LJUBISAV MARKOVIĆ: Tečaj politične ekonoiraje — II. del DENAR (Nadaljevanje) Drugič se lahko zgodi, da bo v prome-tu blaga v vrednosti 15.000 dolarjev. To ie vsota bl&ga in njegovih cen. Na razpo-kgo pa je le 10.000 zlatih dolarjev. Ali se bo povečaila vre-dnost zlatih dok-rjev? Ne bo se. Pojavilo se bo pomanjkarije de-narja, kmaJu pa bo začel dotekati. Od kodi* Iz vsčh blag-ajin in kanalov, kjer je začasno nakopioen kot blagx>. Od tod bo denar pohitel na trž.išče. Neko koli&no zlatih palic bodo prekovali -v novce. Drugačna pa je stvar, če opravlja funkcijo menjalnega s-redstva namesto zlata papirnati denar. Vrednast papirna-tega denarja je relativna: odvisna je od razmerja med količino papirnatega denar-ja in količino zlatega denarja, ki bi ga potrebovali za neko blagovno količino v prometu. Vzemimo. da znaša vsota cen te blagovne količlne, ki je v prometu, 10.000 dolarjev. Ce je vsak dolar samo enkrat t obtoku, je za promet potrebnih 10.000 dolarjev. V obtoku pa je Jakko papimati tenar, Namesto 10.000 zlatnikov lahko iz-:iamo 10.000 papirnatih lisfckov po eti do-iar. Razmerje ine>d zahtevano količino zlafaikov in količino papirnatik listkov je 1:1. Praktičnb predstavlja v fu.nkciji ^enjalnega sredstva vsak papi.rnati dolar • o zlati doJar. V tem primeru bo >?re-•len*. bo veljal toliko kot en zlati dolar! Prihodnje leto pa je v prometu ena-ka iioličina blaga. Država pa je natimila :1000 papiraatili listkoF. Ali bodo imeJi cdaj papirnati dolairji enako vrednost : jkor prej? Ne bodo je imeld. Iz papirna-uh listkov ne inore nihče izdeJati zob, niti skovatd palic; niti ne bodo blagovui proizvajalei tako neumni, da bi kopdčili papiruato blago. Končno jiii je izkašnia maučila, da so ti papirnati listki pri vsaki veeji motiijii le kup papirja in nič več. Kaj nastane v tem pritneru? še naprej je v obtoku 20.000 papimatih dolarjev. Pro-inet pa terja samo 10.000 zlatih dolarjev. !ver pa so vsi papirnati diolarji v obtoku, iiianio tedaj dv%krat več pa.pirnatega de-:iarjtt, kakor bi potrebovali zlatega d€-i-arja. V tem prinieru velja en papknati t lioJai toliko, koliikor pol dolarja ali dva lapiniata dolarja toliko, kolikor en zlati Jolar. *' Kako bo prišdo to do izraza? Do izra^a Iju prišlo tako, da se bodo oent; poYsod Jvakra-t povečale. To pomeni da temelji ikoa obioka papirnateiga denaria na za-.obu obtoka zdate^a denarja. Papirnati Jenar je predstavniik vsote zlata. Kolikor i.io v obtoku neka veHka vsota papirnate-¦:a denarja večja kakor je vsota potreb-jega zlatega denarja — se bo vrednost ¦jpirnatega denarja znižala, cene pa se bodo dvigule. Prišlo bo do inflacije. Kolikor je ta množina papirnatega de-;i»rja večja, toliko manjša je Tredoost . sake papirnate enote. Zato se cene pove-> ujejo in so s tein t zvezi prizadeti vsi ^uIdi sklad.1, dnine se znižuiejo, prav ta-Ui pa tudi vrednost hranilnin vlog. Da bi imel papirnati denar vrednost, ;ii zato potreben niti gram zlata, niti v jrometu, niti v baadnih blagajaah, ker iobi papirBati deuar svojo vrednost iz prometa. Zaaij je bistveao, kak&na rano- žina blaga je naprodaj na trgu in kakšno ie tedaj praktično razine-rje med kolioino blagovine množine in koJi&ne papirnaitega denarja. 9. Druge funkcije denarja Razen teh. bistvenih funkcij ima denaj 5e tri fuukcije, ki se z^godovinsko razvi-jajo. Ena izmed funkcij denarja je, da je sredstvo za kopičenje blaga. O tem smo delno že govorili. Blagovnemu ppoizva-jalcu je prav tak-o nujaa, ker mu shiži kot določeno fairastvo kupne ruoči, kot do-ločena rezerva družbenega dela, s katero razpblaga in katere se poslužd -v primeru, da ne more prodati svoje.ga blaga, mora pa kupiti sredstva za življenje in proAz-vodnjo. Nadalje iina denar v funkeiji sredsiva za ko.pičenje blaga vilogo rezer-voarja, kamor se sfelca začasno odvefni denar in od koder doteka v obtok denar tedaj, ko terja obtok večjo koiličioo de-narja. Razen te;ga se denar pojavlja tudi v funkciji plačilnega sjedsiva. Razvoj bla-g-ovne proizvodnje in Henarnih razinerij priipelje do tega, da morajo netateri pro-izvajalci prej kupiti, predon so izdelali svoje izdelke. Morajo uakupiti, preden je ojinovo blago pripravJjeao za prodajo. Kniet kupi iia primei umetna gu-ojila je-seni, oje.gov pridelek pa pride