SKLEPI, STALIŠČAIN PREDLOGI PROBLEMSKE KONFERENCE O DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH Za tesnejši stik z društvi Predsedstvo občinske konference SZDL je na julijski scji obravnavalo osnutek sklepov, sta-lišč in predlogov za nadaljnjo krepitev družbe-nih organizacij in društev v političnem sistemu, ki jih je po sklepu problemske konference pri-pravila delovna skupina. S predlaganim osnut-kom sklepov je predsedstvo soglašalo, hkrati pa ponovno poudarilo pomen družbenih organiza-cij in društev v našem političncm sistemu, ki ob-vezuje vse dmžbenopolitične organizaiije, zlasti pa socialistično zvezo in zvezo socialistične mla- dine, da zgradijo stalne neposredne medsebojne vezi ler sprejmejo tudi odgovornost za zagotav-Ijanje sredstev za funkcionalno dejavnost in izvajanje programov. Vse krajevne konference SZDL naj v sep-ternbru in oktobru, ko bodo potekale volilne ak-tivnosti, obravnavajo vlogo in položaj družbe-nih organizacij in društev v svoji krajevni skup-nosti in seveda tudi predlagane sklepe, stališča in predloge prohlemske konference, ki jih v ta namen objavljamo v celoti. • Sklepi, stališča in predlogi za nadaljnjo krepitev dnižbenih orga-ni/acij in društev v pottičnem si-stemu | Družbene organizacije in druš-tva (v nadaljnjem besedilu DOD) s svojo razvejano dejavnostjo na na-jrazličnejših področjih dela, ustvarjanja in združevanja intere-sov delovnih ljudi in občanov naše občine predstavljajo pomemben dejavnik v političnem sistemu tako v organizacijskem, materialnem kot v kadrovskem smislu. Zato mora socialistična zveza delovnega Ijudstva v krajevnih skupnostih in v občini nenehno spremljati njihovo delo. zlasti pa pravočasno rcagirati na vse probleme in ležave, ki se v DOD pojavljajo. Kljub zaostrenim družbenoeko-nomskim razmeram opažamo ne-zmanjšan interes delovnih Ijudi in občanov za delovanje v DOD. Manj ugodni trendi so v humani-tarnih DOD kot so Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine. Za izboljšanje stanja v izvajanju nalog teh organizacij je treba vključevati mladino, zlasti v osnovnih in sred-njih šolah. Poživiti je treba delo ustreznih krožkov in njihove aktiv-nosti stalno povezovati z enakimi organizacijami v krajevni skupno-.sti. „ DOD so s svojimi kadri in njiho-vim znanjem ncizčrpna kadrovska baza na vseh ravneh. To zlasti velja za krajevne skupnosti, njihove sa-moupravne organc. dmžbenopoli-tične organizacije, delegacije za Skupščino DPS in skupščine SJS. Krajcvne konference SZDL mo-rajo stalno oucnjevati in usmerjati dclovanje DOD. Problematiko in program delovanja DOD morajo obravnavati vsaj enkrat letno z na-menom. da ugotove stične točke. Hreko delegatskih pobud in pred-logov morajo zagotoviti hitrejše re-ševanjc njihovih problemov v skupščinah SIS in Skupščini DPS. DOD so najjnnožičnejša oblika delovanja SZDL in ZSMS in je zato treba v krajevnih skupnostih /agotoviti takšne oblikc dela S/.DL in /SMS, s katerimi bo mogoče prcko DOD muiivirati večino de-lovnih Ijudi in občanov. III. Kadrovska palitika v DOD veči-noma ne poteka kontinuirano. pač pa pretežno neposredno pred voli-tvami organov. To nemalokral povzroča velika nihanja v uktivno-' stih. /a izboljšanje stanja morajo DOD zagotoviti organiziran razvoj kadrov, več moraj zaupati mladim. zlasti s širjenjcm svojih aktivnosti in zaostritvijo odgo\ornosti za opravljena dela. Zveze društev mo-rajo. bolj kot doslej, skrbeti za pravni položaj društev. usklajcvati njihove aktivnosti ter društvom nudili strukovno pomoč. V naj-krajšem easu morajo društva v so-delovanju s predsedstvom OK S/.DL kadrovsko okrcpiti .Občin-sko strelsko zvezo in Občinsko ta-liomtško zvezo, saj društva na tem področju dobro dclujejo. interes za usklajevanje aktivnosti v zvezah pa je mnogo manjši. Posehej pereč problem je zagotavljanje mentor-jev. zlasti za delo z osnovnošolsko mladino. Ti problemi se kažejo predvsem v zvezi prijateljev mla-dine in Rdečem križu. Delo teh dveh družbenih organizacij je treba še bolj povezati z osnovnimi šolami in preko njih pomlajevaji članstvo. K močnejšemu interesu občanov za mentorstvo pri delu DOD vpliva predvsem materialna destimulaci-ja, pa tudi dejstvo. da je ta aktiv-nost družbeno premalo priznana. Zveze društev morajo več storiti pri oblikovanju predlogov za pode-Ijevanje družbenih priznanj in od-likovanj občanom, ki so dolga leta aktivno delovali v društvih. IV. DOD morajo preko aktivnosti bolj uveljaviti v svojih pravilih opredeljeno načelo vzgojne funkci-je, ki ga skoraj ni čutiti. V praksi je vedno bolj izpostavljen socialni po-ložaj otrok in mladine. Zato mo-ramo v občini zagotoviti enake po-goje za