Poštnina plačana t gotovini.
IZSELJENSKI
VESTNIK
RAFAELOVE DRU2BE IN IZSELJENSKE ZBORNICE V LJUBLJANI
LETO VIII
*
ŠTEV. 9 *
LJUBLJANA SEPTEMBER
1938
Pogumno na delo pri razširjanju našega listaJ
t
Izseljenski tisk je zelo važen faktor za razširjanje izseljenske misli med vsakim narodom, zlasti pa med našim narodom, ki izseljensko vprašanje še vise premalo pozna in zaradi tega se tudi ne more zavedati, kako važno je prav izseljensko vprašanje za obstoj naše narodne biti.
Polovico našega naroda živi za mejami in v daljni tujini. Naš narod v močnih trumah odhaja za delom in kruhom že od leta 1830. v tuji nepoznani svet. Da po svetovni vojni niso nekatere države zaprle novemu dotoku svoje meje, bi bilo danes brez dvoma tri četrtine naroda odrezanega od naših narodnih in državnih meja.
Ali se kot narod kaj zavedamo, kako z odtokom izseljenske krvi hira naš narod tu doma? Ali kdaj kot narod kaj razmišljamo, kako bi našo rodno kri, razkropljeno po vsem božjem svetu, ohranili in obvarovali, da nam ne utone v tujih narodnostnih morjih?
Če hočemo biti pravični, moramo priznati, da smo na tenv področju do zdaj storili malo več kot nič. Saj kot narod ne. Privatna iniciativa je bila vedno živa med nami, pa kaj pomaga, če pa narod ni imel razumevanja, da bi to privatno iniciativo moralno in finančno podprl.
Temu mrtvilu mora biti zdaj konec! Vsi kot narod se moramo lotiti izseljenskega vprašanja in ga z združenimi močmi v bratski slogi in ljubezen reševati tako, da bo narodu tu doma in Sloveniji na tujem v čast in ponos. Saj s tem, da pomagamo lečiti nevarno izseljensko rano na našem narodnem telesu, sami sebe rešujemo.
Omenil sem, da naš nairod izseljensko vprašanje premalo pozna ali pa sploh ne pozna. Kaj je temu krivo? Nič drugega kakor brezbrižnost in na drugi strani ne-odpustljiva hladnost za izseljenski tisk.
Res je, da naš narod nima v taki meri izseljenskega časopisja, kot n. pr. Poljaki in Nemci. Samo en list zdaj premoremo, in to je nas »Izseljenski vestnikc, ki pa bi moral vršiti eminentno nalogo med našim narodom na področju izseljenskega vprašanja.
»Izseljenski vestnik« izdaja že 8. leto z velikimi denarnimi žrtvami Rafaelova družba, ki je zdaj edina družba v Sloveniji, ki zares posveča vso svojo veliko skrb in ljubezen našim izseljenem. Z novim letom
želi Družba svoje glasilo povečati po obliki, vsebini in ga nuditi cenjenim naročnikom vsak teden vsaj enkrat.
Ali bo Rafaelova družba to delo zmogla? Bo, če bo imela ves naš narod doma in v tujini za seboj!
Če hočemo izpeljati to veliko in važno nalogo, je treba, da se na naše glasilo naroči vsaka slovenska družina tu doma, kakor tudi izseljenska družina na tujem. Pričeti hočemo neizprosen boj za naš list in mu priboriti razmaha med vsemi plastmi našega naroda!
Kako to veliko agitacijo za list izvesti, da bo rodila uspehe? Veliko sem o tem premišljeval in končno sem prišel do načrta, po katerem, trdno upam, bomo z združenimi močmi in žrtvami dosegli lepe uspehe.
Načrt za omenjeno delo je sledeči:
a)	Naš list mora dobiti v vsaki župniji svoje zastopnike. Trg ali vas, kjer je žup-na cerkev, mora biti — oprostite mi drzno primero — država zase. Iz tega središča mora iti agitacija za naš list na vse strani, od vasi do vasi, od hiše do hiše.
b)	V vsaki vasi omenjene župnije (vsaka župnija ima več vasi) mora biti tudi agilni zastopnik našega lista. Torej: na sedežu župnije morajo biti trije zastopniki našega lista, ki so v stalni zvezi z g. župnikom ali g. kaplanom, po ostalih vaseh župnije pa mora biti v vsaki vasi po en zastopnik našega lista.
K temu aigtacijskemu delu naj bi se v prvi vrsti pritegnili člani naših Marijinih družb, prosvetnih društev, člani fantovskih odsekov, članice Marijine družbe, članice tretjega reda sv. Frančiška in članice dekliških krožkov.
Upam, da agilnih zastopnikov za naš list širom Slovenije ne bo težko dobiti.
Vse gg. župnike in kaplane toplo prosimo, da nas pri tem delu podpirajo in nam čimprej pošljejo sezname krajevnih zastopnikov, ki jih bomo objavili v listu. Obenem prosimo, da bi vsi gg. župniki in kaplani o tem obvestili svoje vernike in jim priporočili naš list.
Delo agitacije ne bo lahko, saj bodo morali iti naši zastopniki od hiše do hiše, od osebe do osebe. Veliko bo treba prositi!
Rafaelova družba bo poslala župnim uradom potrebno število »Izseljenskega Vest-
nika« in tudi listine, kamor naj zastopniki lista vpisujejo točne naslove naročnikov. Vsak mesec bomo potem pošiljali list župnim uradom, odkoder ga bodo potem naši zastopniki raznašali med narod.
Vsa naša društva, verska in prosvetna, toplo prosimo, da bi pri svojih sestankih zdaj v zimskem času veliko govorili tudi o našem listu, o agitaciji in sploh o izseljenskem vprašanju.
Da bodo pa imeli naši zastopniki več veselja pri agitaciji za naš list, bodo prejeli nagrado in sicer 10% od naročnine. Torej: čim več naročnikov bo kdo dobil, tem več nagrade bo od naše družbe prejel.
Ves naš narod pa toplo prosimo, naj hvaležno sprejme naše zastopnike in naj ne odkloni našega glasila.
Vsi na delo za naš list!
Jože Prem rov.
Trajen spomenik
si postavite v domovini, in to še prav poceni, če nam pomagate urediti naš izseljenski muzej tu v Ljubljani. Kar je potrebno, je samo tole:
Pošljite nam slike: svojo, svoje družine, svoje hiše, svojega društva, svoje cerkve, svoje šole, svoje dvorane, svoje sestrske hiše, svojih šolskih otrok, raznih svojih prireditev, proslav, piknikov, svojega mesta (tudi razglednic mesta in okolice), svojih krstov in porok, pogrebov. Dalje: svoje časopise, svoje društvene programe, svoja vabila na zabave, letna poročila, svoja društvena pravila, svoje društvene znake (badges) tujejezične časopise, ki pišejo ali prinašajo slike o vas ali o Slovencih; zemljevid vašega mesta, vašega okraja, vaše države. Tudi slike naših umrlih Slovencev so dobrodošle.
Na vse slike napišite s svinčnikom zadaj, kaj in koga predstavljajo.
Vse to bomo lepo uredili, in če bo tega veliko, vam bomo dali posebno omaro z Vašim imenom. Slike bomo uredili v lepe albume z Vašim imenom in Vašo sliko. Vse to bo shranjeno za stoletja tu doma.
Ali ne bo to lep spomenik na Vas? Lepši kot najlepši na tujih pokopališčih in tudi trajnejši kot kamenit.
Razgovor z izseljenci in dopisniki našega lista
Dragi prijatelji! Ko prebiram vaše številne ilopisc, ki mi jih pošiljate iz vseh delov sveta, se mi ob njih utrne marsikatera misel. V prvi vrsti občudujem vaše zanimanje in veliki trud, ki je položen v sleherni dopis. Vem, da za navadnega, malo šolanega človeka ni malenkost sestaviti primerno poročilo o vaših vsakovrstnih verskih in narodnih prireditvah, zlasti še, čc je človek sleherni delavnik globoko pod zemljo v črnih in dimnatih rovih. Dobro se zavedam, da so vsi dopisi izliv vaših src, da vam ob njih krvavi srce, ki sili (lomov. pa ga življenjske razmere — vsakdanji kruh zadržujejo, da z deli svojih rok bogatite tuj kapital. Dobro vem, da vam je tujina neusmiljena mačeha marsikdaj — vse to bi tako radi v polni meri izlili v dopise — pa vam ob misli »Saj vse nič ne pomaga!« obstane pero. Vaši dopisi so glasni klicarji, da v vaših dušah še vedno gori globoka vera v Boga in nič manjša ljubezen do rodne domovine. Verjemite mi, da se mi marsikdaj utrnejo solze v očeh, ko prebiram vaše dopise in premišljujem vaše bedne in žalostne razmere.
Vsi iz srca želimo in prosimo Boga, da bi se življenjske razmere izboljšale, v prvi vrsti pa želimo, tla bi naši ljudje dobili doma zadosten kos kruha, da bi se jim v bodoče ne bilo treba izseljevati v tujino. Vsi vi pa, ki ste zaradi težkih življenjskih razmer morali prijeti za potno palico in oditi v tuje kraje za delom in kruhom, si skušajte ustvariti v skupni povezanosti, bratski ljubezni in slogi kolikor mogoče lepo versko in narodno življenje. Mi dobro vemo, da vam marsikje manjka dobrih in poštenih voditeljev, vemo, da vam manjka duhovnikov in učiteljev, ki bi vas bodrili in vodili k Bogu. Vsi smo trdno prepričani, da se bodo od strani domovine v tem oziru razmere zboljšale, saj naš narod ne bo mogel več dolgo gledati, kako se nam naša kri marsikje v tisočih utaplja v valovju tujine versko in narodno. Da se vse to zboljša, je v veliki meri odvisno tudi od vas.
Vezi, ki nas družijo, so marsikje mrtve, ponekod pa hirajo. Vsi čutimo, da prejemate iz domovine premalo duševne nrane, ki bi vas branila pred asimilacijo. Naše revno glasilo vas obišče sleherni mesec samo enkrat. Večkrat ste že izrazili željo, da bi vam ga pošiljali vsaj štirikrat na mesec in v povečani obliki. Mi bi vam to željo radi izpolnili in vam jo tudi bomo, samo če nam pridobite veliko število novih naročnikov. Prosimo vas, da začnete agi-tirati med sorojaki za naše glasilo! Če bi bili vsi naši rojaki v zapadni Evropi, in to v Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji naročniki našega lista, bi list imel lahko 20.000 naročnikov. 8 tem številom naročnikov pa bi se za isto ceno list povečal na 32 strani in obiskoval bi vas na mesec po štirikrat. Kako močen branik vaših pravic bi bil potem naš list! Njegovega glasu ne bi mogel nihče preslišati. Če hočemo, da bomo s tem delom z Novim letom začeli, je potrebno, da napnete vse sile in začnete že zdaj agitirati od človeka do človeka, od
družine do družine, da se naročijo na naš list.
Da bo pa agitacija za list močna in sistematično urejena, je nujno potrebno, da bi imel naš list v vsaki koloniji svoje poverjenike in dopisnike. Na ta način bi bilo delo lepo urejeno. Toplo prosimo, da nam takoj sporočite zastopnike našega lista po vseh kolonijah, da jih bomo objavili že v prihodnji številki lista.
Agitacijsko delo ne bo prav lahko, zato smo se odločili, da bodo dobili naši zastopniki po kolonijah tudi primerno nagrado; dobili bodo 10% provizije od vseh novih naročnikov. Čim več naročnikov bo kdo nabral, tem več nagrade bo dobil. Izredno marljivim agitatorjem našega lista pa bomo preskrbeli še kakšne druge ugodnosti, ki pa za enkrat ostanejo še tajne.
Lepo bi bilo, da bi bili dopisniki tudi poverjeniki našega lista po kolonijah; če pa to ni mogoče, se pa sami odločite. Pogovarjajte se o tej agitaciji tudi na vaših nedeljskih sestankih in sejah. Sami raz-
Draga mladina! Novo šolsko leto se je pričelo. V šoli si boš spet začela pridobivati znanje raznovrstnih strok, ki so potrebne za izobrazbo duha in srca. Vse polno bo dela in skrbi za vas, vaše vzgojitelje in starše, ki žele, da bi vsi postali nekdaj vredni sinovi in hčere naše lepe slovenske zemlje.
Le pridno in skrbno se učite, pri tem pa bi vas prosil, da nikar ne pozabite na našo deseto banovino — Slovenijo na tujem. Koliko naših otrok v tujini nima te sreče, da bi si bogatili znanje v svojem materinem jeziku. Tujejezične šole morajo obiskovati, nekateri pa, kjer so tako srečni, da imajo svojega duhovnika ali učitelja, se v popoldanskih ali večernih urah z velikim trudom in ljubeznijo uče slovenskega jezika.
