SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. S. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEYO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 29. JUNIJA 1935 Štev. 87 NAROČNINA: Za Jui. Ameriko in n celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Z« druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv» LIST IZHAJA OB SOBOTAH Vidov dan Buenos Aires, 28. junija. Stfcski in z njim ves jugoslovanski narod proslavlja danes 546. ob-'etnico izida usodnega boja na Ko Sovem polju, kjer je srbska vojska P°dlegla premoči vpadnika in kjer se Je začelo žalostno poglavje čr-nega robstva, ki je trajalo dolga Mletja. Narodi si izbirajo za svoje prazne obletnice svojih zmag nad na°jim ali pa nad notranjim sov-rwukom, opajajo se ▼ spominih ^ije. Srbski narod pa si je izbral «voj najbolj pomembni praznik letnico težkega poraza, ki ga je vklenil v verige . suženjstva. Sto-^ i® pač to v svarilo in v spodbu-Vdase bodo tudi poznejši rodovi Vselej spominjali, da je narod mo-*Cn le, ako je složen, dočim prina-s® nesloga gorje in pogubo. Milan Stojadinovič je sestavil novo vlado Posvetovanja kraljevega namestnika kneza Pavla z voditelji opozicije -Nova vlada, v kateri sta tudi dr. Korošec in M. Spaho, bo najbrž pripravila nove volitve na podlagi novega volilnega zakona trn temelje srbski državi je bil ^ložfl Štefan Nemanje. Preko nje 80v»h naslednikov Štefana Prvo ^Č&nega, Uroša Dečanskega in Silnega je država rast SÍfft ' ^ 21 dve sto let ter se razvijala 0 vedno večje moči in slave. Te-Pa je nesloga začela svoje razano delo. Začela je glodati ste 1)l'e> na katerih je slonela narodo v® državna organizacija. Notranji 'Pori so se bili najbolj razvneli ^rav v času, ko se je srbski dr- v bližala od zunaj velika nevar n°»t: sultan Murat I. je prihajal s svojo vojsko. . tedaj je narod spoznal svo-J° 2ll*oto, »ele tedaj je uvidel, da "J" radi notranji razkosanosti gro Poguba. Car Lazar je tedaj za-Ce' zbirati svoje rojake, da bi zastavil turški naval ter narodu re-11 Neodvisnost. Na Kosovem polju «e udarili vojski. Strašna bitka Življenje in smrt je trajala cele ^ dni. V boju za obrambo rodne le,nlje pred požrešnim tujcem, so PoPadali najboljši narodovi sinovi; Podlagi; so velild turški premoči. M «t od Milana Obilica, je tudi Urat izgubil svoje življenje na «M o«ovem Polju, a na bojišču je pa tudi car Lazar. Neodvisna srbska država je bila le»n strta, njena svoboda potep-Nekdaj ponosna in procvita-J^* kraljevina je z nesrečno bit-v na Kosovem polju postala tur- Pokrajina. . BiI° je to 28. junija 1389, na VI-v dan. pogubnega dneva narod ni pozabiti. Preveč grenko je rofestvo po dveh stoletjih slad »vobode. Vest o nesreči se je , od ust do uit, iz kraja v , iz roda v rod; širila se je ^ 0|" grozen nauk in resno sva-"Samo sloga Srbina spasa-^ » nesloga pa je rodila "tužno lž°s°vo polje", prinesla je robstvo. ^ nauka in spoznanja se je °tel prePr^anie> d» se bo narod .. 8uženstva, če bo v slogi zbi-*v°je moči. y n narod je zbiral svoje moči. isOfl • ^ «vina srbskega suženjstva je prenetn 2Rodovina večnih bojev °tl tlači tel jem, bojev, ki so šele d°lgih stoletjih obrodili svoje Po sv°Ve* ^arja nove svobode se je a ®vitati zasužnjenemu srb-narodu okrog leta 1804, ne-• kasneje» v balkanski vojni, ^ Je Srbom uspelo pregnati tuj- ^n8 Jrbske Zemlje- SreČen izid bal u •««h bojev je dal veliko pobu- do »de J» o združitvi vseh Jugoslo- . Vladna kriza, ki je bila izbruhnila z odstopom Jevtičevega kabineta, je bila gotovo ena izmed naj bolj važnih in odločilnih vladnih kriz v Jugoslaviji v poslednjih šest letih. Vzrok te krize je bil v relativnem uspehu, ki ga je JevFice-va lista dosegla pri zadnjih skupščinskih volitvah, povod za njen iz bruh pa je dalo zadržanje opozici je, na eni, ter ožjih Jevtičevih pristašev, na drugi strani. Opozicija je sklenila, da ne pojde v parlament, en del JeVtičevih poslancev pa jo je ljuto napadal ter je s prehudimi izjavami izzval razkol med onimJi člani narodne skupščine, ki so bili izvoljeni na Jevtičevi kandidatni listi. Razpletek krize je imel pokaza-jala nadalje notranja politika Jugoslavije. Samo dve možnosti sta bili dani: ali povratek k režimu močne roke, ali pa nadaljnje koncesije opoziciji, ki ji je bil Jevtič omogočil udeležbo pri volitvah, a se je tekom volilne kampanje o-čividno sklesal svoje popustljivosti. Odločitev je bila nad vse važna in zato je razumljivo, da je kraljev sko namestništvo hotelo slišati mnenja vseh vidnejših političnih voditeljev. Pričela so se posvetovanja, ki so trajala več dni. Največjo pozornost je vzbudilo' dejstvo, da je kraljev ¡ sko namestništvo povabilo v Beograd voditelja hrvatske opozicije dr. Vladimira Mačka, ki je bil, kakor znano, obsojen aprilu 1933 od sodišča za zaščito države na tri leta ječe, a ga je Jevtičeva vlada kmalu po marseilleskem atentatu izpustila na svobodu. Dr. Maček se je razgovarjal s knezom namestnikom Pavlom celi dve uri in pol. Vesti iz Beograda in Zagreba za gotavljajo, da je dr. Maček kneza Pavla prepričal, da Hrvati niso pro ti državnemu edinstvu niti proti dinastiji Kragjorgjevičev ter da tu di niso pod vplivom kakšne tuje države, marveč želijo sodelovati s Srbi in Slovenci, vendar pa ood pogojem popolne enakopravnosti. Na drugi strani zagotavljajo poročevalci, da je kraljevsko namestniš- vanov v enotno narodno državo. Boj za uresničenje te velike težnje se je pričel leta 1914 in znamenje za ta boj je bilo dano v Sarajevem, vprav na Vidov dan. Težko preizkušnje je bilo treba prestati preden so se uresničili sto letni upi. Srbska vojska je bila pre gnana iz svoje dežele, ostali Južni Slovani so umirali na krvavih bojiščih. Končno pa je le zasijala zarja nove svobode, napočila je no va doba v zgodovini Jugoslovanov. Kakor lani in