prostočasne aktivnosti otrokom in mladini ne glede na so-cialni položaj staršev. Podpirali bomo vse oblike letovanja in zimo-vanja otrok iz družin z nizkimi osebnimi dohodki. V najkrajšem času je nujno si-stemsko urediti vprašanje počitni-škega doma v Zambratiji, prav tako je trcba vsestransko proučiti po-budo KS Besnica glede ureditve ŠRC Janče. V. Materialni položaj DOD se iz leta v leto slabša. Svobodne me-njave dela v praksi skoraj ni. saj prevladuje proračunski sistem ii-nansiranja. Nova društva s svojimi programi le s težavo uspevajozago-toviti finansiranje s strani SIS. Naj-večje težave so v tako imenovanih mejnih dejavnostih. katerih pro-grame bi moralo finansirati več SIS. Na tem podrojču je nujno čim-prej zagotoviti sistemsko finansira-nje, saj uveljavitev samoupravnega sporazuma o finansiranju mejnih dejavnosti DOD v Ljubljani ne more bititrajna rešitev. kerpomeni nedosledno uveljavitev načela svo-bodnc menjave dela. prav tako pa s sporazumom ne bo rešeno finan-siranje vseh DOD. Nerešena finančna vprašanja po-stavljajo posamezne DOD v polo-žaj. ko ni ogroženo le izvajanje programov dela, obnavljanje opreme in usposabljanje kadrov, temveč je vprašljiv tudi socialni po-ložaj delavcev. ki delajo v teh DOD. V najtežjem položaju so predvsem OO RK. ZPM. Občinska strelska zveza, Občinska taborni-ška zveza in ZKO. Neurejeno linansiranje DOD se kaže tudi pri vzdrževanju in obnav-Ijanju opreme, ker je večinoma amortizirana in iztrošena. Objekte le z vcliko tcžavo vzdržujejo, veliko pa jih propada. Prostorski pro-blemi dclovanja DOD so še vedno pereči, pri lem pa ugotavljamo. da niso racionalno izkoriščeniprostori zadružnih domov, pa tudi šol. V zadnjem ohdobju zaradi veli-kega porasta prebivalstva \ občini ugotavljamo na posameznih po-dročjili zuostajanjc za drugimi ob-močji-v Ljubljani. karzlasti veljaza telcsno kulluro in kultur. Odloč-neje bo treba preko delegatskih poti v mestu Ljubljana zagotoviti izcnačite\ pogojev zadelovanje in-teresnih dejavnosti v Ljubljani. Materialni stroški so največja postavka v delovanju DOD v kra-jevnih skupnostih. Problemska konferenca predlaga Skupščini ob-čine, da ob rebalansu proračuna občine zagotovi krajcvnim skupno-štim tudi sredstva za materialne stroške DOD, kot so ogrevanje, najemnina. čiščenje itd. VI. Intormiranje o delu in problema-tiki DOD ni zadovoljivo, tako zno-trajzvezkakortudi medzvezami in občinskimi društvi terOK SZDLin obratno. To kaže, da DOD še niso na vseh ravneh dovolj vpetc v poli-tični sistem. Nezadovoljiv pretok informacij v praksi večkrat pov-zroča nekoordiniranost družbeno-političnih aktivnosti. Probleme de-lovanja DOD moramo v SZDL večkrat kritično in akcijsko obrav-navati. Problemska konlerenca podpira. da predsedstvo OK SZDL obravnava konkretne probleme delovanja posameznih DOD. S takšnim načinom dcla bi morala pričeti tudi predsedstva krajevnih konferenc SZDL. Za boljše informiranje delovnih Ijudi in občanov morajo DOD še bolj izkoristitiobčinskoglasilo. gla-sila krajevih skupnosti in OZD, oziroma aktivnosti. ki presegajo občinski okoliš, pa tudi druga sred-stva javnega obveščanja. VII. DOD morajo konkretizirati svoje pripombe v SLO in DS, predvsem v povezavi s strukturami SLO in DS, kot so na primer terito-rialna obramba, civilna zaščita, na-rodna zaščita itd. Pri načrtovanju in izvajanju obrambnih in varnostnih priprav morajo izhajati iz nalog, ki so za to področje opredeljene v pravilih in jih konkretizirati v opo-mnikih za delovanje v različnih obrambnih in varnostnih razmerah. Občinske zveze morajo aktivno sodelovati pri pripravah in izvedbi vaje NNNP-87 — JAMA, v skladu s sprejetim programom. VIII. Koordinacijski odbor za DO naj do konca letošnjega leta izdela cvidenco z osnovnimi kazalci nji-hovega delovanja. (Število društev. programi delovanja, finansiranje, povczavas KS in OZD oziromaob-činsko zvezo). Vše krajevne konference SZDL morajo. v okviru priprav na volilne konfercnce KK SZDL v obdobju september-november I9,S7, obravnavati vlogo in položaj DOD v svoji krajevni skupnosti. Občinska konfercnca SZDL naj ob pripravi programa dela za lcto 198K nameni posebno skrb(vlogi in položaju DOD. Prav tako naj da predsedstvo OK SZDL pobudo. da sc ta vprašanja uvrste v programe dela občinskc skupščine in skupščin SIS za leto 1988. IX. Problematike delovanja DOD ne moremo obravnavali ločeno od vprašanja d^lmtinja SZDL. prav tako pa n! možno njihovih problc-mov razreševati na račun drugih dcjavnosti. Na vsak način moramo zagotoviti, da bo v občini DOD namenjena enaka pozornost kot drugim družbeno pomembnim de-javnostim tako v dmžbenopolitič-nem kot materialnem pogledu.