SploSne vestl. — Z današnjo številko pričenja leinik 1928./29. »Učiteljskega Tovariša«. S tem pre« haja »Učit. Tov.a v 69. leto. Prihodnje leto praznuje 704etnico, kot najstarejši list med sedanjimi s-lovenskimi listi. — Neorganizi« rani naročniki naj poravnajo naročnino, kar so v zaostanku in za napirej. — Prihodnja številka »Učit Tov.« izide šele 14. t m., ker bo v njej objavljeno tajni« ško in blagajniško poročilo, proračun in ra» čun pov. UJU, da imajo v&e to delegati na skupščini v rokah. Delegati naj prej preči* tajo ta poročdla, ker se na sikupščini ne bodo več čitala. — Ob priliki zločina v Narodni skupščini je poslal Izvršni odbor UJU klubu KDK sle^ deče pismo: Združeno jugoslovensko učitelj« stvo si je zapisalo na svoj prapor duhovno edinstvo našega troimenega naroda, v veri, da je močna in veHka nacionalna država edini pogoj za kulturni in prosvetni progres. Radi tega greni vse misleče ljtidi in iodo« Ijube vsak pojav, ki ovira proces duhovnega edinstva. — Dogodek dine 20. maja se je do» taknil src vsega jugoslovenskega učiteljstva in Izvršni odbor UJU obsoja gnusni zločin v Narodni skupščini (ter prosi predsedstvo KDK, da sprejme sožalne izjave jugosloven« skega učiteljstva in jih sporoči tudi družinama nedolžnih žrtev. — Dolžnost vseh treznih sinov našega naroda je, gledati na to, da se ozdravijo rane in da se s konsolidacijo države onemogočijo usodni dogodki, ki rhorejo samo zadrževati popolno izvrševanje zaoibljubljene jugoslovenske misli. — Iz seje Izvršnega od= bora UJU z dne 23. junija 1928. — Naskok na I. grupo II. kategorije za učiteljstvo. Gospodu ministru prosvete! Udruženje J'ugoslov>enskega Učiteljstva je poslalo razvrstilni komisiji pri finainčnem mi= nistrstvu spomenico, ki v njej izraža neza= dovoljstvo, ker se nanovo poskuša preprečiti napredavanje učiteljstva v I. grupo II. kate» gorije. V tej spomeMci so navedeni tudi raz« logi, ki govore proti takemu reševanju vpra« šanja razvrstitve učiteljstva. Prvi razlog je ta, da je imelo učiteljstvo po dosedanjem zakonu to pravico in bi bilo nerazumlj'ivo iz kakih >razlogov jo mora sedaj izgubiti in s tem nazadovati. Ze ponovitev samega mos ralnega efekta take določbe bi bilo dobro pirihranki in ne dovoliti, da se ponove lanski protesti celokupnega učiteljstva. Drugi razlog je v tem, da bi ta določba zmešala prirodne odnošaje, ki so potrebni in morajo biti med iraznimi kategorijami uraidništva razvrščene^ ga na podlagi njegove šolske kvalifikacije. Ti odnošaji ne morejo biti predmet raznih razumevanj, ker so priprosti in jasni: 1 52 :3. Bila bi težka žalitev pridobljenih pravic, ako bi jih premikali v kakršnokoli smer — ma* vzgor al'i navzdol. A ta slučaj bi gotovo na» stopil, če se prep.reči učiteljstvu napredova« njovl. grupo II. kategorije, ker bi se razlika med njim in III. kategorijo zelo poslabšala, med tem ko bi se razlika med učkeljstvom in I. kategorijo nesorazmermo povečala. Ja» sno je, da je tako Tešenje v protislovju z idejo razvrstitve uradništva na podlagi šol« skih kvalifikacij. Zato vodijo naše zahteve do obvarovanja dosedanjih odnošajev in pra* vic. — Zagovarjanje te doloobe z rezerviras njem I. grupe II. kategorije za posebno važne položaje uradinikov II. Ikategorije je na tej podlagi nesprejemljivo. Učiteljstvo nima nič proti temu, da se te posebno važne položaje tudi posebej nagradi. Mora pa se odločno upreti temu, da