prejšnja leta, tako so tudi na letošnji Vidov dan naše misli pri onih bratih, ki jim zarja svobode še ni zasijala. In v mislih nanje se moramo vsi Jugoslovani spominjati, da je le v slogi naša moč ter da bo za naše zasužnjene brate zasijala svoboda le, če našega narodnega telesa ne bo glodal črv notranje zdražbe. tvo sprejelo zahteve opozicije naj bi se spremenil volilni zakon ter naj bi nevtralna vlada sklicala nove volitve. Zastopniku agencije "Havas" je dr. Maček izjavil sledeče: Razgovori z našimi srbskimi prijatelji so dokazali, da se veliko delo za medsebojno zbližanje in tesno sodelovanje nahaja sedaj na najbolj ši poti. V sedanjo skupščino ne poj demo, vendar pa se sedaj nahajamo na poti do sporazuma. Mnogo pozornosti je vzbudilo dejstvo, da se je dr. Maček, po raz govoru s knezom Pavlom, sestal z gen. Živkovičem ter z Davidovi čem, voditeljem srbske opozicije. Dr. Mačka je sprejela v posebni avdijenci tudi kraljica-mati Marija. Vodja hrvatske opozicije je bil -/. velikim navdušenjem sprejet ob svojem povratku v Zagreb. Velika množica je vzklicala, ko se je pripeljal na kolodvor: "Živijo Maček, živijo knez Pavle!" Razgovori z drugimi političnimi voditelji so se med tem nadalje vali v prestolnici. Z vedno večjo vztrajnostjo so se širile vesti, da bosta Stojadinovič ali pa gen. Živ-kovič sestavila nevtralno vlado, s katero bo tudi opozicija zadovoljna. Knez namiestnik se je v nedeljo posvetoval z voliteljem nekdanje Slovenske ljudske stranke dr. Antonom Korošcem, z voditeljem bosanskih muslimanov Mehmedom Spaho ter z načelnikom Jugoslovanske ljudske stranke dr. Hodže-ro. Tako se je položaj polagoma čistil ter so se pripravljala tla za raz rešitev krize v smislu druge izmed zgoraj navedenih dveh možnosti. Milan Stojadinovič — ministrski Posvetovanja na dvoru so se, v ne deljo zaključila, nakar je kraljevsko namestništvo poverilo m,andat za sestavo nove vlade g. Milanu Stojadinoviču. To je mandat spre iel ter je naslednjega dne imel izbrane vse ministre. KAKO JE SESTAVLJENA VA VLADA NO Skupščina se sestane 4. julija Narodna skupščina je bila sklicana za četrtek, 4. julija. Ministrski svet je imel v sredo daljšo sejo, na kateri je bil izvoljen poseben odbor, ki bo sestavil vladno deklaracijo. Odboru predseduje vladni načelnik M. Stojadinovič. Stojadinovičev kabinet ;e tako le sestavljen: predsednik in minister za zunanje zadeve; Gen. Petar Živkovič— minister za vojno in mornarico; Anton Korošec — minister za notranje zadeve; Mehmed Spaho — minister za-promet; Dušan Letiša — minister za finance ; Nikolaj Preka — minister za socialno politiko in narodno zdravje; Miloš Bobič — minister za javna dela; Svetozar Stankovič — minister za poljedelstvo; L j ude vit Auer — minister za pravosodje ; Milan Verbanič — minister za trgovino; Ignac Štefanovič — minister za šume in rude; Mirko Komenovič — minister za telesno vzgojo; Dušan Stoškovič — minister za nauk in bogočastje; Juraj Jankovič in Mahmud Beh men — ministra brez portfelja. Novi načelnik jugoslovanske vla de Milan Stojadinovič ima sedaj 47 let. Šolal se je v Beogradu, na Nemškem, v Angliji in na Francoskem, kjer je bil dalje časa us-lužbfen tudi na finančnem ministrstvu. Leta 1922 je bil v Pašiččvi vladi prvi krat za finančnega ministra ter je izvedel stabilizacijo dinarja. Bil je član srbske radikalne stranke od leta 1923 dalje. Po dogodkih od 6. januarja 1929 se je umaknil iz političnega življenja, v katero je spet vstopil 21. decembra 1934 kot finančni minister v Jev- Izjave ministrskega predsednika Zastopniku poročevalske agenoije Avale je dal novi ministrski predsednik M. Stojadinovič naslednje izjave: "V znamenju bratske sprave sem sestavil vlado, v kateri so zastopniki takšnih skupin, ki so bile doslej izven vlade. Razširil se je tako temelj, na katerem sloni vladna oblast, ki si bo prizadevala dosfeči spravo in skladno sodelovanje med vsemi konstruktivnimi silami naroda. Nova vlada je delovna vlada in se bo oslanjala na sodelovanje s parlamentom. Kar se zunanje politike tiče, pač ni potrebno naglasiti, da bomo tudi v bodoče ostali zvesti naši politiki zvestega in tesnega sodelovanja z Malo in Balkansko antanto ter z našo veliko zapadno zaveznico Francijo. Storili bomo vse, kar je v naši moči, za razvoj prisrčnih odnošajev z vsemi državamii ter nas bo pri tem vodilo stremljenje, da po svojih najboljših močeh pomagamo prj delu za dosego boljšega mednarodnega sporazumevanja v prid evropske gospodarske obnove, pred vsem pa v prid utrditve in organizacije miru, ki je tako zelo potreben vsem narodom." Domovinski tisk objavlja le malo komentarjev k tem izjavam, pač pa posveča cele strani opisovanju pogajanj in razgovorov, ki so se vršili pred razrešitvijo vladne krize v Beogradu. Po vesteh iz Zagreba Stojadinovičeva vlada ni povsem zadovoljila Mačkove opozicije: hrvatski ministri ji niso preveč po volji, ker se ji ne zdijo dovolj- nepristranski. Vendar pa mačkovci ne nameravajo i povzročati Stojadinoviču težkoč. tičevi vladi, kjer je takoj začel ak cijo za gospodar, preporod države. Z Jevtičevim zadržanjem povodom skupščinskih volitev se ni strinjal: tako je vsaj sklepati po dejstvu, da ni hotel kandidirati na njegovi listi. General Peter Živkovič ima 56 let. Od 6. januarja 1929 do 4. aprila 1932 je bil načelnik vlade, nakar se je povrnil v aktivno službo. Jev tič ga je spet poklical v vlado. Dr. Anton Korošec ima 63 let. Njegovo delo je dovolj znano še izza časa političnih borb slovenske ga naroda pod Avstrijo. Bil je minister žc v več vladah in julija 1928 je tudi sam prvi krat sestavil vlado. Po znanih dogodkih je bil leta 1933 konfiniran, lani pa spet izpuščen na svobodo. Pri zadnjih volitvah je svojim pristašem priporočal naj se jih ne udeleže. Mehmed Spaho ima «52 let in je vodja bosanskih muslimanov. Bil je kot minister v več vladah do na stopa šestojanuarskega režima. — Pri zadnjih volitvah je nastopil skupno z Mačkom. V novi vladi Stankovič in Letiša sta prečanska Srba, Verbanič, Pre ka in Auer so Hrvatj«, prav tako Komenovič, ki je Dalmatinec; Spa ho in Behmen sta Bosanca, dr. Korošec je Slovenec, ostali ministri so pa iz stare Srbije. POLITIČNI POLOŽAJ Blok, ki ga je sestavil B. Jevtič povodom skupščinskih volitev, se je razbil ob prvih tresljajih. To se je pokazalo v sredo, ko je bivši ministrski predsednik sklical na posebno posvetovanje vse 303 poslan ce, ki so bili izvoljeni na njegovi listi. Pozivu se je odzvalo le kakšnih 180. Jevtič in Voja Gazič sta predlagala, naj bi poslanski kljub že v naprej odločil, da bo glasoval za nezaupnico Stojadinovičevi vladi. Predlog pa ni žel nobenega o-dobravanja in vsi drugi govorniki so izjavili, da mora klub prej sliša ti vladno deklaracijo, nego se odloči za ali proti vladi. Računajo, da bo z Jevtičem potegnilo le kakšnih 50, kvečjemu 100 osebnih prijateljev, ki bodo v skupščini tvorili opozicijo, pa bo torej vlada, ki jo bodo podpirali tudi spahovci, imela v parlamentu zadostno zaslombo. Jevtičev blok se je torej skrhal. Krhati pa se je začel tudi Mačkov opozicijski blok. Rekli smo, že, da so se od njega ločili bosanski mohamedanci. Zagrebški "Obzor" pa javlja, da so se pričele rahljati vezi tudi med hrvatskimi poslanci, ki so pri zadnjih volitvah sledili Mačku. Na drugi strani se pa ustvarja nova močna politična skupina, ki bi obsegala srbske radikale poc| Stojadinovičevim vodstvom, Spaho ve muslimane in Koroščeve SLS-arje. Če se bo položaj tudi nadalje raz vi j al-v tem pravcu ter bodo mač-kovski hrvati ojačili svoje ,vezi z Davidovičevimi srbskimi demokra- RAZNE VESTI Jetniki so se uprli v niSki kaznil niči. Napadli so ječarje, ki su mora li poklicati orožništvo na pomoč. — Vnel «e je hud boj, v katerem sta bila dva izmed jotnikov ustreljena, dva pa ranjena. Lloyd George, stari angleški liberal ni politik, je predložil londonski vla di svoj načrt za gospodarsko obnovitev dežele. Prepričan je, da bi se z Lloyd George, ki pravi, da bo Anglijo rešil krize izvedbo njegovih predlogov odpravila brezposelnost ter bi se v Anglijo spet povrnilo blagostanje iz starih, zlatih časov. Vlada .sedaj proučije ta načrt, in se bo v kratkem izrekla o njein. Sloglasnega tolovaja Andreja Spa-do, ki je bil pravi strah Korzike, so obglavili prejšnji teden v Bastiji. Nič se ni razburil, ko je izvedel, da je bila njegova prošnja za pomilostitev zavrnjena. Smehljal se je celo na mo rišču, kjer je tudi prav prisrčno objel spovednika, ki mu je govoril tolažil-ne besede. Na 45 let ječe je bil obsojen z Združenih državah Humon M, Waley, ki je bil skupno s sv,ojo ženo ugrabil si na milijonarske družine ter prejel za odkupnino 200.000 dolarjev. 400 hiš je uničil požar v grškem mestu Vodeni (Edesi). plameni so vpepelili tudi dve banki, višjo drZav-no šolo, sodišče jn več tovaron. Tri tisoč oseb je ob streho in imetje. Težka železniška nesreča se je dogodila pri postaji Deodore v bližini braziljskega glavnega mesta. Radi goste megle sta trčila dva vlaka — šest potnikov je izgubilo življenje, kakšnih 20 pa jih je bilo ranjenih. Italianski bokser Primo Camera, na katerega «o bili fašisti zelo ponosni, ko je bil še svetovni prvak, se je v torek kosal s črncem J. Loui-som v New. Yorku, a je že po dveh minutah in pol podlegel. SMaoMtniki ''ofWt m far)« sta že odobrila paraguayski in boli-vijoki parlament. Gen Justo bo v krat kem sklical mirovno konferenco, ki naj končno uredi chacovski «por. T Afriki ja umrlo od 1. januarja t 1. pa do 25. junija 7 italijanskih ofi-čirjev ter 30 podčastnikov in vojakov. Postali so žrtva raznih incidentov in bolezni. Tako poroča uradna rimska vest, ki je pri buenosaireškem "Ma-ttinu" morala vzbuditi gotovo največje presenečenje, saj se tukajšnje fašistično glasilo nikakor ni dalo prepričati o možnosti, da bi lahko kateri italijanski vojak umrl v Afriki še preden začne vojna za ustvaritev *— "imperija"—.— V stratosfero so se spet dvignili ruski raziskovalci v balonu štev. 1 bis. Dosegli so višino 15.900 m, dočim se je Prokovijev dvignil lani z istim ba Ionom 19 tisoč metrov. & + iV ★ ti ti in z Jovanovičevimi srbskimi ze-mljoradniki, se bosta stvorili dve mogočni stranki in bo tako izginila nekdanja razcepljenost v številne strančice, ki so tvorile, v boju za oblast, vse mogoče in nemogoče kombinacije. In takšno > razrešitev sedanjega položaja bi gotovo z veseljem pozdravil vsak trezen Jugoslovan. Stran 2 NOVI LIST /y ARGENTINSKE VESTI S & Konec Konverzij ske blagajne V potok je dokončno prenehala po slovati konverzijska blagajna, ki je i-'mola vlogo v dosédanji zgodovini ar-. ' gentinskega denarja. Kakor srno žc več krat pisali, je njene posle prevze la nova Centralna banka. Povodom zaključi t ve poslovanja se je vršila mala slavnost, pri kateri se je izvršila predaja ključev v roke rav natelja Centralne banke. Prisostvovali so lin. min, dr. Pinedo, predsednik Centralne banke dr. Ernesto Bosch, ravnatelji raznih bank itd. Požar v Ensenadi Kratek stik je povzročil preteklo so boto požar v gostilni Franco Bergala Plameni so se brž razširili ter so uničili hišo z vsemi premičninami. Zgorelo je tudi 2.000 posov v bankovcih, ki jih je Bergel hranil doma. Škodo ceni oškodovani Irtstnik na okroglih 9.00$ pesov. Sneg v Mendozi Y preteklih dneh je zapadlo v Men dosi mnogo snega in je sploh vladalo slabo vreme, kar je vplivalo na promet. Nekateri vlaki ne vozijo, ker so proge pod snegom, in prekinjen je bil tudi letalski promet. Prebivalstvo Mendoze Po podatkih pokrajinskega statisti čnega urada je štela pokrajina Mendoza dne 31. decembra 1934 vsega 452 tisoč 720 prebivalcev. Od teh je bilo 77 od sto argentinskih državljanov, 23 od sto pa tujcev. Zanimiva najdba V bližini postaje Chuna so kopali jarke, pa so našli razno starinsko posodo kakor sklede, steklenice in druge stvari iz dobe Inka-Indijancev. — Oddali so jo v muzej. pregledali ter ugotovili, da ima fant le 10 pesov gotovine, so mu denarnico velikodušno vrnili. Poskočili so nato v avto, spravili vanj tudi prestrašenega Fricka ter šoferja, kateremu so ukazali, naj vozi dalje. Po tak šnih 12 km vožnje sta napadcnca mo rala zapustiti vozilo, dočim so se tolovaji odpeljali dalje. , Policija zasleduje zločince, a doslej je izsledila samo zapuščeni avtomobil tvrdke Bungo et Born. Nezaželjena zaščita Pred nedavnim je bil od parlamenta odobren zakon, ki predvideva u-stanovitev pokojninskega zavoda za novinarje in tiskarje ter sploh za vse nameščence pri tiskarnah in listih. — Prizadeti uslužbenci, ki naj bi jih za kon zaščitil, niso pa nič kaj zadovoljni z njim ter so napeli vse sile. da bi preprečili njegovo potrditev s stra ni; gen. Justa, predsednika republike. V tem smislu je prejel prvi mandatar pretekle dni mnogo brzojavk s strani personala "Prense", "La Bazón", hiše Peuser. Upirajo se tej prisiljeni zaščiti, ker bi vplačila v pokojninski sklad preveč obremenila njihove že i tak nizke plače. Nenavadna stavka Mlekarji v Salti so vprizorili it-urno stavko \ znialc protesta proti na-redbj mestne občine, ki zahteva, da mora biti vse mleko, namenjeno za konsurn, pasteurizirano preden gre v v prodajo. Naredbo so narekovali hi-gijenski razlogi, pa je .vkljub lemu naletela na izreden odpor: raznašal-cem mleka so se pridružili v stavki tudi mali trgovci, prodajalci sadja in zelenjave ter ... srednješolci, kateri so jih morali radi tega svojega zadržanja žo mnogo slišati po raznih lis-, tih. Napad na uslužbenca Tvrdka Bunge et Born v Campo Largo je poslala prejšnji teden svojega uslužbenca Art.urja Fricka v Concepción del Bermejo plačat volno. — Avto, v katerem se je vozil uslužbenec je vodil šofer Jerónimo Vergara. Oddaljila sta se bila po poti v kamp nekaj kilometrov ter zavozila v gozd, ko je šofer zapazil, da leži preku poti drevo. Komaj je voznik ustavil avto, so skočili iz zasede ošemljeni tolo vaji — bilo —jih je pet — ter so navalili na Fricka in njegovega sprem ljevalca. Odnesli so dva revolverja, puško ter torbo s 6.000 pesi, poleg tega pa so Fricka olajšali še za njegovo zasebno denarnico. Ko so jo pa JÜG0SLAVENSK0 SOKOLSKO DRUŠTVO BUENOS AIRES I. vabi cenjene rojakinje in rojake na prireditev, ki se bo vršila p&vodom Vidovega dnev dvorani ul. San Juan 782 v SOBOTO, 29. Junija, ob 9. uri zvečer • rt' <•? t. e.'íwtf VÁatr.- ' .. • • • • i SPORED: 1, A^gentins-Ka iij jugoslovanska, himna; .svira orkestra "Tabora' in ,Čsl.. društva, "Šmetana". ...... ' 2. Foždi-a^rii' govor starristc ¡dr; Kosta Veljaftbviča 3. PrtoBte/'va^'Jtigo^l. Sokola) .■■.. t • • , , . «S 'f "Tabora" , 5;,„ P,yska bai^Jajkfl. Ruski Sokol ' ■ • '"'C. DeMamWlia,''7^end1 'Jclišetjova s»a •Ti-pv-ofet'é5 vk}e,nT«gósl. Sokol'; pri klavirju prof. Michal >•■ Zlboiv čeiJifftslpv^škega društva "ŠVnetane" — Dvoje pesnv ,¡9,..nup.i]ai",M^les, ^Rjjfifti Sokol i ti ' Mil a d a , Üh> i- Tata o ra111 ■ ''il.-'Balbt^pWííe'^na. Nelly fradeux jI?Ll S(5lO' íji^ ^li,'prof. >fich8(l,;pñ'klavirju gčna. Mercedes fieíg , ... V&je,.XJ,(iiijif'jOfi.j,u^ Jugpsl. ip Csl, Sokol .čb.'-.T, PO SPOREDU; PLES DO ¡ ZORE K udeležbi vljudno vabi Vse jtigdslovanske izseljence ' - 'v'..i>iw :>>> ! hrt '>i ! I Y ; ' ■ ODBOR i;;':);¿itir-OMi1 t'':' : •■'■ ■ f ,<■ >!<•■■■,■: ■■ Z mirnim srcem sé lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO ,¿|= Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 V VSAKEM SLUČAJU Ko žutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jaleo zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure Železniškanesreča Med postajama El Cadillal in Ta-i pia, v pokrajini Tucumán, se je dogo dila v ponedeljek težka železniška no sreča. V bližini zadnje, kjer je na pi^>-gi precej oster ovinek, je lokomotiva nekega tovornega vlaka skočila s tira, se prevrnila ter potegnila za seboj še nekaj vagonov. Strojevodja, kurjač in še neki železničar so umrli med ruševinami, dva slepa potnika — "linyeras" _. sta pa zadobila resne poškodbe. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Carlos Gardel umrl Na letališču v Medellinu, v Kolumbiji, se jo pripetila pretekle dni strahovita letalska nesreča. Eno izmed tamkaj se nahajajočih potniških letal v katerem se je vozil tudi sloviti argentinski pevec in filmski igralec Carlos Cardel v spremstvu svojih god cev, je bilo baš pričelo vzlet, ko ga je nenaden sunek vetra vrgel proti drugemu, stoječemu letalu, in sicer s tako silo, da sta se oba aviona razbila ter so ju takoj objeli veliki plameni. Nastal je tak požar, da ni bilo mogoče pomagati. Ko so plameni opravili svoje uničevalno delo, so letališki uslužbenci potegnili iz pod ruševin 20 zoglenelih trupel. Med žrtvami je tudi Carlos Gardel. Vest o nesreči je vzbudila globoko .sožalje v vsej Južni Ameriki, kjer ie bil Gardel zelo priljubljen in je užival sloves nakakšnega "kralja tangov". J. D. Kosovo V proslavo Vidovega dne bo imelo Jugoslovansko društvo "Kosovo" v En — Ker so vse poštene žene vrzite ostalo i/, dvorane! I. D. "Tabor" V nedeljo, 30. t. tn., bo v društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4924. člnn-ski sestanek, kateremu bo sledila čajanka. Začetek ob 4. pop. Dne 7. iulija priredi "Tabor", isto-tam, drižabni večer v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 4. pop. POZIV Od Bratovščine živega Rožnega ven ca sme prejeli sledeče: Da se tudi mi, tuk. Slovenci, koli kor toliko vsaj duhovno udeležimo slovesnosti v domovini, bodemo' imeli danes, v soboto, na praznik Sv. Petra in Pavla ob 10. uri na Paternalu, v cerkvi Sv. Neže, slovesno sv. opravilo, za kar se posebno vabijo v/si Člani bratovščine, kakor tudi ostali člani naše kolonije, da se po možnosti ude ležijo ta dan sv. Maše. Paternalska cerkev bode ta dan prav posebno o-zaslšana. Tudi naše zastave, ki so od Evh. kongresa bodéjo izpostavljene v cerkvi. Prav posebno pa prosi imenovana bratovščina, vse Slovence, da se udeležijo ure molitve, ki bode ta dan zve čer od 7—8 ure na Paternalu: primeren nagovor. Litanije (pete seveda) in kar nas Slovence najbolj veseli pelje v cerkvi, pridite ne bode Vam ^ * 4 ■ + ' 3f Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja, Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * V * ^ * # •r*************************** DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič J— San Martín 608, Buenos Aires Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najrio vejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL Soliš 1235 (blizu Consti-tucióna) — U. T. 23-7002 BANKA VAM JE NA RAZPOLAGO ZA ČUVANJE VAŠIH PRIHRANKOV Kadar želite spraviti prihranke, spomnite se, da se Vam izplača čuvati prištedeni denar v naši Banki. Vsako operacijo (vlogo ali dvig denarja) boste opravili v nekoliko trenutkih in če živite na deželi, nam lahko dostavite denar po pošti. Vaši prihranki bodo osigurani z vsem našim imetjem in prav tako po kapitalu in rezervi naše Centrala v Bostonu. Spomnite se vsekdar, da je naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Ta Banka si prizadeva posreči Vam kar naj bolje v Vaših denarnih nakazilih za v Evro po. Sprejemamo nakazila za v domovino in prodajamo ladijske vozne listke za odhod in povratek. . THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) VARNOST - HITROST ZAUPANJE - VLJUDNOST NOVI LIST Stran 3 1 * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD ^ s VESTI IZ DOMOVINE SENZACIOLNA ARETACI JE V LJUBLJANI Ljubljanska policija je aretirala v Pi'vih dneh maja odvetnika dr. Ce-Pudra, bivšega poslanca dr. Rapeta, kleparskega mojstra Žitnika in dimnikarskega mojstra Lipnika. Kakor pravi službeno sporočilo, so razširjali protidržavne letake, v katerih blatijo državno upravo in posebej še vlad nega predsednika Jevtiča in sedanjega edinega slovenskega ministra, bivšega bana dr. Marušiča. Nekoga od etinenjenih so zasačili, ko je '.ravno delil oz. bral ta letak in so ga aretirali. Ta je potem povedal imena o-n'h, ki so letake sestavili oz. razmnoži. V zvezi s tem je bilo zaslišanih lfi aretiranih še mnogo drugih, a s? kili takoj izpuščeni. Imenovani štirjo Pa so bili izročeni sodišču. Navedeni aretiranci so iz vtisi biv-Jugoslovanske nacionalne stranke, kateri se je Jevtič zameril, ker po sebno kar se Slovenije tiče, ni naslo-izključno nanjo za zadnje skupščinske volitve. zb0¡ že ZBOROVANJE NARAŠČA JA JS. V nedeljo, J2. maja, se je vršila na ^°ngresnem trgu v Ljubljani veliko rovanje naraščaja Jadranske ntra « vseh ljubljanskih in predmest-111,1 Sol. Udelefiilo «se ga je 11.000 šo-'Jev in mnogo občinstva, ki j a ho-prisostvovati slavnostni izročitvi zastav mladinskim organizacijam "druženja, ki ima namen buditi med "ašim ljudstvom smisel za naše mole in ljubezen do sinjegá Jadrana. NOVA SMRTNA 2RTEV TURNCA % strmi skali Turnea za Šmarno se je 12. maja sptf dogodila z,ia nesreča. Pri plezanju je strmo- |aVil v globino 19-letni akademik V0tozar Likar ter se hudo poškodoval • i zlemil si je dvakrat levo roko, se V°škodoval na glavi in po vsen; te-ter zadobil tudi težke notranje |°škodbe, katerim je naslednjega dne ^ocllegei v bolnišnici, kamor so ga ^ 1 nemudoma spravili drugi turis-' ki so prisostvovali nesreči. Kakor Poročali v prejšnji številki, se je ..prej dogodila skoro na istfrn mes,u 'podobna nesreča, ki je tudi Sevala mlado življenje knjigoveš* vajenca. ACNICA IN TRGOVINA Vori pk°m svoi° veliko riPoroča cen j. ro- zalogo S^,01 J šega blaga. . • ko Vam Vi Po Vam papra-:hltro, točno in Najnižji ceni. LEBAN ^va Del Campo 1080 (Paternal) " T- 59-3102, Buenos Aire» DELOVNE PRILIKE V SLOVENIJI O gibanju brezposelnosti v dravski banovini nam deje pregledno sliko statislika Borze dela, objavljena prejš ■nji mesec. Ker tudi naše čitatelje zanima, kakšne so delovne prilike v na ši ožji domovini, objavljamo naslednjo podrebnosti: V Ljubljani je bilo od koncu februarja 2265 brezposelnih, od tega 1397 kvalificiranih delavcev. Med brezpo-selnice je predvladovala, kakor že več let, grad. stroka s 367,nato lesna s 268 dalje krojači in čevljarji s 173, kovinarji 148 itd. V marcu je borza vpisala v svoje sezname 476 novih brezposelnih in spet so prevladovale str'oke, ki smo jih omenili že prej. V marcu je bilo zaposlenih 639 in je tako na koncu meseca ostalo še 2070 delavcev brez službe. Zaradi skoro popolnega zastoja v gradbeni stroki, je kajpak med nezaposlenimi največ gradbenih delavcev, ki jih je bilo 352 na cesti. Visoko število beleñi tudi lesna industrija s 236 brezposelnimi. V aprilu je število brezposelnih naraslo za 353. Ponovno prevladujejo stroke kakor gradbena, lesna, konfek cija, kovinarstvo. Pretekli mesec pa jo bilo večje povpraševanje po delovnih močeh in je dobilo službo 590 de lovrev Jako. da ie na koncu aprila o-stalo brez službe že samo 1807 delavcev, od teh 1035 kvalificiranih in 637 nekvalificiranih. Po strokah zaznamu jemo brez zaslužka: v gradbeni 301, v inpni kovinski 115. kroiači in čevljarji 114 itd. Med nekvalificiranimi de'avcí prevladujejo dnevničarji. V podružnicah beležita največjo ne zaposlenost podružnici v Mariboru in Murski Soboti. V Celju ie bilo ob kon cu marca 652 brezposelnih, ki se jim ie v aprilu pridružilo še nadaljnih 100. Ravno prejšnji mesec pa se je pri čelo z regulaciiskimi Savinje, znvnHi česar je mnogo delavcev našlo zaslužek in beleži celjska podružnica ob koncu aprila še 509 brernoselnih. v AT,,Vloifi Soboti so na listi brezposelnih pretežno poljski delavci, ki so pač nnvišni od »"'onsVe^n d"'a. Dfla'o ve činqir>a v inžnib krajih, ali na v Fran cüi. Murskosobotska podružnica je i-mela ob koncu marca 1255 bmzo'*s'l-riih. Od teca je bilo 1106 noijskih delavcev, in sicer 475 moških in 631 žensk. V aprilu je število naraslo na rovih 1253. vendar se ie h«š v tem času rinčela sezona v Franciji kamor ie odnotovalo, pretežno na posredovanje Borze dela, skoro 1300 delavcev in ir> ob kon^u anrila ostalo brez zaslužka še 1177 delavcev. Med temi je še vedno 1036 poljskih delavcev, V Mariboru je malodane ista slika kakor v Ljúbljani, le da je med brezposelnimi prav mnogo industrijskih delavcev. Ob koncu marca je bilo v Mariboru 1628 nezaposlenih. To število je v aprilu naraslo na 2102, delo pa je v istem času dobilo 575 delavcev in je ob konefi aprila ostalo brez zaslužka še 1527 delavcev, od tega 884 kvalificiranih in 296 nekvalificiranih. Po panogah so na prvih mestih krojači in čevljarji s 149. lesni industrija 114, strojna industrija 92. po 90 pa tekstilna, kovinska in izdelovanji življenskili potrebščin. UČITELSKI PEVSKI ZBOR V BOLGARIJI V drugi polovici maja je gostoval v Sofiji učiteljski pevski zbor -iz Ljubljane pod vodstvom znanega skladatelja Emila Adamiča. Koncerti, ki jih je priredil zbor, so izcedno lepo uspeli ter dali povod za ponovne manifestacije bratsva med vsemi Južnimi Slovarfi. ARETACIJA Beograjska policija je aretirala .zna nega odvetnika in predsednika židov-ske cerkvene občine dr. Jakoba Če-slebinoviča. Tožijo ga, da je prišel v navzkrižje s kazenskim zakonikom, ker je zlorabljal svoj uradni položaj v svojo osebno korist. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno vedno le v vašem jeziku, ker postregli Vam bodo vaši vestni rojaki. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES STRAŠNA SMRT MED KO LESJEM STROJA Iz Dolnje Lendave javljajo o strašni nesreči, ki se je pripetila v Eppin-gerjevi opekarni ter je zahtevala življenje mladega, jedva 25-letnega delavca Štefana Eka. Smrtno ponesrečeni Štefan Eke je bil zaposlen pri stroju za pripravljanje ilovice -ia o-peko. Iz neznanega vzroka se je trenutno odstranil od svojega prostora ter se približal transmisiji, ki se nahaja v strojnici ter vodi od parne lo-komobile v višini 70 cm k strojem. Kakor se da sklepati po okolščinah, se je Eke neprevidno približal transmisiji, ki ga je zgrabila za predpasnik iz močnega platna ter ga trenut no ovila in potegnila v kolesje. Nesrečneža je, vrtelo kaki dve minuti okrog, ga butalo z glavo ob zid ter mu je ude popolnoma zmlelo. Kakor je kasneje ugotovil zdravnik dr. Gross iz Lendave, je nastopila smrt trenutno. V neposredni bližini se je nahajal v trenutku nesreče strojnik Štef. Gene, ki pa je opazil tragičen dogodek šele, ko se je ponesrečenčevo telo že vrtelo z blazno hitrostjo 180 krat za minuto v transmisiji. Takoj je zaustavil lokomobilo, iz stroja pa so potegnili ie krvavo kepo zmečkanega mesa. PO TUJEM ZGLEDU "Budjenjc", ki izhajaja v Petrogra-du, jevlja, da se bodo v kratkem poja vile po vsej Jugoslaviji zelene bojevniške srajce takozvanega ljudskega gibanja "Zbora", Po tujem zgledu so si "zborovci" izbrali srajce kot poseben znak pripadnosti k Ljotičevemu gibanju, pa so menda hoteli biti vsaj v barvi originalni: izbrali so si zeleno barvo. Tam se pač ne zavedajo, da so prišli s to svojo originalnostjo nekoliko prepozno, ker so si zelene sraj ce že prej osvojili... brazilski fašisti. PODJETJE PREŠLO V DO MACE ROKE Večina delnic "Saturnusa", d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Mostah pri Ljubljani, je prešla v roke domačih kapitalistov z ravnateljem K. Čečem na čelu. Od leta 1924 dalje je bilo podjetje v rokah liolandskega kapitala. VESTI S PRIMORSKEGA JUGOSLOVAN ARETIRAN NA KITAJSKEM V Šanghaju je bil aretiran 53-letni jugoslovanski državljan Mihael Abra cnovič, ki je osumljen vdeležbe v a-tetatu, ki je bil lani izvršen v Franciji na jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega mi nistra Louis Barthoua. Kitajsko sodišče ga je pridržalo v svrho ekstradi-cijskega postopanja, katerega bo pod vzela Francija. mirni 11 FUTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud Slovenska gostilna "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svira slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk se vljudno priporoča ŠTEFAN CELEC Man. Estévez 499 — Avellaneda Žalostno slovo kraških fantov Pred kratkim časom so se poslovil! iz Lokve pri Divači fantje, ki so morali v Abesinijo. Bilo jih je le kakih pet, a vendar je zgledalo, kot bi šel iz vsake hiše najmanj eden. Vsa vas je bila na nogah in vse je zgledalo. ko da se pripravljajo na kako pogrebš-čino. Ljudje so zbegani hodili od hiše do hiše in kmalu na to skupno v večji gruči na bližnji kolodvor v Divačo, ki je dobre pol ure daleč. Čeprav so skušali odhajajoči ohraniti vesel obraz in so dajali korajžo tudi svojcem, vendar niso mogli spraviti ljudi v vsaj deloma dobro voljo. Vsak vrisk se je zgubil ob kraških skalah in oknev je žalostno odteknil na obrazih mater in očetov, Pesem ni hotela iz ust in na kolodvoru skoro ni bilo suheha očesa. Tako so se poslovili domačini od mladih fantov kot bi slutili, da jih nikoli več ne bodo videli. Mladeniči ostalih letnikov, ki še niso bili vpoklicani, pa so vedno v strah u in dan za dnem pričakujejo poziva. Tako ni čudno, če se je v vse domove uselil strah in težko razpolo-ñenje, ni čudno če so vsi ljudje zgubili sploh veselje do dela. V tem napetem ozračju in razpoloženju si iščejo rešitve in si jo predstavljajo na vsemogoče in nemogoče načine. Verske razmere v Divači "Istra" priporoča: V Divači je farna cerkev, katero u-pravlja že dolgo let župnik Josip Sve tič. Pred Jeti je moral prevzeti nase še skrb čez dve sosedni fari, ki sta o-stali brez župnika. Svojo dolžnost je vršil vedno v zadovoljstvo faranov. Lansko leto je nenadoma dobil dekret, s katerim so spremenili njegovo iuie v Santi, ki ga je moral kljub vsemu prevzeti. Cesto so mu grozil z odvzemom službe, kar pa bi bil za vso okolico zelo hud udarec, ker bi ostala brez domačega dušnega pastirja. V zadnjem času pa so pritisnili nanj z zahtevo, da mora imeti poleg slovenske še italijansko mašo. Tako se vrši sedaj ob nedjeljah ob osmih maša s slovensko pridigo,^ ob deseti uri pa z italijansko. Omeniti moramo, da je v Divači precejšnja italijanska kolonija, zlaei; Šolski upravitelj Ivan Kambič, star 72 let, dema iz Bele krajine. Služboval je svoj čas v Razdrtem, pozneje pa je celih 37 let poučeval mladino v U&* tjah pri Ajdovščini. Leta 1032 po ga Italijani prisilili, da je odšel v Jugoslavijo. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0 70 Za obilen obisk ae priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL 2IVEC PATERNAL Osorio 5085 Veliko voi?»ško pokopališče pri Kobaridu Iz Kabarida poročajo: ' Naš kraj spominja Italijane na "ve liko zmnrro". Zato hočeio ta dosrodek ovekoveč;ti s ten"), da bodo uredili veliko vojaško pokopališče, za katero 1 bodo bnie investirali 6 miliionov lir. I Zemljišče, ki pride v to svrho v poš-tev, so 79 razlastili, toda naši kmefje niso preieli za svojo posest niti sto-tinke odškodnine. Na pokopališču bodo zgradili veliko okostnico, kjer bodo zbrati kosti voiakov, ki so nirlli v okolici Kobarida. Ob priliki zbiranja kosti pnd'ih po okolici so oblas*i izdale ukaz. da morajo vsi p^bivatei i,««, .-nypirn ¡/Vazati čast padlim za nijhovo osvoboienje s tem, da poma-pf>>n r\r"nr5o + j kovčecre z zemsk'nd o-stanki. Mnogi se naredbi niso odzvali i-' niu^^n^H v°Č rt*1 h'ln +nVib) ki se niso hoteli udeležiti fašis^čnih krm"dii in so smatrali, da fpši*em cVrun« tíqfih k' nnrlli kot žrtve italiianskega imperialističnega I nobeni no t"'i zomlii Rndj tega 80'| im°ll nr>5i lindio veliko sHnoftti: mnogi po bili aretirani, zaslišan' in šikaniram na najrazličnejšo načine. Areitirali so v Gorici Stanka Prose-na, delavca, doma iz Ajdovščine. — Vzrok aretacije ni znan. Za dobo treh let so konfinirali Stan ka Hrovatina iz Šempasa. Obdolžili so ga, da je poškodoval Arnaldovo drevesce, a mu pred sodniki tega niso mogli dokazati; pa so ga zato poslali na otoke. V notranjosti Itaijo, v Emiliji, je u-mrla učiteljica Ema Lenardič, doma iz Kojskega. Goriški nadškof Margoti je dal objaviti "Opcmin", v katerem prepoveduje vernikom svoje škofije čitati ljubljansko "Jutro" in pa emigrantsko glasilo "Istra", ki izhaja v Zagrebu, ker da so začeli neupravičeno gonjo proti njegovemu pastirovanju. O. Stanislav Rebec umrl. Dne 25 tnaja je umrl v celjski bolnišnici član samostanske družine or>. kapucinov v Gelju g. p. Stanis'a\ Rebec. Rodil se je leta 1861. na Velikem Ubeljskcm pri Postojni. Po precej nemirnem življenju v dernačem kraju je prišel šele 21 let star v Malo Azijo, kjer je študiral v Smirni gimnazijo. Ko je opravil vse bogoslovne študije je deloval potem kot grški pridigar in misionar na otoku Kios, kot francoski pridigar v Smirni, v Carigradu pa je kot profesor na gimnaziji podu-čeval ■ italijanščino, francoščino in latinščino. V času velike grško-turšlce vojne je pribežal v Rim in nato v Trst, potem pa je prišel v Celje, kjer je prevzel dušno skrbstvo v tamkajšnji bolnici. Bil je vsestransko iz,.bra-iien, 'obvladal je popolnoma sedem je zikov, med temi tudi turškega. Kako se godi našim fantom v Afriki Le malo vesti prihajajo od naših fantov v Afriki, ker so njihova pifena podvržena__s t r a g i cenzuri — vkljub temu pa le prodrejo domov in v svet nekatere novice, ki niso nič kaj razveseljive, S peloritansko divizijo, ki se že nahaja v Afriki, je odšlo mnogo naših fantov. Pišejo, da strašno trpe radi hude vročine in velikega pomanjkanja vode. Neki podčastnik piše, da porabi vso svojo d!.- 16.20 377.- BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIH" 25 de MAYO 722 U.T. 31-397? Izvrstna godba od 3. pop. do 1. p« polnoči. Odprto podnevi ln ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju RALF COBINO: JUNAK Darnel je pogledal svojemu prijatelju Johnu Barktngu globoko v oči. "Že mnogo sem videl v svojem življenju," je rekel, "in mnogo presenetljivih reči doživel, toda najčudovitejša ined ve&ni j© tzprememba tvojega obrat».'' Bark ing je lagotno otresel pepel cigarete, nato je pa odgovoril: "Kadar je človek srečen, mu boš vendar že na obrazu to bral." Darnel je nekaj časa razumevno molčal, potlej je pa rekel: "Njega dni ne bi bil Človek na tebi niti s povečevalnikom odkril le sledu ljubezni. Zdi se mi, da venomer klečiš, kadar govoriš z Lucijo Parker jevo?" "No", se je nasmehnil Barking. To da takoj se je spet zresnil: "Ona je meni prav tisto kakor pusti pokraji ni solnčni žarek..." Spet je Darnel pomembno umolknil. 'V mislih je preletel Barkingov j no je odhitel k vratom in jih odprl, življenjepis. Že v zgodnjih letih je bil "T.nev — ti?r srečal Lucy, sploh nisem bil pravi človek. Nekoč po gledališki predstavi jo bilo, ko sem jo prvič zagledal. Med dejanji sem precej pil in tako sem bil zelo ražigrane volje, čakala je spodaj na svoj avto. Ne morem ti povedati, kakšen vtis je name napravila. Šel sem domov in se zamislil. Kadarkoli sem od tistih dob dvignil kozarec z whiskyjem k ustom, vselej sem zagledal pred seboj Lucijine oči. Nfč več nisem' mogel piti. Lucy me je bila ozdravila. Tedaj je pa slučajno naneslo, da senl pomagal Parker ju it denarne zadrege, začel sem zahajali k njim v hišo, seznanil sem se z Lu cijo in — ni dolgo trajalo, ko 3va se zaročila. DrUgi mesec se pa poročiva." "Želim ti mnogo, mnogo sreče, pri iateljr "Hvala ti..." je ganjeno odvrnil Rarking. • Ko je srečni ženin ostal sam, je stopil k zrcalu in zastrmel vanj. Zdaj ci je pa zunaj zaslišal korake. Illast- osirotel, toda starša sta mu pustila dokaj lepo imetje, tako da si je lahko vsega privoščil, česar se mu je le zahotelo. Tako je naposled prišel h kvartanju in popivanju. Toda po zaroki z Lucijo Parkerje-vo se je njegovo življenje izpreme-nilo, kakor bi bil odrezal. "Tvoja zaroka me je močno presenetila", je spet začel Darnel. "Zakaj Ico sem odpotoval, si s« zavzemal še zft popolnoma druge reči!" "Za kvarte in whisky". Barking se Lucy — ti?! "Morala sem priti k tebi," je rekla brez sape. "Kajpada se ti zelo čudno zdi, toda govoriti moram na samem s teboj." Vročična naglica je udarjala i i nje nih besed. Zdajci je stopila še bliže k svojemu ženinu. "Če bi le mogla tako povedati, da mo boš prav razumel... Ne zameri. .Tohn.. ne morem ti postati žena!" Barking je ¡zastrmel vanjo, kakor bi bil zagledal duha. "če me res ljubiš, mi boš vrnil be- jo zasmejal. "Vem. Toda preden sem l sedo!" je rekla Lucy proseče. Barking je mislil, da sanja. Brez razumevanja, je strmel v Lucy. "Ali sem te mar s čim razžalil?" je vprašal. "Ne, nikoli!", "Torej me ne ljubiš?" Lucy je zbrala vso svojo voljo in pogledala svojemu ženinu v oči. "Prav za prav te nikoli nisem resnična ljubila ... Le iz hvaležnosti sem hotela postati tvoja žena... ker si nas rešil poloma!" Barking je osorno odgovoril: "Nikoli ne bi bil mislil, da ti bo tvoj oče to pripovedoval. Bila jo navadna kupčija in se je tikala snmo naju..." "Pa mi je vseeno povedal... Hotela sem ti postati žena —< tudi iz-golega spoštovanja do tebe. Mislila sem, dá to zadošča za srečo. Zdaj se mi je pa odprlo spoznanje, da ne bi možla biti srečna z možem, ki ga samo spoštujem—" "Prosil hi te, bodi nekoliko obširnejša! Mislim, da imam za to pravico!" "Da... Srečala sem moža, ki ga zares ljubim. Robert Grant mu je ime. že kot otroka sva se skupaj igrala. Pred kratkim se je vrnil iz Kanade. In ko sva zagledala drug drugega, naju je tisti mah spet obšla sta ra ljubezen. Tebi sem hotela biti zve sta — a kako, ko pa njega obožujem ! Kaj ne da me razumeš?" Barking je skomignil z rameni- "Prosta si!"' Lucy ga je prepadeno pogledala. "A kako... kako naj svojemu očetu povem?" "Z vašim očetem bcm "stvar že sani opravil," jo je pomiril Barking. — "Prepustite to stvar meni." 1 kanadski farmer. Barking je začel s Lucy je tresoč se zajecljala besede hripavim glasom nekaj peti, mi vsi zahvale, nato se je pa obrnila k vra- smo ga pa gledali, kakor da bi kneli tom. Že je bila položila roko na kljuko, ko se je še enkrat obrnila in tiho rekla: Dobei' človek sto. Do današnjega dne nisem niti slutila, kako plemenito je vaše srce..." Vrata so se počasi zaprla za njo. Barking je ostal sam. Dolgo je premišljal. "Da tako bom napravil..." je naposled dejal sam pri sebi. "Tako ji bcm vrnil prostost!" Pogledal je na uro. čez pol drugo uro bi imel biti na večerji pri Par-•kérjévih. Prva misel mu je bila, da bi se telefonski opravičil. Zdaj jo pa sklenil, da pojde tja. Naglo se je preoblekel. Pol ure nato je že sedel v nekem baru in si na ročil whisky. Praznil je kozarček za kozarčkom, z cročičnim pogledom in neprestano gledaje na uro. * ...Med gosti pri Parkerjevih je bil tudi Darnel. Nekaj dni nato je v pismu nekemu svojemu prijatelju poro čal tudi tole o oni večerji: Bilo je kakšnih petnajst ljudi v salonu, ko je vstopil Barking. Stari Par ker mi je ravno pripovedoval o bližajoči se Lucijini poroki, ko mu na javijo Barkinga. Vse oči se upro vanj. Bil jo pijan. Jarka luč ga je slepila, opotekel se je in se krčevito okleni1 stolovega na slonila. Potem pa ni zinil besedice. Pogledal sem k Luciji: njen obraz jé bil bolj bel od njene obleke. Parker je z gnusom opazoval Barkinga, prav tako tudi Robert Grant, mladi norca pred seboj. Le meni se je dozdevalo, da nas Barking vzlic svoji pijanosti meri s porogljim pogledom. Zdajci se je pa opotekel in padel kakor je bil dolg in žirok na tla. Med gosti je završalo. Domačin je pozvonil in zapovedal slugi: "Spravite tega človeka ven!" Grant je stopil naprej, da bi pomagal slugi. Spet sem pogledal k Luciji. Ona pa ni opazovala Barkinga, temveč Granta. Tedaj je skočila zraven, prijela Granta za roko in ga odrinila pfoč. "Vi niste vredni, da se ga dotaknete... Nobeden izmed nas ni vreden " je zavpila z obrazem, rdečim ko škrlat. Potem je pokleknila k Barki ngu. Ne morem popisati pogleda, kako nas je vse po vrsti premerila, ne njenega glasu, ko je vzkliknila: "Ta mož je junak! Njegova žena hočem biti!" Vsi smo odšli iz dvorane. Tisti ve- čer Lucije nismo več videli. Drugi dan sem se srečal s Parker jem v klubu. "Ubogi Barking je spet začel pop'' vati..." sem pripomnil. "Ali ste slišali, da mu je moja rekla junak?" Prikimal sem. "Davi mi je povedala vzrok." "Torej tudi vi nimate nič zoper poroko?" "Seveda ne..." "In Lucy?" "Veste, to je čudna reči" je odvr nil Parker, "merom sem mislil, aR bila Lucijina čuvstva do njenega ročenca nekam površna — včeraj-*"'1 večer je pa dokazal raVno nasp1"0' _ _ „ no... Stal sem poleg Lucije, ko se je D® king obnašal tako nespodobno in l>f' pameti, in slišal sem, kako je zašel'" tala Grantu na uho: "Vi zame ne bi bili storili taU^' žrtve, kakor tále mož tu!" In tako prezirljivo ga je kakor da bi se bil orjak iznenadrt premenil v plitlikavca v prime''1 njo... V Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SORE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA TN ZMERNE CENE. IZDAJA: Konsorcij "Noveira liita* UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.