 4. nagrado in več lepih knjižnih nagrad. 1000 din 500 din ■ 300din 200din KAKO IZPOLNITI VPRAŠALNIK? Vprašalnik smo sestavili tako, da vam ne bo treba veliko pisati. Izpisali boste samo vaše ime in naslov s poklicem, (te podatke potrebujemo tudi za vročitev nagrade) ter morebitne pripombe. Na večino vprašanj boste odgovorili tako, da boste ustrezen odgovor obkrožili ali podčrtali. Izpolnjeni vprašalnik izrežite ter ga v ovojnici, na katero pripišite VPRAŠALNIK, pošljite na naslov: Uredništvo DOLENJSKEGA LISTA Ulica talcev 1, pp 33 68001 NOVO MESTO Vprašalnik pošljite najkasneje do 12. januarja 1978. Lahko ga pošljete skupaj z nagradno križanko v isti ovojnici. Izid žrebanja bomo objavili 19. februarja v Dolenjskem listu. VPRAŠANJE Priimek in ime Točen naslov Poklic in starost Ste naročnik? ODGOVOR Od kdaj ste naročnik? Kakšen je po vaši oceni časopis? Najraje berete prispevke s področja: (Obkrožite ali podčrtajte) da ne Od leta. odličen dober slab politika gospodarstvo kultura kriminal šport pisma bralcev domače zanimivosti zanimivosti iz sveta podlistek, slikanica Napišite, o katerih od teh področij pišemo preveč! Napišite, česa je v časopisu premalo! Vas Dolenjski list dovolj obvešča o vaši občini? So sestavki v časopisu dovolj razumljivi? Sestavki so: Vas oglasi v časopisu motijo? Bi opustili objavljanje radijskega in televizijskega sporeda? Ali je v Dolenjskem listu dovolj fotografij? Ali pogrešate Dolenjske razglede? Kakšna je po vaši oceni Priloga? Dolenjskemu listu bi se odpovedali: da ne da ne suhoparni zanimivi da ne da ne da ne da ne Odlična dobra slaba zaradi podražitve časopisa zaradi skrčenega obsega zaradi slabe dostave zaradi slabih prispevkov Druge vaše pripombe. ZAKLAD/ DREVESA ŽIVLJENJA Bilo je zgodaj spomladi. Raztreseno jo mahaš mimo dolge vrste preveč enakih stano vanjskih blokov. Na bedni zelenici, nastlani z odpadki, stojita oče in sin. Malemu je šest, sedem let. Stojita ob plitki jami, fantiček drži v rokah lopatko. Oči mu nekaj vneto pripoveduje, šele tedaj opazim, da sadita drevo. Drobceno brezo. Največ za dve pedi jo je. Mimo hrumijo tovornjaki, sredi mesta je, sredi betona in asfalta, onadva pa se za nič ne zmenita. Sredi zelenice, ki jo je sram, da se tako imenuje, preprosto sadita drevo. Takrat sem se zaklel, da bom enkrat nekaj napisal o drevesih. O mogočnih drevesih, takih, ki bi jih radi videli sredi mest, o drevesih, za katere bi vsi meščani rekli: „Vidiš, to so naša drevesa. Ali niso lepa? " Časopis je tako narejen, da mora biti zanj vse največje ali pa najmanjše. Drugače menda ni zanimivo. In tako smo se odločili za zapis o največjih in najdebelejših drevesih na območju novomeškega gozdnega gospodarstva. Brez gozdarjev seveda ni šlo. Sogovornik je dipl. ing. gozdarstva Tone Hočevar, vodja službe za urejanje in načrtovanje pri GG Novo mesto. „Zakon je jasen," pove Hočevar. „Vsa drevesa, ki imajo več kot 120 centimetrov premera in so v družbeni lasti, so po paragrafih naravni spomeniki. GG Novo mesto ima na svojem območju evidentiranih 10 takih dreves, na Rogu so štiri jelke, tudi bukev zna rasti debelo. Po ena je na Gorjancih, na Rogu, v Radohi in na Brezovi rebri. Na Rogu sta še orjaški javor in brest. S tem seznamom seveda ni rečeno, da ni takšnih dreves še več. Tu niso upoštevana drevesa v pragozdu, kjer drevje s premerom več kot meter in pol