bi se to vršilo na račum vsega 'učiteljskega stanu. Ne samo učiteljstvo, nego tudi oni, ki se jih to tiče, odklanjajo tak na« čin, ki bi jih ločil od njihovih tovarišev. — Prvi tak poskus, ki ga je lansko leto napra^ vila komisija ministrstva pravde, je bil od* ločno zavrnjen od ministrstva prosvete, ki se je takrat pirav energicno zavzelo za uči< teljske zahteve. Nadejamo se, da se gospod minister prosvete tudi tokrat zavzame za isto stvar, radi česar pošiljamo ta apel v imenu Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva. — Predsednik: VI. K. Petrovič. — Tajnik: Mi= lojevič. — Projekt sprememb in dopolnitev urads niškega zakona z razvrstilno uredbo izdeluje komisija v ministrstvu financ, ki bo gotova že ta mesec. Ko dobimo projekt, obvestimo članstvo o vseh izpremembah dosedamjega zakona. ; — K notici »Izplačilo zaostankov po pars tiji 55.« v »Učit. Tov.« pod »Splošnimi vestmi« smo doznali, da &o n. pr. tovariši na I. deški meščanski šoli v Ljubljani napravili vsak zase prošnje, pobotnice in vse drugo potrebno za izplaoilo nadur in da so bili vsi ti originalmi dokumenti in vse poibotnice vidirane od mesne kontrole v Ljubljani že pred decems brom 1927. Vsa ta zadeva je bila popolnoma pravilno poslana roinistrstvu že 7. decembra 1927 pot štev. 7779. Pod to številko je g. ve» liki župan poslal tudi neko pobotnico za se» litvene troške, radi česar je dobil nazaj nalog, naj to poboitnico in njej pripadajočo prošnjo pod štev. 7779 izlooi in vrne, kar je prosvetni oddelek v dveh dneh napravil in vse dne 17. aprila 1928 pod štev. 7779 in 2882 vrnil. Iz tega je jasno razvidno, da so bili vsi spiski, računi itd. teh tovarišev vidirani od mestne kontrole v Ljubljani že pred 31. marcem t. 1. in tudi v ministrstvu pred tem dnem vknjis ženi; a kljub temu še danes niso dobili ti to< varisi izplačila. Kaikor so ti, tako so tudi drugi tovariši prizadeti. Ker je na razpolago milijon kredita, zato pričakujemo, da se vsi zaostaniki po partiji 55. vsem prizadetim izplačajo. — Izplačilo zaostankov po partiji 55. Iz naše pod tem naslovom v zadnji številki »Učit. Tov. od Izvršnega odbora UJU vpo» slane notice zveni nekak očitek računovod« atvu in prosv. oddelkoma za Slovenijo, da toista pravočasno in pravilno prijavila terjat« -v« po partiji 55. Ker tudi neki prizadeti to» variš v »Jutru« z dne 27. junija objavlja enak očitek, ugotavljamo Tesnici na ljubo po dob« ljenih informacijah sledeče: Računovodstvo tukajšnje delegacije min. financ odnosno vel. župan ljubljanske obla&ti je prijavil terjatve po partiji 55. 26. julija 1927 pod P. br. 4792. Ti spiski so ležali v Beogradu do 15. marca 1928. Ko jih je E. F. odsek pri min. prosv. vrnil z zahtevo, naj v&ak uslužbenec posebej zaprosi z nekolekovano prošnjo za izplačilo prejemkov iz omenjene partije. Da tako po= pravljetti spiski terjatev niso mogli prispeti v B. pred 31. marcem t. 1. je jasno, ker so se morali vsi akti vročiti posameznikom v svrho izvršitve zahtevanih popravkov. Ne bomo podtikali kakega namena zaradi zavlačeva« nja. Kredit iz partije 55. še m izčrpan, go« vori se celo o milijonu Din. Če pa terjatve niso bile, ker tudi niso mogle biti vknjižene do 31. marca t. 1., preidejo na part. 65 Krediti iz partije 55. pa bodo zapadli če se ne Izpla* čajo do konca avgusta, kar je v našem slu* čaju toliko kot gotovo. Terjatve datirajo iz 1. 