Naši shodi. S h o d na.V.eržeju. Grom in strelc sta klicala «Narodni List" in ,,Domovina" zoper napovedan shod. Tržane in okoličane je rotil ,,za čast trga vneti in delavni (!) junak nemških govorov, naj pridejo na shod in zadavijo Kmečko zvezo. Po pisavi teh listojv bi človek moral pričakovati, da bo liberajstvo 6, oktobra v Veržeju obhajalo ,velikansko. zmago, še večjo, kakor je bila tista, ko so Veržejci Kruce v Muro napodili. Pa kaj se zgodi! Iz trga ter blažnje in daljnje okolice se je zbraio nad 300 mož korenjakov, ki so navdušeno pozdravili Kme&ko zvezo in njenega uačelnika, poslanca Roškarja. Shod je bil sijajna obsodba politike zlumpanih študentov in Ijudskih. oderuhov. Med množico se je rvidelo tudi nekaj zagjrizenih liberalnilh obrazotv, ki so pa bili tihi kakor miši. Le nekaj pijancev so najeli, da so med govori n-ekje naf ulici nekaj časa krujili in s tem prosla,vljald! napredno misel. Oglasiti se pa nobe:den ni upal, menda si biodo rajši jezo hladili v ,,Narodnem Listu" in ,,Domovini", odkrite in moške hesede ti ljudje itak niso zmožni. Sicer je pa bilo tudi vse tako stvarno, da je nasprotnitoom kar sapo zaprlo. Na razne napade v imenovanjh. listiit ne bomo odgfovarjali, domači ljudje itak poznajo, koliko je vreden njih pisatelj in koliko dopisi sami. Pustimo žabe regljati in vrane krokati, mi gremo naprej, na delo pošteno! Vreme je bilo toliko prizanesljivo, da> so ljudje lahko prišli na sbod, šele k» je bil shod končan, se je vlilx). Ker je shod priredila KmeSka .zveza, je postavno vodil predsedstvo njen načelnik, g. Roškar, sam, župan trški, g. Seršen, je bil njegov namestnik. Po kratkem pozdravu g. Seršena ml. je državni poslanec RoHar v krepkih besedah poročal, kaj so poslanci Kmečke zveze doslej v državnem zboru ukrenili v zboljšanje kmečkega stanu. Iz tega je ob enem razvidno, po kakšni poti želi Kmečka zveza pomagati; kmetom. Razyil je zlasti naslednje točke, o katerih so tudi naši posdanci že vložili predloge: i 1. razbremenitev kmefikih posestev, da se kmetu j olajša rešitev iz idolgov; 2. preosnova davčne po- i stave; 3. zavarovanje za starost tudi pri kmetih; 4. obvezno zavarovanje zoper ogenj, da ne bomo več pošiljali denarja v tuje države; 5. skrajšanje vojaš- ke službe na dve leti in dopust ob 8asu najhuišega 'dela; 6. podržavljenje notarijata; 7. zvišanje sklada za zboljšanje kmečkih zemljišč; 8. odškodnina od države občinam za prenešeni delokrogi; 9. preosnova šolske postave v prilog kmečkim koristim. G. Rošk!ar sicer ni deželni poslanec našega okraja, venldar kot naš državni poslanec mora po rabiti tudi priložnost v deželnem zboru v prid svojim volilcem. Zato je tudi, naprošen od ob<3ln pri Muri, vložil predlog v deželnem zboru, da se da podpora posestnikom, ki jih je letošnja dolgotrajna povodenj hudo oškodovala. Za gi poslancem je dobil besedo domači rojak dr. Kovačič, ki je razjvijal zlas^i tri točke, katere si je Slovenska kmečka zveza zapifeada na svojo zastavo: 1. gospodarsko povzdigniti kmeta; 2. varovati slovenskb narodnost in jezik na Sp. Stajerskem, zlasti v šoli in uradih; 3. ohraniti