ni nobena redkost, ter zasebna ali družbena lastnina, s katero ne gospodari gozdno gospodarstvo. Vemo pa tudi za takšne orjake." Jelki v roškem revirju Resa ne rečejo zastonj Kraljica gozda. Raste na nadmorski višini 870 metrov, visoka je 43 metrov (I). V prsni višini, gozdarji imajo svoja pravila, ima premer 185 centimetrov, obseg debla je skoraj šest metrov. Razvoj te jelke že deset let spremljajo strokovnjaki ljubljanske bioteh niške fakultete, prerokujejo ji, da lahko dočaka tudi več kot 400 let. Pred seboj ima še pol življenja! Manj vedo gozdarji o orjaškem hrastu, ki raste na Hribu pri Šmihelu. Ing. Hočevar ocenjuje, da je star okoli 300 let, visok pa . posebno, ker raste na samem. No, okoli metrov pod oblake še vedno zmore, obsec okoli 6,30 metra, debel pa je ta velikan, katerega je za Novomeščane samo krat ., prijeten sprehod, okoli 2 metra. Zanimivo pri tem hrastu je, da je hišni ponos, kar obeta, da se še zlepa ne bo srečal sekiro, dobro pa mu dene tudi bližina gnoj ča. Hrast raste počasi, veliko počasneje ! smreka ali jelka. Gozdarji pravijo, če gledan, zdaj z ekonomske plati, da se hrasta, mlajšega od 150 let, sploh ne splača posekati. Hrasti živijo tudi do pol tisočletja. Tone Hočevar: „Jelka je drugačne sorte. Ždi v tisti svoji senci med sovrstnicami. Videli smo že jelko, ki v stotih letih ni zrasla več kot pet metrov, debela pa je bila 7 centimetrov. Čakala je svoj dan. Celih sto let. Potem pa se je pognala v višino. Zdaj kar vidno napreduje. Tak je zakon gozda. Slabotnejši se morajo umakniti močnejšemu. Omenil bi tudi smreko, ki ji pravimo Poročna smreka. Raste na Brezovi rebri. Ni posebno debela, saj je stara „komaj" kakšnih 150 let in le 35 metrov je visoka. Zanimiva j« zaradi tega, ker se deblo v višini štirih metro* razcepi v dve drevesi, ki sta oviti eden okoli drugega. Kot ljubimca. Kot vidite, smo gozdarji tudi malo pesnikov, sicer tej igri narave ne bi rekli Poročna smreka." Zelo so lahko Novomeščani ponosni tudi na parček sekvoj na Ruperč vrhu. Obe sta na seznamu poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, zato so ju zmerili bolj natančno. Sekvoje so doma v Ameriki, k nam so jih prinesli. Novomeški tujki pa sta se v stoletju, toliko sta namreč približno stari, že dodobra udomačili. Po vojni vsega lotevajoči se človek ni najbolje ravnal z njima. Pod vrhova so z žeblji radi zakovali zastave. Les ni kamen, sekvoji sta se začeli od vrha navzdol sušiti. Strela je treščila, vrhova sta se odlomila. Gozdarji so vrhova odrezali, ju namazali s posebno smolo, da ni v les prodirala vlaga. Zdaj sta menda rešeni. V višino pa zaradi odlomljenih vrhov nikoli ne bosta zrasli. Samo v širino. Sekvoji sta med svojimi vrstnicami kljub stotim letom še ..otročiča". Nekaj sto do 1000 let življenja ni za to drevesno vrsto nobena redkost. Večja od novomeških sekvoj je zdaj, ko je brez vrha, visoka 24 metrov, sestrica pa je dva metra nižja. Zaradi človeške neumnosti nikoli ne bosta višji. Sicer pa kar dobro napredujeta, močnejša je debela že 182 centimetrov, obseg debla pa je skoraj 6 metrov, Zdaj, ko so nam, meščanom, postala drevesa morebiti nekoliko bolj všeč, velja povedati, kako gozdarji ugotavljajo starost velikanov. Najbolj zanesljivo je uporabiti tako imenovani Presslerjev sveder. Sveder naredi izvrtek do začetne letnice. Izvrtek potegnejo ven — kot svinčnik. Ko