Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana
Delovanje poverjeništva UJU — Ljubljana od 1. julija 1927. do 30. junija 1928.
(Poročilo strok, tajnika tov. Jos. Kobala za pokrajinsko skupščino v Celju dne 20. junija 1928).
Tajniško poročilo bodi verno ogledalo vseh gmotnih fn moralnih sil, s katerimi raz« polaga organizacija, veren pregled vsega dela, ki se je izvršilo in ki se je moralo opustiti. Poročilo bodi kolikor mogoče tudi zanesljiv kažipot v bodočnost.
Ta načela so me vodila, ko sem sestav» ljal poročilo našega prekoletnega delovanja. Prepričan sem, da se nam ni bati bodočnosti toliko časa, dokler si bomo upali odkrito gledati resnici v oči ter z neizprosno avto« kritiko slediti svojemu najboljšemu spo« znanju.
Lanska delegacijska skupščina je posta» vila našo organizacijo, zlasti vse vodilne funkcionarje, -pred veliko nalogo. Olajšala pa jo je vodstvu našega poverjeništva s tem, da ga ni postavila pred kaotične zahteve, mar» več je to nalogo formulirala v logično sestav» ljenem okvirnem delovnem programu, z bliž« njimi in daljnimi, podrejenimi in nadrejenimi cilji.
Iz tega programa je črpalo vodstvo svoje inicijative, usmerjalo svoje korake. Ta pro« gram mora biti tudi izhodišče in merilo kri» tike. Tako pojmovano poročilo bo rodilo stoteren sad: pregrupiralo bo naše sile po potrebi in važnosti naših nalog, obrnilo eko» nomsko naše energije v bodočem letu po pri» dobljenih izkušnjah, pokazalo bo življenja zmožne razvojne smernice za bodočnost ter dvigalo naš idealizem .za bodoče napore.
Statistika društvenih zborovanj.
Delovanje okrajnih učiteljskih društev je usmerila pokrajinska skupščina v Kranju po enotnem načrtu. Določila je, da zboruj vsa» ko društvo obvezno petkrat v poslovnem letu. Poverjeništvo je izdalo okrožnico štev. 289, vsebujočo reformo društvenega delova» nja. Glavne točke, po katerih naj se vrše zbo» rovanja, so: 1. Situacijsko poročilo. 2. Samo» izobrazba. 3. Reforma šole. 4. Izvenšolsko delo. 5. Slučajnosti.
Večina okrajnih učiteljskih društev se je točno ravnala po okrožnici. 25 društev je zbo» rovalo po petkrat, 7 pa po štirikrat. Nekatera društva so pa agilnejša in so poleg predpi» sanih 5 zborovanj imela še 6., 7. celo 8. zbo» rovanje. Vsega skupaj so priredila društva v tekočem letu 160 zborovanj, kar je povpreč» no točno 5 ¡zborovanj na društvo. Nekatera društva niso upoštevala okrožnice štev. 289 in niso pošiljala svojih poročil, kar je vse» kako graje vredno. So tudi društva, kijse ne puste utesnjevati in žele pri zborovanjih več prostega razmaha — več avtonomije.
Statistika kaže, da udeležba na zborova» njih ni bila povsem zadovoljiva. V mnogih slučajih ni dosegla niti 50%. Pri manjših društvih je bila večja nego pri obsežnih. Umestna je resolucija ormoškega učit. dru» štva, ki smatra učit. zborovanja za važen fak» tor učit. nadaljne izobrazbe, neudeležbo od strani članstva pa za brezobzirnost napram organizaciji, za komodnost in reakciomarnost, ki nikakor ni v skladu z ugledom naše orga» ■nizacije, pa tudi ne z učiteljsko nadaljno iz» obrazbo, z interesom šole in torej tudi na» roda in države.
Vsa predavanja, ki so jih priredila dru» štva, so bila večinoma znanstvena in peda» goška. Pri reformi šole se je upošteval zlasti delovni princip. Društva ¡so razpravljala tudi o učnem načrtu, o šolskem zakonu in o cen» tralnih pravilih.
Statistika članstva.
Na koncu lanskega poslovnega leta je štela naša organizacija 2717 članov. Stanje članstva v tekočem letu pa je razvidno iz na» stopne razpredelnice:
1.	Brežiško-sevniško okraj, učit društvo
2.	Celjsko	» „ „
3.	Belokranjsko	...
4.	Dol. Lendavsko	. , „
5.	Gornjegrajsko	„ » .
6.	Kamniško	„ . »
7.	Kočevsko	„ » »
8.	Konjiško	» . »
9.	Kozjansko	. »
10.	Kranjsko	„ » »
11.	Krško
12.	Laško	, „ »
13.	Litijsko	, , rr
14.	Ljubljansko
15.	Ljubljansko - okol.	„ » * 10. Ljutomersko	„ „ ..
17.	Logaško	.	„ „ „
18.	Marenberško	, » „
19.	Mariborsko	„
20.	, (d., 1. breg)	„
21.	Mežiško	...
22.	Mursko-soboško	* » »
23.	Novomeško	„ „ *
24.	Ormoško	...
25.	Ptujsko	.
26.	Radovljiško	...
27.	Slovenjebistriško	„ ,
28.	Slovenjgraško	„ „ .
29.	Svetolenartsko	„ „ .
30.	Šmarsko-rogaško	„
31.	Šoštanjsko	„ .
32.	Vransko	. „
Skupaj . .
1927	1928	+	-
56	80	24	_
152	161	9	-
89	93	4	-
72	66	—	6
32	37	5	—
102	103	1	—
101	91	_	10
57	65	8	_
39	38	_	1
106	116	10	_
128	144	16	—
102	113	11	—
74	85	11	—
206	213	7	—
227	220	—	7
73	86	13	—
89	94	5	—
42	44	2	—
116	125	9	—
114	129	15	—
53	55	2	—
77	81	1	—
115	110	—	5
56	61	O	—
119	134	15	—
58	58	—	—
65	63	—	2
36	42	6	—
49	47	—	2
31	89	58	—
43	52	9	—
38	31		7
2717	2926	246	40
h navedene statistike je razvidno, da je narasla naša organizacija za 209 članov. Pri» rastek pripisujem na račun nanovo pristo» pivših mlajših tovarišev in nekaterih starejših tovarišev, ki so bili neorganizirani. Le v šmarsko«rogaškem okraju so pristopili člani bivšega »Edinstva«.
Likvidacija »Edinstva«.
S sprejetjem deklaracije na celjski skup» ščini leta 1926., po kateri se je postavila naša organizacija na strogo stanovsko stališče, se niso strinjali nekateri učitelji. Izstopili so iz UJU in ustanovili svoje lastno udruženje »Edinstvo«. Sreska društva so obstojala v Ljubljani in njeni okolici, v Kranju, v Ra» dovljici, v Kočevju, v Novem mestu, v Bre» žicah in Rogaški Slatini. Uvideli pa so svojo pogreško, sklenili n,a spravni seji dne 16. fe» bruarja 1928 likvidirati in zopet vstopiti pod okrilje naše močne organizacije. Izven naših vrst je samo še ono učiteljstvo radovljiškega okraja včlanjeno v »Edinstvu«. Kljub temu lahko rečemo, da je združeno vse osnovno» šolsko učiteljstvo v Sloveniji pod praporom UJU.
Delovanje poverjeništva.
Pobudo za delo pri poverjeništvu so da» jali razni odseki, ki so se morali ustanoviti in pa okrajna učiteljska društva s svojimi predlogi, resolucijami in nasveti. Vodstvo poverjeništva je imelo skoro redno tedenska posvetovanja, h katerim so bili povabljeni tudi načelniki odsekov, da poročajo, o svojem delovanju. Takih posvetovanj je bilo 34.
Ožji sosvet je imel 6 sej. Razpravljal je
0	vseh aktualnih vprašanjih stanovskega, šolskega in materijalnega značaja. Sir ji so» svet je imel tri seje. V prvih dveh se je bavil predvsem z vprašanjem Učiteljske tiskarne, tretja pa je bila posvečena proračunu za leto 1928./29. in organizačnemu tisku.
Delo je pri poverjeništvu z ustanovitvijo odsekov tako naraslo, da smo morali napra» viti delovni načrt in najeti še eno sobo.
Opravilni zapisnik izkazuje 1617 opravil» nih številk.
Poverjeništvo je bilo v stalnem stiku s svojimi društvi. Na njih zborovanja je poši» ljalo po potrebi svoje funkcijonarje, ki so poročali članstvu o položaju.
Podiobnosti ne bom omenjal, ker bodo razvidne iz poročil posameznih odsekov.
Učiteljska samoizobrazba.
Ta delovni program je postavil samoiz» obrazbo učiteljstva na odlično mesto.
Zlasti je opozoril na študij socialnih vprašanj, brez katerega ni modernega izobra» ženca. Kar je bila v prejšnjih vekih filozofi» ja, to je danes družboslovje, veda, ki je po» klicana kot nobena, da vpelje človeka v za» kone človeške družbe, da mu razsvetljujd dolgo razvojno pot človeka kot socialnega bitja, ter da kaže v smeri dosedanjih razvoj» nih faz človeške kulture poti v bodočnost. Družboslovje je postalo danes neobhodno potrebno, da si zgradi izobraženec ob njego» vem vodstvu svoje življensko naziranje, brez katerega ne more biti izobraženca, ne more biti osebnosti, in brez te ne vzgojeval» ca. V očigled teh resnic se je postavil temelj, na katerem naj se zida nadaljnja učiteljsKa izobrazba, ravno na družboslovno izpoznanje.
Na podlagi teh supozicij je lanska skup» ščina sprejela v bistvu sledeče sklepe:
*1. Na sporedu vsakega društvenega zbo» rovanja bodi tudi samoizobrazba: predavanja
1	diskusijo, aplikacija na konkretno življenje tistih tez, ki so se obravnavale separatno po samoizobraževalnih krožkih; revija dela v teh krožkih.
2.	Potrebna kontrola, da se obravnava določena snov za zborovanja, posebno za sa» moizobrazbo.
3.	Za samoizobrazbo se ustanovi poseb» na knjižnica za izdajanje kratkih brošur o vseh problemih, Iki se obravnavajo v krožkih.
4.	Gmotna sredstva za dvig društev, po» sebno pa za napredek izobraževalnega dela.
5.	Organizirati je samoizobraževalne krožke; osnujejo jih društveni odbori. Na leto bodi vsaj pet sestankov.
6.	Pobuda za delo med ljudstvom, pre» gled storjenega dela, s posebnim ozirom na kmetijstvo.
7.	Na sedežu poverjeništva se ustanovi poseben centralen odbor za samoizobrazbo. Ta odbor mora biti v stiku z vsemi samoiz» obraževalnimi krožki po vsej Sloveniji; skr« beti mora za izdajanje prej omenjenih bro» šur,^ voditi mora z navodili vse delo v teh krožkih ter z društvenimi odbori določat' materijal za društvena zborovanja.
8.	Ugotovil se je program za 3 leta.
Za 1. 1927./28. je delegacija določila na» slednje teme. Idealizem in materializem. Li» beralizem — idejne in gospodarske osnove in posledice. Socializem in socialne reforme. Zadružništvo in o družboslovju.
9. Koncem vsakega šolskega leta se or» ganižira izobraževalni tečaj, na katerem se resumira vse prekoletno izobraževalno delo učiteljstva, in sicer v aplikaciji na aktualnih problemih javnega življenja v narodu.
Tako je razdelila lanska delegacija na vse organizačne funkcijonarje precizne na» loge glede vršenja učit. izobraževalnega dela.
Kaj se je resnično storilo v tem pogledu tekom prošlega leta:
a)	Še pred začetkom šolskega leta se je vršil dobro uspel I. izobraževalni tečaj, skozi šest dni s povprečno udeležbo 176.
Poglobil je splošne smernice glede iz» venšolskega dela učiteljstva, podrobno raz» pravijal organizacijo samoizobraževalnega dela ter skušal podati temelje vzgoje in nove šole.
b)	Pri poverjeništvu se je ustanovil osrednji izobraževalni odsek (Oio), ki je pa mogel le deloma izvršiti svojo nalogo. Kriv» do je iskati v začetnih težkočah te akcije, ki se bodo dale premagati šele postopoma in sicer le pri dobri volji vsega članstva.
Letos se bo morala delegacija še natanč» neje baviti s to akcijo, zato se omejim le na to ugotovitev.
c)	Naša društva so organizirala tekom leta preko 120 izobraževalnih 'krožkov, ki bi se morali glasom sklepa sestati vsaj 600»krat. V resnici smo zabeležili v preteklem letu okrok 360 krožkovih sestankov. Res, da so se nekateri krožki ustanovili zelo pozno in niso mogli vsled tega izvršiti letošnjega pro» grama, res je pa tudi, da so zborovali drugi krožki večkrat kot jih je vezal delegacijski sklep.
Tudi za naše izobraževalne krožke — in za te celo v večji meri — naj bi veljalo »Kar more, to mož je storiti dolžan.«
Toda pomembnejša od kvantitativne je kvalitativna stran tega najvažnejšega učitelj» skega vprašanja.
Priznati nam je z vso potrebno resnost» jo, da smo še daleč od tistega časa, ko* bo 1. splošnemu priznanju nujne potrebe naše nadaljne izobrazbe sledila tudi splošna naša akcija v tej smeri, 2. pa da ovirajo uspešno delo danes še ločena mnenja o bazi. na ka» tero naj se predvsem nasloni naša samoiz» obrazba. Letošnja delegacija naj stori v tej smeri korak dalje, kajti ne smemo si zafcri» vati, da je prav od tega spoznanja odvisen uspeh našega izvenšolskega in šolskore» formnega dela ter koncem koncev ugled in gmotni položaj vsega našega stanu.
Zato prosim cenjeno delegacijo, da po» sveti temu vprašanju letos posebno pozor» nost.
Odsek za izvenšolsko delo.
Odsek za izvenšolsko delo je skušal zbrati najprej vse podatke o dosedanjem iz» venšolskem delu učiteljstva. V to svrho je razposlal posebno okrožnico vsem učiteljskim društvom, ki naj zbero statistične podatke o delu učiteljstva. Doslej je prejel odsek 17 poročil. Iz statistike je razvidno, da se uči» teljstvo udejstvuje povečini v kulturnih dru» štvih: pevskih, dramatskih, telovadnih; od gospodarskih društev pa pridejo v poštev sledeča: kmetijske podružnice, sadjarska in čebelarska društva, hranilnice in posojilnice.
Delo tovarišic si je zamislil odsek kon» centrirano po dekliških krožkih. Izdal je na» vodila glede zasnovanja in dela s pozivom, naj poročajo o uspehu vse tovarišice, ki so pričele delovati po krožkih. Doslej je prejel odsek poročilo o 10 krožkih.
Na seji 23. februarja 1928 se je odsek za izvenšolsko delo reorganiziral v tem smi* slu, da so učiteljice prevzele organizacijo iz» obraževalnega dela med ženskami, zlasti sno« vanje dekliških krožkov, tovariši pa med moško mladino in se bo izobraževalno delo v prihodnjem šolskem letu nadaljevalo v tem smislu.
Odsek za nadaljevalno šolstvo.
Volilna misel mu jc: Šola, ki odpušča mladino z dovršemm 14. letom, ostaja s svo» jim delom na pol pota, je polovičarska usta» nova. Učiteljstvo mora, ako svojo nalogo prav pojmuje, vzeti tudi vzgojo zrelejše mla» dine v svoje roke. Osnovna šola mora dobiti svoje dopolnilo v nadaljevalni šoli, ki mora postati enako splošna ustanova kot je osnov» na šola sama. Vzgoja in pouk na teh šolah morata biti poklicno umerjena.
Odsek je priredil v poslovnem letu več anket in sestankov, na katerih se je raz» pravljalo o pomenu, nalogah in ustroju kme« tijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol ter o izobrazbi učiteljev za pouk na teh šo» lah. V številnih sejah odseka so se obravna» vala vprašanja učnih načrtov in organizacije teh šol. Izdelali so se načrti za učiteljske te» čaje za uvajanje v delo na nadaljevalnih šolah.
Merodajnim oblastvom je odsek bodisi ustmeno, bodisi pismeno obrazložil svoje že» ]je in zahteve ter dobil od obeh oblastnih odborov — ljubljanskega in mariborskega —
zagotovilo, da se hočeta zavzeti za to šolstvo in poskrbeti za njegov razvoj, pa tudi učite» ljem dati priliko za izobrazbo v tej smeri. Oba oblastna odbora sta tudi že postavila primerne zneske v svoj letni proračun za na» daljevalno šolstvo in pfiredita letos posebne* tečaje za izobrazbo učiteljev in učiteljic na» daljevalnih šol. Pri ljubljanskih tečajih bodo sodelovali tudi učitelji«praktiki. Vzporedno z osrednjim odborom sta delovala v istem smislu odseka za nadaljevalno šolstvo v Ma» riboru in Celju.
Odsek za obrt. in trg. nadaljevalne šole.
Učitelji teh šol- so imeli do poslednjega časa svoje lastno društvo. Uvideli p.a so, da bi samo maloštevilno društvo ne aovedlo obrtnega šolstva do onega razmaha kot bi ga lahko naša organizacija. Z mislijo na ta razmah je društvo likvidiralo, pri poverjeni» štvu pa se je ustanovil poseben odsek, ki je poverjen z nalogo, da započne smotreno delo, t. j. posreduje na merodajnih mestih za red» no financiranje tega šolstva in da se z re» formnim delom zasigura pozicijo, ki bi jo moralo to šolstvo zavzemati v veliki celoti, ki jo ustvarjata osnovna in nadaljevalna šola.
Mladinska Matica.
Po sklepu delegacijske skupščine v Kra» nju smo prešli na realizacijo misli o tej usta» novi s sestavo posebnega odseka, v katerega so se imenovali: kot predsednik Lužar, kot namestnik Slapšak, kot tajnik Pahor, kot upravnik Smole, kot član Mencin; pozneje se je pritegnil še Mazi.