kot pride-lek na trg prihodnje leto. Kasneje proda svoje blag-o in nakna-du-o plača z denar-jem svoj prejšnji nakap. Opravka imamo z obrnjenini vrstniia redom blagovne pie-tamorfoze. Najprej pride do nakupa, naj-. prej se izvede druga metainorfoza blaga. Gnojila sino kupili, čeprav žito še ni na-piavilo prve metamorfoze. Ko potem pro-damo ži'to, ga spremenimo v denar, ne moremo kupovc-ti naprej, temveč moramo s tem denarjem končati prejšnji nakup, moramo ga plačati. V tem sraislu služi de-aar kot plačilno sr-edstvo. Pravilni v-rstni red metamortnoze je: žito — deoar — umetna gnojHa. Tu pa je vrstni red obr-njen: kredit — umetna gaojila; nato sledi žito — denar in z denarjem plačamo svoj dolg. Konono knamo fuiikcijo denarja kot svetovnega denarja. Kot svetovni denar služa za kupno sredstvo v mednarodnein blagovnem prometu, uato kot plačilno sredstvo v niediiiarodniib. eikonomskih od-nosih ia kot oblika preno&a bogastva iz ene države v drugo. V določemh politič-nih krizah si kapitalisti prizadevajo, da spremeriijo kapital v zlato in zlate palice, te naložijo na ladjo to z njitni bežijo v drago državo, kjer s# počutijo bolj varae s srojim kapLtaJom. - Kot svetovni denar ta nima nobeae po-sebne uniforme. Tja se ne poda drugače kakor... po teži. Na svetovuem trgu ob-rafiunavajo p-o teži. Vseeno je, ali gre za koTa/ne norce a.li za. zlaie pa-lice. 10. O količini za obtok -potrebnega denarja Blagovni promet" izahteva neko kolflčino denarja, s katero je mogoče blago spra- viti v promeit, ga prodajaifci im knpovati. Kolikšna je ta ktfličiiia v n-ekem času? Do-loča jo več čiaiteljev. Ce izhajamo iz fuinikcije denairja kot menjalmega sred-stva, tedaj so ti činiielji: i^ — nmoižiaa blaga, ki je v prometu; — njegova Tredaost crzinoma cene; — in .. .-Iiitrost obtoka, povpreona brzi-na denarnega obtoka. Dejaaisko iabjko izrazimo prva dva či-nitelja sknpuo kot vsoto blagovnik ceil, ki jo je tretba realizdrati. To velja na eni strani. Na drug1! strani je denar kot me-njal-Do sredstvo. Ker lanko služi isti no-vec t prometu vec blaga, j^ potrebuo pra.ktično za ves blagovni proniet manj • denarja, kakor znaša seštevek blagovnih cen v prometu. In to toliko manj, kolikor pogosteje se posamezni novci pojavljajo v vloji meajalnega sreijstva za razao bla-go. Proizvajalec proda na primer jajce za 10 di'n; takoj kupi v trafiki vžigalice — za istili 10 dinarjev;, trafikant kupi slado--led — ižda isfcih 10 dinarjev; slad-oledar kupi dopisnioo in tako naprej. Vsota cen tega blaga je 40 dinarjev... vse pa je biJo realizirauio z 10 dinar|kijn denarjem, to je s štitfikrat manj^šo količino. To se dogaja v vsem blagovnem pro-metu. V skladu z nagilico prodaj in naku-pov blaiga unorabljamo nekatere novc-e manj, druge IJolj. Nekateri so zelo pogo-sto v obtoku. Zato se stvarno realizira ne-ka povprečna brzina > vseh kosov denarja. Ta brzina pa je čiinitelj, ki zmanjšuje ko-li^ino potrebnega denarja v obtoku. Ta količina je toliko manjša, kolikor večja e povpreena brzina obtoka — pri ena-Lem sešteviku blagovnib. cen, ki jih je treba realizirati. Splošna forinula za koldčino deaarja v obtoku je torej: Množina blaga Jcrat cene povprečna brzina obtoka Ali: seStevek blagovnih cen delLmo s povprečno braimo denamega obtoka. To formulo pa moraaio naprej razviti zaradi fmnkcije kredita oziroma denarja ' kot plačilnega sredst^a. Očftoo je namreč, da v nakeni ča*u za. del blagovne ninoži-ue, ki ga dajo na kredit, ni potrebna na-vzočnost denarja. (To blago dejansko da-jo za kreditni denar, meuico, to je pisme-no zadolžnico dolžnika, da bo pkiail z denarjem, ko bo za to nastopil rok.) Po drugi strani ]e denar ipotreben za plačilo dolgov, ki v tem času dospejo. Toda ne vsi, Del teh dolgov vzajemno poravmajo. Ker širi blagovma proizvodnja krog eko-uomskili vezi in razinerij, krog vzajem-nih dolgov in terjatev, se del teh ob do-ločenem času poravna popolnoma račun-sko. 21a to imamo tudi posebne obračun-ske zavode. Zato se glasi razvi/ta formula o kolieini denarja, ki je potreben z.a obtok: vsota 'blagovnih ceu, inanj prodaje na kredit, plus dospela plačila dolgov, manj del dol-gov, ki se poravnajo vzajemno.., in vse to deljeno s povprečno brzino denarnega obtoka. (Nadaljevanje na 20. strani)