1925. in 1926. in bi morali za način predloži? tev biti odločilni predpisi, ki so bili v veljavi na dan, ko je učitelj račutnopolagač podpisal račmn ali Iki ga je vsaj vidirala mesna kon= trola. Sedaj iskati dlako v jajcu, ko je kredit po partiji 55. na razpolago, ni na mestu. Po osmih mesecih so jo pri E. T. odseku v Beo« gradu pogruntali, da ne zadostujejo od mesne kontrole vidirani računi. Treba je za izplačilo teh zasluženih par še formalne kolekovane prošnje. Če bi bila ta pika na i prispela v Beograd pred 31. marcem t. 1., bi bila zadeva v redu. Radi tega neusmiljenega birokrat* skega postopanja naj zapade milijonski lkre» dit na škodo sreskih šolskih nadzornikov, ki že leta čakajo na izplačilo krvavo zaslu* ženih potniln. Ker partija 65. gotovo ne ,bo zadostovala, bodo upokojeni učitelji še na» dalje čakali na izplačilo selitvenih stroškov. Zares leži del krivde tudi na prosv. odd. vel. žup. Ijub. oblasti, ki je imel odlok E. T. odn. zahtevajoče priznanice in prošnje posa* meznikov že junija 1927 v rokah, a je kljub temu nedostatku spiske poslal ekonom. fin. odseku min. prosvete v Beograd. Se večja krivda pa zadene E. F. odsek, ki je ta nedo« statek odnosno nepravilnost odkril šele 15. marca 1928 in v usodnem času, ko se je bb'» žal rotk vknjiženja kljub razpoložljivemu mi» lijonskerrm kTeditu iz part. 55. — Učiteljska para pa je tako tepena od sv. Birokracija. Prizadeti nadzornik. — Proti jesenskim počitnicam v mari* borslci oblasti. Učiteljsko društvo za me&to Ptuj in ptujski šolski okraj zbrano dne 21. junija na zboravanju v iPtuju najodločneje protestira proti nameravani aivedbi jesenskih počitnic v mariborski oblasti ter poziva po» ¦vierjeništvo UJU, da zastavi ves svoj vpliv, da g. iprosvetni minister prekKče svoj ukaz, s katerim je dovolil oblastnemu odboru ma= riborske oblasti njih uvedbo. Utemeljitev: Ministrstvo za socialno politiko je izdalo za» kon o zaščiti mladoletnih v tovarniških pod» jetjih. Najmanj ta^ko kot mladoletne v tovar« bah pa izkorišča naš fcmet svojo in viničara sko deco, pri čemer ga ne ovira noben zakon. Kmetje motivirajo zahtevo po uvedbi jesen« skih počitnic z obilnim delom. Ker pa bi pri tem šolska deca preveč trpela, pozivamo dr« žavno obla&t, da ščiti nedoletno kmetsko deco pred izikoriščanjem in prenapornim des lom ravno s tem, da ne dovoli jesenskih po» čitnic. V mariborski oblasti &o gospodarske prilike ugodnejše od marsikaterih v ostalih oblastih države, kjer pa so povsod tivedene enotne vroče počitnice in imajo kmetje ma= ribor.ske oblasti že itak izvanredne šolske olajšave, ki odtegujejo o.troka zadniih dveh šois'";h let pouku po 5 mesecev ietno, to je ravno tedaj, ko bi otroku šola lahko največ koristila za življenje. Počitnice v največji vročini, t. j. meseca julija in avgusta, so uve« dene po vseh šolah in uradiR, ker je uvidevs no, da je duševno delo v vročini silno otežs kočeno že odraslim, otrokom pa sploh nemo= goče. Upoštevati je pri tem tudi, da kmetska deca vstaja poleti že ob 4. uri ali celo prej, ima navadno dolgo .pot do šole, kamor pride vsa zbita od jutranjega dela in vročine po poti ter je v šoli popolnoma nezmožna slediti pouku. Če se uvede jesenske počitnice, bo kmetska deca sedela ob najhujši vročini v zatohlih, vsled znojenja teles, s slabim zra= kom prenasičenih šoLskih prostorih, kar bo izmozgani, izmučeni ter neprespani deci tudi v zdravstvenem oziru v