Vsem otrokom zdrave počitnice
'roblemska konferenca, ki je v zvezi z letovanji otrok icala Zveza prijateljev mla-e občine Ljubljana-Center, bila zares problemska. Ži-lna diskusija delegatov je ožila številne probleme v zi s tem vfprašanjem; pri ner je resno opzorila nase sama statistika Zavoda za sitoiška tetovanja otrok ob-e Ljubljana-Center, ki pravi, je bilo letujočih šolarjev, ¦. v letu 1974 po številu 818, se je leta 1975 ta številka anjšala že na 627, medtem je lanskoletna statistika, za > 1976, prišla komaj na 601 ljočega ofcroka. Podatek je l po sebi zastavljal števil-vprašanja. Kje so vzroki tako stanije? Kdo je kriv, število letujočih otrok upa-
Jden od vzrokov, kot so meljevali diskutanti, je bil erminu možnih letovanj, ki bil vednti v skladu z dejan-ni potrebami in načrti, ki si jih zastavljale šole in [ojni za%»odi Centra.   ¦         ¦
Cot drugi vzrok je bdta m-tena lestvica regresa (za le-anje otrok), ki je dokaj oa-
ka. V tem primeru so bila si-cer zadovoljivo rešena vpraša-nja letovanja tistih otrok, ki izhajajo iz socialno resno ogro-ženih družin. Družine, po finanč-ni zmogljivosti nekje na meji sociale, pa so imele zelo majh-ne možnosti za regresirano le-tovanje otrok; kljub temu, da mnogim od teh — izdatek, ki bi bil potreben — ne samo, da ni bil majhen, v mnogih primerih je bil, vz takega ali drugačnega vzroka, sploh ne-rnogoč.
Kot tretji, uajvečji vzrok upada letovanj pa je bila ome-njena cena enega oskrbnega dne za otroka, ki je zelo viso-ka; v primerjavi s ceno, ki je določena v domovih raznih podjetij, kjer imajo člani sin-dikaba popust zase in za svo-je otroke, pa je sploh nespre-jemljiva in nerealna.
Pojasnilo, da je visoka ce-na nujna, če naj Zavod za po-čitniško letovanje otrok osta-ne rentabilen, ker sta počitni-ška domova Centra (tako kot vsi ostali podobni domavi)' re-gistnrana kot gostišče in je že zavoljo tega nujno, da se pri postavljanju cen gleda skozi računico, ker bi bilo sicer ko-ristneje, če bi domova zaprli, kot pa da bi ob nizki ceni de-lala z iasguibo, ni zadovoljil. Nasprotno! Pojasnido je izzva-lo pravo jediro spara, kajti vsd navzooi so sd bdili eddni, da je tako eoačenje šolskega pooit-nišk^a doma in gostišča hu-do protislovno. Hoteli in go-stišda so na razpolago tistim, ki imajo denar. Solski počatni-ški domovi pa so in morajo biti dosegljivi vsem otrokom, pa naj so njihovi starši bolj ali manj petdčni, ali sploh ne-petični   in  se   morpjo   že   za
skromno sprotno živijenje tr-do boriti; za vsakdanji kruh sebi in svojim otrokom. Na-pačni kriterij, ki ga v tem pri-meru zavzema (če ga res zav-zema?!) naša zakonodaja, pa je nujno razčistiti; tako kot je nujno razčistitd vse ostale pro-bleme, ki gredo na škodo otrok. Udeleženci problemske konference so si bili edini, da bi bilo v prvi vrsti ptrebno najti možnost, da bi se delo počitniških domov združilo v neko skupno, enotno in moč-no organizacijsko silo, ki bi načrtno usmerjala politiko le-tovanj za otroke; ne samo s področja Centra, pač pa s pod-ročja mesta kot celote.
Trenutaio situaoijo glede Li-nanciranja (tako je bilo dogo-vorjeno) pa bo potrebno reši-ti (dokler tega ne bo mogo-če rešiti drugače — z zako-nom) z iskanjem raznih virov, s samoorganiziranjem, z inter-vencijo in s skupnimi prizade-vanji, tako krajevnih skupno-sbi kot občin, SIS, vzgojnih in šolskih zavodov ter z dogo-varjanji s podjetji, z gospo-darskimi organizacijami itd.
Vprašanje letovanja otrokje širokega družbenega pomena in aato je bila, iz vrst delega-tov, določ«na komisija, ki ima n&logo, da bo vse ianešene predloge io mn«ija prcmčila, na osnovi tega issdelala ustrea-ne sklepe in hfcrati iavedla do-govore, ki bodo potrebni za komčno rešitev obstoječe pro-blematike v zvezi z letovanji šolskih in predšolskiih otrok. Iadelane skilepe pa bo komiisi-ja predhodno posredovala vsem delegatom, ki so se udeležili problemske konference.
Marta Grom