Gospodarske stvari. Naša go^eja ži^ina. (Iz Ijutomerskega okraja.) II. Ako smo že izredili tele in ga krmili tako dolgo, da je postala iz njega krava ali bik, bode naaa skib, da ga vzdržimo 7 takanem stanu, da bi imeli iz njega hasek. Eakana kra7a pa bode najboljaa za kmeta? Ta, ktera je za mleko in me80; ona mora imeti toraj za naao dotuačo potabo obe lastnosti; aamo za tiste kmete, ki so blizu 7e6ib mest, imajo pra^e mlekarice ve8o 7rednost, ker se mleko od njih precej 8pra7i 7 denar. Mleka pa mesa ne moremo pre7e8 zahte^ati od krave, katerej polagamo samo le slamo, in aicer pra7 dolgo. Re8 žalostno je videti ži7in8e spomladi, ako ga puati po dolgem zimakem zaporu na čvrsti zrak. Rebra in koati se mu dajo od daleč preateti; sem ter tje se vidi še dolga dlaka, ki stoji kviaku, kakor ščetine, 7 njej pa mrgoli 786 od nesuage in od uši, pa tudi ni drugače mogoče pri slami in slabi postrežbi. Ge pogledamo živinče jeseni, vidimo, da ima ae zado^olj mesa, je popolnoma zdra?o, to pa zapazimo na vsaki živali, n. pr. zajcu, jazbecn, miših itd. Vaaka žival namreč postane jeaeni debela, kakor da bi znala, da bodo za njo prišli po zirai takani časi, kjer ne bode imela brane in bode morala živeti od s^ojega apeha in od 87ojega meea. Tako je tudi pri naii go^eji živini. Ži^ina pride potem na zimo 7 temno je8o, ki jej pra^ijo blev, tam dobi za klajo slame, ržene, tiato mora jeati, naj ee, ali ne. Eaj od take kra7e ho8emo imeti spomladi, mleko ali me8o? Niti koža ni 7eliko 7redna! Ako pa pride takšno Ži7in8e iz temnega ble^a 7un, pade na tla in ne more 7e8 na noge. To se je meuda zgodilo marsikateremu posestniku letošnjega leta apomladi, zgubil je ži7in5e, ki je imelo jeseni 7endar nekaj 7rednosti. Marsiktcri se bode čudil in ne bode 7ero7al, ako mu strokovnjak reče, da je njego^o ži^inSe poginulo od lakote. Slatua posebno ržena je najslabejša krma za živino. Ako pa gospodar nima druge klaje za njo in mora jej slamo polagati, naj jo 7endar tako pripra^i, da jo zamore ži^inaki želodec preba^iti. Najboljša slama za krmo je ječmeno7a,  78e druge 7r8te imajo menjšo branilno vrednost. Vsak pameten gospodar pa 7endar jo ne bode 8anj.o polagal, ampak pripravil krmo iz slame na sledeči načiu: ržena, ječinena, pšenična, ovaena, proaena slama se zmeaa vkup, k temu pride še nekaj sena, detelje, grahorja; to vae se naj na drobno zreže in tako se polaga živini. S tem anio dosegli d^ojno: prvič ne razmečemo pre^eč krme, in dru- gi8 pripra^ili amo krmo tako, da jo more živinski želodec lebko prebavljati. Jako prilični za to rabo so rezni stroji z guilotino, ki se dobijo po ceni 48—60 fl. 7 skladišču stroje7 gospodarskih 7 Gradcu, za 5 ali 6 posestniko? zadoatuje eden stroj. Razun tega pa dobro bo, ako posebno jeaeni, kedar se ima živina piivaditi na subo krmo, ovo porezano krmo poparimo, da postane mehka. E tema moramo jej dati 7 napoj soli, brez katere, kakor vsaki zna, nobena hrana ne tekne; razun tega pa ima sul še to lastuost, da zabranuje kisanje brane 7 želodcu. Če pa se damo nekaj moke in otrobo? 