In ta naša mladina, ki je zdaj raztresena po vsem božjem svetu, tako često v duhu poroma med vas in vas prosi pomoči — ne denarne, ampak duhovne.
Ali boš, draga mladina tu doma, še o pravem času razumela ta krik in prošnje, ki prihajajo dan za dnem k tebi v domovino? Ker vem, da je v tebi še polno zdravega idealizma, sem prepričan, da se boš temu klicu odzvala.
V tem šolskem letu bomo skušali stopiti v pismene stike z vso našo mladino, ki jo zdaj obdajajo valovi tujine, pa bodisi to na Madžarskem, v Korotamf, po Primorju ali pa tam daleč, daleč po vseh delih sveta.
Naša topla prošnja je, da bi pri tem delu sodelovalu vsa naša mladina tu doma in v tujini.
Vsaka šola: ljudske, meščanske, strokovne in srednje šole naj bi začele dopisovati z našo mladino po raznih kolonijah s^eta direktno ali pa s pomočjo našega lista, ki bo temu vprašanju dopisovanja posvetil še posebno skrb.
Rafaelova družba bo poslala vsem šolam
mere in ljudi najbolje poznate, zato odločitev vam prepuščamo.
Dopisnike toplo prosim, da nam vsi tudi za naprej ostanejo zvesti in poročajo o vseh zanimivostih, ki se zgode po kolonijah. Pišite, prosim, samo na eno stran papirja, razločno in točno. Za ves dosedanji trud se vam prisrčno zahvaljujemo.
Čas naglo beži, zato toplo prosimo, da začnete z delom, ki sem vam ga v glavnih obrisih zdaj. začrtal, takoj, ko prejmete septembersko številko »Vestnika« v roke.
O vsem nadaljnjem delu se bomo sproti pogovarjali. Če imate v tem oziru drugačne želje ali misli, mi, prosim, sporočite. Prav rad jih bom pri ureditvi lista upošteval.
Vaše bodoče geslo bodi: V vsako slovensko izseljensko družino mora priti »Izseljenski vestnik«!
Vsi na delo! — Bodite nam vsi toplo pozdravljeni!
Jože Prcmrov.
potrebne naslove naše mladine po svetu. Redno dopisovanje naj bi se začelo z letošnjo izseljensko nedeljo, ki bo 27. novembra. Za ta veliki izseljenski praznik boste letos veliko lepega slišali v šoli od svojih vzgojiteljev.
Torej prva velika naloga v tem šolskem letu bodi, da boš pri reševanju važnega izseljenskega vprašanja, ki je v prvi vrsti v tem, da ohranimo naše izseljence Bogu in narodu zveste, tudi ti, draga mladina, sodelovala z rednim dopisovanjem.
Poleg tega pa bo Rafaelova družba poskrbela, da boš svoje bratce in sestrice pozdravljala s pomočjo radia. V načrtu imamo, naj bi v tem letu pri radio-oddajah za izseljence sodelovale vse šole v dravski banovini. Posebne radio-oddaje, namenjene našim izseljencem, naj bi se od zdaj naprej vršile vsak teden po enkrat. Vsaka šola naj bi si omislila program v okviru ene ure, in sicer izbrala tako snov, ki bo zanimala nas v domovini, še bolj pa naše rojake za mejami in v tujini.
Vso našo mladino za mejami in v daljni tujini pa prosim, naj pridno dopisuje v naš list, ali pa če hoče, kar direktno s posameznimi šolami v Sloveniji.
Ideja, ki sem se je tu samo bežno dotaknil — o vsem bom v prihodnji številki bolj obširno spregovoril — mora biti v tem šolskem letu realizirana. Treba pa je, da vsa naša mladina pri tem sodeluje. Doba mirnega narodnega spanja je minila. Na vseh področjih našega zasebnega in javnega prizadevanja vstaja nova doba. Delajmo vsi in stremimo z združenimi močmi za tem, da zašije lepša doba med našim narodom tudi na področju perečega in velevažnega izseljenskega vprašanja.
Mladina, na delo!
Jože Premrov.
Poziv naši mladini v domovini in tujini!
Pripravimo se za izseljensko nedeljo l
Jzseljenski vestnih" v vse naše šole!
Drugi narodi, ki imajo izvrstno urejeno delo in posvečajo veliko skrb in ljubezen do svojih rojakov po svetu, izdajajo v velikanskih nakladah raznovrstne liste in revije z izseljensko vsebino. Ti listi kar preplavljajo nekatere države in imajo vstop v zasebne in uradne prostore. Kolikor to silno propagando poznam, vem, da obiskujejo izseljenski listi v prvi vrsti šole in mladino.
Naš narod kaj takega ne zmore. Mi tudi nimamo razvitega — vsaj v domovini ne — zseljenskega časopisja, ki bi ga mogli nuditi ljudstvu v tako obilni meri kot drugi narodi. Zdaj imamo samo naš list, ki prinaša poročila iz vseh delov sveta. Naš narod »Izseljenski vestnik« še premalo pozna in premalo ceni, kolike važnosti je. Treba bo napeti vise sile, da zajame vse plasti naroda, v prvi vrsti pa vse naše državne urade in med njimi tudi vse naše šole: ljudske, meščanske, strokovne in srednje.
Rafaelova družba, ki z velikimi žrtvami že 8. leto izdaja »Izseljenski veeatnik«, toplo prosi vse omenjene šole, naj bi se naročile na naše glasilo. V listu bo cenjeno učiteljstvo dobilo veliko dragocene snovi in jo nudilo lahko svoji mladini pri pouku zgodovine in zemljepisja.
Za malenkostno vsoto 12 din na leto vas bo naše glasilo redno obiskovalo vsak mesec.	Urednik.
Naročnikom!
Vse cenjene naročnike našega lista v domovini in tujini toplo prosimo, da čimprej poravnajo naročnino za leto 1938. Redno izdajanje in pošiljanje lista je združeno z velikimi finančnimi žrtvami in v veliki meri odvisno od naročnikov. Naša družba se bori z velikimi denarnimi težavami, zato prosimo, da njeno delo z naročnino in prostovoljnimi darovi podprete.
Pojasnilo glede nakazovanja pokojnin iz Nemčije
V	zadnji številki »Izseljenskega cestnika« je bilo stavljeno vprašanje, kaj je z ukinitvijo nakazovanja pokojnin iz Nemčije. Pred čaisom je namreč uNemčija izdala odredbo, da se bo vsako nakazovanje pokojnin v inozemstvo ukinilo.
V	tej zadevi je referent soc. odseka Izseljenske zbornice na pristojnem mestu dobil tole informacijo: Do sedaj naši rent-niki in upokojenci, ki so bili v Nemčiji in so se vrnili v domovino, redno prejemajo rente in pokojnine. Nemčija se v tem pogledu drži pogodbe, katera je bila sklenjena leta 1929. v Berlinu.
Iz tega bi bilo sklepati, da gre za ukinitev nakazovanja pokojnin v inozemstvo onim rentnikom, ki so nemški državljani, in jih s tem prisiliti, da se vrnejo v Nemčijo in tam uživajo ta denar.
Glede rentnikov naših državljanov pa do sedaj ni ovir in se nemški zavarovalni uradi ravnajo po določilih berlinske socialne pogodbe.
Vsako leto sc naš narod še v prav posebni meri spomni svojih po širnem svetu razkropljenih bratov in sester na izseljensko nedeljo. Letos bomo praznovali izseljensko nedeljo dne 27. novembra. Izseljenska nedelja naj bo zares velik praznik za ves naš narod doma in na tujem. Iz domovine naj na izseljensko nedeljo romajo naše molitve, misli in pisma do vseh naših rojakov po širnem svetu. Po vseli naših cerkvah in prosvetnih domovih naj bodo govori, deklumacije in podobno o naših izseljencih. Rafaelova družba bo pravočasno poslala vsem župnim uradom in prosvetnim društvom potreben material za govore, igro in deklamncije. Naši izseljenci morajo zlasti na izseljensko nedeljo zares občutiti, da jih domovina ni in ne bo nikoli pozabila.
Prav tako prosimo tudi vse naše šole:
V pisarni Rafaelove družbe se je te dni oglasil starček, ves sključen in betežen. Prosil je, naj bi mu oskrbeli, da bi dobil pokojnino iz Nemčije. Iz žepa je izvlekel izkaznico, iz katere je bilo razvidno, da je bil od 1. 1894. do 1924., torej celih 30 let, zaposlen kot rudar po nemških rudnikih. Izjavil je, da se že več let prizadeva, kako bi pravice iz naslova rudarskega zavarovanja uveljavil, toda brez uspeha. Po vrnitvi v domovino je še nekaj let delal po raznih apnenicah, ko to ni več mogel, pri kmetih, in danes živi od milodarov. Deli usodo Cankarjevega hlapca Jerneja.
Gotovo je, da on ni edini, ki je izgubil pravico do pokojnine, katera bi mu pripadala po socialni pogodbi z Nemčijo in Jugoslavijo. Takih hlapcev Jernejev je še več in bodo tudi v prihodnje.
Naši delavci se le premalo zanimajo za slična vprašanja, navadno se na take stvari spomnijo šele takrat, kadar so v nadlogah; seveda je potem že vse prepozno. Ker ne vedo za predpise, na podlagi katerih bi uveljavili svoje pravice, smatrajo, da se jim godi velika krivica. Sledi zabavljanje in tudi kletve pri tem ne manjka.»Stvar je v takih primerih v resnici tragična: toliko let je bil delavec zavarovan, plačeval prispevke, končno ko pride do tega, da bi se z njimi okoristil, pa dobi odgovor: Prepozni ste, zamudili ste rok, ki je določen za uveljavljenje vaših pravic iz invalidnega ali pokojninskega zavarovanja.
Stvari glede zavarovanja so v resnici precej komplicirane in za preprostega človeka težko razumljive. Nekaj pa je v tem pogledu le treba urediti, da ne bodo naši delavci, ki so bili leta in leta v tujini, ostajali na stara leta brez sredstev. Saj je to za naš mali narod tudi velika materialna škoda; namesto da bi delavec prejemal pokojnino in se pošteno preživljal, ga morajo podpirati drugi, sorodniki, občine, največkrat pa, kar je najbolj žalostno, mora od-hiše do hiše, da ee preživi.
ljudske, strokovne, meščanske, učiteljišča in gimnazije, da bi naši mladini govorile o naših izseljencih. Tudi vsem šolam bo Rafaelova družba poslala primeren izseljenski material za govore in deklamaeije.
Naše izseljence široin sveta prosimo, da se tudi oni spomnijo svoje domovine, sorodnikov, znancev in prijateljev in jim pišejo, kako sc jim godi. Morda je pri nekaterih izseljencih misel nu domovino že čisto umrla. Na izseljensko nedeljo mora tudi pri njih znova oživeti.
Letošnja izseljenska nedelja mora postati naš veliki verski in narodni praznik. Naše molitve in misli naj na izseljensko nedeljo ne poznajo ne narodnih in ne državnih meja — vsi Slovenci doma in v tujini moramo postati samo ena velika družina.
Jože Premrov.
Potrebno bi bilo, da bi se vsak, ki se vrne iz tujine domov, takoj oglasil pri Izseljenski zbornici in ji dal na razpolago vse potrebne podatke, naloga zbornice bi potem bila, da vise potrebno ukrene glede uveljavljenja pravic iz socialnega zavarovanja. č'e stvar še ni zrela za rešitev, bi vodila zbornica evidenco in jo rešila, kadar bi bil za to čas.
Seveda bi se vsi, ki sc vračajo, ne oglasili; zato bi bilo morda umestno, da bi se vsak, kateri se vrača iz inozemstva v domovino, moral zglusiti pri Izseljenski zbornici in ji dati potrebne podatke, predvsem glede zavarovanja.
Ker ljudje sami dovolj vseh teh predpisov ne poznajo in se tudi dovolj ne zanimajo za slična vprašanja, bi bila taka odredba zelo važna in velike koristi za naše izseljenske povratnike.
Izseljenski zbornik
Lani je Rafaelova družba izdala Izseljenski koledar, kjer je bil prvikrat zbran ves izseljenski material iz vseh naših kolonij po vsem svetu. Delo je bilo med našim narodom doma in na tujem sprejeto s toplim odobravanjem in pohvalo. Letos bo vse delo še izpopolnjeno, tako da bo v celotni obliki pokazalo vsemu našemu narodu, kako živi, deluje, pa, žal, tudi umira — naša deseta banovina v tujini. Naslov delu bo »Izseljenski zbornik«, ki je zdaj v tisku in bo izšel v mesecu oktobru. »Izseljenski zbornik« bo obsegal nad 150 strani.
Že zdaj toplo prosimo, da bi se na »Izseljenski zbornik« naročili v kar največjem številu izseljenci in tudi rojaki v domovini.
Ko bo »Izseljenski zbornik« izšel, bomo o njem bolj obširno spregovorili.
Urednik.
Jože Rozman:
Kako ohraniti in uveljaviti našim izseljencem pravice iz socialnega zavarovanja

Izseljenska zbornica t Ljubljani
Rmtuciie za Z. zasedali IzsdicMkc zfomce 11. {utiia 1936
V pogledu socialno političnega dela in prepotrelme učinkovite zaščite naših izseljencev je po zaslišanju tozadevnega referenta bilo soglasno sklenjeno sledeče:
1.	V kolikor še z državami, v katerih prebivajo naši izseljenci, nimamo sklenjenih reciprocitetnih socialnih pogodb, v pogledu zaščite njihovega zdravja in dela, je stremeti za tem, da se li dogovori čimprej sklenejo.
2.	Z državami, s katerimi že imamo socialne pogodbe, je te treba revidirati in prilagoditi razmeram in potrebam izseljenskega življa. ikar tiče avstrijske socialne pogodbe, sklenjene leta 1932. na Dunaju, je dognati, ali velja še nadalje, ali bo odpovedana in se bodo uporabljale določbe berlinske pogodbe iz leta 1929. Francija do danes ni ratificirala socialne pogodbe, sklenjene v Parizu leta 1932.
3.	Točki 1. in 2. tega predloga je vezati kol gospodarsko interesni klavzuli naše države ob priliki trgovinskih pogajanj z državami, v katerih bivajo naši izseljenci.
4.	Kraljevska vlada naj poskrbi, da bo v najkrajšem času predložena v ratifikacijo socialna konvencija mednarodnega urada dela iz leta 1935. o očuvanju pravic iz socialnega zavarovanja delavcev, kakor tudi da se morejo delavci s temi pravicami okoriščati, pa naj bivajo v kateri koli državi Evrope.
5.	Da se med domovino in izseljenci ohranijo čim bolj tesne vezi, ki so za državo poleg propagandnega tudi gospodarskega pomena, naj se izseljencem nudi za obisk domovine čim večje ugodnosti, tako glede potnih listov kakor tudi znižanja potnih stroškov.
6.	Za bodoče je socialni in gospodarski zaščiti naših izseljencev posvečati več paž-nje. Povsod, kjer je več naših delavcev-izseljencev, naj se skrbi, da bodo pri konzulatih ali kot izseljenski komisarji nastavljeni uradniki, zastopniki naše države, ki bodo imeli dovolj smisla in tudi vpogleda v težave in razmere naših izseljencev. Le tako bo namreč mogoče izseljencem nuditi pravo pomoč, ki bo prišla do izraza v zaupanju do domovine in do naše države.
7.	Ugotavljamo, da je delo na socialnem in gospodarskem področju za naše delavce izseljence največje važnosti. A ko bo prav in pravilno rešeno to vprašanje, bo s tem rešeno v veliki meri tudi njihovo narodno, kulturno, versko in moralno vprašanje.
Zato poudarja ustanovni zbor Izseljenske zbornice v Ljubljani, da je naloga vseh, ki se s temi vprašanji bavijo, da svoje delo v tej smeri podvoje, država pa naj jim da za to vso potrebno moralno, pa tudi materialno podporo.
Društva, pristopajte kot člani k Izseljenski zbornici!

Socialni AcUek
V	poletnih mesecih po uradih delo navadno nekoliko zastane. Socialni odsek Izseljenske zbornice pa tudi v tem času ni držal križem rok.
Ileferenl odseka je porabil priliko, ko se je iitiidil v Strasbourg!!, da je obiskal slovenske rudarje v Merlebachu in Aumetzu. Pred vsem je hotel dobiti nekoliko več vpogledu v francosko soc. zakonodajo, da bo odsek tudi doma laže reševal razne prošnje glede pokojnin in rent.
Poročali smo že, da odsek zbira socialne zakone iz vseh onih držav, kjer so naseljeni naši ljudje, Tako je odsek pisal tudi v Argentino in te dni prejel knjigo, v kateri je zbrana vsa soc. zakonodaja republike Argentine. Knjiga je «e-vedu spisana v španščini in bo treba oskrbeti še prevod v slovenščino. Ako bo hotel odsek v polni meri vršiti svojo dolžnost, bo moral imeti /bruno vso soc. zakonodajo držuv, kjer so naši izseljenci.
Ob priliki obiska naših rudarjev v Franciji je dobil naš referent odseka informacijo, da ni dolgo od tega, kur je bila v Parizu podpisana soc, pogodba med Italijo in Fruncijo. Odsek je podvzel potrebne korake, du bo besedilo k pogodbi dobil, kur bo velike važnosti zu nadaljnje delo in uveljuvljunje naše socialne pogodbe, ki je bilu sklenjena 1.1932. v Parizu.
Odsek je dalje prejel obvestilo, ki ga prinaša pariška »Reue de rimmigration«, da je nur. poslanec g. Rene Rollin, poročevalec par-lumenturnegu odboru zu delo, dul v imenu te-gu odboru povoljno mnenje zu ratifikacijo konvencije med Jugoslavijo in Francijo. Iz tega bi se moglo sklepati, da se bo zadeva le premaknila z mrtve točke.
V	pogledu ukinitve nakazovanja pokojnin iz Nemčije, je odsek iskal informacije in ugotovil, da je Nemčija ukinila nakazovanje pokojnin v inozemstvo samo tistim rentnikom in upokojencem, ki so nemški državljani.
Ob priliki ustanovitve Izseljenske zbornice je odsek predložil zasedanju več važnih resolucij, ki so bile sprejete z velikim odobravanjem. Vsebino teh resolucij prinašamo na drugem mestu.
Zelo važno je, kuko bomo zu bodoče usmerili tok nušili sezonskih delavcev. Za te ljudi je še vse premulo poskrbljeno in se jim gode razne krivice. Zuto je odsek naslovil nu kr. bunsko upravo vlogo, v kateri zahteva, naj se čimprej skliče anketa strokovnjakov, ki naj prouči položaj in razmere sezonskih delavcev iii nuredi tudi temu primerne sklepe, du se bo to vprušu-nje zu bodoče drugače vodilo in obruvnuvulo.
Odsek je imel tudi mnogo delu z ruznimi vlogami, katere izseljenci povrutniki pošiljujo zbornici s prošnjo, nuj jim izposluje pokojnine. Večina primerov pa je takih, du so zustureli in se ne more doseči ničesar.
To vprušunje, pri kuterem je veliko izseljencev ob pravice iz soc. zuvurovunju, je izredno važno. V tem pogledu bi bilo nujno potrebno, da bi se zbiral tu domu in pri nušili konzulurnili zustopstvih poseben kutuster, kjer bi se vodilo evidenco o trujanju zaposlitve in pravicah, ki izvirujo izseljencem iz soc. zukonoduje. Ako bi se izseljenec vrnil v domovino, bi konzulut poslat tudi njegov spis, kjer bi bili zbruni nuve-deni podatki. Tu domu pu bi to vzelu v oskrbo Izseljenska zbornica. Seveda bi to dalo ogromno dela. Vendar bi bilo nujno potrebno in bi se bogato splučulo.
V	težke milijone gredo izgube, ki jih izseljenci utrpe, ker si sumi v takih prilikuh ne znujo pomuguti. Je pruv za prav dvojna izguba: denar, do katerega imajo pravico, ne dotoka v našo državo, namesto tega pa se jih mora tu z raznimi fondi podpirati. V največjih primerih pa žive v veliki revščini in siromaštvu, Stvar je zato važna in potrebna vsega premisleku. Pred vsem pa, da bi se izvedla,
(Nadaljevanje)
V mesecu novembru so na novo pristopila naslednja društva kot redni člani k Izseljenski zbornici:
14t. Prosvetno društvo na Vrhniki pri Ljubljani.
142.	Prosvetno društvo v Mostuh pri Ljub-ljuni.
143.	Društvo sv. Jožefu (K. S. K. J,), Ely, Minnesota, USA.
Rafaelova družba prejema v zumeno sledeče čusopise in revije:
1.	»Amerikanski Slovenec«. List izliuju pet-krut nu teden in je lust delniške tiskarne tiskovne družbe »Edinost«. Urednik je Ivan Jerič. Naslov lista: Chicago, 11!. 1949 W. Cerrnak Rd. USA.
2.	»Ave Maria«. Mesečnik. Last slovenskih frančiškanov. Urednik je p. Bernard Ambrožič. Nuslov listu: Lemont, ill. P.O. Box 608. USA.
3.	»Zarja«. Mesečnik. Glasilo je last Slovenske ženske zveze. Urednica je Albinu Novuk. Nuslov listu: Chicago, ill. 6036 St. Clair Ave, USA.
4.	»Ameriška Domovina«. Dnevnik. Urednik L. F. Pire. Lastnika L. F. Pire in J. Debevec. Nuslov lista: Cleveland, O. 6117 St. Clair Ave, USA,
5.	»Enakopravnost«. Dnevnik. Last ameriške jugoslovanske tiskovne družbe. Urednik Vatro Gril. Naslov lista: Cleveland, O. 6231 St. Clair Ave, USA.
6.	»Glas Naroda«. Dnevnik. Last tisk. družbe Slovene Publishing Co. Urednik Ivun Terček. Nuslov listu: Newyork, 216 W. National Ave, USA.
7.	»Jugoslovenski Obzor«. Tednik. Urednik in lastnik Rudo Stunt. Nuslov lista; Milwaukee, Wis. 630 W. National Ave, USA.
8.	»Mladinski list«. Mesečnik. Izdaja ga Slovenska Nurodnu Podpornu Jednota za člune svojegu mladinskemu oddelku. Prinušu slovensko in angleško čtivo. Uredniku I. Molek in L. Beniger. Nuslov listu: Ccicugo, 111. 2657 S. Lawn-dale Ave, USA.
9.	»Nova Doba«. Tednik. Glasilo in last J. S. K. J. Urednik Anton Terbovec. Nuslov lista: Cleveland, O. 6117 St. Clair Ave. USA.
10.	»Proletarec«. Tednik. Last slovenske sekcije J. S. Z. Glasilo Jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetne mutice. Urednik Franc Zaitz. Naslov lista: Chicago, 111. 3629, 26th St. USA.
11.	»Prosveta«. Dnevnik. Last in glasilo S, N. P. J. Glavni urednik Ivan Molek. Naslov: Chicago, 111. 2657 S. Lawndale Ave, USA.
12.	»Glasilo K. S. K. Jednote«. Tednik. Last K. S. K. J. Urednik Ivan Zupan. Nuslov lista: Clevelund, O. 6117 St. Cluir Ave, USA.
13.	»Svoboda«. Mesečnik. Last Jugoslovanske prosvetne zadruge. Urednik Leo Meden. Naslov listu: Berwyn, 111. 3551 S. Euclid Ave, USA.
14.	»Novi svet«. Mesečnik za slovenske družine v Ameriki Tiska in izdaju tiskovna družba »Edinost«. Urednik J. M. Trunk. Naslov lista: Chicago, 111. 1849 .W. Cermak Road, USA.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Članom Rafaelove družbe!
Vse cenjene člane Rafaelove družbe, ki za leto 1938 — nekateri že dve leti — niso poravnali letne članarine, iskreno prosimo, da Družbi čimprej nakažejo letno članarino v znesku 10 din.
Kotiček izseljenske mladine
Naša izseljenska mladina piše...
Naša mladina v Suo Paulo v Braziliji je dobila po /.uslugi ing. Kndunca in drugih slovenskih veljakov učni tečaj, katerega votli ga. Kii-duiičeva z velikim uspehom, in sicer brezplačno. Mladina se pod njenim spretnim vodstvom uri v slovenskem jeziku in pesmi. Mladina nam je napisala toplo pismo, ki ga tu dobesedno objavljamo z iskreno željo, da bi nam tudi drugi otroci poslali čimprej kaj podobnega.
Urednik.
Primorje — nase daljno, solnčno Pri-inorje! Vse, kar vsebujejo naša srca lepega in dragega, pošiljamo tebi danes v pozdrav.
Nismo vzrasli na Tvojih tleh. Nepoznane so nam tvoje krasne livade in poljane, ki bi morale biti naša igrišča ...
Nikdar niso odmevali naši otroški kriki po tvojih gmajnah in brdih.
Nismo povijali v šopke tvojih zgodnjih pomladanskih zvončkov in trobentic...
Nikdar nismo prisluškovali po bregovih šumljanju tvoj'H rek in pesmi tvojih gor.
In vendar, so.učno Priinorje, si nam drago in ljubo kot dragocena svetinja.
Pogovori naših staršev so ustvarili v naših dušah tvojo sliko...
Lepa si in nepozabna...
Doumeli smo iz tega njihovega govorjenja, da si ti, slovensko Primorje njihova nepozabna rodna gruda,
In tvoja žalostna usoda se je dotaknila tudi naših olroških src.
Vzljubili smo te kol v sanjah in naša srca so se napolnila spoštovanju do tega koščka zemlje, ki je bila zibelj našim staršem, kjer je cvetela njihova lepa mladost in od koder jih je izgnal edino le tlačite-Ijev bič.
Slovensko Primorje, danes ko zaključujemo pouk našega jezika, katerega se učimo z ljubeznijo in ponosom, kipi iz src slovenskih otrok goreča prošnja:
Stopiti vsaj enkrat na tvoja tla... Na-\žili se vsaj enkrat svežega zraka tvojih gor in poljan...
Primorje,
In srčni izliv tebi v pozdrav pošilja slovenska mladina iz Sao Paula v Brazili ji.
M. K.
Žalostno pismo iz tujine
Tujina je mačeha, trda in skopa, nima ljubezni za naše ljudi. Kruli njen grenak je in težuk, najsi bogato ga proži v dlani. Bil si med nami in jedel pa z nami, sam veš, kako smo pozabljeni, sami.
Črne so moje oči in temačne, oče: odkar si mi rekel slovo: »Dražja mi žemljica rodne je ped, kakor tujine srebro in zlato.« In si odromal v domačo poljano. Zdaj ni nikogar, ki čutil bi z mano.
Oče, jo j, najbolj hudo mi tedaj je, kadar prijokajo v dušo spomini, kadar mi od vsepovsod zadiši kakor po majniških dneh v domovini
Tone Šlibar, Francija:
Iz razgovora z rudarjem
Ko človek dokonča svoje dnevno delo, marsikdaj ne ve, kaj naj počne. Premnogi se kar boje nedelje, jo prespe ali pa skušajo pregnati čas ob vinu in v njeni utopi t i nadležne misli, ki se vsiljujejo v urah brezdelja.
Tako jim je vino dostikrat edino zdravilo, da pozabijo na težo dneva.
Govoril sem z rudarjem. Vprašal sem ga, zakaj toliko pije in ali bi ne bilo bolje, da bi se v prostem času ukvarjal doma s čimer koli že: s čitanjeni, učenjem francoščine, z muziko —.
Pa mi pravi: »Za študij nimam veselja in sem tudi prestar. Znam toliko francoščine, da mi zadostuje za vsakdanjo rabo. Kaj bi tudi s francoščino, čeprav jo obvladam kakor svoj materni jezik. — Z njo si itak ne boni nikoli služil kruha. Kaj si bom delal utvare. V življenju sem imel že toliko smole, da sem zdvomil nad vsem. Ni me več volja začeti z novim delom, ker ne maram novih razočaranj... Ostal bom tam, kjer sem. — Povem vam pa tudi, če bi bili vi na mojem mestu, bi prav tako mislili. V jami imam težko delo. Ali sploh veste, kaj se pravi delati osem ur neprestano, osem ur nakladati težko rudo? Saj vi tega ne morete razumeti. Domov pridem izčrpan in nesposoben še za kakšno delo. In potem: če dobim še nekoga, da se z njim pošteno razgovarjani, je to moja edina zabava —
Gen. konzul dr. Josip Miličič iz Rottcrdama v Holandiji.
če ne, grem v gostilno. Veste, jaz sem že predolgo delal načrte. Ustvariti sem si bolel prijeten dom, pa sem tudi tu imel smolo. Leta pa gredo dalje. Danes sploh ne iščem več. In tako živim dalje — kakor že. Saj končno moram biti še vesel, da mi vsaj kruha ne manjka. In vendar — kje je mladost, načrti...?«
V zadregi sem bil zn odgovor (človeku pride včasih prav tako). Potem pa sem 11111 skušal dopovedati: »Slišal sem že dokaj drugačnih sodb o tem. Seveda je tudi veliko od tega odvisno, kakšno delo kdo opravlja: duševno ali telesno. Pri duševnih delavcih delo, bi rekel, skoraj nikoli ne jc-nja. Včasih niti v spanju ne. Poznam ljudi, ki imajo celo na nočnih omarah pripravljen svinčnik in papir, da ne uide misel, ki se zablisne sredi noči... Taki so prav za prav zmerom zaposleni. Celo razvedrilo jim ni zgolj zaradi razvedrila. — Ko opravijo svojo dnevno dolžnost, začnejo še z intenzivnejšim delom v prostem času. To so iskalci novih idej, ljudje izredne delavnosti iu volje, največkrat ljudje na vodilnih mestih — geniji.«
»Saj vendar ne boste mislili, da muha vodi vlak, če se usede prav na sprednji konec lokomotive. Muhina zasluga je samo ta, da se je znala usesti na vidno mesto lokomotive, ki drvi z ogromnim tempom po določeni ji poli. In vendar pravijo dru-
ge muhe: poglejte to muho. kako genijalno vodi vlak... Tako nekako je z genijalnimi ljudmi na vidnih, odgovornih vodilnih mestih. Sicer pa duševno delo ne utruja tako kakor težko telesno delo.«
»Vprašajte 11. pr. kmeta, kdaj se dolgočasi? Med tednom nima časa misliti na kaj drugega kot na svoje delo. In v nedeljo: vesel ogleduje svojo posest, svoje delo, kuje načrte, računa, premišljuje po kateri poti bi šel do napredka in izboljšanja —.«
»Seveda, kmet ve, zakaj dela. On se trudi zase, ima lastno streho, je neodvisen, ni se mu treba bati, kdaj ga kdo postavi na cesto, brez kruha. On ima izglede za bodočnost, ni obsojen na večno brezdomstvo. Kaj pa ima rudar? Otroke, če jih ima. To je njegovo edino premoženje —.«
»Pa poglejmo še dalje: Ali ne živi rudar zadovoljen v krogu svoje družine, v kateri vlada resnično Bog —? Ko pride z dela, komaj čaka, da gre v vrtiček pred hišo, popravlja, zboljšuje, se kratkočasi s svojimi otroki, hodi gledat svoje živalce —.«
»I11 tisti, ki vsega tega nimajo, in ne po lastni krivdi? Ali zanje ni boljšega življenja? Ti živijo navadno brez smotra, tja-vendan. Sicer je moderen svet iznašel marsikaj tudi za te ljudi: sport, društva, pro-sveta, petje, glasba... A tudi to ne zadovolji vsakega. Mladino v prvi vrsti — ampak ljudi mojega tipa —.«
»Samo nikar ne mislite, da vi. ki dostikrat tratite čas, ničesar ne zmorete. Največkrat se zgodi, da smo v stanju storiti nekaj, česar od sebe nismo nikdar pričakovali. Treba se je lotiti tega, do česar ima človek veselje, pa se marsikaj doseže. \ i ne veste, kako je človek vesel vsakega najmanjšega uspeha. Saj mu že delo samo nudi zudoščenje. Poznal sem slikarja — umetnika. ki mi je rekel: »Če bi jaz sam, kadar dovršim sliko, ne imel največjega užitka ob pogledu nanjo, bi moral že zdavnaj obupati nad svojim delom.« Ali ni človek vesel, kadar prvikrat zaigra na kilaro? Plačilo? Harmonija tonov!
Le nikar tega, da bi človek po delu res ne mogel kaj pametnega začeti.«
Izseljenske novice
Poslanik (Ir. Izidor Cankar pri predsedniku Brazilije. Jugoslovanski poslanik v Buenos Ai-resu dr. Izidor Cankar je akreditiran pri vlu-dah republike Argentini je, Urugva j in Brazilija, Predsedniku republike Argentinija in Urugvaj je že izročil svoje dokuzilne listine (akre-ditivna pisma), te dni pa se je mudil 20 dni \ Braziliji, kjer ga je na jprej sprejel brazilski zunanji minister dr. Osvalg Aranlia, potem pa je bil sprejet pri predsedniku republike dr. Octuliunu Vargasu. kateremu se je predstavil kot poslanik jugoslovanske vlade. Za časa tega bivanja v Rio de Janeiro je poslanik dr. Cankar obiskal tudi vse ostale diplomatske predstavnike tujih držav, ki so akreditirani pri vladi brazilske republike. Nastanil se je v hotelu
Gloria«, kjer so mu diplomatski predstavniki vračali obiske, med njimi tudi zunanji minister dr. Aranlia, ki se je pri poslaniku dr. Cankarju poinudil nad eno uro.
Ustanovitev Izseljenske zbornice v Ljubljani je toplo pozdravilo tudi vse naše izseljensko časopisje v tujini, pred vsem v Severni in Južni Ameriki, kar priča, kako krvavo je bila potrebna ta ustanova za naš narod tu doma, še bolj p« za našo širom sveta razlito kri.
New-York. Večina i/letnic Slovenske ženske zveze iz Severne Amerike se je te dni vrnila na svoje domove širom Amerike. Iz rodne zemlje so odnesle neizbrisne spomine in novo ljubezen za naš dom in zemljo, ki jih bo pri delu med našimi rojaki v daljni tujini navduševala, da bodo reševale in ohranjale naš rod, ki je neusmiljeno zdaj prepuščen mrzli tujini.
Butte, Montana. Pri avtomobilski nesreči je našel smrt slovenski izseljenec 27-letni Anton Oguliti i/. Butte, Montana.
Chisliolin, Minn. Sin slovenske družine g. Stanislav Laurie je imenovan za pomožnega nadzornika in poveljnika vladnega taborišča za mladeniče Civil Conservation Camp.
New-York. Dne 14. avgusta so prišli na nabor, katerega je sklical naš gen.konzulat v New-Yorku, \si naši mladeniči iz področja omenjenega konzulata, da zadoste svoji vojni obvezi.
Joliet, II. Te dni je imel g. Janez Živec pomemben govor \ Radio-postuji WCLS o mestnih volitvah.
Cleveland, O. Jožef Perušek kandidira v pu-ciiiklu K v 32. VVardi za načelnika omenjene vvurde.
Pueblo, Colo. Te dni je umrl Anton Virant, doma i/ vasi Želimlje na Dolenjskem,
Evelet, Minn. Konvencija K. S. K. J. se je te dni z velikim uspehom vršila v Eveletu,
So. Chicago, III. Srčna kap je zadela Marijo Miklavčič, ko je bila s svojim možem na sprehodu. Pokojna je bila doma iz Rcgerče vasi pri Novem mestu.
St. Joseph Valley, Wash. Letošnje poletje je zajela skoro vse kraje po zapadni Ameriki neznosna vročina. Živo srebro se je dvignilo do ION" nad ničlo. Pravega dežja ni bilo že od pomladi.
Washington, D.C. Poljedelski tajnik Wallace je predložil Roosevcltu načrt, da Združene države Severne Amerike letos lahko prodajo v inozemstvo okoli 100 milijonov bušljev letošn je pšenice, kar bo zelo ugodno tudi za naše številne farmarje širom Amerike.
So. Chicago, III. Župnija sv. Juriju je priredila 21. avgusta veliko letno romanje v Leinont k Mariji Pomagaj, kjer se je razvila veličastna procesija.
Chicago, 111. Od I. avgusta do 30. nov. 1038 se vrši po vsej Severni Ameriki velika kampanja za ojtičenjc in obstoj odličnega družinskega mesečnika Novi Svet , ki so ga letos začeli izdajati naši odločni in požrtvovalni katoliški izseljenci. Razpisane so številne in lepe nagrade za stare in nove naročnike listu.
Lcniont, III. Dne 14. avgustu je bil prvi veličastni tabor nu ameriških Brezjah, katerega so se udeležili naši rojaki v velikem številu. Nu taboru je bila z velikim odobravanjem sprejela resolucij«, du se v bližnji bodočnosti ustanovi poseben dom /a onemogle slovenske izseljence.
IV dni se je poslovil od ameriških Brezij in od naših rojakov preč, g. dr. p. Hugo Bren, rektor in profesor bogoslovne frančiškanske šole v Leniontii in odšel v domovino, kjer se bo zdravil. P. Ilugona iskreno pozdravljamo in mu želimo, da bi čimprej okreval in se po želji naših rojakov spet vrnil med nje.
Pittsburgh, Pa. Te dni je prejel slovenski župnik Kebe zelo lepo pismo od ljubljanskega župana g. dr. Juro Adlcšiča, kjer se njemu in vsem Slovencem v Pittsburghu in okolici zahvaljuje za veliko gostoljubnost, ki jo je bil deležen zu časa bivanja v omenjenem mostu.
Denver, Colo. Dne 11. avgustu je po kratki bolezni umrla naša rojakinja Ivana Lunka, stara 56 let.
Calumet, Mich. Naš rojak Janez Vertin je te dni odšel v domovino, kjer bo ostal kake tri mesece na počitnicah v Beli krajini.
Bugler, Pa. Te dni je umrl naš rojak Franc Obid, ki je bolehal za rakom na pljučih. V Ameriko je prišel že 1.1901. in je bil ves čas zaposlen po premogovnikih po zapadni Penn-sylvuniji.
Naslovi diplomatskih predstavnikov Jugoslavije v Ameriki: Legation of Jugoslavia, 1560— 16 th Street, Washington, D.C.
Consulate General of Jugoslavia, 745 Tiftli Avenue, New York, N. Y.
Consulate General of Jugoslav ia, H40 N. Michigan Ave. (6 th floor), Chicago, III.
Pasau, Nemčija. Od 26. do 28. avgustu je bilo veliko letno zborovanje katoliških nemških izseljencev iz vseh delov sveta. Zborovanju je predsedoval osnabriiški škof dr. Vil jem Berili n g, ki je že več let vrhovni predsednik vseh izseljenskih društev v Nemčiji in veliki zaščitnik katoliških Nemcev v inozemstvu.
Pariz. Naš izseljenski duhovnik g. Ivan Ciim-plin je pripeljal dne 9. septembra v domovino večjo skupino naših izseljencev iz Francije, katere na domači grudi toplo pozdravljamo in jim želimo prijeten oddih.
Barbelon. Naša rojakinja J. Kumše, rojena škraba, je te dni v starosti 47 let umrla. Doma je bila iz Iga pri Ljubljani. V Barbetonu je živela 25 let iu bila med rojaki zelo priljubljena.
Chicago, III. Te dni je bbiskal naše rojake g. Julij Slapšak, pomožni župnik pri fari sv. Lovrenca v ( levelandu in tajnik Baragove zveze, ki želi naše rojake pritegniti v omenjeno zvezo.
Cliveland, O. V jezero pri White Citv Park je te dni padel in utonil slovenski izseljenec Franc Nahtigal.
New Salem, Pa. Poškodbam, ki jih je dobil pri padcu po stopnicah je podlegel 58-letui Slovenec Pavel šubee. V Ameiiki je živel nad 30 let.
Ely Minn. Pri trčenju dveh vozil je našel smrt 25 letni Slovenec Matija Murni t.
So.Chicago, III. Dne 11. avgusta je bilo zanimivo skioptično predavanje v cerkveni dvorani. ki ga je priredil g. Anion Grdimi.
Milwaukee. Na radio postaji Milwaukee nastopa že dal je časa slovenski deček t rane Šimenc. star šele 12 let. Deček nastopa kot solist na violini, katero kljub svoji mladosti mojstrsko obvlada v najtežjih skladbah. Za svoje nastope dobiva od vseli strani mnogo priznanj,
Francoske oblasti
in naši izseljenci
Mnogi naši izseljenci se pritožujejo, da jih francoske oblasti preganjajo in izganjajo iz svoje države. C'e hočemo biti pravični, moramo ugotoviti sledeče: Francija zdaj ne izžene nobenega našega rojaku, ako je v vseli ozirih pošten in ima svoje papirje v redu.
Izgunja pa: I. tiste ljudi, ki nimajo nušili ali francoskih papirjev v redu; 2. če menjajo nu svojo roko delo; 3. če so zagrešili kako kaznivo dejan je; 4. če so komunisti.
Toliko v vednost našim rojakom, da se bodo vedeli v bodoče ravnati.	Ureiliiik.
Letni občni zbor
Rafaelove družbe
\ sem pri jateljem naših izseljencev sporočamo, da se bo letos vršil letni občni zbor v tednu od 24. do 29. oktobra (točnejši datum bomo objavili v prihodnji številki) s sledečim dnevnim redom:
I. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 1. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. (). Slučajnosti.
/e sedaj vabimo, da bi se v kar največjem številu vsi listi, ki jim je pri srcu izseljensko vprašanje, udeležili občnega zbora, ko bo Rafaelova družba polagala račune o svojem delu.	Urednik.
Dva milijona in pol je Slovencev, od teh I milijon 300.(10!) izven Jugoslavije. Grozne številke! Podpirajmo na vse moči delo Izseljenske zbornice v Ljubljani!
Nezadovoljstvo proti Antonu Glavniku v savezu „Kraljevič Andrej" zavzema vedno večji razmah
Jugoslovenske Pariške iNovine« z dne 27. avgusla prinašajo daljši informativni čila-nee o čudni vlogi predsednika Savezu Antona Glavnika, ki se je razkrila na zadnjem kongresu dne 31. julija 1938 v Pom-pey, katerega se je udeležilo zelo veliko podružnic suvezu Kraljevič Andrej«, na katerega pa ni bil povabljen Anion Glavnik.
Omenjeni kongres je javno obsodil delo Aniona Glavnika, o katerem je govoril bivši tajnik v izvršilnem odboru Savezu
Kraljevič Andrej g. Ivan Džnpa, ki dobro pozna delo Antona Glavniku.
Nu tem kongresu so bile prebrane naslednje resolucije:
1.	Anton Glavnik ni bil izvoljen legalnim polom za predsednika na kongresu letu 1933.
2.	Kongres dne 8. maja 1938 v Vitry-le-Francois tudi ui bil legalen iu da so bila tudi tedaj prekršenu pravilu Savezu.
3.	V Suvezu Kraljevič Andrej je bila izvršena velika poneverb« (tatvina) in so ogroženi interesi Savezu in članov itd.
Nadalje zuhteva kongres, du se Antonu Glavniku odvzame list Glas«, ker v njem napada nuše izseljence.
Kongres ugotavlja, du ni samo dve tretjini podružnic Savezu proti Glavniku, ampak nad 300 članov, ki od naših oblasti zahtevajo, da se napravi v Savezu red.
Te ugolovilve, ki jih objavljajo Jugoslovanske Pariške Novinec, nas zelo veselijo in potrjujejo vsa naša izvajanja pred petimi leti, ki smo jih o predsedniku Anionu Glavniku ugotovili.
Resnica je po dolgih letih vseeno prišla na dan! Upamo, da je zdaj Anton Gluvnik zaigral svojo vlogo kot predsednik Suvezu in voditelj izseljencev zu vedno.
Tudi našim delavcem je uveljaviti enakopravnost z domačimi delavci v Franciji
V Franciji je starostno in nezgodno zavarovanje tako urejeno, da plačuje poleg delaveev in delodajalcev del prispevka tudi država. Po sedaj veljavnih predpisih prispeva država 4% od zavarovane plače, prav toliko znaša pa tudi prispevek za delavca kot delodajalca. V notranjosti Francije je bil ta prispevek pred časom zvišan na 5.5%. V Alzaciji — Loreni pa je ostalo pri starem.
Za tuje delavce, ki nimajo francoskega državljanstva, država ta prispevek ne plača, razen v primeru, da ima z državo, iz katere so delavci naseljeni, sklenjeno reci-procitetno pogodbo. Delavci teh držav so tedaj enakopravni z domačimi in država plača tudi zanje ustrezajoč del prispevka za zavarovanje. Socialno pogodbo, na podlagi katere so priznani delavci kot enakopravni z domačini, ima danes Francija z Belgijo, Španijo, Poljsko, bivšo Avstrijo in Italijo. Kakor sem že v zadnji številki našega lista omenil, je bila tozadevna pogodba z Italijo sklenjena pred nekaj meseci.
Tako so sedaj ostali samo naši delavci, da se zanje od strani države ne plačuje prispevek za zavarovanje, kar ima seveda za posledico to, da ne morejo prejemati pokojnine ali nezgodne rente, ako se vrnejo v domovino, marveč dobe lahko samo odpravnino v višini zavarovanega prispevka za tri leta.
Gotovo je za naše rudarje, katerih je največ v Franciji, to največja krivica. Prispevke plačujejo kot vsi ostali, vendar so, ako se vrnejo v domovino, od zavarovanja izključeni, ko delavci dirugih držav, s katerimi ima Francija sklenjeno socialno pogodbo, uživajo to ugodnost, da prejemajo rente in pokojnine tudi ako ne prebivajo na ozemlju Francije.
Nekateri naši rudarji, ki so upokojeni in bi se seveda radi vrnili v domovino, so zaradi tega primorani ostati v Franciji, ker bi, čim bi šli iz Francije, izgubili pravico do pokojnine.
Tu ne gre za nobeno miloščino, mairveč za krvavo prislužen denar in plačane prispevke tisočev naših delavcev-rudarjev, ki so polnili tamkajšnje blagajne. Čim pa postanejo nesposobni za delo in obnemorejo ali ob prvem pomanjkanju dela, se jih pa pošlje domov brez vsakih sredstev in vsake pravice do dajatev, za katere so leta in leta plačevali prispevke.
Ako je Italija za svoje izseljence v Franciji, v času, ko si obe državi skoro sovražno stojita nasproti, dosegla enakopravnost v tem pogledu, bi to morali na vsak način doseči tudi mi. Kljub temu, da v zadnjem času ni več tistega prijateljstva kot pred leti, vendar daleko več pa gotovo kot z Italijo.
Treba je, da naši odgovorni državniki temu vprašanju posvete potrebno pažnjo in iščejo ugodnega trenutka, da to važno gospodarsko vprašanje čimprej rešijo na način, da tudi naši delavci — izseljenci pridejo do istih pravic, kot delavci — izseljenci drugih držav.
Kaj delajo naši po svetu
Nemčija
Gladhcck. — V teku enega meseca je zadela družino predsednik« društva sv. Barbare v Gladbecku, gospodu Dobravcu, in vse naše izseljence velika žulost, Umrla jc namreč mati našega predsednika in mati gospe. Prva, Antonija Dobrave, roj. Bedena, ie bila roiena 1869 v Luškem. Poročila se je 1.1892. z Martinom Dobruvcem. Družino je Bog blagoslovil z 112 otroki, od katerih so štirje umrli in tudi Martin Dobrave je umrl že pred svojo ženo. Leta 1897. se je družina preselila v Gladbeck, kjer je ostala do zadnjega.
Mati predsednikove žene, Julijunu roj. Mrnut, je bilu rojena 1.1869. v Zagorju. L. 1895. se je poročila z Jurijem Bec, s katerim je imela pet otrok, od katerih sta pa dva umrla. Tudi mož je umrl pred smrtjo svoje žene. — V Nemčijo je prišla s svojim možem 1.1895.
V teku enega meseca sta obe umrli; prva 16. juliju 1938, druga 14. avgusta 1938. Kakor ste hili obe vse svoje življenje globoko verni in to vero kot dragocen zuklud dali tudi svojim družinum, tuko stu tudi obe po mučni bolezni dobro pripravljeni šli po večno plačilo k Očetu. Rajnici sta pri vseh naših izseljencih uživali velik ugled, saj sta ves čas delovali pri dru-štv li sv. Burbure in Bratovščini sv. rož. vencu.
Nu zadnji poti ju je spremljala velika množini in društvo sv. Barbare in Brutovščinu z društveno zastavo. — Vedno, kadar se posluv-ljajo od nas nuše sture mutere, nam je težko, ker vemo, da gre z njimi od nas tudi del naše verne slovenske duše. Nuj one v nebesih prosijo za nas, da nas ne bo tujina s svojimi valovi zagrnila.
Francija
Merlebach. — Javna zahvala. Podpisani se tu javno zahvaljujem preč. g. rektorju ur-šulinskega samostana v Škof j i Loki g. Demšarju Vikt., ker me je s tuko ljubeznijo in plemenitostjo nadomestoval tri tedne v moji službi med izseljenci v Merlebuchu in okolici. S svojimi krasnimi govori in veliko ljubeznivostjo si je takoj pridobil srca naših sorojukov. V vseh kolonijah imajo željo, da bi se drugo leto zopet videli. Za vso nadomestovanje in vso skrb za izsljence — najlepša hvala in stoterno Bog plačaj 1
Grims Stanko,
izseljenski duhovnik v Merlebuchu.
Iskreno dobrodošli in lepo pozdravljeni naši gg. bogoslovci: g. Zugru-dišnik iz muriborskegu semenišču, gg. Gole Jožef in Poznik Marjun iz ljubljanskega semenišču! Vsi trije so prišli s težko nulogo v naše kolonije, da študirajo prav med izseljenci važno izseljensko vprašanje. Vsi smo jih bili prav veseli. S svojo vsakdunjo udeležbo pri slov. sv. maši in sv. obhajilu so dali krasen zgled našim — pa tudi drugim ljudem in so ugled ljubljanskih in mariborskih bogoslovcev tudi v tujini visoko dvignili. Dobili so tu celo svoje sošolce — rudarje — zaradi česar je zanimanje toliko večje. G. Zagradišnik se je vrnil domov, gg. ljubljanska bogoslovca pa imata še veliko in težko pot po Franciji. Želimo jima, da iima Bog da zdravja in obilo uspeha na potil
Smrt kosi naše vrste.Kot bi drug drugega klicali, so si sledili in odšli v večnost: Krevel Jožef iz Jeunne d'Arca, Somnovčič Ivan iz Cuvelettu, Gunzek Ivan iz Habsterdicka, Po-žin Martin iz Merlebuchu. Vsem sorodnikom in znancem izružamo naše iskreno sožalje — rajnim sorojakoin pa naj Vsemogočni da večni mir in pokoj I
Slovenska šola. Naš neeumomi g. učitelj Jnnkovič ne pozna nikakih počitnic. Sedai, ko imajo otroci mnogo časa — traja šolski pouk kar po tri ure — v Merlebachu še več. Zelo lepo je od staršev, da tako redno pošiljajo svoje otroke v šolo: otroci jim bodo zato pozneje še zelo hvaležni. G. učitelju pa gre najlepša hvala, da se tako — kot noben — ne fruncoski, ne poljski učitelj trudi in skrbi za mladino. Ker poznumo njegovo zdravje, mu pa le želimo, da se malo odpočije in si ne ubije vseh živcev s težkim delom.
Novi delavci v Merlebachu. Zopet je prišlo pet močnih in zdravih naših koreniakov-rudarjev na delo k družbi Sarre et Moselle. Ti so že pred dalj časa dobili dovoljenje od francoske vlade, da smejo priti sem. Da bi zapisovali nove delavce, ni nič slišati, pričakujejo pa še samo onih delavcev, ki so že pred več časom dobili dovoljenje od francoske vlade za prihod v Francijo.
Tudi več žena z otroki je prišlo ta čas v naše kraje k svojemu možu; tem in vsem novo-došlim želimo obilo sreče in zadovoljstva.
Stanko iz Merlebacha.
Aumetz. — Novi konzul med izseljen c i v A u in e t z u. Dne 15. avgusta ie imela Katoliška Akcija 2ena svojo prireditev v Aumetju. Kuko živo se zanima novi gospod generalni konzul Smiljunič iz Metza za naše izseljence, je pokuzul s tem, da je prihitel med nje. Ne samo to: morda ne bom povedul kako skrivnost, če ob tej priliki razodenem, da ni prišel nu nuše povabilo, temveč je že poprej sum pisal, da bi rud spoznal izseljence in da gu zunima, kuko žive, kuko se nurodno udej-stvujejo. Prav ta dun je lahko spoznul njih požrtvovalnost in njihovo navdušenje za vse ono, kar nas je učila mali in kar so naši izseljenci prinesli iz domovine v tujino. Pu ne sumo on, prišlu je z njim tudi njegova soproga, po rodu Francozinja, ki pa govori izvrstno srbohrvaški. Na muh se je gospod konzul prikupil našim izseljencem, ki puč predobro vedo, kuj jim je dober državni zastopnik. Besede, kutere je izgovoril našim izseljencem, so bile besede očeta, ki z vso dušo ljubi svoj narod, svojo domovino, svojega kralju. Zuto je bilo navdušenje v srcih rudarjev tem večje, ko je končal. Nuši ljudje se z veliko ljubeznijo oklepajo vsukegu, za kuterega vedo, da se zanje resnično zanima, jim je dober svetovalec in hoče z vsemi svojimi močmi pomugati. Zlasti mladina se je razveselila darilu, kuterega ji je prinesla gospa konzulova.
Gospod konzul pa se ie tudi lahko prepričal, da naši ljudje v tujini delajo, da še več, da sta jim narodnu stvur in vera sveta. Spored prireditve je bil tako vsestranski, da je moral zadovoljiti slehernega. Šolska mladinu je nastopila z narodnimi pesmimi in telovadbo. Tambu-raši so igruli nuše narodne melodije, mešun zbor je zapel pesmi Naše Matere, članice društva pa so nastopile z igro »Božja roka«. Nihče ne bo pozubil prekrasnega prizora iz zadnjega dejanja, ko je Muriju blugoslovila Kristino. Ljudem je skoraj zastala sapa. Ta prireditev bo ostala našim izseljencem še dolgo v spominu. Gospod konzul je bil presenečen in je veselo stiskal roke našim igravkam. Zagotavljal jim je, da bo vedno prišel med nje.
Prireditve se je udeležil tudi častiti gospod dekan iz Aumetza in obratovodja rudnika. Oba sta z zanimanjem sledila in občudovala požrt-vovulnost Slovencev. Prišli pa so na to prireditev tudi naši rudarji iz vseh naselbin. Mnogo krajev pač ni tako srečnih, da bi zmogli kaj tukega. Težko je tam, kjer so naši izseljenci muloštevilni; zato tem raje prihite v Aumetz. Težko je puč zanje, ko imajo samo ob takih prireditvah košček svoje domovine, katero ljubi sleherni še z večjo ljubeznijo v tuji zemlji ob težkem delu, in aoma v svoji družini, ki osamela v tujem okolju živi svoje narodno življenje.	T. S.
Tucquegnieux. — Vabilo na proslavo kraljevega rojstne ga dne in prireditev. 25. septembra 1938 ob 3. uri popoldne bo prireditev združena s proslavo kraljevega rojstnega dne v Tucauegnieux v dvorani gostilne >Pri Zlasti zvezai«. Prireditev in proslavo
bo organiziralo tukajšnje društvo skupno s šolo. V prvem delu sporeda bo nastopula mladina, drugi del sporeda pa bo izpopolnjen z igro »Beneški trojčki«. Prireditelji sc bodo potrudili, du bo sleherni odšel zadovoljen domov, zato vas vse najiskreneje vabimo, posebno še one iz oddaljenih krajev. Pridite, da bomo skupno proslavili kraljev rojstni dun in so mulo pozabavali ob nadvse komični igri »Beneških trojčkov«. Kraljevi konzulut je obljubil, du pošlje na to prireditev svojega zastopniku.
Tone Šlibar, izseljenski učitelj.
Aumetz. — Ze dunes vus opozarjamo na prireditev društva iz Aumctza, katera bo v oktobru. lgru »Lumpacij vagubund« je puč tuko znunu in vesela, du boste pozabili vsuj zu trenutek svoje težave. Večkrat smo že slišali, da bi rudi gledali dobro komedijo. Seduj se vam nudi priliku. Torej 25. septembra gremo v Tucque-gnieux, v oktobru pa v Aumetz. Slišul sem tudi, du nam bo naš pevovodja v Aumetzu pripravil že zu oktobersko prireditev spevoigro, kur bo še bolj povzdignilo prireditev.
Tone Šlibar, izseljenski učitelj.
Stiring Wendel-Habsterdick. — Smrt nu -šega rojaka v tujini. V petek, dne 5. avgustu num je v Gospodu zaspal s svetimi zakramenti previden g. Gunzek Ivan iz št. Ruper-tu pri Celju, v starosti 58 let. Pogreb je bil dne H. avgustu, katerega je vodil numestnik izseljenskega duhovniku g. rektor Demšar iz Škofje Loke. /a pokojnega rojaka je opravil mašo zudušnico in pogrebne molitve zgorui omenjeni duhovnik. Pri odprtem grobu se je kot duhovnik poslovil od pokojnegu rudarja in poudarjal, du je bil pokojnik dober skrbni oče in katoličan. Pogreba so se udeležili vsi tukajšnji rojaki in dvoje društev z zastavami: Slovensko podporno društvo »Edinost« in Slovensko kolesarsko društvo »Prosta pot« s pevskim odsekom »Gorenjski slavček«. V zudnii spomin mu je zupel pevski zbor pur žulostink. Predsednik kolesarskega in pevskegu odseku g. Kališnik se je zudnjikrat poslovil od umrlegu članu in v imenu društva položil venec nu grob in mu klical, nuj mu bo luliku tuja zemlja. Med njimi je bil položen tudi venec »V imenu rojukov iz Habsterdicka« in okolice. Ni bilo ne rojuku, ne rojukinje, du bi se ji solze ne utrnile v očeh ob mnogih poslovilih. Pokojnik je bil dobro poznan trboveljski rudur in je odšel v Francijo letu 1926. Tam zapušča ženo, štiri hčerke, ki so že poročene in sinu v 15. letu in sorodnike. Številni udeleženci pogreba so dokazali, da je bil pokojnik priljubljen med rojaki. Nuše iskreno sožalje!	Karl Molar.
Pariz. — Gledam fotografije zadnjih dveh mesecev, spominjum se onih, ki jih seduj nimam pri roki.
Konec junija in začetek julija slojitu v znu-menju smrti. 28. junija sem po katoliškem obredu opravil molitve zu pokojne vojake na pokopališču Thiuis, ne daleč od Purizu. Ob navzoč-nosti naših in francoskih državnih dostojanstvenikov. Kuko se objemata nušu in fruncoska zastava v luhnem vetru, svetle njune barve so v opoldanskem solncu še svetlejše: smrt ni temni konec, ampak začetek svetlejšega življenja — Kolika vrsta grobov, koliku dolgu vrstu križanih življenj...
2. julij, ličen stolpič iz turističnega Evaux les Buins; a spomin je neprijeten: nisem pruvo-čnsno dobil potrebnegu dovoljenju od pristojnega škofa: trunseat!
Ta dun je že ležala nu inrtvuškem odru Prek-murku Innu Ciir, ki je nenudomu umrlu 1. julija. Pokopali smo jo 4. juliju v deževnem vremenu, na deluvnik, vendur je prišlo nu pogreb nud 50 izseljencev. Pomugal mi je č. g. Oroš-nik. — Prvu, ki sem jo v tujini pokopal. Da jih le več ne bi...
10. julij: cel film iz domovine »mojega« kar-dinulu Verider-a. Izseljenke ob križu, posamezne nasmejane skupine ob valovanju bujne trave na pobočju hriba; naša izseljenka molze ovco, obrambna mreža proti muham in komarjem; potem pa najrazličnejši posnemki z v joka. Lepa je hregovita in gorata, a solnčoa domovina kardinala Verdiera.
U juliju sem v Purizu občudoval strumni mimohod fruncoskih čet na Champs Elysees. IV lučc nu obeh straneh avenu-je so skoraj zagrnjene od francoskih in angleških zastav. Kuko harmonično si odgovurjata po dve godbi vesele svetle melodije. Kuko ogromen je tu zrakoplov-balon, ki plove ne visoko nud nami, koliko je teh hrumečih ptičev novih lahkih zrakoplovov ...
18. julija spet poroka, v Longsols. Lepo je tam na campagne, posebno, če so dcluvci in gospodarji v takem lepem razmerju kakor tam. Nevesta je imela krasen šopek poljskih rož. Ah, tisto solnce, pihljanje vetru, šumljanjc drevja in toliki ptičji spevi...
Potem smo pa Ane pozdravljali: 24. julija v Villiers sur Murne, 26. pa v Cucliunu. In izseljenski dom pogujuli (dvoruno smo že pogodili), če bi le denar tudi imeli. Pu kuj, ko zdomu vedno le denar prosijo od nus...
6. avgusta sem imel srečo občudovati prenovljeno katedralo v Reimsu. Le fotogrufirati nisem smel. Pa se mi je brez fotogrufije živo vtisnila v spomin tista v mrtvo muterijo živo vdihnjenu silna vera, ki ne oziraje se na okolico kipi naravnost kvišku k še Višjemu...
To je bilo med potjo v Amifontuine, kjer sem 7. avgustu krstil dve muli Prekmurki, lvunko in Margito. Kuko se mi še zduj smejitu oziroma me začudeno gledutu, nu fotogrufiji.
15. uvgusta zaključek izrednega svetegu letu zu Fruncijo in kolonije, ob prosluvi 300 letnice, odkur jih je njih kralj Ludvik XIII. posebej posvetil Vnebovzeti. Tudi nuš tnkrutni sestanek na Gravelle je bil nu višku, ne sumo zurudi številu (bilo nus je nud 150!), umpuk tudi zuto ker smo imeli celo dve igri, več deklumucij in govorov. Gruvelle je nekuku nušu romursku pot...
Tudi nu prvem sestanku v Nangevilleu 21. avgustu nus je bilo nud 50 in v Tigyu 28. uvgustu zopet nud 100.
In tuko smo se približali jeseni. Ze num postaja nekoliko mrzlo, nu zunaj, u v srcih nam je tem bolj toplo, ker gremo nu god Marijinegu rojstvu 8. septembru v domovino. Ze se v nus rodi topli in svetli ogenj ob sumem spominu na to srečo. Ko se bomo 28. septembra vrnili v Pariz, bo tu ogenj že gorel z mogočnim plumenom.
Ivan Camplin,
izseljenski duhovnik.
Tucquegnieux. — Zahvala. Podpisanu Zo-hur Muriju, vdovu iz Tucquegnieuxu, se nujtop-lejc zahvaljujem Jugoslovanskemu podpornemu društvu »Jednoti«, kukor tudi vsem jugoslovun-skim rojakom zu nabrani znesek 125 frunkov, kutere sem prejela po Ivanu Bruduču iz Tucquegnieuxu, ter omenjeno društvo vsakomur naj-topleje priporočam. — Vus pozdruvljum: Žohar Muriju.
Severna Francija. — Zopet se je oglusil g. K. 11. v »Glusu izseljencev«, in sicer to pot kur z nurodnim pregovorom nu čelu »Luž ima krutke noge«. Cisto pruv ste povedali g. d., sumo s to razliko, du niste num dokuzuli niti ene luži, zuto tu pregovor velju vam, pa ne sumo to, umpuk vi niste num odgovorili niti nu eno naše vprušunje v našem dopisu, uli kot vi to imenujete »klobuso«, temveč ste jo kur pogoltnili. Nu-inesto odgovoru pu nam sumi potrjujete to, kur mi trdimo, du ste se ob vsuki priliki preoblekli, in zraven tega mečete blato nu vaše lastne prijatelje, ko pišete v »Glusu«, du je bila pred leti v Bruayu Jednotu in Sokol, ki so gu denunciruli, du ga vodijo komunisti. Kdo gu pu je? Mi gu nismo. Zukuj pa niste povedali, du je Jednotu iz Lensu bruuvskcgu »Sokolu« tožilu nu fruncoski sodniji, tožili razumete, in ne sumo denunciruli in se je cela stvar končala pred sodnijo in celo dvakrat. Sedaj pa vas vprašumo, kdo pu je bil tukrut voditelj tegu blata pri Jednoti in voditelj pri Sokolu? In kje in kaj so ti gospodje danes? G. d. pravi: »in tako je bilo tudi drugod«. Du res je, sumo to niste poveduli, kuko numreč da so ti gospodje kur nu debelo denunciruli predvsem črne elemente pri g. generalnem konzulu v Lilleu, predvsem Sokol v Lensu. Žrtev denunciranja bi bil kmalu postal delavec B. Z. katerega je hotel izgnati iz Francije tedanji konzul v Lilleu kot črnega elementa, in prav tuko so denuncirali dotični gospodje iz Bruaya,
Sulomincsa, češ, du mi smo mi, drugi pu sploh ljudje niso. Nujveč je pa pri tem trpel izseljenski duhovnik »pop«, kukor so gu imenovali tedanji denuncianti. Vidite g. d., to ie bilo v tistih časih, ko je bil dr. Korošec v konfiiiaciji. Du pu ne boste na izseljence valili krivde, kajti ljudje so nedolžni, pač pa voditelji, te pa lahko imenujete v »Glasu«, in če bo trebu hraniti nedolžne ljudi, bomo pa mi poiskuli krivce, in sicer imenoma. Ne bojte se: »Izseljenski udresar« pa slovenskim izseljencem priporočamo, če bi se nuni kdaj tako zgodilo, da bi se morali vrniti v domovino in bi bili napadeni turn, da so nus kot komuniste izgnali iz Francije, kot se je to zgodilo bivšim našim izseljencem, ki so bili zurudi redukcije poslani v domovino, brez vsake krivde, da so sumi komunisti. In kdo se je zu-vzemul tokrat zu te nesrečneže, vi pu tuko nik-dur ne boste priznali, puč pu mi vemo in tisto zadostuje, to je zopet nov dokaz, du g. župnik mnsgr. V. Z. dobro mislijo, ne za vus gospode, uinpnk zu nus izseljence, ker so jusno in glasno poveduli, du so delavci nedolžni in so jim dali dokaz v »Izseljenski adresar«, ki gu lahko vzamemo delavci s seboj in pokažemo črno na belem, kur tudi mi sumi vemo, da je res in du nihče brez sindikalne karte ne more tukaj na delo. Mi samo to pribijemo, da je škoda, da niso tega napruvili Francozi tukoj prvi dan, ko smo prišli v Francijo, ker bi se vi teduj ne mogli sliniti okrog jugoslovunskega delavstva, kukor sedaj izrabljate to in poskušate, kuko bi mogli živeti nu ručun jugoslovanskih deluvcev. Zato pu mečete blato nu jugoslovunskegu duhovniku in nu kutoliško delavstvo, katero še hodi v cerkev: V »Glusu izseljencev«: »Ljudje, ki molijo zu Francovo zmago«. G. d., uli ste kedaj to sli-šuli? S tako lažjo hočete vi denuncirati delnv-stvo, katero še hodi v cerkev, pri fruncoskih političnih strankah, in čeprav pruvite, »da ne sovražite vere« in se še celo zavzemute zu kutoliško delavstvo? Vi? Ce kdaj komu, tedaj vum veljujo vuše besede »luž ima kratke noge«, sicer ne bi pisali tuko o ljudeh in jih smešili, dasi so vsi ti ljudje v sindikalnih orgunizucijali, v katerih pravilniku stoji: »za vse enake pravice brez razlike mišljenja in nuzorov«. Mi se ne vmešuvamo v nobeno politiko, ker ne iščemo nikjer nobenih protekcij, kot to delute vi, gospod d., ko hočete po hrbtih jugoslovunskih izseljencev splezuti do brezplučnegu kruhu. Mi vum že ne nustuvimo naših hrbtov. Ce so nam Francozi dali delo in kruhu, nuj nus pa še ko-mandirajo. Vi pa ne, da veste! Zato pa mi vas vprušumo, nu kuterem šuhtu pu vi delate? Kuj pu ste že vi storili zu nus izseljence? Koliko ste pu že dosegli. Glede konvencij? Glede slovenske šole? Mogoče olujšunje tuks na konzulatu? Mogoče kuj drugegu? Ali ste že nupruvili kukšno intervencijo pri tukajšnjih gospodurjih, pri oblustvih? Nič, vi pruv nobene, ker se zu posumezne deluvce zuvzemujo fruncoski dele-guti. Vse socialne dobrine, kot 40 urni delavnik, plučun dopust, odpruvo šikun, je zuslugu frun-coskega delavstva in njihovih poštenih voditeljev, ne pa vaša, zuto se pu vum ni trebu bu-hati in širokoustiti v »Glusu«, kur ni vuša zasluga. Ali veste g. d., kuko se je sraka nuliš-pulu s puvovim perjem? Le kuj imumo izseljenci od vaše bahurije in ponušunja in blute-nja vsega, kur ni vušegu mnenju. Ne mi in nobeden ne bo imel nič od tegu. Torej kuj pruv zu pruv hočete, du bi vi nupruvili zu nus, ko niste ne zu šolo, ne zu cerkev, ne za intervencije, ne tukaj in ne v Jugoslaviji! Za politiko? Zu to pu tujci nimamo pravice in se tudi nočemo v njo mešati. Ce pa je kdo željan vaših laži in praznih fruz, mu pu ne brunimo in to sicer sumo ne na škodo vseh izseljencev. Vidite g. d., naj vain naša »klobasa«, ki ste jo pogoltnili, tekne, ini pa vašo »godljo«, ki ste jo vi nupruvili v »Glusu«, prihranimo za vas, ker ste v njo namešali blato in laž. In to stori le človek, ki mu je resnica samo njegov lastni žep. To smo izkusili mi že tum doma.
Več starih knapov.
St. Marie ans schenes. Naše ženske, ki prihajajo zdaj v Francijo, nujno opozarjamo, da tu niso doma. Vedo naj, da francoske oblasti zelo strogo postopajo s tujci. V prvi vrsti pa jih opozarjamo, naj pazijo, kaj bodo govorile I — Torej, na jezike pozorl
Naročnik lista.
Belgija
Eysden. — Dno 13. avgusta letos je umrl po kratki in mučni bolezni naš rojak Anton Ržen, rojen 23. julija 1899 na Jeperjeku, občina Ško-cijan pri Mokronogu. Pogreb je bil 16. avgusta.
Zahvala. Vsem, ki so mu stregli in ga tolažili v njegovi bolezni, enako tudi vsem, ki
so okrasili njegovo krsto s cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa pevskemu društvu »Zvonu« za zapete žalostinke doma in na pokopališču se zahvaljuje Jugoslovansko društvo sv. Barbare.
Severna Amerika
Milwaukee, Wis. — Na letovanju se je mudil tukajšnji rojak Avgust Ifofer ob jezeru Pewau-kee. Ko se je hotel nekoliko peljati s čolnom po jezeru, mu je na mokrem pomolu spodrsnilo, da je padel in si v členku zlomil levo nogo.
Cleveland. O. — V cerkvi sv. Andreja na Superior Ave sta se poročila Peter Srnovršnik in in Marjeta Stefano.
Calumet, Mich. — Ema Rupa se je te dni poročila z Otonom Olsonom.
Milwaukee, Wis. — Slovenec oropan. Naš rojak Karel Kuhar, ki vodi gostilno na 2042 N. 12 tli St., je dobil te dni prav nepri-
jeten obisk. Rojak je bil še v postelji, ko se je povzpel maski ran bandit skozi odprto okno v spalnico natakarice Alme, kateri je zagrozil, da naj molči. Od tu je vdrl v Kuhurjevo spalnico, kjer je Kuharja in njegovo ženo s samokresom prisilil, da sta mu odprla varnostno shrambo, iz katere je pobral 678 dolarjev, nakar je s plenom skočil na cesto in izginil.
Chicago, 111. — V stanovanju na Howe St. so našli naši rojaki mrtvega Slovenca Karla Jegliča, starega 58 let. Bržkone je moža, ki je živel sam, zadela kap. Domu je bil iz Tržiča na Gorenjskem.
Južna Amerika
Iz Argentine.
Beremo o obiskih v domovino. Lahko si kaj takega privoščijo rojaki iz Severne Amerike, kjer imajo Slovenci že močne korenine in jih je mnogo več. Toda kako na j poromamo domov mi siromaki, ki nimamo nič takih, katerim bi bilo kaj takega mogoče, saj so vsi naši tukaj v ponižnih službah, ki človeku ne dajo ne časa ne denarja za potovanje. Le naše misli so romale in še romajo domov. In tudi 11. julija na ustanovno zasedanje slovenske Izseljenske zbornice bi bili radi pohiteli.
Pa v našem imenu naj gre le pisana beseda in nese pozdrave in zalivalo za vso ljubezen, katero vi tam doma nam tujcem posvečujete.
Domovina je dobra mati, ki ima misli na nas, a tukaj, saj moramo po pravici priznati, da se za domovino ne menimo dovolj. Vse drugače bi bilo s tem, če bi državne meje drugače tekle, če bi svojo domovino vsi, kar nas je tukaj, z enako besedo imenovali...
In sedaj, ko so razmere med Italijo in Jugoslavijo bolj ugodne, ali bi ne mogla Rafaelova družba na kak način vplivati na Primorsko, da bi se tam na kak način kaj storilo za sinove in hčere v tujini? Saj Slovencev Jugoslovanov je tukaj komaj 10 odstotkov vseh tukajšnjih rojakov.
Če bi mogla Rafaelova družba v tem nekaj ukreniti, bomo potem že mi od tu mogli pokazati več zanimanja za vse prizadevanje domovine.
Sedaj pa kaj novic.
Zima je, pa ni »bela« in ne »vrh gore sedela« ... Saj so nekateri dnevi prav nad vse prijazni. Hladni pa tedaj, kadar te sonce več ne greje.
Društva skrbe za zabavo. Prosveta je letos že ob deseti obletnici. Zadnja prireditev je bila prav izvirna. Burka »Ženska republika«, prevod iz hrvaščine, ki ga je priredil Andrej Škrbec, rojak iz Rihenberga. Svoj čas je bil v Ljubljani v Zadružni šoli in je mož prav spreten v pisani besedi. Točasno je tudi predsednik slovenskega šolskega odbora.
Tabor je priredil skupno s Sokolom zabavo delno v španskem jeziku. Ponovili so igro »Srce in denar«, ki jo je prevedel v španščino dr. Kjuder, tajnik na poslaništvu, doma iz Trsta.
Tako imajo torej slovenski inteligenti tudi tukaj delovno polje. Zal je vsak preveč zvezan s svojim delom, du bi mogli kaj prida storiti za izmenjavo slovenske kulture s špansko.
Tudi društvo v Villa Devoto pridno giblje in postreže ne le s pivom in vinom, temveč tudi s kakimi igrokazi in pesmicami. Ljudski oder je pa letos žel posebno pohvalo z »Magdo«. V splošnem se oni lotijo najtežjih dramatičnih stvari in jih kar dobro rešijo.
Predstavilo se je sedaj še novo društvo, to je Jugoslovansko podporno društvo, ki ima v načrtu samo socialni program. Za enkrat nasto-
pajo še malo boječe. Gotovo bi bilo tako društvo nad vse potrebno. Tuko du z društvom »Cankar« imamo sedaj že pet formalno obstoječih društev in če še šolsko društvo posebej štejemo, jih je šest.
Za naslednje mesece se nam obeta posebno zanimiva prireditev. Po tukajšnjih bolnicah deluje 12 slovenskih usmiljenih sester. Nešteto slovenskim bolnikom so že olajšale bridkost bolezni, zato smo pa tudi Slovenci dolžniki njim. Sestra Odila, doma iz Celja, si je zamislila lopo prireditev. Prestavila je na špansko igro »Dve materi«, ki jo bodo igralu naša dekleta v španščini. Naši pevci bodo zapeli slovenske pesmi. Prireditev bo slovensko-španska in bo prirejena v najširšem obsegu, tako da se predstavi naša slovenska skupina tukajšnji katoliški javnosti. Dobiček prireditev je namenjen grndbi cerkve »Čudodelne svetinje«. Vršila se bo v septembru.
Griša Koritnik:
Rojaku škofu Jakobu Trobcu
Odšel si v svet, rojak naš, kmet in knez, odšel si v svet oznanjat Blagovest, odšel s prepolnim srcem božjega duha, ko David mlad in lep in vzorom zvest, trudicijum domučega sveta. K Ljubezni klical ločene si brate, v Družino skupno vabil si jih vnet — plemena bela, črna in mulate, kur nosi pisani jih Novi svet. In jezik Tvoj je bil povsod enak: Dih naše grude, naših polj in lok, ko vonj volčina našega je bil sluduk, srebrno žuboreč ko naše Božne tok! Zavzet je slušal svet Tvoj sladki glas, sozvočni spev prirode in srca: mrmranje južnih sapic in cvetov, smeh gorske bistrice in plač morja — ubrano pritrkavanje zvonov, zavzet je slutil v tem slovensko vas! In kjer si hodil in učil ljudi, si videl, da ljubezen druži in krepi, da strast ubija, tla pogublja greh. V spoznanju višjem si bil blag pastir vsem razkropljenim ovcam tu in tam, kjer Niagare slap bobni, kjer tihi mir pod Sveto Katarino boža Tvoj očetni hram. Tak gledal svet si, božji pionir, ki v tihem se spominu danes vračaš k nam, roseč z višav num božji blagoslov. Slovenske zemlje Cvet za božji rad, pripravi pri Očetu večno nam pomlad!
To bo kot zahvala naših bolnikov za postrežbo v bolnicah, pa tudi priporočilo za v bodoče.
Cerkvene slovesnosti niso imele zadnje tedne kakih večjih obsegov. Prav prisrčna pa je bila druga obletnica slovenske maše na Avellanedi. Zbor, ki ga požrtvovalno vodi g. Ciril, je zapel prelepo Venturinijevo mašo.
Duhovno življenje je sedaj spet v rokah gospoda Kastelica in je napravilo velik korak dalje. Samo ko bi ne bilo denarnih skrbi. Junijska številka je bila posvečena birmancem in botrom, julijska je pa posvečena domovini.
Pač razumljiva stvar, da vlada za razvoj revolucije v Španiji posebno zanimanje tukaj, kjer se govori isti jezik. Tudi naši rojaki so nekateri zelo interesirani na stvari. Obstoja celo neki »Klub zcdinjenegn demokratskega naroda iz Jugoslavije«, kateri prireja zabave v namen podpore za republikansko mladino v Španiji. Nu teh prireditvah igru godba »Ljudskega odra«.
Naše šole se mirno razvijajo. Paternalska, to je slovenska šola. je pri rodila lepo zabuvo na Cirilovo nedeljo. Naslednjo nedeljo je bila obdarovana deca te šole. Razdelili so predmetov v vrednosti več sto pesov.
11. septembra se pripravlja posebna kulturna prireditev, na kateri bodo naše moči igrale po špansko prevod igre »Dve materi«. Ob tej priliki se bo nekaj našega pokazalo pred izbrano tukajšnjo publiko.
Na Avellanedi smo imeli prijetno domačo zabavo 24. julija. Prav lepo so zapeli naši pevci in nekaj deklamacij in nekaj burk, da je bilo tudi za smeh. Že res sta bila pa pečen prašiček in puran kot dobitka v srečolovu.
Na Saavodri pu pripravljamo drugo obletnico službe božje. Upamo, da se bo ta slovesnost kur najlepše izvršila.
18. juliju je minister g. Cankar priredil kosilo na čast novo imenovanemu odpravniku poslov Argentine v Jugoslaviji, ki v kratkem odide na svoje mesto v Belgrad, g. Albertu Vig-nesu, ki odhaja z velikim navdušenjem na novo mesto. Imenovani je bil že na raznih diplomat-skili mestih, kot na Dunaju, na Norveškem, nu Finskem in v Prugi. Sedaj gre v Belgrad, kjer je Argentina otvorilu nov poslanski sedež.
Pred kratkim je dopotoval sem dalmatinski frančiškan Blaž štefunič, mlad duhovnik, vešč sociolog, ki se bo sedaj posvetil dušeskrbstvu med Hrvati. Pravi, da v kratkem pridejo še drugi patri, ker nameravajo otvoriti samostojno hišo, iz katere bodo vodili svoje misijonsko delovanje.
Janez Hladnik.
Rosario. — Nušu šola na Saladillu zelo lepo napreduje, ker se skoraj vsak dan veča število mladine. Na tem mestu moramo poudariti, da k temu napredovanju mnogo pripomore vzorna marljivost in skrb inteligentne č. sestre Alfonze. Otroci se že vestno pripravljajo za svojo prvo prireditev, ki se bo vršila 4. septembra v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja in 20 letnice Jugoslavije.
Delavsko društvo »Triglav« je 7. avgusta slavilo 10 letnico obstoja. Pri tej proslavi je nastopila tudi naša šolska mladina.
Novi duhovnik za Posario in okolico. Slišimo, da se Rafaelova družba trudi, da bi nam čimprej poslala duhovnika v osebi g. Ivana Črno ga. O, da bi bilo kaj kmalu!
Kr. poslanik dr. Izidor Cankar je odpotoval v Rio de Janeiro v Braziliji, da preda tamoš-nji vladi akreditivna pisma. Naša država je otvorila poslaništvo v tem največjem mestu Južne Amerike.
Dopisnikom l
Dopisi za prihodnjo številko »Izseljenskega vestnika« morajo biti v uredništvu do 4. oktobra, zato, prosimo, pohitite z dopisi.
Kanada
Toronto, Ontario. — Zadnje leto. kar hodijo k nam na obisk slovenski frančiškani i/. Le-inontn, se je med nami precej poživilo versko in narodno življenje, Slovenci v Kanadi nujno potrebujemo stalnega slovenskega duhovnika in učitelja in pa veliko število slovenskih časopisov in knjig. Kako lepo bi bilo lahko med nami razvito društveno življenje, pa ni človeka, ki bi bil tegu dela zmožen. Rafaelovo družbo toplo prosimo, du num pošlje slovenskega duhovnika in učitelja in to čimprej, ker nam že grozi verska in narodna smrt.
Japonska
Tokyo. — Tudi k nam zahaja naš nad vse zanimivi »Izseljenski vestnik«, ki prinaša novice od vseli strani sveta. Vedno ga težko pričakujemo, V tujini zelo pogrešamo slovenskih listov in knjig, ob katerih saj za hip pozabimo, du živimo v mrzlem objemu tujine. Rafaelovo družbo prosimo, da nam jih kaj pošlje. Rafaelovo družbo in našo nepozabno domovino prisrčno pozdravljamo.
Avstralija
Sydney. — Po tem velikem mestu si služi svoj kruli tudi prccej veliko število Slovencev, ki so zaposleni v pretežni večini kot zidarji in mizarji. Pri skoraj vseh večjih podjetjih naletiš na Slovence, ki se med delom in prostim časom tuko pogosto pogovarjajo o domovini in prepevajo slovenske pesmi. Zuslužek je zelo dober in inursikdo bi prišel rud nu počitnice v domovino, pa se boji velike daljave in raznih nevarnosti, ki so s potovanjem združene. Vse znance in domovino prisrčno pozdravljamo.
Afrika
Alexandria. — Ustanovitev Izseljenske zbornico v Ljubljani vsi Slovenci v Alexandriji toplo pozdravljamo in ji želimo, da bi plodonosno delovala zu nus in zu vse naše širom sveta raztresene ude, ki jim že marsikje grozi narodna smrt. Vse prijatelje in znance v domovini prisrčno pozdravljamo, zlasti pa Rafaelovo družbo in njene sodelavce.
Cairo. — Z velikim veseljem smo brali v zadnji številki »Vcstnikac, du je zduj ustanovljena Izseljenska zbornica v Ljubljani. Želimo ji veliko uspehov in jo prosimo, naj sc tudi na nas spomni in naj nam skuša po svojih močeh pomagati. Vso v domovini prav lopo pozdravljamo.
Konvencija MUD o potujočem zavarovanju delavcev in nameščencev predložena našemu parlamentn v ratifikacijo.
Zastopnik ministra zu socialno jpolitiko in narodno zdravje g. dr. Arunicki, šef odseka za socialno skrbstvo v Belgradu, je ob priliki prvega zasedanja slovensko izseljenske zbornice 11. julija toga lota med drugim izjavil, da jc konvencija Mednarodnega urada dola o upostavitvi mednarodnega potujočega zavarovanja delavcev na pobudo Rafaelove družbe že predložena parlamentu s priporočilom, da jo ratificira.
Pristopajte k .Rafaelovi družbi" in razširjajte njeno glasilo!
„Moj dom"
Pesem koroškega pesnika.
»Koroški Slovenec« objavlju naslednjo zgodovinsko zanimivost iz slovenske Koroške:
V zapuščini Primoža Košata, znanega narodnjaka na Zopračah ob Vrbi in sorodnika pevca Tomaža Košata, se je našla pesnitev, katero prve tri kitice se naslanjajo na našo »koroško himno«, ostalih pet pa jc najbrž Košatovo delo. Podajamo jih zaradi njihove zanimive vsebine in posrečene ritmike:
Poglej čries gmajnico, ta čries izarco Je predragi dom z mojo zibalo. Zibali so me mamica moja In prepevljali haji, haja.
Sim pubič rastov tem, simbiv jadro vesev, Sim ktero pesem še zupev, Al zdaj drugači je, ne prepevlov bom, Zdaj ja ni več moj veseli dom.
Tam hiša očona, tam moja mamica, A ko bi najdov še sedaj oba! Al ne najdam več mojih starišov, Zu to otožno grem domov.
Prodom
prvovrstno posestvo
v blllnll ohollci Maribora
v Izmeri cca. 15 ha. Posestvo je primerno za vse panoge naprednega kmetijstva osobito za živinorejo in vrtnarstvo itd. Proda se z vsem Inventarjem pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi tega lista. Prekupčevalci izključeni.
ZADRUŽNA TISKARNA
REG. ZADRUGA Z 0. Z.
V LJUBLJANI
TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 17
TELEFON 30-67
Izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela

Uqa nnvifp iz domačih krajev izveste naj-VdW IIVlwKW prej jn najb0|j zanesljivo iz splošno razširjenega tednika
DOMOLJUBA
Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din
Naroča se v upravi DOMODU&A v Ljubljani
ENajvečja in čisto naša domača zavarovalnica je
ina zavarovalnica v Ljubljani
Poleg vseh vrst elementarnega zavarovanja vodi predvsem življenjska zavarovanja v najrazličnejših
V posebnem ,X A RITAS" oddelku goli pod Izredno ugodnimi pogoji ljudska 11 v I i e n 1 s k a zavarovani a, za slutal smrti, za starostno preskrbo In za doto.
Preden sklenete življenjsko zavarovanje, se obrnite po pojasnila in ponudbe na
Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (v lastni palači).
Podružnice v Splitu, Saralevu, Beogndu, Zagrebu In Celju; zastopstva v vseh krajih Jugoslavije.
Ithaj. 15. vsakega meseca - Uredništvo: LJubljana, Leonišfe, tel. 49-77 - Uprava: TyrSevac. 31 v Ljubljani - Naročnina: gj^v'*1" inozemstvo letno din 24 - Oglasi po dogovoru - Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišie- Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maka Blejec.