Odsek se je takoj lotil dela, ki je obsto« jalo v tem, da se izda za leto 1928. knjižni dar, sestoječ iz treh knjig: Kresnic (izvirno leposlovje in znanstveni sestavki), Zgodbe z južnega morja (prevod iz svetovnega slov» stva — Jack London) in Sadjarčki (praktična knjižica za otroka na kmetih). Ugotovil je, da bi bilo mogoče izdati 18 tiskanih pol male osmerke ,za 10 Din, ako bi dosegli 10.000 na» ročnikov, torej nekako 10% slovenske osnov» nošolske mladine.
Odseku je bilo takoj jasno, da je mo» goče doseči to število le potom organizacije, torej z enodušnim delom vsega slovenskega učiteljstva. Imel je pred očmi še posebno, da je danes knjiga draga, vsled česar je tudi mladinska slovstvena produkcija zaostala. Vprašanje je bilo torej: znižati proizvodne stroške s čim višjo naklado, obenem pa dati mladini nekaj dobrega, da se Mladinski Ma» tiči zagotovi obstanek.
Odsek je imel dve nalogi: pripraviti ro» kopise in sprožiti zbiranje naročnikov. Po daljšem razpravljanju je bilo vprašanje knjižnega tiaru rešeno v soglasju z onimi uči» telji, ki so dali pobudo za ustanovo ter so jo propagirali. Za zbiranje naročnikov pa se je poverjeništvo obrnilo na naša društva, a di» rektno je odsek razvil v »Učit. Tovarišu« ži» lavo agitacijo, ki je trajala več mesecev. Rok zbiranja naročnikov je bil določen do 15. aprila, pa se je podaljšal do 1. maja. Za ti» »kanje knjig so se predvidevali 3 tedni, za ^vezavo in razpošiljatev tudi 3. Sklep je bil, da se najkasneje 15. junija začno razpošiljati knjige. (Za meščanske šole so se razpošiljale že 10. junija).
Zbiranje naročnikov je izvedlo organi» zirano učiteljstvo tako, da se je Mladinski Matici zagotovil obstanek. Že 15. aprila, to» rej ob stavljenem roku, je bilo zagotovljenih 11 000 naročnikov.
Posebno važno pa je bilo dejstvo, da se je istočasno z naročniki zbral tudi ves kapi» tal, torej okrog 110.000 Din. Mladinska Ma» tica je torej lahko takoj prešla k tiskanju knjig, in sicer Zgodb z južnega morja v 12.800 izvodih, Kresnic v 13.800 izvodih, Sad» jarčkov v 14.500 izvodih. Naj omenimo, da je bilo naročil izven šol to»le število:
CMD v Ljubljani 500 serij (vse tri iz» dane knjige).
Jugoslov. Mat. 300 serij.
Oblastni odbor v Ljubljani 1320 Sad» jarčkov.
Brezalkoh. produkc. 500 Sadjarčkov. Tako je bilo mogoče poslati že prvo leto M. M. okrog 40.000 knjižic med slovensko mladino.
Kar zadeva dejanskega ustanovitelja M. M., torej ono slovensko učiteljstvo, ki je zbi» ralo naročnike, moramo reči, da je ponekod šlo na delo z vsem navdušenjem, s prepriča» njem o dobri stvari, da je pa drugod stalo indiferentno ob strani. Močne šole niso pri» dobile v čas i niti enega naročnika, medtem ko so enorazrednice prijavile 25% in več odstotkov vseh učencev. To poglavje bomo morali še pretresati, ker ni vseeno, ali stori učiteljstvo kaj za izobrazbo mladine potom knjig ali ne stori ničesar.
Gotovo je doseglo agilno učiteljstvo ve« lik moralen uspeh, ki se je posrečil tudi gmotno.
Račun Mladinske Matice je naslednji za leto 1927./28.:
I. Prejemki: Naročnina
1.	Šole
2.	Obl. odbor ljublj.
3.	CMD v Ljubljani
4.	Jugoslov. Matica
5.	Brezalkoh. prodiikcija
112.992-60 Din 6.600'— » 5.000— » 3.000'— >» 2.500'— »
Skupaj .	. 130.092-60 Din
II. Izdatki:
1.	Tiskarna	98.785-— Dirt
2.	Honorarji	11.860— »
3.	Poštnina 'blokov in paketov 9.917'— »
4.	Uprava in razpošiljatev	4.766"— »
5.	Knjige	402— »
6.	Inventar	244"— »
Posnetek: I. Prejemki II. Izdatiki
Skupaj . . 125.974-— Din
130.092-60 Din 125.974-— »
Prebitek . . 4.118-60 Din
V zalogi je še malo število izvodov knjig Mladinske Matice.
Odsek Mladinske Matice je dal tiskati le toliko izvodov knjig, kolikor je bilo dejan* skih naročil, oziroma kolikor je knjig razpo» slal. Razposlal je poleg naročenih tudi nekaj izvodov poverjenikom na prosto razpolaga» nje, in sicer sorazmerno z naročili (za 20—50 naročenih — 1 serijo, za 50—100 naročenih — 2 seriji, od 100 dalje po 3 serije).
Preostali izvodi se prodajajo: Kresnice a 7 Din, ostale a 8 Din.
Ob sklepu razpošiljatve je dobila M. M. razne reklamacije in nova naročila. Izkazalo se je, da so reklamirali večinoma tisti, ki se niso držali navodil ob nabiranju naročnikov. Bloki so se (izkazali kot praktični, a naročilne listke mora poverjenik dostaviti M. M., sicer ne more uprava jamčiti za redno pošiljatev. Novim naročilom seveda ustanova ne more ustreči.
Kakor rečeno, je M. M. zagotovljen ob* stanek. Iz poteka v prvem letu sklepamo, da se lahko razvije v velik kulturen činitelj. Če bi vse slovensko učiteljstvo storilo svojo dolžnost, bomo že prihodnje leto dosegli uspeh, ki bo pomenjal začetek nove dobe v razvoju slovenske mladinske literature.
Odsek za reformo šole.
Na delegacijskem zborovanju v Kranju si je organizacija nadela tudi važno nalogo, da bo delovalo za reformo naše šole. Na sa« moizobraževalnem tečaju je zbudil zanimanje referat o delovni šoli. Ob tej priliki so se se» znanili pristaši delovne šole in si napravili načrt za nadaljno propagando. 4. oktobra je priredila P. C. v Mariboru skupno z odse» kom za šolsko reformo sestanek za delovno šclo. Na sestanku so poročali pristaši de» lovne šole o svojem delu in o svojih smereh. 16. januarja je bila v Ljubljani anketa o de» lovni šoli, na kateri se je izvolil nov odsek za reforma šole: Jos. Dolgan, Angela Vode, Ivo Horvat, Leo Pibrovec in Zmago Bregant. 4. marca se je vršil v Mariboru občni zbor P. C., ki se ga je udeležil tudi odsek za re» formo šole in zastopnik UJU. Na sestanku, ki se je vršil po zborovanju, se je razprav» Ijalo o razmerju med pedagoškimi in samo» izobraževalnimi krožki. Od tedaj so začeli delovati po vseh okrajih zastopniki za de» lovno šolo, ki so odseku tudi poročali o uspe» hih v njihovem okraju. 3. junija so se sešli v Mariboru zastopniki delovne šole. Na se» stanku so govorili zlasti o potovanju na med» narodni pedagoški kongres v Berlinu in Lip» skem ter o vtisih, ki so jih dobili v poizkus» nih razredih, o podporah in o zvezah med nami in institucijami in osebnostmi v ino» zemstvu; pretresalo se je, kaj se je letos na» pravilo v korist delovne šole in kako se bo delo drugo leto nadaljevalo. Mnogo nam je pomagal tovariš Pibrovec s svojim poizkus» nim razredom na Jesenicah, potem pa s svo« jimi praktičnimi predavanji. Po samoizobra» ževalnih krožkih se je obravnavala delovna šola, tako se je širilo zanimanje, delovna šola je postala za vse slovensko učiteljstvo važen problem, ki ga je treba pojasniti in na razumljiv način rešiti. Dosedaj sta delovala odsek in P. C. v Mariboru skupno in vza» jemno in je ta zveza delo le krepila in po» speševala, ne da bi prišlo do nesporazuma. Spoznali smo tudi, kako neobhodno potrebno je kolektivno delo, t. j. skupno delo in raz» pravljanje enako mislečih. Največje ovire so bile zaradi oddaljenosti tovarišev, ki jim ni bilo mogoče, da bi se sestajali vsaj vsak mesec enkrat. Čim več pa bo pristašev de» lovne šole, tem lažji bodo sestaniki, ker si ne bodo potem tovariši preveč oddaljeni. Pri delovni išoli se nam je ozirati zlasti na so» cialne in gospodarske razmere ter na soci« alne in produktivne smeri nove vzgoje in nove generacije, zato nam je vzor produk» tivna delovna šola, ki bo potrebe našega kmetskega in delovnega ljudstva najbolj za« dovoljila in obenem narod v zvezi s kmetij» skimi in gospodinjskimi tečaji ter mladem« škimi In dekliškimi krožki najbolj dvignila.
Gospodarski svet
je razpravljal v petih sejah možnosti gospo» darske koncentracije organiziranega našega članstva. Ponovno je razmišljal o reformi »Učiteljske Samopomoči« z oziirom na raz» tegnitev podpor tudi na bolezenske slučaje, o koncentraciji vseh gospodarskih sil naših članov v neki osrednji gospodarski ustanovi, ki bi dobavljala finančne vire prav tako za kulturne naloge naše organizacije, kakor za naše pravne in razne druge potrebe. Tudi
oba učiteljska doma v Ljubljani in Mariboru bi dobivala svojo največjo podporo iz te osrednje ustanove.
Težko občutena potreba po močnem obrambnem skladu je narekovala gospodar» skemu odseku dolžnost, predložiti letošnji delegaciji konkretne predloge za ustanovitev tega prepotrebnega fonda.
Zelo težak položaj, v katerem se je po» verjeništvo skoraj vse pretečeno leto naha» jalo radi neurejenega razmerja do Učiteljske tiskarne, je onemogočil gospodarskemu odseku začetek propagande po krožkih in dru» štvenih zborovanjih za katerokoli panogo naše gospodarske osamosvojitve.
Šele v zadnjih dveh mesecih se je položaj toliko razčistil, da je mogel gospodarski od» sek preko dosedanjih samih ugibanj k kon» kretnim predlogom, ki jih bo dobila cenjena delegacija v pretres in sklepanje.
Učinkovita propaganda, ki naj predoči vsemu našemu članstvu fundamentalno važ» nost solidne gospodarske organizacije za ves «naš stan, bo mogoča šele po sklepih letošnje naše skupščine. Želeti je le, da bi posvetila cenj. delegacija tem vprašanjem ono poglob» ljeno pozornost, ki jo gospodarska stran naše in vsake stanovske organizacije resnic» no potrebuje.
Šolskosupravna odseka UJU v Ljubljani in Mariboru.
Velike važnosti za organizacijo sta oba šolsko»upravna odseka v Ljubljani in Mari» boru. V teh odsekih se obravnavajo najaktu» alne.jša vprašanja našega stanu, vsa stanovsko in š>olsko»politi6na vprašanja. Pravne, mate» rijalne, personalne, obrambne in informativ» ne zadeve potom tiska so naloge tega odseka. Ker so personalne zadeve najbolj pereče vprašanje našega stanu, je organizacija po» svetila temu posebno pozornost s tem, da je ožji sosvet sklenil pozvati oba šolsko«uprav« na odseka, naj osnujeta posebno sekcijo pod okriljem odseka, tkzv. personalno sekcijo, ki bo imela evidenco v personalnih zadevah.
Povdariti je treba, da naj se naše orga» nizacije ne smatra za posredovalnico za služ» be in to vlogo ona odklanja. Organizacija je le za to tu, da ščiti članstvo pred krivicami pri nameščanjih in premeščanjih. Ona varuje le zakonito postopanje na podlagi zakonov in odredb. Zato tudi ne more oporekati v slučajih, če se je postopalo v okvirju zako« nov in naredb, čeprav se kdo subjektivno čuti zapostavljenega. Oblastim ne moremo odrekati pravic, ki so jim dane v okvirju za« konov in odredb, pač pa smo pripravljeni odločno se zavzeti tudi v takih subjektivnih primerih, če je dokazano strankarstvo, ali stvarno neutemeljeno postopanje odločujo» čih oseb. Dokazi pa morajo biti podprti v smislu zadnje okrožnice, ki zadeva odlok notranjega ministra glede očitka pristranosti napram oblasti in uradnim osebam.
Zelo važna je ustanovitev šolsko»uprav» nega odseka v Mariboru. S tem je dobila or» ganizacija oficijelen stik s prosvetno upravo v mariborski oblasti. Bodimo odkriti: tudi vsaka ljubosumnost mora s tem odpasti. Ne» potrebna je rivaliteta med Ljubljano in Ma* riborom. Vsakega uspeha enega ali drugegi moramo biti vsi veseli. Delo nam je skupno. Separatizem smo, upamo preboleli. Maribor» ski šolsko«upravni odsek prav agilno deluje in prejema poverjeništvo in uredništvo »Učit. Tovariša« prav dragocene podatke od njega. V vsakem slučaju, ki ga prejme po» verjeništvo in odda odseku, prav točno in vestno odgovori. Prava dobrota teh odsekov se bo razvidela šele čez čas, ko se še bolj izpopolnita.
Upamo, da tudi pri Zvezi državnih na» meščencev dobimo kmalu odsek, kje* bomo lahko dobivali tudi juridične nasvete samih juristov in sodnikov, ki jih ima Zveza na razpolago.
Delujmo na to, da se naša organizacija izpopolni tudi tehnično glede poslovanja.
Šols)ko«up ravni odsek v Ljubljani je imel od postanka (oktobra 1927) do danes 13 se» Stankov in odsek v Mariboru 10 rednih in 1 izreden sestanek.
Na teh sestankih sta odseka obravnavala nastopne predloge in vprašanja in svoje to» zadevne sklepe predložila poverjeništvu za nadaljno postopanje.
1.	Nagrada šolskim upraviteljem za taj« ništvo pri krajevnih šolskih odborih. Inter» vencije pri prosvetnem oddelku glede tolma» čenja čl. 7. uredbe je bila objavljena v »Učit. Tovarišu«.
2.	Izprememba in izpopolnitev uredbe o krajnih šolskih odborih — izdelan je toza» devni elaborat.
3.	Oblastni šolski nadzornik bodi osnov» nošolski učitelj. Napravila se je v tej zadevi spomenica na Izvršni odbor UJU in poslan» ske klube, da ščitijo naše želje.
4.	Sodelovanje šolske mladine pri prire--ditvah.
5.	Ocenjevanje naturalnih stanovanj —
kako se je izvršila ta 'zadeva v drugih obla» steh (tabela za sarajevsko oblast je bila ob» javljena v »Učit. Tovarišu«).
6.	Premeščanje po čl. 71. Intervencija pri prosvetnem oddelku.
7.	Začasno premeščanje zač. učiteljev po sreskih šolskih nadzornikih v svrho nadome» ščanja obolelih učiteljev.
8.	Ocenjevanje učnih oseb po šol. upra» viteljih naj se upošteva, končni red naj oce» njevalna komisija sporoči šol. upraviteljem za vpis v »Uslužbenički list«.
9.	Kolkovanje izkazov — ukinitev. Na tozadevno vlogo je ministrstvo prosvete spo» ročilo, da ni moglo spraviti zadevne odločbe v letošnji finančni zakon — in da mora ostati zadeva zaenkrat pri starem.
10.	Kolkovanje prilog se računom kraj. šol. odborov — tozadevno so izšli posebni odloki in navodila.
11.	Ukinitev 8«razrednic. Po sestanku upraviteljev 8»razrednic se je na podlagi skle» njenih smernic in razlogov poslala spomenica obema prosvetnima oddelkoma (Izvršnemu •odboru in poslanskemu klubu).
12.	Prevedba kronskih upokojencev. Na» pravila se je v tem vprašanju spomenica na ministrstvo financ, Izvršni odbor in poslan» ske klube (zadevo ima Glavna kontrola).
13.	Izplačevanje posmrtnin, nadur, občin» skih doklad in nagrad za popisovanje šo» larjev.
14.	Ustanovitev oblastnih učiteljskih knjižnic.
15.	Obravnava šolskih zamud.
16.	Postopek disciplinskih zadev.
17.	Uvedba psiholoških popisovalnih pol in pregled šolarjevinovincev po zdravniku.
18.	Zopetna upeljava uradnih okrajnih in oblastnih učiteljskih konferenc. Napravila se je spomenica.
19.	Zvišanje oprav, doklad šol. upravi» teljem v novem šol. zakonu. Predlog Izvrš. odboru.
20.	Vzdrževanje naturalnih stanovanj od
strani krajnih šolskih odborov. Vloga obl. šol. odboru in prosv. oddelku v Mariboru.
21.	Kolkovanje raznih vlog na oblasti naj prinese Ročni katalog.
22.	Brezplačno kurivo učiteljstva naj se uredi potom tožbe.
23.	Statistične tabele za glavno letno po» ročilo.
24.	Nove postavke v proračunu krajnih šolskih odborov.
25.	Zbiranje prispevkov in razno proda» janje knjig, srečk itd. po šolah.
26.	Šolske razmere v poediinih srezih. Za Prekmurje deputacija pri vel. županu.
21.' Izdaja »Pravilnika za enotne šolske zvezke«.
28.	Poenostavljenje šolskih tiskovin.
29.	Znižanje in maksimiranje obveznih učnih ur in zvišanje honorarja za nadure.
30.	32»letno službovanje učiteljstva za dosego polne pokojnine s 15% poviškom.
Poleg navedenih zadev sta reševala od» seka še mnogo drugih vprašanj in dajala tov. članom pravna navodila in informacije.
Zaostanke iz prejšnjih računskih let — partija 55.
Glasom predpisov zakona o državnem računovodstvu in vsakoletnih fin. zakonov se izplačujejo v budžetskem letu, ki traja od 1. aprila enega do 31. marca drugega leta, za» padli (dospeli — pripadajoči) prejemki (pla« če, pokojnine, potni in selilni stroški j. dr.), za katere je bil predviden v istem proračun» skem letu kredit, do dne 31. avgusta, če je bil pripadajoči zahtevek priglašen pred po» tekom budžetskega leta, t. j. do 31. marca in če je bil za to izdan nalog nakazujoče oblasti do konca julija novega budž. leta.
Vsi po 31. marcu priglašeni zahtevki in oni za katere ni bilo kritja v budž. letu, za» padejo v takozvano partijo dolgov iz prejš» njih let.
Ker se je često dogodilo, da ni bilo v budž. letih dovolj kritja za pripadajoče za» htevke (potni in selilni stroški), ali se zaradi prepozne priglasitve zahtevkov (osn. plače, rodb. doklade i. dr.) niso mogli izplačati za» htevki iz kreditov minulega proračuna, je za» padlo mnogo zneskov — tekom zadnjih let nad 2 milijona — v omenjeno partijo (55.).
Take zneske je prijavljala nakazujoča oblast na običajen način ministrstvu pro» svete.
Na prošnje posameznikov in skupin je poverjeništvo UJU večkrat posredovalo po» tom centrale UJU v Beogradu, zveze držav» nih nameščencev in poslanskih klubov pri ministrstvu prosvete in ministrstvu financ za izposlovanje in otvoritev kredita za sanacijo teh priglašenih zaostankov — dolgov. Meseca marca t. 1. se je res — lahko rečemo po na» šern prizadevanju — dovolil zadosten kredit za izplačilo vseh priglašenih zaostankov iz prejšnjih let do pare — za prosveto v Slove» ni ji 2-8 milijona. Gotovo se je vsak prizadeti oddahnil, ko je čital v novinah, da se izpla» čajo vsi zaostanki iz prejšnjih let, a eden obrača — drugi obrne.
Kakor že omenjeno, so bili vsi zaostanki običajno priglašeni ministrstvu prosvete pred potekom budž. leta in na podlagi teh prigla» sitev in predloženih priznanic je bil dovoljen kredit za vse zaostanke.	/ 9
Razen priznanic, ki jih je vizirala mest» na kontrola na podlagi originalnih nakazilnih spisov, se ni zahtevalo nobenih drugih doka» zil (dekretov — rešenj) in zadeva je bila tedaj v redu.
Meseca marca t. 1. pa je pričelo ministr» stvo prosvete vračati spiske s priznanicami prosv. oddelkom s pozivom, da mora vsak poedinec s posebno prošnjo zaprositi za iz» plačilo zaostankov in prošnji priložiti prizna» niče in dokument o upravičenosti do izpla» čila in to v smislu odloka ministrstva pro» svete E. F. br. 6849 z dne 15. junija 1927, ki se je nanašal na izplačilo nadur na meščan» skih šolah.
Prizadeti so na poziv prosv. oddelkov ta» koj zadostili nalogu, a kljub temu doslej ve» lik del teh zaostankov ni izplačan, četudi ima ministrstvo prosvete po čl. 13. finančnega zakona za leto 1928./29. po preteku proračun» skega leta še štiri mesece časa za izdajanje izplačilnih nalogov za aganžirane kredite —■ kakršen je tudi tu omenjeni — dovoljeni kredit.
Poverjeništvo je napravilo potrebne ko» rake glede izplačila še neizplačanih zaostan» kov, za katere je kredit tu.
Odsek za kontraktualce.
Prošnje kontraktudlcev za dosego držav» ljanstva SHS so se po nastopu ministra dr. Korošca reševale s precejšnjo brzino, dočim je zadnji čas nastal nekak zastoj. Vzrok bo
menda iskati v tem, da niso bile prošnje ne» katerih zadostno opremljene s potrebnimi prilogami. Tako je odbor zvedel, da niso ne» kateri prosilci predložili prošnji izjave ene iz» med tukajšnjih občin za sprejem v občinsko zvezo. Drugim so manjkale priloge izvršenih študij, tretjim so manjkale druge priloge ali niso bile zadostno kolkovane itd. Pri sreskih poglavarjih in vel. županstvih dobi vsak kon» • traktualec navodila, po katerih se mora na» tančno ravnati in predložiti vse v navodilu zahtevane listine.
Pripominjamo, da se je na večkratni po» ziv v U. T. priglasilo le 78 tov., ki še nimajo j državljanstva, dasi je število gotovo še en» krat večje. Za nepriglašene ni -bilo mogoče ničesar ukreniti in naj si ti vsled malomar» nosti pripišejo sami sebi posledice.
Izkaz prijavljenih s poslanimi podatki je bil poslan s posebno spomenico ministru dr. Korošcu in tov. Fleretu. Sklepamo iz po» ročil v listih, da je po predloženem izkazu ugodno rešenih % prošenj. Od onih ki so do» bili ugodno rešene prošnje ni čutil potrebno niti eden kolegov, da bi to javil odboru. Evi» denco mora odbor iskati — kakor omenjeno — iz listov. Da mora biti taka evidenca ne» popolna, je samoobsebi razumljivo. Med ne» katerimi tovariši, ki še nimajo rešenih pro» šenj, se je pojavilo neko razburjenje in sH« šale so se celo opazke,, češ, da odbor dela samo za nekatere. Za posameznika se ni na» pravilo najmanjšega koraka! Kar je bilo do» seženega, je bilo vedno potom skupne liste. Nujno bi tedaj bilo potrebno, da se ponov» no javijo vsi tisti, ki nimajo še rešenih pro» šenj z navedbo datuma in uradne štev. onega urada, pri katerem je bila prošnja predlo« žena, da bo mogoče ponovno posredovati pri ministrstvu. Drugo važno vprašanje, za ka» tero se je odbor potegoval, je bilo pri raz» pisu učiteljskih služb definitivno nameščenje kont. učiteljev. To pa ni doseglo popolnega zaželjenega uspeha.
Končno se je pri odboru za kontraktu« alce razpravljalo o posebnem fondu, ki naj bi se ustanovil pri pov. UJU in ?z katerega bi j bili deležni v prvi sili učitelji iz Primorja. Za rešitev teh vprašanj je imel odbor od okto» bra do danes 15 sej.
Pevski zbor učiteljstva UJU.
Kmalu bodo pretekla tri leta, kar ima ; slovensko učiteljstvo svoj pevski zbor. Rodil i se je v dobi, ko je preživljalo slovensko uči« j teljstvo eno svojih najtežjih kriz. Ob krstu ; mu ni kumovala organizacija, a izšel je iz njenih vrst. Kljub temu ga je sprejela pod svoje okrilje. Zbor je tu, delo je vztrajno, 1 žilavo in požrtvovalno v prid stanu in na« roda. Iz njegovega nastopa na lanski pokra» jinski skupščini v Kranju smo se uverili o njegovih vrlinah. Svoj in naš pevski sloves je ponesel tudi izven mej Slovenije v Zagreb, i kj er je nastopil pred zbrano pevsko elito zagrebško. Kritika je bila nad vse laskava. Ponovil je svoj koncert v Ljubljani in Celju, povsod z istim uspehom. Sedaj se pripravlja za koncert, ki ga priredi povodom državne ! skupščine v Mariboru. Njegov nadaljni ob« j stoj je odvisen od moralne in materij alne podpore naše organizacije. Okrožnico pev» skega zbora smo razposlali vsem društvom s prošnjo, naj razpravljajo o njej in dajo svojim delegatom na pokrajinski skupščini striktna navodila.
Seja poverjenikov.
Sestanki poverjenikov in po potrebi re» ferentov iz vseh poverjeništev pod vodstvom predsednika UJU so umestni in potrebni. Po» verjeniki poročajo o delovanju svojega po» verjeništva. S tem je omogočen upogled v delovanje poverjeništva in dana prilika in možnost usmeriti vse delo v organizaciji enotno in smotreno. Seje poverjenikov bi se morale vršiti vsaj vsak drugi mesec. Letos je bila — žal — samo ena seja v Brodu na Savi 18. decembra 1927. Obširno poročilo je priobčil Učiteljski Tovariš 22. decembra 1927.
Seja glavnega odbora.
Poleg sej poverjenikov se vršita vsako leto navadno tudi dve seji glavnega odbora. Glavni odbor udruženja sestavljajo vsi čla« ni izvršnega odbora, poverjeniki in tajniki vseh peterih poverjeništev in po trije na glavni skupščini izvoljeni člani iz vsakega poverjeništva. Iz našega poverjeništva so to tovariši Anton Gnus, Anton Hren in Josip Lapajne. Seja, ki se vrši tik pred glavno skupščino, pripravi vse. predloge za glavno skupščino in določi potrebne odseke, zapis« nilkarje in overovatelje. Na seji, ki se vrši navadno okrog velike noči, poda predsednik udruženja poročilo o delu izvršenega odbora, poverjeniki ali tajniki vsakega poverjeništva pa poročajo o delovanju svojega poverjeni» štva. Izvolijo se: odsek za teme, predloge, po potrebi odsek za pravila in šolski zakon, fi» nančni odsek ter še drugi odseki. Odsek za teme določi ¡referate in referente za glavno skupščino, v odseku za predloge se razprav» Ija o vseh predlogih, došlih iz posameznih poverjeništev in važnih za vso organizacijo. O čem razpravlja odsek za pravila in šolski zakon, nam pove označba odseka. Obširneje in podrobneje o tem ne bom govoril, ker je objavil Učit. Tovariš pred kratkim točno po» ročilo o seji glavnega odbora. Podrobno po» ročilo pa je prinesla Narodna Prosveta. Skle» pi se odstopijo izvršnemu odboru z nalogom, da jih realizira. Važnejši pridejo pred glav« no skupščino.
Izvršni odbor UJU.
Izvršni odbor sestavljajo: predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik in osem članov. Voljeni so za dobo treh let na glavni skupščini. Izredna člana sta še blagajnik in
urednik Narodne Prosvete. Izvršni odbor vodi kot najvišja instanca udruženje in ga zastopa na zunaj. Ima redne tedenske seje, na katerih rešuje tekoče zadeve in predloge došle iz posameznih poverjeništev. Opozar» jam tu na poročilo predsednika tov. V. K. Petroviča, ki ga je podal na seji glavnega od» bora dne 27. maja t. I. in ga je objavil Učit. Tovariš, št. 49 z dne 21. junija t. 1, iz kate» rega je točno razvidno, da se je pečala orga» nizacija z raznimi stanovskimi, šolskimi in materijalnimi vprašanji. Organ central, udru» ženja je Narodna Prosveta, ki izhaja 2 krat na teden.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva
je bilo ustanovljeno 18. julija 1920 na I. glav» ni skupščini in kongresu v Beogradu. Sestav» lja ga pet poverjeništev. Beograjsko obsega Snbijo in Južno Srbijo, Črno goro in Vojvo» dino s 144 okrajnimi učit. druištvi in 6623 čla» ni, zagrebško poverjeništvo šteje 52 okrajni društvi in 2024 člane ter obsega vso Hrvat» sko»Slavonijo, ljubljansko 32 okrajni učit. društvi z 2926 člani, sarajevsko poverjeni» štvo za Bosno in Hercegovino ima 25 okraj» nih društev in 950 članov ter poverjeništvo za Dalmacijo, ki šteje 15. okraj. učit. društev s 738 člani. Skupno ima torej naše udruženje 258 okrajnih učiteljskih društev s 13.174 čla» ni. Tu naj omenim, da ni Šf združeno vse učiteljstvo v našem udruženju. Velik del hr» vatskega učiteljstva je včlanjenih v »Savezu hrvatskih učiteljskih društev«. Ker ni med Savezom in UJU posebnih in velikih načelnih diferenc, upam, da pride kmalu do likvida» cije tudi tega vprašanja. Začetni koraki so že storjeni.
Beograjsko poverjeništvo
je v tekočem poslovnem letu izdalo knjigo »Osnove za reorganizacijo UJU«. (Knjigo je razdelilo naše poverjeništvo vsem predsed» nikom okrajnih učit. dTuštev.) Sreska dru» štva so razpravljala o načrtu novih pravil. Poverjeništvo je izdelalo za društva poslov» nik ter priredilo >za učitelje II. pedagoško»psi» hološki tečaj. Za razširjenje Učiteljskega do« ma je napravilo loterijo. Srečke je kupilo tudi naše članstvo. V domu je penzionat za učiteljsko deco. Širji sosvet je imel sejo 10. in 11. januarja. Razpravljala so se nastopna važnejša vprašanja: Boljša skrb za vzdržava» nje šol. zakon o narodnih šolah, učiteljska samoizobrazba, šolski album, izdajanje lista, ki bi prinašal vzorna predavanja, državni prosvetni program, boljše urejevanje Narod» ne Prosvete in Zorice, mednarodni učiteljski kongres v Berlinu, fond učiteljskih sirot, šol» ski muzej.
Zagrebško poverjeništvo.
O njegovem delovanju je poročal pover» jenik Škavič nastopno: Delovanje je bilo ts» žavno zaradi neznosnih prilik, ker ni včlanje» no vse učiteljstvo Hrvatske in Slavonije v UJU. Preganjanje učiteljstva je prenehalo, a imelo je slabe posledice. Padlo je število društev in članstva. Ker je ministrstvo pro» svete priznalo Učit. dom v Zagrebu Savezu hrvatskih učit. društev, je članstvo v UJU silno deprimirano. Pojavilo se je vprašanje ustanovitve tretje učit. organizacije. Venda-pa tvori članstvo UJU relativno večino. Mno» go .učiteljev je neopredeljenih. Vsled teh ne» prilik je moralo prenehati izhajanje lista »Je» ainstvo«. Vendar pa je začel list na zahtevo članstva in po sklepu širjega sosveta zopet izhajati. Ker je dobilo poverjeništvo od zalo« ge šolskih knjig 300.000 Din podpore, so za» čeli graditi Učit. konvikt, ki je domala že do» vršen. Glavno prizadevanje je obstojalo v tem, da obdrži poverjeništvo svoje doseda» nje pozicije. Na raznih mestih ni organizaci» ja tako zastopana, kot bi morala biti. Zlasti velja to za namestilno komisijo. Vsled na» pačnega tolmačenja zakona je izgubilo uči« teljstvo v Zagrebški in pnmorsko«krajiški oblasti pravico do brezplačne kurjave, dasi» ravno je rešil državni svet povoljno to vpra» šanje. Šolski nadzorniki naj bodo stalni. Obrtne in trgovske nadaljevalne šole naj ostanejo v rokah osnovnošolskih učiteljev. Krajevni šolski odbori ne delujejo točno po predpisih. Poverjeništvo deluje živo ob vsaki priliki in se bori za učiteljske in stanovske pravice.
Poverjeništvo splitsko
za Dalmacijo je delovalo predvsem na okrep» 1 j en ju organizacije. Od vsega dalmatinskega učiteljstva je včlanjenih v UJU V*. Mlajše učiteljstvo slabo pristopa v organizacijo. Učiteljski dom je na čisto trgovski bazi m nima s poverjeništvom nikakega stika. Zi članstvo izdaja poverjeništvo list »Pokret«. Okrajna društva so razpravljala o pravilih UJU. Pravila za poverjeništvo še niso se» stavljena. Uprava je razdeljena na organiza» čni, pravni in ekonomsko=finančni odsek.
O sarajevskem poverjeništvu
ne morem podati popolnega poročila,. ker okrajna društva še niso poslala svojih poro» čil, predlogov in zaključkov svojemu pover» jeništvu, delovalo je na okrepljenju organi« zacije in ustanovilo nekaj novih okrajnih učit. društev. Nekateri člani zahtevajo usta» novitev oblastnih učit. društev, drugi zele sdkcije, tretji samostojna okrajna učit. dru» štva. Zato je treba čimprej donesti nova pravila in uvesti strogo disciplino. V začetku leta je pozvalo poverjeništvo društva, na] razpravljajo o reorganizaciji UJU, o pravilih in Učit. domovih. Poverjeništvo je pokrenilo vprašanje izdajanje lista: »Arhiv za bosan« sko»hercegovsko učiteljstvo«. Doslej so izšle 3 številke. Razmere med učiteljstvom v sta» novskem pogledu niso rožnate. Poverjeništvo predlaga za vse ono učiteljstvo, ki se noče včlaniti v UJU, »črno knjigo«.
Nova pravila UJU.
Za nova pravila hrani naš arhiv mnogo spisov, mnogo načrtov in dobrih idej, ki pa žal še niso našle razumevanja na jugu.
Zadnji projekt ima učiteljstvo pred se« hoj, odsek pokrajinske skupščine ga bo imel v pretresu, ki lahko da delegatom za mari» borsko glavno skupščino še podrobna navo» dila.
Temeljno načelo za nas mora biti, aa v interesu dobre organizacije ne damo okr» niti poverjeništvo, se ne podvržemo nezmi» selnemu in škodljivemu centraliziranju in za» htevamo taka pravila, da ne bodo poverjeni» štva po njih ovirana v svojem delu in razmahu.
Projekt šolskega zakona.
V letošnjem letu smo dobili nov projekt šolskega zakona, ki sam na sebi ni slaib. Bil bi eden najboljših od vseh dosedanjih pro»
Poverjeništvo ima izdelan elaborat svojih predlogov, ki jih je deloma že deloma jih pa bo še predložilo merodajnim krogom.
Zadnje čase je bil projekt pred mimstr» skim svetom. Kakor smo čitali v »Narodni Frosvetk so pa poedini ministri osporavali temeljne zahteve učiteljstva, tako n. pt. 32 letno službeno dobo, 1 grupo II. kategorije itd Za enkrat je stopila aktualnost solskega zakona v ozadje in ne pride pred to skup» ščino.
Naš tisk.
Pokrajinska skupščina v Kranju je dala poverjeništvu mandat za izvedbo vseh smernic, ki jih je razvil ¡v svojem referatu »Nas tisk« tov Ribičič. Dočim je Mladinska Matica po» polnoma realizirala svoj program in izdala publikacije o kresu, se smer pri Popotniku inZvončku ni izpremenila. Obširno je govoril o tisku na seji širjega sosveta tov. Dim» nik. Po stvarni debati je sklenil sirji sosvet naj se s preuredbo Popotnika m Zvončka počaka, ker bosta praznovala prihodnje leto 50 oziroma 30 letnico svojega obstoja Vsi smo si pa edini, da je preosnova pri obeh ne-obhodno potrebna. Odvisna pa je največ od dobrih sotrudnikov. Čim prej se izvede, tem bolje za ugled lista. O Popotniku je poslal posebno poročilo za pokrajinsko skupscino njegov urednik.
Slovenska Šolska Matica
je imela občni zbor 4. aprila t. 1. Z izidom volitev naša organizacija ne more biti popol» notna zadovoljna, ker sedi v odboru premalo zastopnikov osnovnošolskega učiteljstva ce« prav tvori to glavni kader članstva. Publika* cije ne odgovarjajo današnjim potrebami učiteljskega stanu. Naša zahteva je, da bodi na občnem zboru SŠM navzočega čim vec član« stva Zato naj se vrši občni zbor ob času po« krajinske skupščine. Izpremene naj se pra» vila in prilagode današnjim prilikam. Stali» šče organizacije smo tolmačili novemu pred» sedniku v posebnem pismu.
Centralna knjižnica.
Centralna knjižnica UJU šteje 1786 in» ventarnih številk z 2536 zvezki.'V letošnjem šolskem letu se je knjižnica pomnožila za 56 inv. številk, ki izvirajo po -vecim iz re« cenzijskih izvodov »Učiteljskega tovariša«. Štiri knjige so bile kupljene za OlU. — Knjižnice se poslužuje več tovarišev v stu» dijske svrbe in je bilo v letošnjem šolskem letu izposojenih in deloma že vrnjenih 135 del Ker je mnogo važnih knjig, ki so pa ne» vezane, bi bilo potrebno, da se nakaže knjiz» niči enkratni znesek 3-5000 Din za vezavo knjig, a obenem nakaže vsaj 1500 Din letno za nabavo najvažnejših novih knjig.
Učiteljska tiskarna.
Učiteljska tiskarna je gospodarsko pod» jetje, v katerem bi morala imeti naša orga» nizacija vso zaslombo. Prizadevali smo si, da bi postala popolnoma last organizacije. Nas trud pa je bil brezuspešen. Odločilni faktorji so bili nasprotnega mnenja. Zato smo svojo namero opustili in stopili s tiskarno samo v trgovske stike. Pogodbo smo dostavili vsem društvom.
Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru.
Oba sta si postavila za svoj cilj čimprej zgraditi lasten dom, ki naj bi služil organiza» ciji ter sprejel pod svojo streho srednje in višje šole obiskujočo učiteljsko deco. Pre» moiženje Učiteljskega doma v Ljubljani zna» ša 473.121 Din, onega v Mariboru pa 324.090 Din. Premoženje obeh se množi s prostovolj» nimi prispevki članstva in z gospodarsko ak» cijo. V tej se medsebojno podpirata, zato priporočam stanovsko zavednemu učitelj» stvu, da ne zavrača pošiljk in ponudb, ki iz» hajajo iz drugega področja. Učiteljski kon» vikt v Ljubljani se je 5. maja t. 1. preosnoval v zadrugo z omejeno zavezo. Delež znaša 100 Din z enkratnim jamstvom. Doslej je podpi» sanih nad 300 deležev. Omenim naj tu, da sta prejela oba doma iz čistega dobička 1927 biv. drž. zaloge šolskih knjig in učil v Ljub» ljani 30.000 Din, ozir. 15.000 Din. Stanovska dolžnost veleva nam vsem, da izdatno podpi» ramo svoja domova.
Učiteljska Samopomoč v Sloveniji.
O njej ne bom izgubljal besed. PoVdar» jam samo, da je najbolje organizirana gospo» darska učiteljska ustanova, ki izplača takoj po smrti članovi posmrtnine tolikokrat po 5 Din, kolikor članov šteje druitvo na dan članove smrti. Za člane sprejema učitelje in profesorje, njih soproge in vdove ter učite« Ijice javnih in zasebnih šol v Sloveniji. Pri» glašenec ne sme biti starejši od 45 let in mo» ra biti ob času sprejema zdrav. Kdor želi pri«
stopiti, naj javi društvenemu predsedniku svoje ime, rojstne podatke, značaj, rojstni kraj, kraj bivališča in zdravniško izpričeva» lo. Ob sprejemu plača od 25 do 74 Din (po starosti). Za vsak smrten slučaj plača 5 Din in enkrat v letu za upravne stroške in za re» zervni fond 6 Din. Danes šteje društvo 2250 članov, posmrtnina pa znaša 11.250 Din. Uči» teljska Samopomoč vrši svojo dolžnost ne» vsiljivo in na tovariški način. V nas samih si iščimo opore, pomagajmo drug drugemu, Učit. Samopomoč naj bo res prava samo» pomoč za vse tovariše in tovarišice.
Zveza državnih nameščencev.
Delovanje Zveze drž. nameščencev se je v prošlem letu v .glavnem usmerjalo na gru» pačijo sil, ki bi dale Zvezi na znotraj in na zunaj potrebnega razmaha.
Šlo je pred vsem za čim povoljnejšo re» šitev vprašanja, kako spraviti pod okrilje Zveze še vse one organizacije, ki so stale do» slej izven njenega okvira in ki so skušale urediti vsem drž. nameščencem skupne za» deve z lastno močjo.
Zvezi se je pregrupacija bojnih sil na osnovi izpremenjenih pravil do izvestne me» re posrečila, in vse večje organizacije, med temi v prvi vrsti naša, so ji nudile dovolj moralne in materialne podpore.
Udejstvovanje naše Zveze na zunaj to» rej ni bilo večkrat kronano z uspehom radi tega, ker se Glavni Savez v Beogradu ni v prvi vrsti sam preustrojil, ni pa seveda tega zahteval tudi od ostalih pokrajinskih Zvez, vsled česar je ostalo prizadevanje naše Zve» ze več ali manj glas vpijočega v puščavi.
Življenjska moč Zveze pa se je zlasti od» ražala v urejevanju vsem državnim name» ščencem skupnih zahtev.
Poseben njen odsek je v vseh detajlih predelal činovniški zakon ter so bile v obšir» nem elaboratu, ki ga je predložila Zveza vsem ministrstvom in Glavnemu Savezu, do gotove mere vpoštevane tudi naše špecialne zahteve.
Zveza se je zavzemala za to, da se urad» niškemu zakonu prizna polna veljavnost in da se ukinejo vse določbe finančnih zakonov, ki so bile in so še danes uradniškemu zako» nu na škodo.
Borila se je za stalnost in neodvisnost drž. nameščencev.
Zahtevala je izpremembo novega davč. zakona, ki je nad vse težko pogodil drž. na» meščenca. Vodila je borbo za izplačilo razlik, ki nam pripadajo po čin. zakonu za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924, zahtevala je likvidacijo vseh državnih obveznosti prejšnjih let in ponovno restitucijo pod krin» ko takozvanih poplav leta 1926 reduciranih draginjskih doklad.
Za podaljšanje stanovanjskega zakona je zbrala obsežno statistično gradivo.
Zahtevala je brezplačno lečenje državnih nameščencev v državnih in samoupravnih bolnicah po čl. 112. uradniškega zakona in njih fakultativno zavarovanje v slučaju bo» lezni in nezgod.
Ker je novi stanovanjski zakon najem» nine valoriziral v mnogih primerih preko zlate valute, je predlagala 13»kratno poviša» nje stanarine.
Revizijo uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov je imela naša Zveza pri vsaki priliki v evidenci in je baš zdaj na tem, da privede to vprašanje do srečnega za» ključka.
Prav tako je podprla našo zahtevo, da se z drž. nameščenkami omoženim drž. na« meščencem ne smejo krčiti draginjske do» klade.
Po vseh svojih močeh se je Zveza udele» zevala kolektivne akcije, da se člena 123. in 139. ter zadnji odstavek člena 157. uradni» škega zakona (predjemi na osebne prejemke, pridobitev pravice do polne pokojnine in uži» vanje pokojnine v inozemstvu) v polnem ob« segu zopet uveljavijo in da se določba čl. 336. fin', zak. za leto 1928./29., ki razširja pokoj/ mnsko službeno osnovo od 10 na 15 let ukine.
Delovala je in še vedno stremi za tem da se s členom 344. fin. zak. za 1. 1928./29. pred« videna revizija uradniškega zakona proširi tudi na vse drž. upokojence brez razlike.
Nastopila je ponovno proti zavlačevanju prevedbe kronskih penzij na dinarske.
Zahtevala je revizijo tolmačenja čl. 144 uradniškega zakona v tem zmislu, da se pri» zna pravica do pokojnine tudi onim vdovam drž. upokojencev, ki so se poročile tedaj, ko so bili njih možje že v stanju pokoja.
Nadaljnja Zvezina akcija se je usmerja» la na zahtevo, da se drž. upokojencem z re» šenjem z dne 7. oktobra 1924 odvzeta stana» rina zopet prizna in da odredba čl. 152 uradn. zakona, ki določa, da se odreja količina pen» zije z istim odlokom, s katerim se uslužbe» nec upokoji, striktno izvaja.
Sama vprašanja torej, ki so vsem drž. nameščencem enako pri srcu, od katerih pà žal vsled neumevanja vladnih faktorjev, pa tudi vsled nezadostne organizatorne zavesti drž. uslužbencev samih, do danes niti eno še ni povoljno likvidirano.
Naše mnenje o Zvezi, ki se je poleg dru» gega postavila brez pridržka ob stran tudi našemu odporu proti najnovejšim persekuci» jam, proživša nam vso moralno podporo, je docela opredeljeno.
Zveza bo morala v najkrajšem času pre» okreniti pravec svojega delovanja tudi v vz» gojno, ideološko smer ter iz svojega član» stva napraviti to, kar danes še ni.
Pomen Zveze drž. nam. za učiteljstvo je posebno v tem, da dobimo potom nje stike z vsemi stavbami, državnega pravdništva, kar služi naši organizaciji v oporo pri sta» novsko»politiški borbi.
Na podlagi teh zvez nam je mogoče dobiti informacij, kako imajo posamezna
vprašanja urejena pri drugih strokah, kar nam služi pogosto za utemeljevanje in oporo naših predlogov in zahtev, ter vlog.
Z Zvezo se skupno borimo za skupne zahteve in interese vsega državnega uradni» štva.
Naš namen mora biti, da ne bomo skup» no nastopali samo z ostalim državnim urad» ništvom, ampak tudi s privatnimi nameščen» ci in strokovnimi organizacijami drugih sta» nov, kadar bomo hoteli doseči kake skupne težnje. Kadar se bodo strokovne organizaci» je solidarno borile druga za drugo, če bodo ogroženi interesi in prava ene ali druge, te» daj bomo šele lahko rekli, da smo borbena organizacija, ki je v stanu mobilizirati široko javnost v obrambo pravic sorodnih strokov» nih organizacij in da ne bo nastopalo samo članstvo, ampak tudi široka javnost, če bo kdorkoli poizkušal nasilno kratiti pravice strokovnih organizacij.
Taka solidarnost se je pokazala posebno v zadnjem slučaju, ko je bila ogrožena dru» štvena svoboda in svoboda tiska naše stro» kovne organizacije.
Zveza drž. nam. je dala naši organizaciji na razpolago upravne in sodne juriste, ki so proučili zadevo s pravnega stališča ter nam dali pravno bazo za našo nadaljno borbo. Zainteresirala je za naš boj vse včlanjene or» ganizacije, ki so se solidarizirale z učitelj» stvom. Intervenirala je pri velikem županu, pripravljena je bila tudi osebno intervenirati pri ministrstvu prosvete, kar se je pa pozne» je izkazalo za nepotrebno. Zainteresirala je za zadevo tudi činovniški kongres v Saraje« vu, ki je sprejel resolucijo solidarnosti vsega drž. uradništva v državi z učiteljstvom.
Ker dobi sedanja Zveza drž. nameščen» cev tudi svoje poslovne prostore in pisarne v Učiteljski tiskarni, bo imela naša organi» zacija z njo še tesnejše stike in še več koristi.
Pravi pomen skupne in solidarne borbe vseh strokovnih organizacij se bo pokazal pa šele čez leta, ko bomo skupne nastope dobro organizirali.
Na tem polju ni potreba samo konse» kventnega dela, ampak tudi trdne vojje in vstrajnosti!
Preganjanje učiteljstva v prevaljskem okraju.
Kje tiči vzrok temu zlu, nismo mogli to» čno ugotoviti. Vemo le, da je prišlo orožni» štvo k nekaterim našim učiteljem ter izved» lo hišno preiskavo, ne da bi bilo pokazalo učitelju odlok oblasti, ki je odredila preiska» vo. Čitalo je privatno korespondenco pri uči« teljstvu. Ves postopek oblasti je proti čl. 11. in 17. ustave. S tem je oblast kruto žalila učiteljstvo in mu je jemala ugled pri ljud» stvu. Rezultat vseh preiskav je bil negativen. V zaščito članstva je poverjeništvo storilo najenergičnejše korake ter obvestilo o proti» zakonitem postopanju slovenske poslanske klube in posamezne poslance, kakor tudi Iz» vršni odbor v Beogradu. Stavili smo v Učit. Tovarišu javno vprašanje g. ministru notra» njih del, g. ministru prosvete, g. velikemu žu» panu v Mariboru in g. sreskemu poglavarju v Prevaljah. Vsem smo poslali št. 23 Učit. Tovariša 'z dne 22. decembra 1927. O prega» njanju učiteljstva smo poročali tudi na seji poverjenikov, ki se je vršila 18. decembra na Brodu Ob Savi in na seji glavnega odbora v Beogradu 27. in 28. maja 1928. V kolikor smo poučeni je sramoten postopek prenehal. Če so pa bili kaznovani oni faktorji, ki so kršili ustavo in zakon, nam ni znano.
Disciplinska preiskava in tiskovna tožba proti predsednikom društev, poverjeniku in ured» niku »Učit. Tovariša«.
Velika preizkušnja za našo organizacijo je prišla v letošnjem letu, ko so se pričele persekucije nad vodilnimi člani organizacije, ker so ti izražali voljo in razpoloženje član» stva.
Najprej so prišli v disciplinsko preiska» vo predsedniki društev, ko smo se zavzeli za referenta min. prosvete. Te preiskave še da» nes niso končane. Nekateri predsedniki so dobili službene opomine, ker so točno izvrše» vali društvene sklepe. Disciplinski senat v Ljubljani je zahteval okrožnico poverjeništva v tej zadevi. Poverjeništvo te okrožnice se* natu ni izročilo, ker je hotelo varovati dru» štveno avtonomijo*. Ugledni upravni juristi pri Zvezi državnih nameščencev so stali ob strani poverjeiništvu in dajali materijal za obrambo na razpolago. Ti so izrekli pravno mnenje, da disciplinski senat in ne druga oblast, izven politične, nima pravice vmeša» vati se v interese avtonomne pravice dru» štev. Edino ako društvo prekrši svoj delo» krog, ima pravico poseči vmes politična oblast in razpustiti društvo.
Našim društvenim predsednikom, ki so stali neomajno na braniku obrambe naših stanovskih pravic, smo dolžni izreči na skup» ščini priznanje in zaupanje v imenu celokup» nega učiteljstva.
Slične stvari so se dogajale tudi pri šu» marskem in Udruženju jugoslov. nacional» nih železničarjev. Tudi tam so bili člani kli» cani na odgovor 'zaradi društvenih ukrepov. Vodilni član železničarske organizacije je bii za nekaj časa celo odstavljen iz službe.
Železo se preizkuša v ognju, ljudi v bor» bi! Tako je tudi naša organizacija postav» ljena preizkušnji v borbi.
Prvi je sledila druga! »Udari pastirja in čreda se bo razkropila.«
Ker sta izvrševala sklep organizacije, sta prišla v disciplinsko preiskavo poverjenik UJU in urednik Učiteljskega Tovariša. S tem je učiteljstvo začutilo, da se jemlje svo» boda izraženja naši organizaciji, ki je zajam» čena vsem društvom po ustavi in društve» nem zakonu. Tudi v tem pogledu so nam pri« skočili na pomoč ugledni juristi Zveze drž. nameščencev.

Slučaj je bil namreč težje nravi, ker se je klicalo na odgovor disciplinskim potom predsednika organizacije kot predstavnika lastništva in urednika Učiteljskega Tovariša zaradi zadev, ¡ki so bile objavljene v listu. Če bi se nadaljevala ta praksa, potem se sploh jenja vsaka svoboda in vsaka kritika za državno uradništvo, njega organizacije in liste. Tudi v tem pogledu je priskočila Zveza drž. nameščencev na pomoč z odličnimi sod* nimi juristi. Smelo lahko trdimo, da smo stali v obrambi nc višku.
Disciplinski preiskavi so sledili uradni popravki od oblasti v Učiteljskem Tovarišu. Vse učiteljstvo je bilo pa presenečeno, ker je ljubljanski prosvetni oddelek popravljal slučaje, ki so se vršili izključno v maribor» ski oblasti. S tem je bila uredniku odvzeta možnost odgovora na popravke, ker bi ga po najnovejši praksi v smislu čl. 92 čin. zak. zo» pet klical disciplinsko na odgovor, če bi pri* občil kako zavrnitev popravkov.
Ob priliki seje Glavnega odbora UJU smo doikazali zadevo na licu mesta v Beo» gradu. Uredil: smo zadevo zadovoljivo.
V največje presenečenje pa je sledila čez mesec dni po tem še tiskovna tožba, ki je bila povzročena sicer na podlagi starega naloga iz Beograda od ljubljanske, oblasti.
Ob tej priliki smo videli, da imamo mnogo prijateljev. Oglasile so se vse učitelj» ske organizacije v državi. Glavni odbor UJU je bil solidaren, vsa poverjeništva UJU so» lidarna, tudi učiteljske organizacije izven UJU so bile solidarne, tisk vseh učiteljskih skupin je bil solidaren in je prinašal članke o tem; Zveza državnih nameščencev je bila solidarna, 'Z njo so bile solidarne z učitelj» stvom vse včlanjene strokovne organizacije-enako je bil solidaren njen tisk in Činovniški Savez v Beogradu, ki je dal temu duška na kongresu v Sarajevu; solidarni so bili jugo« slovanski nacionalni železničarji, ki so z naj» večjo vnemo zasledovali našo borbo in jo s simpatijami spremljali v svojem časopisju, lahko rečemo, da tudi širša javnost z vnemo in pozornostjo sledi naši borbi.
Sreska društva so častno izvršila svojo dolžnost in podprla vodstvo organizacije v borbi za skupne interese. Pred sklepom naj še omenim kako idealne borce imamo na svoji strani s citatom iz pisma g. dr. Jakoba Štefančiča iz Beograda, ki smo ga naprosili !za zastopstvo našega poverjeništva v Beogra» du, ki pravi: »Glede mojega računa, o katc» ¡rem mi pišete, Vam končno še omenim, da mi služi le v čast, da morem zastopati Vaše Udruženje, ki se tako težko in odločno bori za svojo vzvišeno idejo in ker uvidevam, da Vam je za končni uspeh potrebna vsaka pra» va, smatram zastopništvo kot častno za» devo.«
Končam to temno točko naše organizaci» je z izjavo, da hrani organizačni arhiv doku» mente, ki bodo zgodovini pričali o vsem, kar se je godilo nad organizacijo in njenimi vo* ditelji v času, ko je strnjeno branilo učitelj« stvo svoja stanovska prava. Vkljub razoča» ranjem ne i'zgubimo idealizma in trdne vere, da bo stanovska ideja učiteljstva zmagala in premagala vse zapreke, ki so ji zadnji do» godki morda šele začetek. Tudi poedinci, ki morda krenejo v stranpot ali se morda po« polnoma izgube, nas ne uver.ijo o nasprotnem.
Imenovanje oblastnega šolskega nadzornika za ljubljansko oblast.
Vzporedno z gornjo zadevo je šlo vpra» šanje oblastnega šolskega nadzornika za ljub« Ijansko oblast. Sprva je bila vsa borba usmerjena v to smer, da se je forsiralo od prosvetne uprave nameščenje profesorja, od UJU pa osnovnošolskega učitelja.
Poverjenišivo je predložilo prosvetni upravi in UJU predlog, kakor so ga sprejeli predsedniki društev na svojem tozadevnem sestanku. Drugih korakov poverjeništvo nf storilo v tej zadevi, kakor da je naročilo svo« ji centrali, naj čuva da ohrani osnovnošolske učiteljstvo svojo posest. Gospod prosvetni inšpektor dr. Capuder je deputaciji pov. UJU odklonil predlog ter vztrajal na imeno« vanju profesorja na to mesto.
Ko je bil pov. Andrej Skulj imenovan za vršilca dolžnosti oblastnega šolskega nadzor» nika, je pričela proti njemu disciplinarna pre» iskava, dasi je samo formalni predstavnik lastništva lista, ker to zahteva zakon in celo v tiskovno tožbo se ga je vštulilo vmes. Ako bi bil sprva imenovan sedanji nadzornik, bi bilo za organizacijo stališče lahko in z veli» kim zadoščenjem bi pozdravilo učiteljstvo zmago osnovnošolskega zastopnika proti nn» sprotno delujočim silam.
Tako je pa položaj težji, ker je videti, da gotove sile delujejo še vedno na to, da v vsakokratni politični konjunkturi izrabljajo položaj za imenovanje svojih političnih pri» stašev. Drugi so odvrnjeni v stran, četudi je njih strokovna sposobnost neoporečna. Do čistega strokovnega principa in uveljavljenja strokovne sposobnosti je še daleč.
Tudi v lastnih vrstah moramo grajati, če tovariši domnevajo, da je v gotovi konjunk» turi dana pravica le njihovim političnim so« mišljenikom do zasedbe poedinih mest. Iz tega je ra!zvidno, da še niso prožeti stanov» skega duha in nove smeri ter jih omami mo» ment — konjunktura nasproti načelom, na katera pozabijo. Takim tovarišem moramo vso odgovornost prepustiti samim, Iker orga» nizaciji izbijajo sami orožje iz rok za obram» bo načelnega stališča ob drugih prilikah.
Pa ta prehodni štadij nas ne sme napra» viti malodušne in nam ne sme vzeti vere v naša načela. Vse je minljivo — načela pa so trajna!
V posebnoi zadoščenje sta nam znana dva slučaja, ko sta dva tovariša gladko od» bila ponudbo strankinih kurtežev, ki so jim
prišli ponujati nadzorniška mesta, da bi iz« menjali dva nadzornika. Tema tovarišema vsa čast in spoštovanje; ona pojmujeta prav deklaracijo!
Kadar postanejo izjeme pravilo, tedaj bo naš stan lahko ponosen sam nase!
Nisem navedel tu vsega dela v tem po» ročilu. Ako bi hotel to storiti, moral bi napi» sati skoiro knjigo. Lahko pa razvidite, da smo postopali v smislu smernic, ki nam jih je za» črtala pokrajinska skupščina v Kranju. Ako nismo mogli vsega doseči, je vzrok to, ker je sprejet program preobširen. Treba bo več let, da ga popolnoma realiziramo. Ko bo to iz» vršeno, bomo lahko rekli, da je naša organi» zacija duhovno popolnoma prerojena in spo» sobna vršiti po svojem članstvu med našim narodom svojo kulturno misijo.
Splošne vesti.
VPLIV LAJIKOV NA UČITELJSKA IMENOVANJA.
Ministr. Prosvete
Kralj. Srba, Hrvata i Slovenaca.
O. N. Br. 50.575.
4. VII. 1928.
u Beogradu.
Dodatno k tuik. odloku O. N. Br. 21.617/25 po predlogu pro» svetnega oddelka Vel. župana v Mariboru in na osnovi el. 50. drž. šol. zakona z dne 14. V. 1869 odnosno 2. V. 1883
odločujem da vstopita v komisijo za stalno nameščenje učiteljstva osnovnih in meščanskih šol pri Vel. župa» nu ljublj. in marib. oblasti s pravico glasovanja po dva za» stopnika šolskih občin, ki ju do-» loči oblastni odbor.
Pomočnik ministra prosvete: R. Jojič is. r.
Učiteljska imenovanja so bila vedno naj» bolj boleča rana na telesu učiteljskega stanu. Največ nasprotstev in največ škode je dona» šalo šoli in stanu kvarno reševanje tega vpra» šanja. Politični faktorji niso hoteli dati iz rok svojega vpliva pri učiteljskih imenova» njih. V zadnjem času se je strnilo vse po» šteno učiteljstvo, brez razlike strankarske pripadnosti in je pričelo resno delovati proti temu, da bi se delile učiteljske službe po strankarski pripadnosti, delovati pa je pri» čelo skupno vse učiteljstvo tudi proti temu, da bi se sestavljale komisije za učiteljska nameščanja, ki bi že po svoji sestavi vzbujale predsodek, da najde v njih zaslombo protek» cijonizem in partizanstvo.
Strnjen učiteljski stan se mora boriti proti temu, ker zahteva interes stanu tako in je izdajica stanu oni, ki dela drugače!
Po prevratu so se nameščanja učitelj» stva vršila v Sloveniji s strani višjega šol» skega sveta.
Zakonito podlago za to je dajal avstr i j» ski državni šolska zakon od 14. maja 1869, ki je s §§ 48. in 50. normiral nastavljanje učiteljstva, ter dokončni šolski in učni red z dne 2. maja 1883, v §§ 105., 109. in 110. Ti osnovni členi so imeli podrobno o,snovo v deželnih šolskih zakonih za bivšo Kranjsko in Štajersko, odnosno Koroško, ma podlagi katerih je posloval višji šolski svet kot prav» ni naslednik deželnih šolskih svetov.
Višji šolski svet je bil sestavljen na pod« ligi zakonitih določil, ki so veljala za bivše deželne šolske svete, t. j. §§ 37. in 38. dež. zak. za bivšo Štajersko od 8. februarja 1869 in §§ 38., 39., 40. in 41. dež. zak. za Kranjsko od 8. novembra 1912 ter je imel na podlagi teh tudi kompetenco učiteljskih imenovanj.
Ob uveljavljenju zakona o obči upravi ter zakona o oblastni in sreski samoupravi je bil pa višji šolski svet ukinjen, vsi posli istegs pa so bili prenešeni na velike župane, odnosno prosvetne oddelke pri velikih žu» panih.
Za učiteljska nameščanja so stopili iz» ven veljave gornji zakoni, ker je med tem stopil v veljavo tudi kakon o civilnih urad» nikih in državnih uslužbencih, ki je točno določal, da veljajo za uradniška — torej tudi učiteljska nameščanja čl. 52., 61. in 62. čin. zakona.
Na podlagi čl. 61. čin. zak. je mini,str» stvo prosvete izdalo uredbo O. N. br. 21.617 od 23. aprila 1925, s katero je določilo, da se v krajih, za katere ne velja čl. 35. srb. zak. o narodnih šolah iz leta 1904. izpopolnjujejo učiteljska mesta po razpisu. Izbor kandida» tov izvrši posebna komisija pri velikem žu» panu, ki v zmislu čl. 62. čin. zak. izbere dvo» jico ter minister pro,svete potrdi enega iz predloga. V komisiji so: veliki župan ozir. nam. prosv. inšpektor, obl. šol. nadzornik za osn. šole, eden učitelj osnovne šole in eden učitelj meščanske šole.
Tako se je vršilo dosedanje nameščanje učiteljstva! V koliko se je izvajal in v koliko kršil čl. 62. čin. zakona ni potreba po,sebe pojasnjevati. Še ta sestava komisije, sesto» ječa iz samih uradnikov, ni uživala zaupanja učiteljstva, kaj šele nova komisija, v kateri bodo lajiki, kot izraziti zastopniki strank, ki jim bo še manj temelj za nameščanje čl. 62. čin. zak. in bodo gledali ter si prizadevali, da bodo gojili protekcijonizem, personalno benificijalno politiko in podeljevanje služb po strankarski pripadnosti. Da je to v veliko škodo šoli in učiteljskemu stanu, ki se počasi s tem demoralizira, tega ne pomislijo!
Temu se pač mora upreti strnjeno uči» teljstvo brez razlike politične pripadnosti.
Med tem je bila pa na podlagi čl. 148. fin. zakona za leto 1927./28. izdana zakonita ured» ba O. N. br. 28.038 od 2. maja 1927, o oblast» nih in krajevnih šolskih odborih, ki vsebuje
popolnoma novo sestavo in nov delokrog oblastnim šolskim oidborom. S to zakonito uredbo so izgubile popolnoma vso veljavo tozadevne določbe v starih zakonih, torej predvsem §§ 49. in 50. drž. šol. zak. iz 1. 1869., §§ 105., 109. in 110. dok. šol. in učnega reda iz leta 1883. ter §§ 37. in 38. dež. zak. za Šta» jersko iz leta 1869. in §§ 38., 39. in 40 ter 41. dež. zak. za Kranjsko iz leta 1912.
Sklicevanje na § 50. avstr. šol. zak., <»da morajo na podlagi tega sodelovati pri name» stitvah učiteljstva činitelji, ki šolo vzdržu» jejo«, je brez vsake pravne podlage, ker so z uredbo o oblastnih šolskih odborih gornji členi razveljavljeni in je taka zahteva tudi neupravičena, ker uredba o oblastnih šolskih odborih, ki iso edini pravni nasledniki bivših deželnih šolskih svetov, ne predvideva tem nikake kompetence pri učiteljskih namešča» njih. Namestilne komisije niso pravni na» sledniki dež. šol. svetov in zato sklicevanje na § 50. avstr. šol. 'zak. pri njih ni opravičeno.
Neopravičena je pa ta zahteva, da sode» lujejo lajiki pri nameščanju učiteljstva tudi zategadelj, ker se to ne vrši pri nobeni drugi stroki državnega uradništva in bi se po tej logiki moralo zahtevati tudi sodelovanje la» jikov pri nameščanju sreskih poglavarjev, sodnikov, poštarjev in železničarjev in vseh drugih državnih uradnikov. Da to ni niti v interesu službe in ne v interesu šole ali stanu, je jasno! Nešteto slučajev in vsa zgodovina učiteljskega stanu kaže, da pritegnitev laji» kov k imenovanjem učiteljstva ni bilo v in» teresu šole in ne učiteljskega stanu. S tem se je zanašal le protekcijonizem in partizan» stvo v učiteljska nameščanja, kar je često — ne samo vznemirjalo — ampak celo sistema» tično demoralizujoče in korumpirajoče delo» valo na učiteljski stan.
Zato mora učiteljstvo brez razlike stran» karske pripadnosti zaklicati: lajiške roke proč od učiteljskih imenovanj, ne uvajajte še več protekcijonizma in partiz.anstva v uči» teljsko službo, če hočete dobro šoli, narodu in državi! Ne odrekamo pa v zmislu moder» ne demokracije sodelovanja naroda pri dru» gih vprašanjih, ki zadevajo šolo — čemur je v. polnem obsegu ugodeno z uredbo o kra» jevnih in oblastnih šolskih odborih.
Na gospoda ministra prosvete apelira javno slovensko učiteljstvo, da iz gornjih tehtnih razlogov in argumentov svojo uredbo o lajiškem vplivu na učiteljska imenovanja razveljavi ter svojo uredbo O. N. br. 21 617 od 23. aprila 1925 izpremeni toliko, da bodeta sodelovala v namestilni komisiji vedno skupno oba zastopnika učiteljstva, ki naj ju učiteljstvo samo izvoli v namestilne komisije po načinu, kakor je bil predviden za izvoli» tev strokovnih drugov v disciplinske senate. Učiteljski zastopniki naj imajo pravico po» dati tudi svoje oddvojeno mišljenje, ki ga ob utemeljenih razlogih g. minister uvažuje. Kakor za Hrvatsko naj se tudi za Slovenijo osnuje centralna komisija za nameščanje, v kateri naj ima slovensko učiteljstvo — enako kot hrvatsko — svoje izvoljene zastopnike.
To je minimalna želja slovenskega uči» teljstva do g. ministra prosvete. ki je izved» Ijiva z enostavno izpremembo ure.ibe O. N. br. 21.617. ' ■
Interes šole in stanu zahteva, da UJU krepko zastavi v tej smeri svoje sile in da stoji v lastnem interesu uičteljstvo strnjeno za organizacijo!
—	Današnje tajniško poročilo naj dele» gati prečitajo še pred pokrajinsko skupščino,
ker ga tam tajnik ne bo čital in se bo vršila debata o njem na podlagi tiskanega poročila. Današnjega «Tovariša« in onega s pravili UJU naj prinesejo delegati s seboj na skup» ščino v Celje.
—	Prispevki aktivnih in upokojenih drž. nameščencev za Zvezo nabavljalnih zadrug.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Po nalogu ministrstva fi» nanc, generalne direkcije državnega računo» vodstva z dne 27. junija t. 1. DR br. 83.298 se bodo v zmislu čl. 14. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zadru» gah drž. uslužbencev in o zvezi teh nabavljal» nih zadrug (»Ur. list« štev. 187/53 ex 1928) oziroma v zmislu čl. 1. uredbe o zvezi nabav» ljalnih zadrug z dne 5. decembra 1920 (»Ur. list« štev. 29/9 ex 1921) izza julija t. 1. dalje v 36 enakih mesečnih obrokih za Zvezo nabav« ljalnih zadrug odtezali prispevki, in sicer po 10 Din na mesec od prejemkov vseh aktivnih uslužbencev I., II. in III. kategorije in po 5 Din na mesec od prejemkov vseh ostalih oseb, omenjenih v čl. 1. drugocitirane uredbe. Med .slednje spadajo vsi zvaničniki in služi» telji ter vse osebe, ki prejemajo podporo ali pokojnino iz državne blagajne. Računovod» stvu finančne delegacije in vsem njegovim odsekom je naročeno, da prično takoj z odte» zanjem prispevkov,. — Za delegata: Spindlcr. — Ker smo tik pred pokrajinsko skupščino, prepuščamo njej, da govorijo zbrani dele» gati v imenu celokupnega učiteljstva v tej zadevi.
—	Ker smo ponovno čuli, da oblastni šolski odbor izvršuje disciplinske preiskave pri šolskih upraviteljih, prosimo vse priza» dete šolske upravitelje, da to v lastnem inte» resu točno in brez vsakih pretiravanj poro» čajo na poverjeništvo, ki bo storilo primerne korake, ker učiteljstvo nikakor ne more pri» poznati oblastnega šolskega odbora kot upravičeno disciplinsko oblast za kake pre» iskave proti učiteljstvu — pa bodisi tudi če so v zvezi s krajevnimi šolskimi odbori.
—	IV. redni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Dne
10. junija 1928 se je vršil IV. redni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in de» 'klet v vrtnem salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti 16. Na občnem zboru je bila poleg drugih sprejeta sledeča resolu»
cija: »Občni zbor društva kmetskih fantov in deklet pozdravlja idejni pokret med slo« venskim učiteljstvom, ki teži za tem, da pri» bliža učiteljstvo narodu in ga napoti k smo» trenemu lizvenšolskemu delu. S tem delom, predvsem z ustanavljanjem kmetijskih in go» spodinjskih nadaljevalnih šol, fantovskih in dekliških krožkov, s sodelovanjem pri gospo.» darskih in prosvetnih ustanovah in društvih, naj pomaga učiteljstvo našemu kmetskemu ljudstvu pri njegovem prizadevanju po boljši splošni in strokovni izobrazbi in izboljšanju njegovega gospodarskega položaja. Pozdrav» Ijamo ta stremljenja učiteljstva zlasti še zato, ker hoče učiteljstvo družiti s tem k skupne« mu, pozitivnemu delu ves narod tam, kjer je to skupno delo nele možno, ampak iz narod» nih in gospodarskih razlogov tudi nujno po» trebno. — Poživljamo svoje članstvo,, da pri» haja z razumevanjem tem stremljenjem na» šega učiteljstva nasproti in da se radevolje odzivlje njegovemu vabilu in pozivu v zade» vah, ki merijo na spopolnitev splošne in strokovne izobrazbe kmetske mladine. Po» zivljamo pa tudi učiteljstvo, da se odzove prošnjam naših društev za pomoč pri izobra» ževalnem in vzgojnem delu, ki ga skušajo vršiti naša društva. Pri tem vzgojnem delu naj se polaga največja važnost na to, da se razvija med narodom tako razpoloženje, da bo mogoče sodelovanje med vsemi stanovi za gospodarsko in s tem kulturno povzdigo vsega naroda na podlagi interesov temelj» nega sloja tega naroda, to je kmetsikega sloja, predvsem pa malega kmeta. Vzgojo v tem socialnem duhu smatramo za predpogoj skupnega in pozitivnega dela tam. kjer je to delo možno in nujno potrebno.«
—	Likvidacija Edinstva. Učiteljsko dru» štvo »Edinstvo« za novomeški srez je na ob» čneffl zboril dne 23. junija likvidiralo. — S
tem je izvršena likvidacija vsega i»Edinstva«, izvzemši radovljiškega okraja.
—	Obmejno šolstvo. Zelo razveseljivo dejstvo je, da naš stanovski list v zadnjem času prinaša več člankov o obmejnem šol» stvu. To je znamenje, da ni vse v redu. Mi vsi premalo cenimo pomen in smoter obmej» nega šolstva. Če pa se kateri upa kaj pisati o tej zadevi, je kmalu osovražen ali pa njegov glas je »glas vpijočega v puščavi«. Prav po» trebno je, da bi večkrat izšli članki v stanov» skem glasilu o naših obmejnih šolah. Da celo potrebna je v našem glasilu posebna rubrika »Obmejno šolstvo«. V tej rubriki bi se mo» ralo vse, kar ovira napredek teh šol ne glede na osebo, politiko, brez pardona bičati. Iz vsega tega sledi, da učiteljstvo samo — močna edinstvena organizacija bo rešila obmejno šolstvo državi in učiteljstvu v prilog. Članek v »Učiteljskem Tovarišu« z dne 21. junija 1928, štev. 49. nam pove marsikaj, kar si člo» vek ne bi mislil, da je sploh mogoče pri nas. Govori o razmerah v Prekmurju, kar pa se lahko zgodi nekoč tudi pri nas kje na bivšem Štajerskem ali Koroškem. Ta članek pa nam tudi razkriva, da so res neke tajne sile, ki de« lujejo proti procvitu naših obmejnih šol. Ka» ko je sploh mogoče, da so pri nas take raz» mere? Odgovor je lahak. Po 10»letnem osvo» bojenju nimamo še osnovnošolskega zakona, ki mora tudi enkrat urediti to prepereče vpra» šanje. Dosedaj so izšli nekateri dobri odloki, •ki urejajo razmere na obmejnih osnovnih šo» lah. Izšla pa je tudi naredba, ki pa se hvala Bogu dosedaj pri nas še ni uveljavila. Na» redba, ki pravi, da starši lahko sami določajo narodnost. Ta naredba se baje hoče uveljaviti tudi pri nas v obeh oblastih. Kakšne bodo posledice te naredbe? Po naši severni meji in pa po bivših nemškutarskih trgih se bodo na podlagi te naredbe zopet otvorili nemški raz» redi, v katerih se bodo nadalje vzgajali iz naših otrok — janičarji. To pa iz tega razloga, keT oni starši, ki so bili prej v nemških šolah po naših nasprotnikih zastrupljeni in so še, bodo zopet dali otroke v te nemške razrede. Naše matere bodo zopet rodile nemške oozi» roma madžarske otroke. Redili bodemo zopet gade na lastnih prsih. Izgovarjali se bodo zo» pet nekateri z manjšinskim pravom. Kaj manj» šinsko pravo! Da bi ga le vse države tako iz» vaj ale kakor mi. Manjšinsko pravo menda j a ne more zahtevati od nas, da bi v lastni dr» žavi janičarje vzgajali. Mi ne silimo, da bi Nemec postal Slovenec. Pravimo samo to<: Roke proč od naše mladine, ki je in mora biti naša. Merodajne faktorje pa opozarjamo, naj te naredbe ne uveljavijo, ampak razvelja» vi jo. Naša stanovska organizacija pa naj gleda, da se tudi v bodočem osnovnem šolskem za» konu uredi vprašanje obmejnega šolstva en» krat za vselej. Priporočljiva pa bi ibila tudi v okviru poverjeništva UJU Ljubljana anketa šolskih upraviteljev obmejnih sol s strani šol» ske oblasti vsaj enkrat v letu. Taka anketa bi gotovo razčistila marsikatero vprašanje, ker pregovor pravi: »Več glav več ve!« — Ka» rel Jakopec, šolski upravitelj.
—	Zvišanje prispevkov za bolniško zava» rovanje. Minister za socialno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega ura» da za zavarovanje delavcev odobril zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje in to za urade, kateri so letna poslovanja zaključili z deficitom. Takih uradov je za enkrat 13. Tudi za trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvišajo prispevki. Nevarnost zvišanja pri» spevkov grozi vsem uradom, kateri bi v svo» jem poslovanju ne mogli vzdržati ravnotežja. Zato je važno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti je važno red« no plačevanje prispevkov, katerega pa danes ni. — Prispevki so bili zvišani od 6 na 7%, odnosno od 6 na 6'5% in to od 1. julija 1928 dalje.
—	Državni zavod za zdravstveno zaščito ma(ter in dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre. Opozarja se na razpis v »Uradnem listu« št. 63/1928 s
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO

pripombo, da imajo učiteljice v učni dobi olajšave, kar se tiče teoretičnega in praktič» nega pouka. Podrobnejše informacije >se dobe v označenem zavodu (Lipičeva ulica) vsak dan tekom dopoldneva.
—	25»letnica mature. Pred časom sem izdal oklic glede praznovanja naše 25»letnice odkar smo se poslovili od XX.stoletne avlte culture v Kopru. Do danes sem prejel le eno vprašanje! Zal, da nam je nova državna meji odtrgala tov. Kendo, Legišo, Škofa in Šuca, da nam je zadržala v Trstu Čoka. Toda tu» kaj smo ostali. Nekaj nas pride na pokra» jinsko skupščino v Celje in ta'm se pogovo» rimo o proslavi, za katero imamo v avgustu dve lepi priliki — t. j. na glavni skupščini v Mraiboru 11.-—13. avgusta ali pa o priliki II. izobraževalnega tečaja (20.—25. avg. t. 1.). Ako nam je še kaj do lepih spominov, po» tem preživimo gotovo par veselih ur med seboj. Ako pa nam je zob časa še to zabri» sal, potem ostanimo doma. Zato maturanti' 1. 1903. na noge in na veselo svidenje. O tem obvestite tudi zgoraj imenovane. — Mervič Anton.
—	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 5. do 13. junija pod predsedstvom univ. prof. dr. Nikole Radoj» čiča kot ministrskega odposlanca zjelostni izpiti. K izpitom se je prijavilo 45 kandidatk, in sicer 44 rednih gojenk in 1 izredna kandi» datka, ki ji je ministrstvo prosvete dovolilo polagati dopolnilni izpit v svrho nostrifika» cije zrelostnega izpita. Izpit je napravilo 37 kandidatk, med temi devet z odliko; 8 kan» didatkam se je dovolil ponavljalni izpit v jesenskem roku. Izpričevalo zrelosti so pre» jele gdčne.: Amon Viktorija, Berglez Marta-, Bezeljak Vida (z odliko), Brenlk Marija. Bu* čar Nikolaja (z odliko), Čeh Ana, Dobnikar Ivana (z odliko), Dolenc Matilda, Erker Ber* ta (z odliko), Gale Ana, Golob Frančiška, Hlebec Marica, Jernejec Ivana, Kalan Vero» nika, Kocjan Angela, Koderman Milena, Kosti Ljudmila. Krušič Hilda. Matzele Ma» rija, Merhar Feliksa (z odliko), Merhar Ma» rija (z odliko), Mlakar Nada, Oražem An» gela, Pavletič Irena, Pizzulin Ana, Potokar Rafaela, Punčuh Julijana, Rihar Rozalija., Svetina Frančiška, Šegula Ivana (z odliko), Šetinc Daniela, Šiška Ana, Švigelj Marija. Tavčar Vlasta (z odliko), Torelli Ana (z od» liko), Vrhovnik Marija, Zupančič Natalija.
Pokrajinska skupščina v Celiu.
—	VIII. pokrajinska skupščina UJU — Poverjeništvo Ljubljana. V zmislu čl. 18. pra» vil UJU sklicujemo VIII. pokrajinsko skup» ščino — poverjeništvo Ljubljana dne 20. in 21. julija 1928 v Celju. Dne 20. julija: I. Od 7. do 8. ure: Verifikacija mandatov ob vhodu v zborovalno dvorano. II. Od 8. do 9. ure: Seja širjega sosveta. III. Ob 9. uri: Otvoritev delegacijskega zborovanja. 1., Poročilo po» verjenika tov. Andreja Skulja. 2. Poročilo tajnika tov. Josipa Kobala. 3. Poročilo bla» gainika tov. Rada Gruma. 4. Volitev: aj go» spodarskega odseka, b) šolskoupravnega od» seka, c) tiskovnega odseka, č) odseka za na» daljevalno šolstvo, d) odseka za samoizobraz» bo, izvenšolskc delo in šolsko reformo, e) od» seka za pravila in event. drugih odsekov. IV. Ob 15. uri: Seje odsekov. Dne 21. julija: Ob 8. uri: 1. Otvoritev 'zborovanja. 2. Poro» čila načelnikov posameznih odsekov. 3. Re» solucije. Opomba: Skupščina bo zborovala v dvorani Celjskega doma, odseki pa v deški osnovni šoli. — Za poverjeništvo UJU — Ljubljana, dne 20. junija 1928. — Andrej Skulj, poverjenik, — Josip Kobal, tajnik.
Vsi udeleženci pokrajinske skupščine v Celju naj po dopisnici sporoče tovarišu Franu Rošu, učitelju v Celju, Lisce 42, za katere dni žele prenočišče. Prehrana je poljubna.
Glavna skupščina UJU v Mariboru-
—	Letošnja glavna skupščina Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva se bo vršila v dneh 11., 12. in 13. avgusta v Mariboru. Na» tančen program 'zborovanja bomo objavili kasneje. Sedaj sporočamo le toliko našemu članstvu, da se Maribor z največjim veseljem pripravlja, da sprejme v svojo sredo ljube brate iz vseh pokrajin naše velike domovine. Radi bi, da bi vsi udeleženci glavne skupščine ponesli iz Maribora čim najlepše uspomene. Zato pa je važno sledeče: 1. Delegati in vsi, ki se nameravajo udeležiti glavne skupščine v Mariboru se morajo takoj in brez odlaga» nja prijaviti Učiteljskemu društvu Maribor, Koroščeva ul. 5/II., da zamore to pravočasno preskrbeti vse potrebno za stanovanje in pre» hrano. 2. Vsak udeleženec glavne skupščine v Mariboru se mora natančno držati navodil, ki jih bo dobil od pripravljalnega odbora za glavno skupščino, ker le tedaj lahko prevza» memo polno odgovornost. 3. Za vse kar ne veš in bi se rad informiral v Mariboru vpra* šaj v informacijskem birou, ki bo ob prihodu gostov posloval na kolodvoru in v pivovarni Union, kjer se bodo vršila zborovanja. 4. Ja» vite se že sedaj za izlete. Priporočamo peš izlet na Pohorje, višina 1100 m nad mestom Mariborom, 3 ure tja in 3 ure nazaj. Na Po» horju so planinske koče z najboljšo postrež» bo. Pohorje je slovenski sv. Moritz. Lepi iz» leti z avtom so v Slovenske gorice, kjer raste dobro slovensko vinca. Poučen in velezanimiv izlet je v Ruše, ki je dobilo leta 1914. ime moli Beograd, ker so od tu skoro vso vas peljali v Graz kot politične zločince, ker so simpatizirali s Srbi — in od tu gre izlet dalje
v Falo, največjo elektrarno v srednji in južni ¿vropi. Daljši izlet pa je potem v Rogaško Slatino in na Bled. Javite se torej po možnosti že takoj. Čas hiti. 5. Mislimo, da ne izdamo nobene tajnosti, ako že sedaj povemo, da pripravlja učiteljski pevski zbor lep koncert j ugoslo venske pesmi v Mariboru in da bo v teh dneh tudi zanimiva razstava deških in dekliških ročnih del, ženske domače obrti in mladinske lektire in književnosti. 6. Naj» važnejše je pa, da bo dobil vsak udeleženec glavne skupščine takoj na kolodvoru v Ma» riboru natančen program vseh prireditev v teh dneh in natančno navodilo, kje bo pre» nočeval in dobil hrano. Prosimo vse, da se natančno držite teh navodil, potem boste odšli zdravi in veseli in zadovoljni iz Mari» bora. Maribor je lepo obmejno mesto, ali ni tako veliko, kakor Beograd, Zagreb ali Ljub» ljana, pa če tudi je manjše, vendar že ieljno pričakuje gostov bratov in jim bo nudilo vsega rado in gostoljubno. Dobrodošli!
Delegati in udeleženci glavne skupščine v Mariboru, ki se bo vršila 11., 12. in 13. av»
gusta, naj javijo po dopisnici »Pripravljal» nemu odboru UJU Maribor, Koroščeva 5«, če žele prenočišče ter točno navedejo tudi dneve v katerih bodo prenočevali v Mariboru. Podroben spored glavne skupščine bo objav» ljen v prihodnji številki, ki izide po pokra» jinski skupščini.
Nadaljevalno šoiitvo.
KONFERENCA UČITELJEV KMETIJSKIH NADALJEVALNIH ŠOL LJUBLJANSKE OBLASTI V LJUBLJANI.
Odsek za nadaljevalno šolstvo prire"di dne 4. in 5. avgusta t. 1. dvodnevno konfe» renco učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol.
Program konference obsega sledeče točke:
Prvi dan:
1.	Uvodno predavanje o aktualnih pro» blemih nadaljevalnega šolstva.
2.	Poročilo posameznih tovarišev o nji» hovem delu na nadaljevalni šoli v tekočem letu,
3.	Razgovor o strokovni literaturi, učnih in pomožnih knjigah in učilih.
Drugi dan:
1.	Razgovor o učnem načrtu kmetijskih nadaljevalnih šol.
2.	Pravilnik za kmetijske nadaljevalne
šole.
3.	Načrt izobraževališča za učitelje kme» tijskih nadaljevalnih šol.
Vabimo vse tovariše v ljubljanski obla» sti, ki so letos delovali na kmetijskih nada» ljevalnih šolah, da se zanesljivo udeležijo konference. Dobrodošli so tudi vsi drugi to» variši iz obeh oblasti, ki se zanimajo za to panogo šolstva.
Konferenca se vrši v osnovni šoli pri Sv. Jakobu.
Začetek ob 9. uri.
Mladinska Matica.
RAZPIS NAGRADE.
Mladinska Matica poverjeništva UJU Ljubljana razpisuje nagrado 3000 Din (triti» soč dinarjev) za najboljšo povest (oziroma zbirko krajših povestic) umetniške vrednosti, primerno tudi mladini. Obsegati mora 6 ti» skanih pol v mali osmerki. Rokopis je pred» ložiti najpozneje do 31. decembra 1928 Mla» dinski Matici pov. UJU v Ljubljani, in sicer z geslom in pisateljevim imenom v posebni kuverti.
Mladinska Matica si pridržuje pravico porabiti tudi nenagrajene tekmovalne roko» pise proti običajnemu honorarju.
Za nagrajeno delo se bo izplačal poleg nagrade še običajni honorar.
Mladinska Matica.
— Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, 'kajti bolni živci zagre» nijo življenje. Zato pije previdni rajši ZIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte» vajte ZIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku.
Slovenska šolska matica.
(2. redna seja Slovenske Šolske Matice.)
Vršila se je dne 17. junija t. 1. v šoli na Ledini v Ljubljani. Važnejši sklepi:
Rokopis prof. Valesa (Živalstvo in so» matologija) je pregledan, korektura izvede» na; sklene se, da se ga sprejme v tisk. O tretji knjigi se na tej seji še ni moglo skle» pati, ker ponudeni rokopisi deloma še niso pregledani, deloma ne predloženi.
Na poziv, da predložijo poverjenike (v smislu predloga poverjeništva UJU), se je doslej odzvalo samo eno učiteljsko društvo. Kjer niso predloženi novi poverjeniki, sma» tra Slov. Šolska Matica, da društvo zaupa prejšnjim in bo iste naprosilo za nadaljnje sodelovanje. Nekaj društev, ki sploh nimajo poverjenikov, pozovemo, da jih imenujejo. Poverjenike prosimo, da vpošljejo sezname članov do konca septembra, denar prve dni oktobra.
Glede honorarja se sklene, da bo Slov. Šolska Matica vedno sklenila z avtorjem pogodbo; stroški za eventualne korekture ro« kopisa gredo na račun honorarja; pač pa se posebej izplačuje honorar .event. referentom.
Ugotavlja se, da prošnji »Odseka pov. UJU za šolsko reformo« za souporabo na» šega lokala in knjižnice v šoli ina Ledini ni mogoče ugoditi. Razlogi: prostor v sobi je tako majhen, da nima v njej prostora no» bena nova omara ali kak drug del pohištva; soba je brez peči in zato pozimi ni porabna; odsek UJU bi moral prevzeti soodgovornost za inventar lokala (predvsem zaloge knjig), kar ja pa v danih razmerah težko izvedljivo. V zadevi knjižnice opozarjamo, da Slov. Šolska Matica tačas nima nobenih drugih knjig kot lastna izdanja; od teh pa odseku radevolje odstopa po 1 izvod, ako to želi.
Slovanska pedagoška književna društva naprosimo za medsebojno izmemjavo knji» ževnih izdanj; istotako »Zentralinstitut fiir Eirziehung und Unterricht« v Berlinu in »Mednarodni vzgojni biro« v Ženevi.
Odbor bo do prihodnje seje izbral nekaj aktualnih tem, ki bi prišle v poštev pri izda» njih; te teme nato objavi, da bodo učitelj« stvu lahko služile kot direktive za event. pi» sanje.
" Nekaj važnejših zadev še se na seji ni končnoveljavno rešilo in še zato ni dozorelo za objavo._Tajnik.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Ljubljani. Sklepi
načelstvene, seje z dne 19. maja 1928. 1. Vse dopise sprejema načelnik Jos. Lapajne v Cerkljah pri Kranju, ki daje navodila za njih rešitev tovarišici Malenškovi v Predosljah. Denarne zneske sprejema blag. tov. Josip Kobal v Ljubljani. Izplačila so dovoljena le po predhodnem dovoljenju načelnika. Tov. Mlekuž prevzame v gospodarstvo vse mo» bilno imetje U. K. (opravo, zemljevide, knji» ge, arhiv).
2.	Sprejmejo se med člane vsi, ki so pod» pisali pristopnice do 19. maja 1928. (210).
3.	Društveni predsedniki naj imenujejo poverjenike, ki bi vodili evidenco zadružni» kov v društvenem območju.
4.	Pristopnina (čl. 15. zadr. pr.) znaša 10 Din.
5.	Podarjenih vsot in brezobrestnih po* sojil ne moremo vračunati v deleže, ker jih zadruga šteje med svoja aktiva in bi se s tem preveč obremenila.
Terjatve, ki se na razglas v »Uradnem listu« (objavljeno 22. maja 1928, štev. 1212) tekom štirinajstih dni ne priglase, zapadejo v dobro Učit. domu kot nasledniku Učit. konvikta.
6.	Učiteljski dom vodi in nadaljuje vse gospodarske akcije njenega predhodnika U. K. in želi krepke opore vse organizacije.
7.	Učiteljstvo — zlasti članstvo — se na» proša, da prejemke javnih proslav osvobo» jenja SHS nakloni Učit. domu in v ta namen uporabi po Konviktu izdane »Igrice«.
8.	Pravila se objavijo v »Učit. Tovarišu«. Ponatisi se razpošljejo vsemu članstvu in organizaciji UJU v razpravo.
Za Učiteljski dom v Ljubljani; Josip Lapajne,	Marija Malenškova,
načelnik.	tajnica.
Samoizobraževalaa akcija Pov. UJU.
II. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ UJU PO* VERJENIŠTVA LJUBLANA
se vrši nepreklicno v dnevih od inkl. 20.—25. avgusta. Kraj (Ljubljana ali Maribor) določi letošnja pokrajinska skupščina. Udeležni» kom»delegatom in delegatinjam izobraževal« nih krožkov »e povrnejo vsi potni stroški na tečaj in nazaj, preskrbi se jim brezplačno prenočišče ter cenena prehrana. Vsi, ki se javijo samostojno, naj naznanijo kateremu izobraževalnemu krožku pripadajo in če re« flektirajo na prenočišče in prehrano. Tovariše sklicatelje prosimo, da nam takoj sporoče imena delegatov, in sicer v pozitivnem in ne* gativnem slučaju. Kar se pa tiče organizačnih ugodnosti nedelegatom, ki se samostojno, iz lastnega nagiba javijo k tečaju, bo pravo* časno obveščen vsak posebe.
—oio Delo po krožkih:
359.	Artiče: IV. 5. maja. Od 15 članov 10. Okrožnica poverjeništva od 2. maja ter rz družboslovja.
360.	Artiče: V. 2. junija. Od 15 članov 6. Iz družboslovja.
361.	Vrhnika; II. 19. marca. Od 39 čla» nov 3.
362.	Vrhnika: III. 2. maja. Od 39 čla» nov 16.
363.	Sv. Tomaž: III. 14. junija. Od 11 Čla»
nov 5. 8., 9. in 10. poglavje »Iz družboslovja«. Razgovor o ljudski higijeni, etiki in rodbin» skem življenju.
364.	Braslovče: IV. in Vransko VI. skup» no 6. junija. O zadnji okrožnici poverjeni« štva.
365.	Ptuj: VIII. 4 junija. Od 27 članov 9. Okrožnica poverjeništva od 2. maja.
366.	Žužemberk: VI. 21. junija. Od 28 članov 18. Tov. Koželjeva: »O kmetijskih na» daljevalnih šolah«. Tov. Hrovatova: »Spisje v delovni šoli«. ,
367.	Moravče: IV. 20. maja. Od 11 članov 7. Iz družboslovja.
AJn rrrifT)p flor in svilene v vseh barvah, i	Najve£ja izbira, najnižje cene.
Pletenine, bluze, kravate itd priporoča modna trgovina
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in «trojnih vezenin. Predtiskarija — Zalog» DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Foto aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajet, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Damam z deželo je posebno priporočljivo trajno JcodranJe in vodna onduladja. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del ie priporoča
M. Padkrajšek frizer za dame in gospode, Ljnbljana
Sv. Petra cesta 12.
Poizk usite „POPPAE A"
ustno in kolinsko vodo.
KRZNA
Bela krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čisto bele barve.
Taka krzna čistite lahko zmeraj z „RADIO-NOM" brez velikega truda.
Napravite raztopino „RAD 10-NA" v mrzli vodi in krtačite s to aztopino krznorv ravnih potezah.
Nato morate s čisto vodo dobro izprati, da izgine „RADION" in nesnaga.
Potem posušite krzno v blagi toplini, a nato ga okrtačite, pa bo kot novo in belo kot sneg.
Proračun za upravno leto 1928./29.
1. Učiteljski Tovariš
Izdatki:
52 štev. k 4 strani v 3300 izv. tisk.
poštnina..........
dopisniki zunanjih listov . . . .
uredništvo..........
korektor, poročevalec in knjižničar
uprava...........
davki, pristojbine in opomini . .
Kritja:
2800 org. članov a Din 50 — 250 naročnikov a Din 60 — inserati........
skupaj
2. Popotnik.
Izdatki:
10 štev. a 3400 izv., 2 tiskovni poli
poštnina..........
sotrudniki..........
uredništvo..........
skupaj
uprava .........
davki, pristojbine in opomini
Kritja:
2800 org. članov k Din 30 — . 500 naročnikov a Din 50'—
3. Zvonček.
skupaj
skupaj
Izdatki:
10 štev. v 3000 izvodih, IV2 tiskovne pole
poštnina.............
sotrudniki.............
uredništvo............
uprava......
klišeji......
davek, koleki, opomini razni stroški uprave .
Kritja:
2850 naročnikov a Din 30 — ....
4.	Učiteljski naraščaj.
Izdatki ...........
Kritja:
2400 org. članov a Din 5"— ....
5.	Samoizobraževalna akcija učiteljstva.
Izdatki ...........
Kritja:
2400 org. članov a Din 5'— ....
6.	Potnine:
5 sej ožjega sosveta.......
3 seje poverjenikov.......
1 seja glavnega odbora......
pokrajinska skupščina......
glavna skupščina........
potnine poverjeništva......
skupaj
skupaj . . .
7.	Honorarji:
honorar poverjeniku.............
honorar tajniku..............
honorar blagajniku.............
referent obeh šolsko upravnih odsekov v Ljubljani in Mariboru................
skupaj . . .
8.	Razni stroški:
poštne vrednote, koleki, obča poštnina......
telefon, kurjava, razsvetljava, čiščenje......
odpis deleža „Tuša" in drugi nepredvid. stroški. . . članarina centrali Beograd...........
skupaj . . .
Kritja ad 6, 7, 8:
2800 članov a Din 20 —...........
Primanjkljaj . . . 9. Prispevki:	letno
za zvezo drž. nameščencev......Din 12-—
za pevski ibor...........Din 10"—
skupaj . . . Din 22 —
Din
139.400 8.000 1 500 9.600 6 000 12.400 3100
180.000
140.000 15 000 38.000
193.000
63.500 1.600 4.000 5.000 4.000 900
79.000
84.000 28.000
41.000
4.000 9.600 9.600
3 600
56.000
Prebitek
Din
Primanjkljaj
Din
13.000
30.000
10.500
41.000
59.000
109.600 1.300
26.800
43.000
110.800
110.800 j 110 800
Stanovska organizacija UJU
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je zborovalo dne 12. maja z bratskimi društvi iz Ormoža, Ljutomera in Čakovca, v Ptuju.
Člani ptujskega učiteljskega društva so dočakali tovarišice in tovariše iz ormoškega, ljutomerskega in čakovskega sreza na kolo» dvoru, odkoder so se podali v Društveni dom k manifestacijskemu zborovanju.
Tov. predsednik ptujskega učiteljskega društva je otvoril zborovanje is prisrčnim pozdravom in dobrodošlico vsem gostom. Med temi so -bili predsedniki bratskih dru« štev, nadzornika gg. Karbaš in Gorup ter učiteljski veterani tov. Porekar, Kosi in Rajšp; tov. Ciril Hočevar iz Prekmurja ter tajnik poverjeništva UJU tov. Kobal.
Predsedstvo zbora je vodil tov. Rosina iz Ormoža.
1. Situacijsko poročilo. Ptujskega učitelj« stva je 135 članov. Na zborovanj^, navzočih je bilo 94 učnih oseb. Nevčlanjenih v «rezu je 13 učiteljev.	i . ■ ! '
Podrobno situacijsko poročilo je podal tajnik poverjeništva UJU tov. Kobal
Poročilo je podal po točkah: Pravne in sicialne razmere; stanje organizacije; orga» nizacija tiska;/finančno stanje poverjeništva; gospodarske ustanove; naši domovi; Sloven« ska Šolska Matica; knjižnice; osebne zadeve; pravila UJU; načrt šolskega zakona; samo« izobrazba učiteljstva; reforma šole; šolsko« upravni odsek; odsek za Mladinsko Matico.
Pri debati se je prečitala resolucija, ka« tero je ponatisnil »Učit. Tovariš« z dne 18. maja in se je soglasno sprejela.
Debaterji so govorili o članarini za cen« tralo, o Učit. domovih, o poverjeništvih in oblastnih društvih, o proračunu centrale.
Reforma šole. Po zaključni besedi refe» renta se je prešlo k referatu tov. Jele Pre« men: Pojasnila o dekliških krožkih in nada« ljevalnih šolah.
Tovarišica je razdelila snov tako, da je povedala, kaj naj uči učiteljica o tem pred« metu v šoli, kaj izven šole; kako naj bo uči« teljica za to stroko naobražena in kako naj se interesira za organizacija kmečkih žena.
V	novem šolskem zakonu se močno po« vdarja kmetijsko«gospodinjska smer pouka. Učiteljica bo morala biti sama zadostno po« učena v tej stroki. Vršili se bodo/6«tedenski tečaji, katere naj učiteljice marljivo pose« čajo Inozemstvo nam v tej smeri prednjači. Težavno je delo učiteljice v dekliških krož« kih. Zahteva temeljite izobrazbe učiteljice.
Po državah inozemstva, zlasti v Nemčiji je organizacija kmečkih žena do podrobnosti izvedena. Pri nas ne znamo niti za prve po» četke. Dekliški krožki i in kmetijsko»gospo» dinjski tečaji bodo pravo torišče dela za podeželska učiteljico. Le potom tega dela bo premosten prepad med deželo in mestom, le tako bo mogoče, da se žene, strnjene v enotna falango, uspešno bore za svoje pra» vice.
Izvenšolsko delo. Ta točka se ni obrav« navala.
Slučajnosti. Zborovalci so soglasno spre» jeli resolucijo učiteljskih društev, ki so zbo» rovala v Ljubljani, glede osemletne šolske obveznosti.
V	prihodnjem letu prevzame inicijativo za manifestacijsko zborovanje ormošlko uči« teljsko društvo.
Tov. predsednik Rosina izreka zboro* valcem, referentom in debaterjem vsestran» sko zahvalo in zaključi zborovanje.
+ UČIT. DRUŠTVO ZA ŠMARSKO» ROGAŠKI OKRAJ je zborovalo dne 16. ma« ja 1928 v Rogašlki Slatini.
Statistika. Število učiteljstva v obeh okra» jih je 95. Število članstva 92. Na novo je pri« stopilo 6 članov. Število udeležencev 61, t^» Tej 64%.
Situacijsko poročilo. Predsednik tovSriš Glinšek otvori zborovanje in pozdravi odpo» slanca Pov. UJU tov. tajnika Josipa Kobala Prečita došle dopise. Odobri se predlog Pev» skega zbora UJU ter obvestilo o letošnji po» krajinski skupščini v Celju.
Tajnik pov. UJU tov. Kobal pozdravi v imenu poverjeništva sporazum med učitelj» stvom našega okraja ter poda poročilo o de» lovanju pov. UJU ter o uspehih in štremlje« niih naS« St&novske organizacije. Obravnava sledeča vprašanja: 1. Stanarina in kurivo. 2. Stanovanjska zaščita. 3. Celibat učiteljic. 4. Izplačilo zaostankov. 5. Stanje organizacije. 6. Pristop meščanskošolskega učiteljstva k UJU. 7. Reforma delovanja učiteljskih dru» štev. 8. Organizacijski tisk. 9. Finančno sta» nje UJU. 10. Plačanje članarine. 11. Učitelj« ska tiskarna. 12. Učiteljska doma. 13. Učit. samopomoč. 14. Fuzija Šolske Matice s Ped. centralo. 15. Oblastne ali okrajne učiteljske knjižnice. 16. Kaj se godi? 17. Izprememba pravil UJU. 18. Anketa za šolski zakon. 19. Resolucija za 8«letno šolsko obveznost. 20. Samoizobrazba. 21. Reforma šole ter vtisi o mednarodnem učit. kongresu v Berlinu. 22. Gospodinjske šole. 23. Izvenšolsko delo. 24. Šolski upravni odsek. 25. Mladinska Ma« tica.
Predsednik tov. Glinšek izreče poverje» ništvu popolno zadovoljstvo in zaupanje na« šega društva, posebno pa soglasnost društva z resolucijo glede 8«letne šolske obveznosti.
Odbornik tov. Verk poda resolucijo v zadevi zadnjih dogodkov, ki je bila soglasno sprejeta.
Volitev delegatov za pokrajinsko skup« ščino v Celju in državno skupščino. Izvoljeni so bili: Bolle Franc, šolski upravi te'j v Po» nikvi in Miloš Verk, šolski upravitelj pri Sv. Križu tik Rog. Slatine; namestnika: Josipina Ahtik, učiteljica v Rog. Slatini in Anton Ste« fanciosa, šolski upravitelj v Ddnački gori.
Sledilo je še blagajnikovo poročilo ter predavanje tov. Verka: »Naš stan in njegov ugled«. Debaterji: Bolle, Kobal in Verk.
Šolska reforma. Predavanje o Lavtarje« vih računicah se je preložilo na prihodnje zborovanje.
Samoizobrazba. Vršila se je diskusija o potrebnosti študija liberalizma. Debaterji Verk in Bolle.
Izvenšolsko delo. Imenuje se kot poro* čevalca tov. Jas. Rakovščelk, ki pozove član« stvo, naj mu potom šol. upraviteljstva pošlje poročilo tudi v negativnem smislu.
Slučajnosti Ker radi pomanjkanja časa ni bil izčrpan dnevni red, se sklene oddržati še 6. zborovanje kot izredno, in sicer 9. ju« ni j a 1928 v Rogaški Slatini.
Razpravljalo se bo med drugim o pro» blemu ustanovitve oblastne knjižnice.
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 10. junija t. 1. v Celju.
Situacijsko poročilo. Učiteljstva v okraju 165, članstva 160, udeležencev 69. Udeležba — zlasti iz Celja —bi kljub nedelji bila lahko boljša.
Po utemeljevanju tov. Volavška in ob« širni debati je bila — deloma proti 1 glasu — sprejeta resolucija, objavljena posebe.
Premotril se je proračun poverjeništva za 1. 1928./29!, priporočala se je štednja v neka« terih postavkah. Del prihrankov v proračunu naj bi tvoril stanovsko=obrambni fond. Kis» lingerjev predlog o novem načinu volitev v društvene odbore in v vodstvo poverjeništva je bil sprejet. Na podlagi književnega pro« grama za bodoče leto je članstvo sprejelo sklep o obveznem pristopu k Slov. Šolski Matici.
Delegatom za pokrajinsko skupščino so bili izvoljeni poleg tov. predsednika Gosaka tov. Volavšek (Janlkovič), Zupančičeva (Ža» garjeva), Sivka (Brinar), Roš (Hajnšek).
Samoizobrazba. Deluje vseh 7 krožkov. Sestankov je bilo 2—8, udeležba na njih 50%.
Reforma šole. O novih Lavtar«Černejevih računicah je razpravljal tov. predsednik Go« sak. Povdarjal je njene nove dobre strani. Po živahni debati je članstvo stavilo nekatere tozadevne predloge.
Tečajev za kmetijsko in gospodinjsko na« daljevalno šolstvo se udeleži tudi nekaj to« varišev in tovarišic v Okraju.
Slučajmosti. Članstvo je odobrilo vrsto predlogov tov. Volavška in Roša za pokra« jinsko skupščino, dalo delegatom nekatera navodila.
Mladinska Matica šteje v okraju 368 na« ročnikov = 7% šolske mladine.
-f SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 2. junija t. 1. v Studenicah. Od 56 članov je bilo na« vzočih 54.
I.	Situacijsko poročilo. Z radostjo po» zdravi predsednik skoraj polno številno zbra« no članstvo, kar znači, da se tovariši zave» dajo pomena naše organizacije. Posebno še pozdravi g. nadzornika Koropca in nadzor» nika Černeja ter novo pristopivši članici Le» vičarjevo in Urbančičevo ter čestita tovari» šicam, koje so napravile usposobljenostni izpit. Nato poda poročilo o seji širjega so» sveta v Mariboru in o »Učiteljskem domu«. Članstvo se izreče, da ostanejo okrajne uči» teljske knjižnice v okraju kot dosedaj. Dru» štvo odobrava »črno desko« ter se izreče so» lidarno s tov. poverjenikom in urednikom. Vsaka krivica mora biti obelodanjena. Or« ganizacija ne napada oseb, ampak brani le princip.
II.	Samoizobrazba. Vsi krožki v okraju delujejo.
III.	Šolska reforma. G. nadzornik Černej predava o Lavtarjevi računici. Predavanje je bilo prav zanimivo in zelo nazorno podano. Društvo v okraju sklene obvezno upeljavo Lavtarjevih računic.
IV.	Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. Za pokrajinsko skupšči» no se izvolita tov. Miloš Tajnik in tovarišica Gorjup Mara; namestnika tov. Strigl in Zrn» ka Leben. Za državno skupščino tov. Živko Lojze, namestnik Živko Janko>. Volitev knjiž. odbora: Tov. Feigl Otilija, Tajnic Mi» loš, Leben Zinka.
V.	Izvenšolsko delo. O izvenšolskem delu poda utemeljena poročilo tov. Logar Franja.
VI.	Slučajnosti. Tov. blagajnik poda članstvu razna navodila in pojasnila glede članarine.
Sprejete resolucije so bile že objavljene v »Tovarišu« štev. 47.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je imelo 6. redno zborovanje dne 25. junija t. 1.
1.	Statistika: Zborovanja se je udeležilo od 212 članov 56.
2.	Situacijsko poročilo je podal predsed« nik Mlekuž. Poročal je o načrtu šolskega za» Ikona ter o likvidaciji nekaterih društev »Edinstva«. Glede disciplinske preiskave proti poverjeniku Skulju in uredniku Dim* niku je pojasnih po izjavi pravnikov za» konito pot za uvedba disciplinskega po» stopka, iker je s sedanjo preiskavo kršena svoboda tiska. — Sprejeta je bila posebna resolucija, ki izraža zaupnico obema tovari» šema (objavljena na posebnem mestu v »Uči« teljskem Tovarišu«),
3.	O gospodarskih zadevah organizacije je poročal tov. Hreščak, ki je pojasnil načrt o »Učit. založbi«, ki naj bi bila posebna go» spodarska ustanova vsega učiteljstva ter ne» kako matica za vse naše gospodarske pano» ge. — Nato se je vršila debata o proračunu poverjeništva. Sprejet je bil predlog glede reforme »Zvončka« in ustanovitve organi«

začnega obrambnega sklada; oba predloga se predložita delegaeijski skupščini v Celju.
4. Samoizobrazba: Tov. Hreščak poda kratek pregled o krožkih in graja slabo ude« ležbo.
Zamena službenega mesta.
Iz zdravstvenih ozirov bi zamenjal službeno mesto v neposredni bližini Ljubljane s tovarišem v Mariboru ali v Savinjski dolini. Na upravo lista pod značko zdravje.



Nove kniige.
—k »Solnčenje«. Pod tem naslovom je spisal Ivo Zor knjigo, v kateri obširno razpravlja o solnčnih kopelih z ozirom na zdravje, šport in sploh telesno kulturo. — Učiteljska tiskarna v Ljubljani, ki je orne» njeno delo založila, se je dobro zavedala velike potrebe in pomembnosti te izdaje. Zato je knjigo lično opremila z naslovno sliko in s prekrasnimi umetniško izdelanimi posnetki, pri katerih sodeluje poleg avtorja samega še svetovno priznana plesna umet= 'niča gdč. Lydia Wisiakova.
V	prvem poglavju nas s kratko črtico povede pisatelj v ono dobo, ko je bila te» lesna kultura vsakdanja potreba, ko so zani« čevali in prezirali pomehkužene in negojene ljudi. Z izbranimi besedami nas poživlja na delo, ki bo težko, a plodonosno.
V	drugem odstavku nam poda najpo« trebnejše, ikar moremo vedeti, če hočemo s pridom izrabljati solnčno dobroto
Ker smo jako senzitivni, deloma po lastni krivdi, deloma zaradi okolščin, mo« ramo naše telo najprej s posebnimi vajami spraviti v pravo, prirodno stanje, potem smo šele vredni solnčne ljubezni. O tem pestro razpravlja mladi pisec v tretjem poglavju.
Kdo naj se solnči in kdo ne, nam pove točno četrti odstavek. Nič manj važnejša pa ni nastopna razprava: kdaj, '.kje ,in kako naj se solnčimo.
Oljenje je pri solnčenju važna zadeva posebno za ljudi, ki so za solnce i»slabo spre» jemljivi«, to so plavolasci. Ti ljudje navadno pretiravajo, ker si žele biti bronasto rjavi. O tem razpravlja pisatelj v šestem poglavju.
Kako se moramo pri solnčenju ozirati na zdravje in šport, čitamo v predzadnjem po* glavju.
Ker je med našim ljudstvom razširjenih toliko napačnih naziranj o solncu in njegovi dobroti, jih je pisec v posebnem poglavju navedel in utemeljil.
Iz vsega navedenega razvidimo, da je ta knjiga za vsakega prijatelja zdravja in smi* seine .telesne kulture neogibno potrebna! Predpogojno pa jo morajo imeti vse sokol« ske, športne, skavtske in gozdovniške orga* nizacije, da se iz nje predava članstvu in naraščaju.
Priznani slovenski strokovnjak gosp. dr. Živko Lapajne je h knjigi napisal po* memben predgovor.
Posegajte po tem delu, zakaj solnčenje je najcenejša in najpravilnejša pot, ki nas vodi nazaj k prirodi! Solnčne kopeli nas ob« varujejo degenerativnih bolezni: tuberkuloz ze, rahitide, ervmatizma itd.
Ne zamudite prilike in ne tavajte po temi neznanja v tem oziru, da se nam naj« večja dobrota vsemirja — ljubo solnce — ne zameri.
Nazaj k prirodi!
Cena knjigi je 12 Din, s pošto 1 Din več.
—k Moralna sila učiteljske organizacije.
Strokovna instrukcija za rešitev najvažnejših vzgojnih problemov. Spisal Ivan Stegovec, šolski upravitelj, Semič, Dolenjislko'. Cena 8 Din. Naroča se pri spisatelju.
—k Dr. Pavel Brežnik: Junaki prekos morskih poletov. V Ljubljani. Zdiožila Ti= skovna zadruga. Prosveti in zabavi 20. žive» zek. Strani 127. Cena broš. knjigi 36 Din. — V platno vezani 46 Din.
Osebne zadeve.
—i Stalnost v državni službi se je pri« znala sledečim učiteljem in učiteljicam: V ljubljanski oblasti: Filip Slokan, učitelj v Hrastniku, Celestin Perkavec v Trebeljnem Josip Pirnat v Št. Jerneju, Stane Šuler v Ka* pelah, Dragotin Krištof v Vinici, Anton Ro= bič v Komendi, Matilda Martinčič v Cerknici, Elica Lebar v Kostanjevici, Roža Petelin v Skocjanu. — V mariborski oblasti: Ivan Sta« nič na Polzli, Ivan Štibler pri Sv. Martinu niže Ptuja, Marija Polak na Ponikvi, Valerija Zorka na Ljubečnem, Štefan Vrhnjek v Se* lih, Rafaela Trepše v Prodanovcih, Elizabeta Kac v Dobrovniku, Justina KotniksPraznik v Kobiljah, Marija šušter v Černečah, Josis pina Može v Prevaljah, Miroslav Kokalj v Lokovcih.	,
MALI OGLAŠi
Mali oglati, ki služijo v posredovalni« In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši uesek Din 5'—.
Kateri tovariš(ica), prideljen pisarni prosvetnega referata v mariborski ali ljub» ljanski oblasti, bi zamenjal svoje mesto z enakim v Mariboru, Ponudbe na upravo lista pod »iPisarna Maribor«.
Učiteljica, na šoli s poldnevnim poukom (5 razr. + 3 paralelke) v ugodnem kraju, kjer se dobi hrana in stanovanje, 1 Yi ure hoda od železniške postaje, želi menjati s kolegico (kolegom) z enako ugodnim melstom.
Odgovor na >^Učit. Tov.«
TvoMicaiiiHJ«oaBMniuuwtrMHilAiMsnKnaai
X. SV*v ORUIBA S.OZ.UUBL3ANA ,,
PRVOVRSTNI MATER3 AL-NIZK E CENEII
Račun UJU, poverjeništva Ljubljana za poslovno leto 1927./28. Prejemki.	Promet.	Izdatki.
1.	Blagajna.........
2.	Poštna hranilnica......
3.	Dolžniki.........
4.	Upniki..........
5.	Učiteljski Tovariš (tisk)....
6.	Popotnik (tisk).......
7.	Učit. naraščaj in izobraževalna akcija učiteljstva.......
8.	Članarina UJU Beograd . . .
9.	Članarina UJU pov. Ljubljana .
10.	Članarina Zveze drž. nam. . .
11.	Pevski zbor UJU......
12.	Mladinska Matica......
13.	Brošure izobr. akcije.....
14.	Organizačni fondi......
15.	Naložbe.........
16.	Inserati.........
17.	Premičnine...... . .
18.	Zaloga..........
19.	Upravni stroški:
a)	potnine ožj. in šir-
jega sosveta . . . 30.608 50
b)	potnine poverjen. . 8.288'75
c)	pot. k sej. glav. odb. 9.001'—
d)	poštnina Učit. Tov. 7 756 26
e)	poštnina Popot. . . 1.357 20
f)	obča poštnina . . 1.305-40
g)	znamke..... 5.860-—
h)	davki..... 4 849 05
i)	honorarji uprave . 41.400-— j) honorarji Popot. . 11.600'— k) honorarji Učit. Tov. 1.440-— t) honorarji pis. osobju 5'500-—
m) tiskovine in dr. . . 8 039 75
20.	Razni stroški:
a)	pokraj. skupščine in
seje širjega sosveta 3.173 40
b)	pisarn, potrebšč. . 4.325-25
c)	manip in prov. pošt. hranilnice .... 931-05
d)	naročnina listov. . 896 —
e)	razsvetljava . . . 676 82
f)	kurjava..... 1.884 65
g)	zavaroval, in bol. bi. 430 80
h)	novoletna darila . . 600"—
i)	revizija knjig . . . 4.000 — j) razni stroški . . . 12 968-25
21.	Prehodni znesek......
Din
270.261 353.826 487.216 245.052 179.039 66 466
26.171
24.747 6
25.311 14.382 126.246 7.371 11.437 67.512 7490 9.897 24.136
137.005
29.886 26 993
2,140.458 39
91
1.	Blagajna.........
2.	Poštna hranilnica......
3.	Dolžniki.........
4.	Upniki..........
5.	Učit Tovariš (naročniki) . . .
6.	Popotnik (naročniki) . . . .
7.	Učit naraščaj in izob. akc. učit.
8.	Članarina UJU Beograd . . .
9.	Članarina UJU pov. Ljubljana .
10.	Članarina Zveze drž. nam. . .
11.	Pevski zbor UJU......
12.	Mladinska Matica......
13.	Brošure izobr. akcije . . . .
14.	Organizačni fondi......
15.	Inserati.........
16.	Zaloga..........
17.	Vrnjeni upravni stroški . . .
18.	Vrnjeni razni stroški . . . .
19.	Prehodni znezek......
Din
269.715 350.955 352.734 381.283 143870 94.825 52.899 27 675 29 757 27.996 18 093 120.343 6 592 5.683 114.232 3.850 41.382 10 000 88.566
2,140.458
39
Skupni promet znaša:
1.	Račun UJU Din 2,140.458 39
2.	Račun Zvončka Din 309 456 86
Din 2,449.915-25
Prejemki.
Račun Zvončka za poslovno leto 1927./28.
Promet.
Izdatki.
		Din	P			Din	P
1. Blagajna.....		17.666	24	1.		17318	03
2. Poštna hranilnica . .		63.301	59	2.	Poštna hranilnica......	61.776	72
3. „Zvonček" tisk . . .		56.827	75	3.	„Zvonček" (naročniki) ....	86.334	05
4. Dolžniki.....		68.237	05	4.		34.917	60
		58.491	50	5.		64.568	75
6. Upravni stroški:				6.	Vrnjeni upravni stroški . . .	3 544	37
a) nameščenci . . .	. 4000'—			7.	Vrnjeni honorar......	50	_
b) poštnina ....	. 3160 33			8.		2.823	50
c) znamke ....	. 2518 -			9.		9.388	30
č) stroški pošt. hran.	. 1477-10			,0.	Zaloga 1. 1926./27.......	268	
d) koleki.....	. 123 —			iL	Predvidena rezerva .....	28.467	54
e) davek.....	110 —						
f) revizija „Zvončka"	. 2500 —				/		
g) vezava i dr.. . .	. 3058 -	16.946	43		/		
7. Honorarji uredniku .	. 5000 —				/		
sotrudnikom . . .	. 4465 —	9.465	—		/		
8. Klišeji......		7.589	—		/		
9. Inserati.....		1.544	—				
10. Naložbe.....		9 388	30		/		
-		309.456	86			309.456	86
		1					
Aktiva,
Bilanca Zvončka za poslovno leto 1927./28.
Pasiva.
1.	Blagajna . . .
2.	Poštna hranilnica
3.	Dolžniki . . .
Din
348 1.524 33.319
35.192
53
1.	Upniki.....
2.	Predvidena rezerva
3.	Poslovni prebitek .
Din
6.077 I 25 28:467 54 647 74
35,192
53
Bilanca poverjeništva UJU Ljubljana za poslovno dobo 1927./28. Aktiva.	Pasiva.
1.	Blagajna ....
2.	Poštna hranilnica .
3.	Dolžniki:
a)	do 1. 1927./28. .
b)	učit. društva . .
c)	inserati . . . č) „Učit. Tovariš' .
d)	„Popotnik" . .
4.	Mladinska Matica .
5.	Brošure izobr. akcije
6.	Organizačni skladi:
a)	učiteljiščni sklad
b)	tiskovni sklad .
c)	narod, prosv. sklac č) rezervni sklad .
d)	obrambni sklad
e)	sklad za nad. šolstvo
7.	Naložbe:
a)	Mlad. Matica . .
b)	7% drž. posojilo .
c)	delež Dč. zdr. doma č) delež Tvornice učil
d)	delež Učit. tiskarne
e)	delež Hran.uč. kon.
8.	Premičnine ....
9.	Zaloga......
39.302-95 54.592-60 25.66990 5.936 85 8.980-20
1.046.93 1.131.07 503.27 3.179.27 796.10 2.558 —
60 000-5.000 — 1.250-— 1.C00'— 250 — 12 50
Din
546 2870
134.482
5.902 779
9.214
67.512
9.897 20.286
64
251.492 31
Ljubljana, 30. junija 1928. Za poverjeništvo: Skulj Andrej.
1.	Upniki (Učit. tiskarna):
a)	„Učit. Tov." . . 11.563-40
b)	Popotnik . . . 8 06960 c; Mlad. Matica . . 101.611 — č) tiskovine . . . 14.987-65
2.	Učit. naraščaj in izobraž. akcija
3.	Članarina UJU Beograd . . .
4.	Zveza drž. nameščencev . . .
5.	Pevski zbor UJU......
6.	Predvidena rezerva.....
7.	Poslovni prebitek . . .
Din
136.231
26.728 2.928 2.684 3.710 78.350 859
251.492
65
31
Za nadzorstvo:
poverjenik.
Grum Rado.
blagajnik.
Skulj Franc.
predsednik.
Ivanjšič Ljudevit.
član.
/C'-^
KROJAŠKI A1ELJE
Fran Iglii
Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 28
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
'i'■■. "'t '	TJ-
MEHANIČNO UMETNO VELENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamhuriranje, prebadanje Šablon, predtiskanje ienskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskov še k * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
Priporoča:

ZALOGA
v
IG. REPSE POHIŠTVA
LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 1
priporoča najmodernejše oprave za spalnice, jedilnice in kuhinje po najnižjih cenah.
Kamnoseški izdelki iz marmora se dobe pri
kamenarskem mojstru
v Ljubljani
Kolodvorska ulica.
'I
Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20 — 4 Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12-—, vez 18-— Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14 —. Remec AL: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1.—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28'—.
Cerkvene in pohištvene oprave ter spomeniki iz marmora, granita in sijenita, mlinski kamni.
FRANC STRUPI,Celle
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste® posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. == Najsolidnejše cene in točna postrežba.	=
Živo apno iz lastnih kamnolomov.
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
Mestni trg 26 ^ Stritarjeva ulica 3
Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke
A. ŠINKOVEC „asi.
K. SOSS
LJUBLJANA
Modni atelje
N. 8. Bianchi
Ljubljana, Sv. Petra c.44
izvršuje najmodernejše obleke za dame in gospode po konkurenčnih cenah.
^ —-	" r~- ^ ■—-I
„Prilunalkti"!
vedno
izborne pijače, dobra kuhinja. ■
■
Na vrtu lep prostor za balincanje. i
«KOOVINA DEŽNIKOV LJUBLJANA
^ovaB^
S**m cv*
Trgovina dežnikov in solnčnikov se priporoča za obilen obisk.
-SJ «gV H»J ISJ liJ ISß
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
•£3
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg Ha
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	in papir.	Na debelo!
Kdor oglašuje ta napreduje!
Se i i Kan
Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
L. MIKUS
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
*
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
	BHj	pWBMBBi	MM	■¡BHHf	1HH	■	■ v* " 'C	jI»; . :..V>. '	H—l		V ' ,-. \< -• /■- - U . ■	1 ' '1$	w.
—													
Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
na v"
Predaja lih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Užiteli. konvikta v Ljubljani.
CSavni in odgovorni Brodnik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.