7 napoj, bomo si obranili crez zimo mo8no, zdravo in lepo živino, ki nam bode spomladi 78e plačala, kar smo po zimi za njo izdali. Vsak goapodar si zna lehko preraSuniti, koliko je izdal 8rez z mo za 87ojo go^ejo ži^ino, ter bode naael, da že tiati, ki ga je dobil, je k malo toliko 7reden, kakor ova brana, ki jo je živini spolagal, razun mleka in telet. Poglavitna reč toraj za vsakega kmeta je, da udrži 87ojo ži^ino črez zimo 7 tistej 7rednosti, katero je imela jeseni. (Dalje pribodnjič.) Eako grozdje skozi zimo do spomladi frišno ohraniti. M. 0 tetu priporočuje Dunajski časnik ,,Piakt. Landw." sledečo skuanjo, ktera, ko bi se potrdila, bi bila za 7inogradarja preimenitne 7ažnosti. Pred nekimi leti je 7 Meudovi na Laškem nevibta in plaz pokončal 7elik kos 7inograda, 7 kterem je grozdje že bilo skoraj dozorelo. Nekoliko trso7, ki 80 bili polni skoraj zrelega grozdja, je bilo posutili, tako da ao celo zimo pod prstjo in kamenjem z grozdjem vred zasuti ležali. Spomladi, ko so skozi zimo zasute trse zopet odgrebli, da bi jib 7 red posta^ili, bilo je grozdje na nekterih tako lepo in 87eže, kakoršno je bilo je8eni. Ta prigodek je spravil 7inogradnika na misel, da se more grozdje, ki se na trsu visi in ae z prstjo pokrije, dolgo časa ohraniti. Zato je tisto leto jeseni takole poskusil to miail uresnicili. Dal je na nekaj uz7išonem, subem proatorH 7 7inogradu jamo izkopati 1*5 metra dolga in O-75 metra airoko blizo d^eh tr807, ki 8ta polna še ne popolnoma zrelib grozdo7 7isela. Vse listje je trsoma dal potrgati in trte, na kterih je grozdje bilo tudi na koncu prirezati. Na to je dal na izkopani jami popre8ne pal6ice tako po8ez položiti, da so bile kakega pol metra od dna oddaljene in so tako neko mreže^je 8rez jamo delale. Trsa je potem nagnil 8rez jamo in je dal trte z grozdjem na te palčice pri7ezati. Grozdje se nikjer ni zemlje dotikalo. Na to se je jama z deskami tako pokrila, da je bil ta pokiov strebi podoben, vendar pa, da so konci teh streanih deakic 8rez jamine robe segali. Eo se je to zgodilo, je dal vse 50 centimetro^ debelo s prstjo nasuti in prst dobro in trdno steptati. Tako se je 7es zrak od grozdja zaprl. Tako je prešla zima in ko bo spomladi jamo odprli, našli so 7se grozdje zdra^o in 87eže ali friano, kakoršno je bilo jeseni poprej sred oktobra, ko so ga 7 jamo zagrebli bili. Samo na 7saki jagodi je 7isela kapljica 7ode, kakorsne so videti, ako pohle^en dežek grozdje na trsu nekoliko porosi". To je skušnja, ki jo je laaki 7inogiadnik naredil in ktero pripo^eduje nPrakt. Landw." Vredno je, da tudi naši vinogradniki poskuaijo in o svojeni 8asu nSlo7. Gosp." poro8ati blago^olijo. M. Eako ogrce iz dre^esnic odganjati? Ogrci delajo po drevesuicah in drugib rastlinskib nasadih ailno škodo. Da se ti akodlji^ci odženo, se priporočuje slede8i pomo8ek. E dre^escem, ki so se prvikrat presadila, se okoli 3 centimetrov daleč od dre^esca samega brž po presajanju prista^i priapičen 35—40 ctm. dolg. 15—2 ctm. debel koli8ek 20—25. centim. globoko 7 zemljo. Spodnji del tega količka, ki pride 7 zemljo, 8e naj poprej s premogo^im katrano7cem dobro pomaže. Duh katranovca je ogrcem zopern in tako se meat ogibljejo, na kterib ga kaj čutijo. Na isti uačin, kakor presajena dre^esca, se dajo seniiči 7 dre^esnicab ogrčine skode 7aro7ati, da se v katran pomo8eni količki poleg semenskih rilic, (brazdic) 7 zemljo 7 primerni dalja^i vsak sebi postavijo. Sejmovi na Štajerskem. 15. sej-t. 87. Ana 7 SI07. gor., Ivnik, Brašlo^ce, Gnas, 87. Janž pri Spod. Draubergu, Šmarije, Ruae,^Rogatec, Zdole, Golobje, 87. Vid na Voga^i; 16. sept. Ljutomer; 18. sept. Gradec; 19. sept. Vransko. Sejmo^i na Eoroškem. 15. sept. Gtnind, Gradia8e, 87. Jakob; 18. sept. Ren7eg; 21. sept. Drauberg doljni, Zgornja Bela; 22. sept. Mauten.