letnice preštejejo, namažejo izvrtek s smolo in ga vtaknejo nazaj. Drevo se pri tem prav nič ne poškoduje. Goz arji so na drevesa—velikane hudo ponosr Tistim, ki so pod varstvom paragrafov, na i še jo okoli debla zelen obroč. Naj se ve, da nekaj posebnega. Kak neznanska moč je v drevesih. Da pridob drevo en kubični meter lesa, je potreb o kar 400 ton vode. Kratek račun pove, a je roška Kraljica gozda popila v svojem ivljenju že več kot 14.000 ton vode. Tolike a tehta že kar solidna prekooceanska ladja. Ko rem po vsem tem mimo vrste naših unifor iranih blokov, se na skrivaj vedno ozrem la tisto brezico, ki sta jo spomladi posadi oče in sin. Bojim se, da je nekega jutra n bo več, strah me je, da bo barbarska roka ui ičila v vetrU trepetajočo kal. Bil bi ob košček ;rca. MARJAN BAUER w želi bralcem in prijateljem lista kolektiv časopisno založniškega podjetja DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST letovanje šolskih in predšolskih otrok, trening športnikov in športne igre, posebno ugodni pogoji za upokojence, sindikalni izleti in oddih za konec tedna. 1 PLAVA LAGUNA V LETU 1978 — letni oddih, — zdravstvenopreventivni oddih, — šole v naravi, — kongresni turizem, — mladinski turizem, ZAHTEVAJTE INFORMAČIJE v predstavništvu Plave lagune v Ljubljani in pri MLADINSKI TURISTIČNI POSLOVALNICI v Novem mestu. Glavni trg 7, tel. (068) 22-555. V PRIHODNJEM LETU ŽELIMO NAŠIM GOSTOM IZ DOLENJSKE PRIJETNO BIVANJE V NAŠIH HOTELIH IN JIM HKRATI ŽELIMO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1978 Poslovnim partnerjem in potnikom želijo uspešno novo leto 1978 in srečno vožnjo KOLEKTIVI DOLENJSKIH ŽELEZNIC — TOZD Prometna sekcija — TOZD Sekcija za vleko — TOZD Selekcija za vzdrževanje prog beogradska banka temeljna banka Ljubljana poslovna enota Novo mesto telefon: (063) 21-532 DINARSKE IN DEVIZNE HRANILNE VLOGE VODENJE TEKOČIH RAČUNOV VODENJE DINARSKIH IN DEVIZNIH ZlRO RAČUNOV NAMENSKO VARČEVANJE DODELJEVANJE KREDITOV OPRAVLJANJE DRUGIH BANČNIH STORITEV KMETOVALCEM 4N OSTALIM OBČANOM DOLENJSKE ŽELIMO SREČNO NOVO LETO IN SE HKRATI PRIPOROČAMO VSEM OBČANOM DOLENJSKE ŽELIMO SREČNO NOVO LETO IN SE HKRATI PRIPOROČAMO Mercator Novo mesto PREDEN SE ODLOČITE O POSLOVNEM DOGODKU, OBIŠČITE BEO GRAJSKO BANKO - POSLOVNO ENOTO NOVO MESTO! OB VSTOPU V NOVO LETO 1978 ŽELIMO VSEM OBČANOM OBILO PO SLOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA kmetijska zadruga »iub.o novo mesto POTOVALNA AGENCIJA INEX V organizaciji združenega dela Cestno podjetje Novo mesto združuje delo 500 delavcev v teritorialnih tozdih s sedeži v Črnomlju, Kočevju, Krškem, Brežicah in Novem mestu ter v dveh funkcionalnih tozdih — TOZD mehanizacija s sedežem v Novem mestu •n TOZD asfaltna baza v Drnovem pri Krškem. Napačno bi bilo misliti, da je Cestno podjetje organizacija združenega dela, ki živi od proračuna. Deluje in živi tako kot druge organizacije združenega dela v tržnih razmerah. Dela Pridobiva na osnovi ponudb. Hkrati pa je Cestno podjetje v delu svojega delovanja tudi organizacija posebnega družbenega pomena. Sem sodi vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest, ki ga financira republika skupnost za ceste. Skupna realizacija v letu '977 bo presegla 30 milijard ^arih dinarjev, kar je dokaz kupnih naporov vseh tozdov. Ne samo da ima Cestno Podjetje svoje tozde v številnih ožinah