krščansko vero in poštenje v kmečkem Ijudstvu, kar je podlaga vsakemu narodu. Pokazal je, da je dolžnost vseh stanov, podpirati Kmečko zvezo v tem njenem delo vanju, in kaj je misliti o ljudeh, M rujejo zoper Kmečko zvezo. Potem se je izvolil pododbor Kmečke zveze za trg, izrelda zaupnica poslancem Kmečke zveze ter sprejela resolucija, naj se čim prej regulira Mura od Radgone do Medžimurja, ker dela leto za letom neizmerno škodo. Posamezni volilci so potera g. posl. izrazili svoje želje in potrebe ter vprašali za svet v raznih zadevah. Med zborovalci so vzbujali posebno pozornost krepki iljaševski požarniki, ki so prišli na shojd v svojih lepih uniiormali. Razšli pmo se veseli hi zadovoljni, nasprotniki pa osramočeni. S h o d n a P r i tt o v j, V nedeljo dne 6. oktobrai je imei tukaj g. P i- i š e K zborovanje, na katerem je poročal o svojem de- J lovanju in delovanju Slovenskega kluba. Vkljub de- j ževnemu nalivu, ki je razmočil pota in napolnil struge z deročiini hudpurniki, se je zbralo eez 100 mož iz prihovske in venčeselske župnije. V eriournem govoru je g. poslanoo zelo poljudno obrazložij mnoga kmetijska vprašanja, katera bo Slovenski klub skušal ugodno rešiti za kmete. Z napeto pozornostjo so g. poslanca poslušali možje, pritrjevali njegovim besedam in konečno glasno zahvalo izrekli svojemu izbornorau zastopniku. Za g. poslancem je gjovoril Potnik iz S.v. Kungote o Kmečki zvezi ter vabil z njemu lastno govornostjo k pristopu. Vsi ufdeleženci tega shoda so se izrekJi za njo, zlasti ker so na Prihovi že mnogi pristopili k tej kmečki armadi, kakor se je Kmečka zveza imenovala na tem fzborovanju, katero se je po dveurnem trajanju zaključilo že. v mraku. Shod p r i S v. KunignndL Sijajen je hil milnolo nedeljo shod S. K. Z. Navdušenje je bilo velikansko., G. poslanec P i § e k je govoril blizu dve uri. Žel je splošno zahvalo in priznanje. X}. Potnik je govorii o Kmečki zvezi in vabil k pristopu. Pri nas je S. Ki. Z. zmagovito prodrla. Shodi v brežiškem okraju. Preteklh nedeljo je priredij' gospod državni poslanea dr. B e n k o v i č dva , gospodarska shoda in sicer zjuiraj na Dobovi in popoldan na Artičah. Na Dobdvi so S8 zbrali vsij župani in niajuglednejši posestnikf obširne župnije ter so po obširniji izvajanjiJi gg. 'državnega poslanca dr. Benkoviča ter potovalnega učitelja Zadružne zveze v Ljubljani, usta^ novili posojilnico Rajfajznovko za dobovsko župnija Impozanten je bil popoldanskl sliod v Artičah, katerega so se udeležili župani in v velikem številu posestniki iz sromeljske, zdolske in artišike župnije ter občine Zakot. Govorila slja gg. dr. Benkovič in potovalni učitelj Zadružne zfveze v Ljubljani o raz-. nih gospodarskih vprašanjih, kakor o ustanovitvi Rajfajznovke, o zavanovalnicah za živino, o novem vinarskjein zakonu, o hipotečnili bank'ah ter razniih, za brežiški okraj važnih gospodarskili zadevah. Z veli.kim navdušenjem se je ustanovila posojilnica Rajfajznovka za župnije Sromlje, Zdole in Artiče ter. občino Zakot; sklenilo se je tob enem prirediti vefi takih shodov v kratkem v brežiškem okraju.