škodo. Smatramo tudi, da je učitelj&tvo prvo poklicano, da od= loča v vprašanjih, ki se tioejo šole in šolske dece ter zahtevamo, da se vsa taka vprašanja rešijo sporazumno z učiteljstvom. — Učit. dTuštvo za mesto Ptuj in piujski okraj. — K uredbi o zadTugah državnih name> ščencev na osnovi čl. 374. fin. zak. za 1928 /29. je celjsko učiteljsko društvo na svojem zbo» irovanju 10. junija 1928 konistatiralo: 1. Po našem pravnem pojmovanju so uradniške za* druge vsakterega značaja privatne ustanove in niso v nobeni zvezi s službenim razmer« jem. 2. Zato smatramo prisilno včlanjenje z vsemi posledicami kot skrajno kTivičen ukrep. 3. Mnenja smo, da so uradnilcovi prejemki z dnem dospelosti njegova priviatjna hstnina v polnem obsegu. 4. Zato smatramo od^egova^ nje v omenjeno svrho in vsa ž njo zdru?ena gmotna bremena ikot motenje posesti in ome> jitev državljanske svobode, 5. Odločno pro* testiramo proti uredbi in pozivamo centralo UJU, da zastavi vse sile v to, da se UTedba takoj razveljavi. 6. Pozrvamo poverjeništvo, da izposluje po pravnikuastrokovnjaku točno izjavo o zakonitosti uredbe. 7. Ce se ta iz« java krije z našim lajiškim pravnim pojmo« vanjem, pozivamo poverjeništvo, da zainte« resira za zadevo vse parlamentarne klube ter izposluje tožbo na stroške UJU. Toži pa naj upokajena oseba, ki je iz>ven območja § 71. 8. Dejstvo, da imajo istotam sedež Savez uradn. zadrug, Savez drž. činovnikov in \z> vršni odbor UJU nas sili, da pozovcmo po* verjeništvo, da razčisti energično in brezob« zirno tasle vprašanja: a) Je4i Izvršni odbor vedel, da se .tozadevna 'uredba snuje? Kaj je ukrenil, da jo prepreči? Je4i opozoril poiver^ jeništvo na preteoo nevarnost? b) Ali je iz« posloval uredbo morda Savez drž. činovni* kov? Ako ne oficijelno, morda vodilne ose= be? Kateri so dokazi, čc in kaj je storil Sa* vez v našo o-bramjbo? — Mi ne obdolžujemo in ne obtožujemo nikogar, dokler nimamo jasnih dogovorov na gornja vprašanja, ki to* rej ne temelje na trditvah, nego le na dos miieivi možnosti. Zahtevamo pa jasnih raču^ nov, katere bomo kvitirali z jasnimi računi s svoje strani. —• Celjsko učiteljsko društvo. — Prispevek k poročilu o Prekmurju. Zdi se mi, da je tovariš s člankom »Šola in narod« z dne 25. maja 1928 pričel razmotri* vati zelo važno vpirašanjc. Škoda le, da temu članku ne sledijo še drugi kot nadaljevanje prvega. Samo z enim člankom kmalu pozas bimo na tako pcreče vprašanje, katero bi mo« ralo zanimati vsakega učitelja. Res je, da bo težko sc uživeti v razmere v Prekmurju samo s članki, treba je iti tja, slišati mnenja ljudi. Samo v par potezah ,bi rada očrtala utise iz ncke šole v Prekmurju. Edin razred: vsa oprema skrajno zanemarjena. Klopi potis* njene naprej, da je zadaj dovolj prostora za razne inst-rumente, na katere vadijo šoli ods rastli mladeniči. Na zidu slika Hunjadija, slike raznih madžarskih zmagoslavTiih bojev, spredaj Nj. Vel. kralj Aleksander. V omari zgoraj zvezki, spodaj madžarsika knjižnica in neke cunje, ki so baje ostanek madžarskih zastav, kateri se pač morajo hraniti v spomin na »zlate čase«. Šola je verska (evang.) in jo vzdržuje občina. Glavno ibesedo ima g. upra; vitelj, ki je bil nekdaj poslan semkaj od mad* žarske vlade v raznarodovalne namene. In mislite, da ti ljudje skrivajo svoje poslan* stvo? Čemu? Kdo se mu upa zoperstavljati? Saj tudi ni *nič hudega, če se učenca oprosti poletnega