dolenjske regije, anipak se povezuje pri gradnjah cest in cestnih objektov z drugimi organizacijami združenega dela. Med drugim s SGP Pionir '2 Novega mesta in Gradbenim Podjetjem Ingrad iz Celja Dolžina obvoznice od Ceste herojev do Gotne vasi v dolžini 2860 metrov so gradili novomeški tozd in tozd mehanizacija v kooperaciji s SGP Pionir. Slednji je opravil zemeljska dela v dolžini 1800 metrov. Skupno so izkopali 11500 kubičnih metrov humusa, ostale zemlje od druge do šeste kategorije pa 31500 kubičnih metrov. V nasipe so vgradili 52200 kubičnih metrov nasipnega materiala. Na nasip so položili 7500 ton bitumenske stabilizacije in 12000 ton asfalta. Po srednjeročnem planu je predvideno nadaljevanje posodobitve ceste od mostu na Cesti herojev proti Mačkovcu v dolžini približno treh kilometrov. V prvi fazi, v letu 1978, bo zgrajena oziroma rekonstruirana cesta do čistilnih naprav pri tovarni zdravil Krka. Druga faza pa je v planu do leta 1980 na trasi od čistilnih naprav do Mačkovca. Ta cesta bo služila kot priključek na magistralno cesto M1, kasneje pa na avtocesto. novomeška obvoznica - RAZBREMENITEV MESTNEGA JEDRA Gradnjo obvoznice in novega mostu je narekoval urbanistični načrt za preusmeritev prometa 'z mastnega jedra in zaradi povezave magistralne ceste M 1 s smerjo proti Karlovcu. TUDI V KRŠKEM OBVOZNICA Tozd Krško v sodelovanju s tozdom Mehanizacija in gradbenim podjetjem Ingrad iz Celja gradi obvoznico magistralne ce- ste 1/10 C od Valvasorjevega spomenika (vstop iz smeri Sevnica) ob desnem bregu Save do ceste, ki se priključi na novi most. Tudi krška obvoznica bo razbremenila staro mestno jedro. Promet bo tako potekal brez motenj v smeri proti brestaniški plinski elektrarni oziroma Zasavju nasploh. PARTIZANKA BO SKRAJŠALA ŠTEVILNE POTI Tozd Črnomelj in tozd mehanizacija iz Novega mesta izvajata v sedanji fazi gradbena dela na odsekih od Podturna mimo Kočevskih poljan do Starih žag in od Črmošnjic do Brezij. Širina cestišča bo 8 metrov, vozišča pa 6 metrov. Obe gradbišči sta v srednjeročnem planu razvoja magistralnih in regionalnih cest. v SR Sloveniji, ki se delno financira tudi iz posojila za ceste. Partizanka bo bistveno skrajšala pot iz Črnomaljskega dela proti Ljubljani in iz Dolenjske proti morju. Za pokrajino, skozi katero poteka nova trasa Partizanke, pa pomeni nova cesta ne samo novo okno v svet, ampak tudi možnost večjega razvoja, predvsem na področju turizma. Ob vstopu v novo leto 1978 želi kolektiv ogranizacije združenega dela Cestno podjetje Novo mesto vsem poslovnim partnerjem obilo poslovnih in delovnih uspehov, uporabnikom cest pa varno vožnjo. ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI? Toplice, je v petek, 21. oktobra položil temeljni kamen za novi hotel „TERME' MORDA... MORDA... MORDA... KAM BOSTE SLI PRIHODNJE LETO NA DOPUST ALI IZLET? NA NAS JADRAN. V ŠPANIJO, GRČIJO ali TUNIZIJO. PA SE VIDIMO ZE PREJ NA SMUČANJU NA CEHOSLOVAŠKEM ALI V AVSTRIJI KJE BOSTE DOBILI INFORMACIJE' NA NAŠEM PRODAJNEM MESTU V NOVEM MESTU, GLAVNI TRG 7, soba št. 5 (PRITLIČJE DESNO), TEL. (068) 22-555 KJE SE BOSTE PRIJAVILI? PRAV TAKO NA NAŠEM PRODAJNEM MESTU V NOVEM MESTU OD KDAJ V NOVEM MESTU? OD 1. JANUARJA 1978 DALJE! Vabimo posameznike in delovne organizacije, naj obiščejo naše prodajno mesto v Novem mestu, kjer bodo dobili podatke o naših rednih programih. Ce pa boste želeli na izlet kam drugam, ga bomo na vašo željo organizirali z letalom ali avtobusom. CESTNO PODJETJE V NOVEM MESTU f NOVO MESTO, LJUBLJANSKA CESTA 8 — TEKOČI RAČUN 52100-601-10417 — TELEFON 21-723 ZA BOLJŠE CESTNE POVEZAVE LJUBLJANA TITOVA 2 5 . --r ' 'v.- .»-v -VV • v' *ff. rt. ■ & r»f&S, r.. ,:v KAO P*Xl »NO PRIZNANJI /A Ul I PK^KSI Dl) OlSTVi ZNAČAJA 1APRI DI NJI c;RAI)l VINSKI MN' 'A INA DOD1.IJUJI M adb«no pod|«li* "FIONM' - Novo Matlo, TOZD io kvolilctno uvadjvnj* r 2 2 |) K I M H A K 1*77 ANTUNMiM RKI. dipl *r*t ini Največje priznanje, ki ga JLA podeljuje gradbenim podjetje^ je letos prejel PIONIR, za kvalitetno delo pri gradnji hotela Kalnik v Zagrebu. PIONIR IN LET01977 mestu. Krškem, Ljubljani in Zagrebu, TOZD Togrel, tovarna gradbenih elementov za industrijsko in stanovanjsko gradnjo s sedežem v Drnovem pri Krškem, TOZD Projektivni biro, ki vrši projektiranje objektov, s sedežem v Novem mestu in delovno enoto v Ljubljani, TOZD Strojno prometni obrat Novo mesto za izvajanje vseh del s težkimi gradbenimi stroji in delovnimi pripravami tar za prevozne storitve, TOZD Lesni obrat Novo mesto je tovarna za izdelavo „harmonika" in preklopnih vrat, TOZD Mehansko kovinski obrat Novo mesto izvaja servise in popravila osebnih in tovornih avtomobilov ter strojev in TOZD Invest s sedežem v Sarajevu, ki je registrirana kot inženering za pridobivanje, projektiranje, posredovanje in izvajanje gradbenih storitev. Za naše temeljne organizacije združenega dela izvajajo skupne službe podjetja po posebnem samoupravnem sporazumu posle, kot so: komercialni — za tuzemstvo in inozemstvo, plansko — analitski, nabavni, tehnološki, investicijski, računalniški, finančni, knjigovodski in splošni. Skupne službe imajo sedež v Novem mestu, izpostave pa v Ljubljani, Krškem, Zagrebu, Reki in Sarajevu. S samoupravnimi sporazumi in pogodbami o poslovno tehničnem sodelovanju imamo organizirano dolgoročno sode- lovanje s številnimi kooperantskimi in drugimi organizacijami širom Jugoslavije in še več: danes sestavljajo temeljne organizacije Pionirja preko delovne organizacije več višjih oblik združevanja dela in sredstev kot so SOZD Giposs Ljubljana, SOZD Adriagradnja Reka in Poslovno skupnost Euroturist Poreč, vse z namenom večje delitve dela, specializacije, boljše izkoriščenosti tehničnih zmogljivosti, hitrejšega obvladovanja trga, zmanjšanja poslovnega rizika in podobno. V temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb je zaposlenih 3500 delavcev, ki bodo poslovno leto 1977 zaključili z milijardo in 500 milijoni skupnega prihodka, od tega 60 odstotkov v republiki Sloveniji, 38 odstotkov v drugih republikah in 2 odstotka v tujini. Da je Pionir resnično mogočna delovna organizacija povedo podatki, da lahko v enem letu zgradi 2500 stanovanj, 200 tisoč kvadratnih metrov industrijskih montažnih hal in drugih ploskovnih elementov, 2500 ležišč v hotelskih objektih, izdela več deset tisoč kvadratnih metrov harmonika in preklopnih vrat ter opravi preko 30 tisoč popravil in servisov na avtomobilih in strojih. V letošnjem letu so Pionirjevi gradbinci gradili preko 280 objektov, nekateri od,teh so še v gradnji, zato naštejmo le nekaj večjih, ki so že dograjeni in predani investitorjem v uporabo: — večje število stanovanjskih blokov in stolpičev v stanovanjskih soseskah v Ljubljani, Reki, Novem mestu, KriH***1' Brežicah in Zagrebu, — Dom JLA v Novem mestu« — Zdravstveni dom Trebnje, u — Poslovna stavba „Elektro < Novo mesto, — trgovina na Drski, — most s cestnimi priključk1 Novem mestu, — Delavski dom Krško, — tovarniške hale za t°^rn. celuloze, Žto in Labod Krškem, — Hotel „Sremič" Krško, — razdelilna trafo postaja Beričevo - Ljubljana, — turistična stanovanja hotelom v Červarju — P°re ' — hotel za samce v Zagrebi — silos za glinico v Zvorniku, — hotela Vespera in Aurora Malem Lošinju, — objekte v Libiji, itd., . Vseh teh uspehov ne dosegli, če ne bi pri vestno upoštevali nove in zakona o združenem delu, smo v poslovni praksi že v 1976 začeli uvuvajati kovne odnose preko delovnih enot, preko posamezne TOZD delo in sredstva na živega in minulega dela, z ležbo na skupnem prihodku, takih dohodkovnih odij®*^ smo kljub izredno tež* ^ pogojem in z velikimi n?P°jy| rekordnem času zgradili velika objekta, ki skupaj Pr . stavljata letošnjo na)ve L turistično izgradnjo na Ja^ra y — hotela Vespera in Aurorf Malem Lošinju v SR Hrvats*1 specialni silos za glir Zvorniku v SR Bosni in govini. To so šele začetki dohodkovnih odnosov Če hočemo v celoti cilj naše družbe, ta pa je, & ' skupnem povezovanju dose* MIHA JALOVEC - direktor TOZD Novo mesto w Delovno organizacijo SGP w PIONIR sestavlja deset temelj- nih organizacij združenega dela — in delovna skupnost skupnih ^ služb. Naše temeljne organiza- O cije so organizirane po special- , *- nostih in po teritorialnem tj principu. Tako imamo v našem {2 sestavu štiri TOZD gradbene O operative s sedeži v Novem IVAN KOČEVAR - generalni direktor SGP Pionir ZAPIS S POGOVORA S TOVARIŠEMA IVANOM KOČEVARJEM IN MIHOM JALOVCEM. •»o z družbenimi sredstvi večji Poslovni uspeh, moramo preiti' * še čvrstejšim oblikam dohodkovnih odnosov znotraj TOZD naše delovne organizacije, kakor tudi z vsemi tistimi dejavnostmi izven naše delovne ^ganizacije, s katerimi se ^ečujemo pri skupnem delu pri Sradnji objektov. JOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO največja temeljna organiza-c,la v Pionirju in zaposluje v Povprečju 900 delavcev. Značil-n®.5a 'et0 ^977 je to, da smo kŽišče gradenj prenesli v samo X0 mesto, medtem ko smo l^ejšnja leta 60 odstotkov naše •^alizacije dosegali na Wadbiščih izven novomeške občine. V ilustracijo naj navedemo samo podatek, da v Novem mestu po vojni še ni bilo toliko gradbenih žerjavov na gradbišču na raznih koncih mesta kot letos. Sodelovali smo tudi pri velikih gradnjah izven novomeške občine, tako pri izgradnji hotelskega kompleksa na Lošinju, kjer smo prispevali največji delež, stalno gradimo na Reki, kjer vrednost del celo presega celotno letno realizacijo TOZD Zagreb, sodelujemo pri gradnjah na Rabu ter v tujini v Libiji. V prihodnjem letu bomo nadaljevali začeta dela, predvsem bo naša pozornost na stanovanjski izgradnji, ki je letos zaradi neurejenih urbanističnih zadev v precejšnjem zaostanku. Kot kaže bo del za uresničitev planirane proiz- vodnje dovolj, saj bodo poleg objektov v Novem mestu tudi gradnje izven tega območja še vedno stalni sestavni del naših nalog. Največja težava pri gradnjah, ki nas je spremljala skozi vse leto je bilo pomanjkanje cementa, poleg tega pa gradbinci naletimo tudi na druge ovire kot so neurejena in pomanjkljiva dokumentacija s strani investitorjev (tako tehnična kot tudi finančna), kar pa ima za posledico seveda premike in podaljševanje rokov. Kar zadeva kadre, smo posebno veseli, da raste zanimanje za naš poklic tudi med mladimi iz neposredne okolice, saj imamo letos prvič učence iz Novega mesta in okolice, medtem ko smo v prejšnjih letih izučevali le delavce iz drugih republik. To je pomembno predvsem zato, ker imamo s tem zagotovljene strokovnjake tudi za v bodoče, saj bo le malo ali jih pa sploh ne bo takih, ki bi po končanem šolanju odhaja- li v druga področja, saj so tukaj vendar doma. PERSPEKTIVE DO SGP PIONIR Kazalci razvoja temeljnih organizacij in delovne organizacije Pionir so začrtani v srednjeročnem razvojnem načrtu 1976 - 1980. Naša naloga je, da jih v celoti doseže- mo oziroma presežemo, zlasti: — v smeri vse popolnejše industrializacije vseh vrst gradenj, s tem, da sporazumno vključimo v naš reprodukcijski krog še napredne kooperante, ki imajo interes takega sodelovanja, — vpeljemo v proizvodnjo naših TOZD avtomatizacijo delovnih procesov, — po planu izobraževanja in z drugimi prijemi izboljšamo izobrazbeno strukturo zaposlenih, — reorganiziramo in vzpostavimo boljši informacijski sistem, tako, da bo informiranost zaposlenih popolnejša, — povsod dosledno realiziramo procese povezovanja, sodelovanja, prilagajanja in usklajevanja tako med TOZD naše DO, kakor tudi pri skupnih poslih, ko nastopajo tudi tuje TOZD drugih DO, — upoštevamo moderne poslovne metode in dobre organizacijske postopke pri obdela- vi tržišča in prevzemu del, — ojačamo poslovno dinamičnost in ekspanzijo v vseh poslovnih funkcijah naših organizacijskih enot, zlasti pa v DSSS, — dogradimo socialistične samoupravne odnose pri združevanju dela in sredstev. Planirana proizvodnja naših TOZD bo v letu 1978 znašala milijardo in 900 milijonov dinarjev. Da dosežemo tudi v prihodnje komercialno konkurenčno ravnotežje na gradbenem tržišču Jugoslavije in v inozemstvu, so se TOZD in DSSS odločile dopolniti organizacijo in poslovanje tako, da se iz dela skupnih služb oblikuje TOZD kot ingenering in posebna delovna skupnost kot interna banka, vse v interesu temeljnih organizacij. Sistem priprave in prevzemanja poslov preko inženeringa bo v bodoče osnovni sistem razvoja SGP Pionir, tako pri gradnji investicijskih, kot pri gradnji stanovanjskih objektov. TOZD inženering bo povezoval preko dohodkovnih odnosov domače in tuje TOZD različnih DO za skupni cilj, to pa bo priprava, projektiranje in izvajanje investicijskih del. Diana 61B Model 1978 ima vrsto koristnih izboljšav. Popolnoma na novo je konstruiran zavorni sistem s kontrolno lučko na armaturni plošči, spredaj so kolutne zavore, ki omogočajo še varnejšo vožnjo. Volan je nekoliko manjši, na novo so oblikovani predali za sklopko, zavoro in plin. Udobnejša sta tudi prednja sedeža. Motor ima 602 ccm, 32 KM/DIN in doseže naj večjo hitrost 120 km/h, poraba goriva je 6,1 litra/100 km. DOBAVA TAKOJ, informacije: CIMOS, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. (061) 312-250 CIMOS, Beograd, Kolarčeva 8, tel. (011) 631-699 Spredaj kolutne zavore S Izdeluje CIMOS CITROEN^ SEDANJIM IN BODOČIM LASTNIKOM VOZIL CIMOS TER OSTALIM OBČANOM DOLENJSKE ŽELIMO V LETU 1978 SREČNO VOŽNJO DELOVNA ORGANIZACIJA GOSPODINJSKIH APARATOV * PROGRAM SEJMOV IN RAZSTAV ZA LETO NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI — 1978 ' ‘NT V 14. - 20. januar 1978 MODA 23. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, izdelkov usnjarske predelovalne industrije in modnih dodatkov; 28. februar — 3. marec 1978 YUKONTRI 2. mednarodni sejem strojev in opreme za konfekcijo in trikotažno industrijo; 14. - 19. marec 1978 ALPE ADRIA 17. mednarodni sejem blaga široke potrošnje: orodja, opreme in materialov za dom in obrt — „Naredi si sam"; oprema za šport in turizem; 8. - 12. maj 1978 TEHNIKA ZA OKOLJE 3. mednarodna razstava sistemov, opreme in tehničnih sredstev za aktivno zaščito okolja; 23. - 25, maj 1978 SETEX 11. mednarodni poslovni sejem vzorcev tkanin in dodatkov za oblačilno industrijo, P°' mlad/poletje 1979; 6.-11. junij 1978 LESNI SEJEM mednarodni sejem strojev m opreme za obdelavo in predelavo lesa; 19. - 27. avgust 1978 KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM 16. mednarodni pomurski kmetijski živilski sejem v GORNJI RADGONI — osrednji slovenski kmetijski sejem; 28. avgust — 3. september 1978 VINO 24. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem; 8.-11. september 1978 VRTNARSKA RAZSTAVA 9. vrtnarska razstava z mednarodno udeležbo — razstava sobnih rastlin, rezanega cvetja, rastlin za javne nasade; sadje in zelenjava; orodje in stroji za vrtnarstvo; posebna razstava gob; 2.-6. oktober 1978 SODOBNA ELEKTRONIKA 25. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav za obdelavo podatkov in nuklearne tehnike; 15. - 19. november 1978 SKI EXPO 9. mednarodni sejem opreme za zimski šport in turizem. OBISKOVALCEM NAŠIH DOLENJSKE ŽELIMO «■6* SEJMSKIH PRIREDITEV USPEŠNO NOVO LETO ♦gRT IN OSTALIM OBČANOM 1978 J V • * V • ISKRA — industrija za avtomatiko TOZD Tovarna napajalnih naprav, Bršljin 63, 68000 Novo mesto, telefon: (068) 21-581, 21-050 telex: 33—770 Tovarna napajalnih naprav iz Novega mesta je v tem letu popestrila svoj proizvodni program napajalnih naprav z naslednjimi novimi izdelki: - ..KOREKTOR TV COLOR' LLl ■N LU Q C/5 < 5° % 8i O LU 53 o< Sui 'C/3 5uj LU C/} -»KOREKTOR UNIVERZAL" - ELEKTRIČNI PASTIR ..KEKEC* oo r" o> H ^ LU £ -J !> §s oo «-3 - HITRI POLNILEC „HIPO' NAPRAVA ZA TESTIRANJE AKUMULATORJEV „AKU - TESTER" Izbrani recepti Dr. Oetkerja za kolače, deserte in druge sladice. Praktični nasveti z ilustracijami in številnimi fotografijami v barvah, po čemer je ta knjiga tako znana. Knjigo »Kolači vaš ponos« lahko naročite po povzetju za ceno 15 din. KNJIGA JE V SLOVENŠČINI! Čitljivo izpolnite kupon in pošljite na naslov: Podravka 43300 Koprivnica DOLENJSKI LIST Prosim, da ml pošljete po povzetju _________ kom. knjige »KOLAČI VAŠ PONOS« na naslov: (ime, priimek (pošt. št., kraj) (utica, št.) POSLOVNIM PARTNERJEM IN POTROŠNIKOM ŽELIMO USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 1978 bod tovarna oblačil novo mesto proizvodni program : moški in ženski plašči, ob kostimi,hlače, krila,±ens ze m srajce PRODANO VEČ KOT 250.000 PRIMERKOV VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, KUPCEM IN OBČANOM DOLENJSKE ŽELIMO USPEŠNO NOVO LETO 1978 IN SE ŠE NADALJE PRIPOROČAMO oblikovanje/marko kline barvne fotografije/milan markelj - zvone pelko ■ toni vovko ■ marko kline uredil/janko saje tisk/ljudska pravica ljubljana SREČNO NOVO LETO kolektiv trgovske hiše maximarke se vsem potrošnikor zahvaljuje za dosedanje zaupanje in vam želi v letu 197J obilo poslovnih uspehov ter osebne sreče