pouka, v šoli, kjer se mora poučes vati v slovenskem učnem jeziku in se ga poš* lje v madžarsko manjšlin^ko šolo, da se tam navžije »pravega duha«. In kaj zato, če se sploh ne pregleduje uradnih spisov! To so malerikosti, za katere se lahko »zgliha«, kot to delajo z davki v Murski Soboti. Kako pa med ljudstvom? Učenci so me naravnost presenetili. Vso so me obložili s cvetjem in še sedaj dobivam njih razglednice. Pri ljud* stvu je sploh zelo hvaležno polje, škoda, da so še vedno pod vplivom »domačih inteligen« tov«. V začeitku so zelo nezaupni, a ko jih pridobiš, bi ti dali dušo. Če pa je pri njih nezaupanje do učiteljstva, ali ni to tudi upra* vičeno? Kako zelo se motijo naša oblastva, če mislijo, da bodo narod dvignila z začetnis cami, ki le trpe pod madžarskdmi upravitelji in s kazensko premeščenimi. V Prekmurju je treba mož, močnih, narodnih učiteljev. Pre* skAeti jim stanovanja, če treiba naj dobe za to posebno nagrado in naj delajo in.poma« gajo ubogemu ljudstvn. — Jugoslavija si je priključila to ozemlje, a mu sedaj reže naj= slabši kruh. Saj več ne veš, da si v Jugosla^ viji, ko enkrat prideš v Mursko Soboto. Še slovenskega ne slišiš več na ulicah. Od kod naj čaka torej to ljudstvo pomoči in opore? Kafcšno krivico delamo tamkajšnjemu ljud= stvu, ko prihajamoi med nje kot v jugosloven« sko Sibirijo! Ali misMte, da oni tega ne ču< tijo? — Ona lepa, mirna pokrajina, a tako hladna z ljudstvom, ki kot goba srika kar mu damo dobrega, ždi utesnjena tam ob meji. Tovariši! V naši organizaciji je moč, poma> gajmo bratom, dvignimo jih, a najprej iztre« bimo plevel iz naših vrst! — Društva, ki niso poslala mesečnih pri« jav. Uciteljska društva, ki kljub vsem opo* minom še niso poslala mesečnih prijav, so: Murska Sobota od decembra dalje, Marnberg od februarja dalje, Koz.je od marca dalje, Logatec od aprila dalje, BrežicesSevnica od maja dalje, Litija in Ptuj pa za junij. Po« novno prosim, da imenovana društva to ne» mudoma store, ker bom sicer primoran, v svrho zaključitve letnega računa, vsa ta dru= štva obremeniti pavšalno navzgor. Istočasno prosim, da pošljejo vsa društva, ki dolguvjejo glavni upravi, pripadajoče zneske, ker ima uprava velike obveznosti ob sklepu poslovne dobe. Glavni blagajnik UJU. — Računovodstvo del. min. fin. v Marl« janišču se je preselilo z 2. julijem v vladno palačo na Bleiweisovi cesti, vhod iz Erjav» čeve 'ulice, pritličje. — Maturanti mariborskega učiteljišča iz 1. 1880., 1881. in 1882. Spored sestanka v Slov. Bistrici dne 7. in 8. julija t. 1. obsega sledeče točke: v soboto zvečer ob 8. (20.) uri zabavni večer (iz prijaznosti nastopi tamkajšnji uči= teljski orkester); v nedeljo zarano služba božja za pokojne našc tovariše in profesorje — predpoldan razgled mesta in bližnje oko= lice — opoldne skupni oibed. Za.bavni večer in obed se vršita v hotelu »Beograd«. Za popoU danski izle.t z avtom v Rog. Slatino in nazaj se je takoj javiti še posebej. K udeležbi se je priglasilo še pet starejših tovarišev. Dobro došli. Na veselo in zdravo snidenje. Prijave sprejema A. Porekar, Maribor. — Matura na državnem moškem učiteljis šču v LjubljanL Pod predsedstvom g. vseuči* liščnega pro.fesorja dr. Aleksandra Stojičevdča so se vršili v dneh od 13. do 23. t. m. ustni zrelostni izpiti na državnem moškem učitelji« šču. Zrelostni izpit so napravili: Ambrožič Ladislav, Babnik Ivan, Babnik Josip, Bregar Ivan, Costa Anton (z odliko), Čebohin Franc (z odliko), Dolenc Stanislav, Gabrovec Rudolf, Grum Daniel, Hoirvat Božidar (z odliko), Hrovat Emil (z odliko), Jezeršek Ivan, Kokalj Franc (z odliko), Koleša Bogomir, Kompoš Peter, Korenčan Lovro, Kotnik Konrad, Kos vačič Vladimir (z odliko), Kramar Mihael (z odliko), Kramer Franc, Kržišnik Gustav, Kus Bogumil, Kušar Karel, Lampič Stanko, Ljubič Anton, Mahkota Milan, Mikillecz Oton, Mo* korel Viktor, Perpar Vekoslav, Plevelj Viktor, Ponikvar Stanko (z odliko), Salberger Bogo^ mir, Sila Milan, Simčič Josip, Skubic Vinko, Svetina Vladimir, Šimigoj lioris, Torelli Jun» ko, Urbančič Branko, Vertačnik Ivan (z odli« ko), Vertačnik Milan (z odliko), Žitnik Maks. — K zrelostnim izpitorn je bilo pripuščenih 49 kandidatov. Zrelostni izpit z odliko je na^ pravilo 10 kandidatov, zrelih je 32 in 7 kan* didatom je doivoljen ponavljalni izpit v sep« tcmbru. — 20sletnica mature moškega učiteljišča v Ljubljani. Zbirališče 21. julija (sobota) zvcčer v kavarni »Evropa« v Celju. Poscbej ne bo vabljen nihče! — Sedanjim in bivšim članom dolnjes lendavskega učiteljskega društva! Na zboro^ vanju v Dubrovniku dne 23. junija so skle« nili navzoči sledeče: Vsi člani, bodisi v srezu ali ki &o bili prestavljeni v drug srez in dol* gujejo članarino, morajo isto v najkrajšem času poravnati. Kdo.r dolguje vcčji znesek, smc to storiti v treh zaporednih mesečnih obrokih. Ako se dolžniki, ki so bili prestav* ljeni v drug srez, ne bodo v najkrajšem času odzvali temu pozivu, jih bo izterjal tovariš blagajnik. Proti v.sem, ki ne bodo storili svoje članske dolžnosti do 1. oktobra, bo« demo morali, dasi zelo neradi, uvesti sodno postopanje. — Tajnica: Asta Šinigoj. — Članom sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Podružnica sadjarskega in vrtnarskgga društva v Ljubljani namerava naročiti za svoje člane razne čebulnice (tuli« pane, hiacinte, narcize itd.), in sicer najlepše in najnovejše gomolnice in trajnice, za je* sensko saditev od priznanih in solidnih tvrdk iz Holandske in Nemčije. Katere vrs»te teh cvetlic nametravamo naročiti, priporočamo, da člani prečitajo številko 6. in 7. lanskega »Sadjarja in vrtnarja«. Cene bodo približno iste, kakor lansko leto. Naročila sprejema v imcnu podružnice g. Avgust Bukovec, račun» ski nadsvetnik v pok., Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14, in sicer le do 1. avgusta t. 1., kjer se dobe tudi vsa zadevna pojasnila. — Tajnik. — »Ženski List«. Izašao je u elegantnoj opremi 7. broj (juli) ovog obljubljenog mje= sečnika za modu, zabavu i kučanstvo, uiredje^ nog od naše poznate novinarke i spisa-teljice gdje Zagorke. I ovaj broj donosi na 20 stranica velikog formata majnovije i probra» ne modele, od kojih mnogi u bojama, i obilje modernih i narodnih ručnih radova. Opsežan tekistovni dio sačinjava po sebi opsežnu žen* sku reviju, u kojoj uz zanimivo književno i zabavno štivo, svaka naša žena — i domačica i majka i djevojka — nalazi sve što ju intere= sira. Medju ostalim članci i rubrike o zdrav= stvu, kosmetici, društvenosti, odgoju djece. kučansrvu, kuhanju itd. daju ibezbroj prak* tičnih uputa. »Ženski List« stoji u pretplafi za tri mjeseca Din 45, a naručuje se kod Uprave »Ž. L.« u Zagrebu, Samostainska 'ulica 2/1. i — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. 2IKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih.