št. 5/15. april 2008 bjJ Jatoi iër J Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Zakorakali smo v pomlad - dan je postal daljši, ptičje petje je čedalje glasnejše, prebujajo se še zadnje pomladanske cvetlice, drevesa brstijo ... nastaja nova energija, poseben pečat daje vedno močnejša zelena. Letni čas, ki ima vedno znova poseben čar ... mogoče ga tokrat doživljam na drugačen način, bolj čutno, pristno; vzamem si čas, da prisluhnem naravi, medtem ko premišljujem, kako se mi bo letos spremenilo življenje. Kot jutranji svit - nekaj nežnega, vendar mogočnega -novo življenje, ki raste v meni. Postajam vse bolj radovedna, skoraj malce nestrpna, hrepenim po juniju ... a do takrat je še kar nekaj časa. Zato bi rada izkoristila to priložnost, da se vam iskreno zahvalim - vam, cenjenim bralkam in bralcem, in seveda vsem vam, ki pomagate sooblikovati naše glasilo. Mineva namreč eno leto, odkar smo pričeli pripravljati Laški bilten - z naslednjim izidom bomo praznovali prvi rojstni dan. Misleč, da bo interes občanov po sodelovanju z vsebinskimi prispevki samo začeten, z veseljem ugotavljamo ravno nasprotno. To številko smo razširili še za dodatne štiri strani, saj cenimo vaš trud in želimo, da se objavijo vsi prispevki, s katerimi obeležujete vaše aktivnosti in posebne dogodke. Vabljeni torej še naprej, da nam pišete in pošiljate fotografije in tako pustite svoj pečat naši občini. Med tem pa ne pozabite: ne šteje število vdihov, ki jih izdihnemo, ampak število vdihov, ki nam dih vzamejo. Želim vam čarobno pomlad in veliko pozitivne energije. Tanja Grabrijan, odgovorna urednica Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 711, 03 7338 712 faks 03 7338 740, internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Jana in David, skupina Metulji Naslednja številka izide 15. junija 2008. Prispevke in oglase j'e treba oddati do 1. junija 2008 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA "ZUPANOVA URA" Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 5. maja 2008. VRAČANJE VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Občina Laško je v začetku februarja letos od Državnega pravobranilstva v Ljubljani prejela prve predloge pisnih poravnav, in sicer za naslednje krajevne skupnosti: Laško, Rečica, Sedraž, Marija Gradec in Rimske Toplice. Te smo po temeljiti proučitvi in sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti v začetku marca podpisali in jih posredovali na Državno pravobranilstvo v Ljubljani. Dokumenti so že bili posredovani Slovenski odškodninski družbi, d. d., ki ima 60 dni časa za poravnavo dogovorjenih obveznosti. Za KS Zidani Most smo prosili za podaljšanje roka za pridobitev ustreznih dokumentov, ki dokazujejo pravni posel krajevne skupnosti s pravnimi predniki Telekoma Slovenije. Dokumenti so bili v tem času pridobljeni, posredovani bodo na Državno pravobranilstvo in v kratkem času lahko pričakujemo predlog pisne poravnave tudi za to krajevno skupnost. Za krajevne skupnosti Šentrupert, Vrh nad Laškim in Jurklošter od Državnega pravobranilstva še nismo prejeli predlogov pisnih poravnav, saj so zahtevki za omenjene krajevne skupnosti še v postopku reševanja na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani. Občina Laško v sodelovanju s predstavniki krajevnih skupnosti že pripravlja sezname upravičencev, ki so upravičeni do vračila. Ti seznami bodo v roku enega meseca objavljeni na občinski spletni strani, na oglasni deski Občine Laško in na oglasnih deskah krajevnih skupnosti. Najkasneje do sredine maja od Slovenske odškodninske družbe, d. d., pričakujemo nakazila za posamezne krajevne skupnosti, nato pa bo Občina Laško do prve polovice junija v skladu z zakonom za upravičence omenjenih krajevnih skupnosti pripravila predloge pisnih poravnav, ki jim bodo po podpisu sledila tudi nakazila. Martina Časl VABILO Občina Laško in Združenje borcev za vrednote NOB Laško vabita na osrednjo občinsko svečanost ob dnevu boja proti okupatorju, ki bo 26. aprila ob 11. uri v Sindikalnem domu v Hudi Jami. 2 RAZVOJNI CILJI OBČINE LAŠKO Splošni razvojni cilji Občine Laško so: - trajnostni razvoj, - višja kakovost življenja v občini, - skladno urbano razvito mesto in podeželje, - kakovostnejše javne storitve, - večja informiranost, osveščenost in odgovornost prebivalcev na področju varovanja okolja, prometa, racionalne rabe naravnih virov, - varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Za dosego ciljev poteka v Občini Laško kar nekaj pomembnih investicij. To je investicija Infrastrukturno urejanje za potrebe turizma - (II. faza), ki zajema izgradnjo brvi čez reko Savinjo. Projekt delno financira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni program. Druga pomembna investicija, za katero so bila pridobljena sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, je gradnja vodovoda Vrh-Tevče, Reka, Trojno. V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja je investicija v večnamensko dvorano - Gasilski dom Rimske Toplice. Tudi za ta projekta bo občina skušala pridobiti sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Zelo pomemben cilj je izgradnja PSO Zdravstvena postaja Rimske Toplice. V objektu bodo prostori zdravstvene postaje, lekarne, zobne tehnike, krajevne skupnosti in osem stanovanj. V okviru ohranjanja in obnove kulturne dediščine se izvaja projekt obnove Kartuzije Jurklošter. Pridobljene so programske smernice, v pripravi pa je celovit idejni projekt prenove. V načrtih razvojnih programov je mesto pridobil tudi projekt kolesarske poti Tremerje-Rifengozd, ki spada v sklop turistične infrastrukture. Pripravljata se projekt kulturno turistična pot Veronika Deseniška in projekt rekreacijskega območja Šmohor. Občina namerava pridobiti finančna sredstva tudi iz programov čezmejnega sodelovanja in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V okviru projekta ureditve tematskih in kolesarskih poti so že izdelane označevalne table. Pomemben projekt je gradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v okviru javno zasebnega partnerstva. Kljub težavam pri pridobitvi zasebnega partnerja občinska uprava upa, da bo uspela s pridobitvijo projekta gradnje širokopasovnega omrežja, na podlagi katerega bi lahko uspešno kandidirala na javnem razpisu za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Projekt delno (v razmerju 85 : 15) financirata Evropska unija, ESRR in Ministrstvo za gospodarstvo. Za leto 2008 so v načrtu tudi investicija v izgradnjo Vrtca Debro, pločnik in javna razsvetljava v Jurkloštru, povezovalna cesta Šmihel-Kuretno in cesta Zgornja Rečica-Zavrate-Brezno. Investicije se bodo delno financirale iz sredstev državnega proračuna. mag. Andrej Flis Brv za pešce čez Savinjo Pogodba za izvedbo brvi je bila z izvajalcem del Vegradom, d. d., iz Velenja svečano podpisana 7. novembra lani. Pogodbena vrednost del znaša dobrih 868.000,00 evrov in ne vključuje vrednosti korit, sedežev, elektro svetil in obložnega zaključnega kamna za nastopno oz. prekladno konstrukcijo. Dela tečejo po načrtu in tako je bila 27. marca zabetonirana prekladna konstrukcija, v kateri je dobrih 56 ton rebraste armature in 188 kubičnih metrov betona. Povprečna širina brvi bo 4,4 metra, tam, kjer bosta počivališči oz. razgledišči, pa dobrih 7,5 metra. Namenjeni bosta temu, da si bodo sprehajalci spočili, posedeli in se razgledali nad Savinjo. Vsako počivališče bo imelo svoj pilon, steber, visok 8,7 metra, na katerega bo z zategami pritrjena steklena streha, ki bo pokrivala celotno počivališče. Na počivališčih bo prostor tudi za skulpture. Po zaključku gradnje bo brv ves čas odprta in normalno prehodna brez zapor in preprek. Namenjena bo vsem, tako domačinom kakor tudi turistom. Obiskovalci novega kompleksa bodo lahko po čim krajši poti prišli do mirnih travnatih in gozdnih površin. Med novim objektom Zdravilišča Laško in reko Savinjo na desnem bregu bo s severa prehodna pot, ki se bo v točki prečkanja mostu spustila preko stopnic do ravni nove regulacije ob reki Savinji in se nadaljevala po levi brežini reke Rečice do stopnic, kjer se bo mogoče povzpeti pred bazenski kompleks in pot nadaljevati proti Laškem. Luka Picej Širjenje kanalizacijskega sistema v Laškem Župan Občine Laško Franc Zdolšek je z direktorjem podjetja AGM Nemec Primožem Nemcem podpisal pogodbo za izgradnjo kanalizacije v mestnem jedru Laškega v dolžini dobre tri kilometre. Investicija, vredna skoraj 740 tisoč evrov, je del projekta Celostnega urejanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter varovanja vodnih virov na povodju Savinje, ki ga delno financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Namen celotnega projekta, h kateremu je pristopilo 23 občin, je, da se v skladu z državnim operativnim planom in obvezujočimi roki na povodju Savinje zgradi ustrezne čistilne naprave in kanalizacijska omrežja. Tako se bo v Laškem na podlagi kriterija gostote prebivalstva gradila kanalizacija v dolžini dobre 3 kilometre v delu Kidričeve in Valentiničeve ulice, delu Podšmihela, Sp. Rečice in Debra. Na javnem razpisu za izvedbo del je najugodnejšo ponudbo podalo podjetje AGM Nemec, d. o. o., iz Sedraža, ki ima sedež v občini Laško. Vrednost pogodbenih del, ki naj bi bila končana v prihodnjem letu, znaša 739.584 evrov. 62 odstotkov sredstev bo zagotovljenih iz nepovratnih Kohezijskih sredstev, 10 odstotkov bo zagotovila občina sama, preostalo pa Republika Slovenija. V laški občini največjo onesnaženost voda povzročajo komunalne in odpadne vode iz mesta Laško in primestnih naselij Rimske Toplice, Brezno in Belovo. Do leta 2005 je bila med največjimi onesnaževalci tudi Pivovarna Laško, ki ima zdaj svojo čistilno napravo, ki deluje v okviru skupne komunalne čistilne naprave. Ko se je pivovarna priključila na čistilno napravo, se je obremenitev voda zmanjšala za 65 odstotkov. Po državnem operativnem programu je treba za območja, kot sta Laško in Rimske Toplice, do leta 2015 zgraditi kanalizacijska omrežja. V mešanem sistemu se danes na čistilno napravo vodijo komunalne odpadne vode mesta Laško, Zdravilišča Laško, d. d., in stanovanjskih sosesk Otok, Poženelova ulica in Badovinčeva ulica. Sicer pa so bili v preteklih letih zgrajeni manjši posamezni odseki fekalnega kanalizacijskega sistema. Od končnih 34 kilometrov je po naši oceni do sedaj zgrajenih 13 odstotkov nove kanalizacije v Laškem in 64 odstotkov v Rimskih Toplicah. Luka Picej 3 ■■■■■■■■■ LOKALNA INFRASTRUKTURA, VODOVOD IN KANALIZACIJA Občina Laško ima zelo zahteven gričevnat oziroma hribovit relief, v dolinskem in ravninskem delu so pogoste poplave, večji del pa je plazovit. Umestitev pozidave -objektov - v prostor je zahtevna in marsikdaj za občane nerazumljiva. Lokalna skupnost ima po analizah in na podlagi državnih izhodišč velike infrastrukturne potrebe in obveze, ki so datumsko predpisane in omejene. Poleg omenjenih dejstev pa je povsem normalno, da si danes vsak občan želi v svojem domu imeti kakovostno pitno vodo, elektriko, primerno oskrbo glede odpadnih komunalnih vod in cestni priključek. Lokalna skupnost ima zakonske osnove, da poselitev usmerja v naselja, kjer sta graditev objektov in navezava na infrastrukturo sorazmerno poceni. Občina Laško bo temu sledila in zagovarjala mehanizme, ki usmerjajo takšno pozidavo. S tem se bomo v prihodnje izognili proženju novih plazov, zmanjšali pa bomo tudi stroške gradnje infrastrukture. Dejansko stanje pa je povsem drugačno, saj je poselitev močno razpršena in glede infrastrukture težko obvladljiva. Vodovod Občina Laško ima glede vodooskrbe do leta 2013 začrtano pogumno vizijo in predvidene velike finančne vložke, da doseže višji odstotek priključenih gospodinjstev na javni vodovod. Cilj strategije je, da se v šestih letih priključitev na javno vodovodno omrežje iz sedanjih 56 % do 58 % poveča na 80 %, kar bo stalo 7.025.000,00 evrov. Strategijo vodooskrbe je občinski svet sprejel lani. Ugotavljamo pa, da je za dosego tega cilja cena vode prenizka. Vsako leto bo zato treba ceno pitne vode poviševati, da bomo dosegli povprečno raven v Sloveniji. Cena vode v občini Laško je 0,2530 €/m3 brez DDV-ja, kar je v primerjavi s sosednjimi občinami zelo nizko. Primerjava cen brez DDV-ja: občina Šentjur - 0,66640€/m3; občina Žalec - 0,42030€/m3; občina Hrastnik - 0,4455€/m3; občina Celje -0,41291€/m3. Iz naslova vodarine se letno zbere 141.000,00 evrov sredstev. Del sredstev se nameni za poplačilo kreditnih obveznosti iz preteklosti, ko so se gradili vodovodi Trnov hrib, Trije studenci, III. etapa, Rimske Toplice, I. etapa, in Ojstro. Preostali del sredstev pa se nameni za izgradnjo novih vodovodov. Tudi v prihodnosti bomo pripravljali projekte vodovodov po načrtu in z njimi kandidirali na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev EU. Poleg omenjenih virov bosta del sredstev prispevala tudi občinski proračun in koncesionar. V strokovnih službah pripravljamo podražitev vodarine za 0,0632€/m3 za gospodinjstva in 0.1282./m3 za industrijo. Po sprejeti strategiji potekajo dejavnosti za: 1. Vodovod Vrh-Tevče-Reka-Trojno (odcep Lahomno, odcep Leskovca, odcep Kladje) - izbira izvajalca; 2. Vodovod Rimske Toplice, II. etapa (Zabrež, Povčeno, Globoko, Zg. Strensko) -pridobivanje služnostnih pogodb in projektiranje; 3. Vodovod Rimske Toplice, III. etapa (odcepi za Zg. in Sp. Radoblje) -projektiranje; 4. Vodovod Trobni Dol-Strelski dom-Mala Breza - projektiranje v zaključni fazi, pridobljene so služnostne pogodbe; 5. Priprava idejnih zasnov za vodovode v letu 2008 (Zg. Rečica, Paneče, Zidani Most, Debro) - izgradnja 2008-2013 6. Priprava idejnih zasnov za vodovode Tovsto, Rifengozd v letih 2009-2010, izgradnja 2012 in 2013. Čiščenja odpadnih komunalnih vod Občina mora do leta 2017 zagotoviti kanalizacijska omrežja v štirih aglomeracijah, (Laško - sever, Laško, Rimske Toplice, Brezno - Belovo), kakor izhaja iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod občine Laško. Operativni program je bil obravnavan in sprejet na občinskem svetu marca leta 2005. Ocenjena vrednost izvedbe kanalizacije v vseh štirih aglomeracijah je znašala 8.059.103,00 evrov. Iz zgoraj navedenih dokumentov izhaja, da so roki in strateški dokumenti države definirani in obvezujoči. S plačili občanov se iz naslova državne okoljske dajatve za obremenjevanje vode letno zbere 268.245,81 evra. Vsa sredstva se usmerijo v izgradnjo kanalizacije po programu. Poleg tega so se konec leta 2007 pridobila nepovratna kohezijska sredstva v višini 458.180,00 evrov. Tudi na tej dejavnosti se pripravljajo projekti, Občinska uprava sklepajo služnostne pogodbe, odkupujejo zemljišča in pridobivajo gradbena dovoljenja, kar je osnova za kandidiranje na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev državnih institucij in institucij EU. Javni interes Največje težave pri vodovodih in kanalizaciji, od snovanja projektov do same realizacije, se pojavljajo pri pridobivanju služnostnih pogodb in odkupih zemljišč. Zahteve lastnikov zemljišč nemalokrat niso razsodne, medtem ko občina gradi lokalno infrastrukturo, da bi dvignila kakovost življenja občanov in poskrbela za javni interes. Prednost pri izgradnji infrastrukture bodo imela tista območja, kjer bodo ljudje s svojimi dejanji in početjem naklonjeni dejavnostim lokalne skupnosti. Posluževali se bomo vseh zakonsko določenih možnosti, da projekte realiziramo. V sprejemanju V skladu z veljavno zakonodajo, natančneje Zakonom o varstvu okolja, lahko občina predpiše okoljsko dajatev, takso na onesnaževanje vode. Sredstva iz tega naslova so prihodek občinskega proračuna. Zaradi navedenih dejstev je v proceduralnem postopku sprejetje Odloka o taksi na onesnaževanje vode, ki bi jo plačevali občani, ki so priključeni na javni vodovod, in tudi drugi. Zbrana sredstva bi se delno namenila za gradnjo novih vodovodov, delno pa za gradnjo kanalizacije. S tem, ko bi se posamezno gospodinjstvo priključilo na omrežje in bi se odpadne vode vodile na čistilno napravo, bi se okoljska dajatev znižala za odstotek, kolikor je učinek čiščenja čistilne naprave. Sredstva tistih, ki ne bodo priključeni na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo in živijo v razpršeni poselitvi, pa bi se namenila za gradnjo javnih vodovodov. Kot lahko povzamemo, so potrebe po finančnih sredstvih za zagotovitev javnega vodovodnega omrežja in kanalizacijskega sistema izjemno visoke, še posebej, če želimo spoštovati vse zakonsko predpisane roke. Za zagotovitev sredstev bo treba pridobiti nepovratna sredstva EU, temu primerno uskladiti cenovno politiko vodarine in kanalščine in izkoristiti vse zakonske možnosti, ki so nam na voljo. Luka Picej SANACIJA PLAZU V TRUBARJEVI ULICI Stanovalci bloka so leta 1995 prosili občinsko upravo za pojasnilo, zakaj se oporni zid, ki ga že 15 let postopoma ruši plaz, ne sanira. Zaščitna opora iz lesenih tramov, ki je bila postavljena leta 1991, je dotrajala in treba je bilo poiskati novo rešitev, ki bi omejila plaz oz. zmanjšala nevarnost, da se zid poruši. Občina Laško je reliefno zelo razgibana, zato je veliko pojavov, ko na strmem pobočju ali pečini, kjer je zemlja zelo namočena, nastane zemeljski plaz, hkrati pa ni dreves, ki bi plaz zaustavila. Zaradi številnih tovrstnih pojavov takratna občinska uprava ni uspela zagotoviti finančnih sredstev za rešitev omenjenega problema. Ker se je stanje zidu z leti še poslabšalo, je občinska uprava naročila izdelavo geološkega poročila. Poleg finančnega problema so se začele pojavljati tudi težave z izvedbo sanacije, saj je območje tako rekoč nedostopno za gradbeno mehanizacijo. Z neurjem leta 2005 so se razmere še dodatno poslabšale, zato je gradbena inšpekcija leta 2006 stanovalcem omenjenega stanovanjskega objekta izdala inšpekcijsko odločbo in jih pozvala k takojšnji sanaciji opornega zidu. Zaradi povečanja količin padavin leta 2007 in nevarnosti delovanja plazu je bilo nujno potrebno poiskati rešitev in oporni zid sanirati. Tako se je vključila Občina Laško, naročila projekte za sanacijo, pristopila k izvedbi in kljub številnim težavam z dostopnostjo do gradbišča v začetku letošnjega leta uspešno končala sanacijo opornega zidu. Boštjan Polajžar Občinska uprava in Občinski svet JAVNI POZIV za sofinanciranje prireditev in projektov v občini Laško za leto 2008 Predmet javnega poziva je sofinanciranje prireditev in projektov s področja kulture, turizma, športa, otrok in mladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško, iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov ter pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb ter prepoznavnosti občine Laško. Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov v tekočem letu imajo: • društva, ki imajo sedež na območju občine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, • krajevne skupnosti na območju občine Laško, • javni zavodi s sedežem v občini Laško. Pogoji: Prireditve in projekti morajo: • biti izvedeni na območju občine Laško ali pa morajo biti ustvarjalci občani občine Laško, če gre za projekt ali prireditev, ki promovira občino Laško, • biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obiskovalcev, • imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge vire financiranja, • ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine Laško, • imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj, • dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo občine Laško. Merila in kriteriji: • Kakovost, realnost in dostopnost prijavljene prireditve ali projekta (kakovost, realnost izvedbe, namembnost, inovativnost, tradicionalnost) • Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije (pregledna konstrukcija prihodkov in odhodkov - v finančno konstrukcijo so vključeni vsi prihodki, stroški, razviden je namen odhodkov, ki so v skladu z načrtovanimi dejavnostmi; ima zagotovljene druge, realne vire sofinanciranja prireditve ali projekta) • Dosedanje delo in reference prijavitelja (kakovost doslej realiziranih prireditev ali projektov) Višina sredstev v proračunu Občine Laško za leto 2008: 25.600,00 EUR Več o samem načinu prijave si poglejte na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si) - pod rubriko Javna naročila in razpisi pod datumom: 14. 3. 2008. Poziv se konča s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev. Kontaktna oseba: Jasna Kermelj (03 733 87 20) 10. seja Občinskega sveta Laško Občinski svet Občine Laško se je sestal 9. aprila v Zdravilišču Laško. Svetniki so sprejeli zaključni račun občinskega proračuna za leto 2007 in ugodili prošnji podjetja Marof investicije, d. o. o., za podaljšanje roka za pričetek izgradnje Medgeneracijskega doma Sončni svet. Omenjeno podjetje bo na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v prihodnjem letu ponovno vložilo vlogo za pridobitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše. Člani občinskega sveta so se seznanili s primerjavo cen socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu z drugimi občinami v celjski regiji ter obravnavali poslovna poročila javnih zavodov za preteklo leto (Centra za socialno delo Laško, Vrtca Laško, Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice ter Glasbene šole Radeče) ter poročilo o realizaciji programov javnih del in evropskih socialnih skladov v letu 2007 in programe javnih del za leto 2008. Na področju družbenih dejavnosti so obravnavali tudi spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Laško ter Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Radeče. Na področju gospodarstva in prostorskega urejanja je občinski svet sprejel štiri nove odloke: • Odlok o občinskih taksah v Občini Laško, ki določa plačilo občinskih taks za uporabo javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev, oglaševanje na javnih mestih, parkiranje na javnih površinah in uporabo javnega prostora za kampiranje, • Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Laško, ki na novo ureja obvezne in izbirne gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine zaradi zadovoljevanja lokalnih javnih potreb, • Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, • Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Sprejet je bil Pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v občini Laško, ki predvideva pet ukrepov pomoči, in sicer subvencioniranje obrestne mere za posojila, pridobljena pri bankah v RS, promocijo izdelkov in storitev podjetja, pospeševanje odpiranja novih delovnih mest, izobraževanje in usposabljanje ter sofinanciranje inovacijske dejavnosti. V prvi obravnavi sta bila obravnavana Odlok o taksi na onesnaževanje vode, ki določa plačilo takse za uporabljeno vodo, z namenom izvedbe ukrepov, ki bodo zmanjšali onesnaževanje vode, za sanacijo in izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in Odlok o območjih predkupne pravice Občine Laško. Občinski svet je podal soglasje k povišanju cene vode -vodarina za gospodinjstva zdaj znaša 0,0632 EUR/m3, za industrijo pa 0,1282 EUR/m3. Obravnavana sta bila tudi letno poročilo za leto 2007 in gospodarski načrt za leto 2008 JP Komunale Laško ter informacija o izvajanju koncesijske pogodbe za izgradnjo kanalizacijskega omrežja z napravami za čiščenje in za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Laško. Posnetke sej si lahko ogledate na TV Krpan in Kanalu 5 ter na občinski spletni strani www.lasko.si, kjer je dostopno tudi sejno gradivo. Tanja Grabrijan 5 Aktualno Ženske na vodilnih delovnih mestih v občini Laško Minuli mesec sta bila ženskam posvečena dva dneva, 8. marec, dan žena, in 25. marec, materinski dan. Združeni narodi so začeli praznovati 8. marec kot mednarodni dan žensk leta 1975, v mednarodnem letu žensk, dve leti pozneje, decembra 1977 pa je Generalna skupščina OZN s posebno resolucijo ta dan določila za mednarodni dan žensk. Materinski dan pa se navezuje na čaščenje matere in ima po mnenju mnogih poganske korenine. Sodobno praznovanje tega praznika, tako kot valentinovo, izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910. V Evropi so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni. Po podatkih Statističnega urada RS je v celotni Uniji zaposlenih 57,2 % žensk, v Sloveniji pa je zaposlenost žensk še nekoliko višja, 61,8-odstotna. Ženske zaslužijo na uro približno 15 odstotkov manj kot moški, pri doseganju visokih položajev pa imajo več težav. Število žensk na direktorskih mestih se povečuje zelo počasi (trenutnojih je le 33 %). In kako je v občini Laško? Ženske zasedajo vodilne položaje predvsem v javni upravi, izobraževanju, kulturi in turizmu. So na čelu Občinske uprave (Sandra Barachini), Upravne enote Laško (mag. Andreja Stopar), Centra za socialno delo (Maksimiljana Pihler), Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Andreja Križnik), vodijo izpostavo DURS-a (Zalika Potočnik) in geodetsko pisarno (Majda Lončar) in so ravnateljice Knjižnice Laško (Metka Kovačič), OŠ Primoža Trubarja Laško (Slavica Šmerc), OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice (Manica Skok) in Vrtca Laško (Greta Labohar Škoberne), manj pa jih je na pomembnejših delovnih mestih v gospodarstvu. "Skoraj praviloma so ženske na vodilnih mestih na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in sociale na občinskih ravneh, kamor jih običajno pripelje kakovostno delo in zaupanje kolektivov in ustanoviteljev," meni Metka Kovačič, Metka Kovačič, univerzitetna diplomirana bibliotekarka, je bila na mesto direktorice Knjižnice Laško imenovana leta 1996. Pred tem je bila zaposlena kot vodja knjižnice, ki je delovala kot enota v okviru Občine Laško, še prej pa pri različnih službah družbenih dejavnosti. ravnateljica Knjižnice Laško. "Vsekakor je nesporno dejstvo, da, splošno gledano, v slovenskih družinah še vedno prevladujejo patriarhalni odnosi in večina žensk v trenutku, ko se je treba odločiti med družino in službo, izbere družino, saj zahteva enakovredno obravnavanje obeh področij zelo veliko energije. In ko otroci odrastejo in bi tudi mati lahko dala prednost službi pred družino, je prepozno, saj delodajalci želijo na vodilnih mestih mlajše kadre, polne novih idej in energije. Iz navedenih razlogov je na vodilnih mestih v gospodarstvu več moških, saj delodajalci najprej pričakujejo, da bo moški manj odsoten (če sin ali hčerka Mag. Andreja Stopar, doktorica veterinarske medicine, je načelnica Upravne enote Laško od 31. decembra lani. Pred tem je bila 12 let in devet mesecev načelnica UE Šentjur pri Celju, še prej je bila veterinarska inšpektorica v Šentjurju, tri leta pa je opravljala raziskovalno delo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. zbolita, ga bo vendar mati peljala k zdravniku in negovala) in tako bolj zanesljiv," je prepričana načelnica Upravne enote Laško Andreja Stopar. Roswita Golcer Hrastnik, direktorica Parona, d. o. o., pa meni, da so ženske dostikrat premalo samozavestne in premalo zaupajo vase. "Ob odločilnem trenutku se ne upajo odločiti ali pa zahtevati ustreznega delovnega mesta. Moški so v tem primeru bistveno odločnejši ter pripravljeni tvegati. Je pa res tudi, da je ženskam težje, saj vodilno delovno mesto zahteva veliko razumevanja in podpore v družini. To pa je za ženske, za razliko od moških, manj samoumevno dejstvo." Moški imajo še vedno prednost Naše sogovornice se po večini strinjajo, da imajo moški, vsaj na nekaterih visokih položajih, še vedno prednost. Po mnenju Metke Kovačič je tako predvsem pri tistih položajih, ki so kot pomembni videni v očeh široke javnosti. Tudi Sandra Barachini, Sandra Barachini, univerzitetna diplomirana ekonomistka, je na mestu direktorice Občinske uprave Občine Laško skoraj dve leti. Na Občini Laško je sicer zaposlena že trinajst let. Preden je kandidirala za sedanje delovno mesto, je opravljala naloge vodje referata za gospodarstvo. direktorica Občinske uprave, opaža, da je tako predvsem v politiki in gospodarstvu, čeprav se stvari izboljšujejo. "Razlog je verjetno v tem, da lahko moški posvetijo več časa službi in političnim aktivnostim kot ženske, saj morajo slednje poleg službe skrbeti še za dom, družino in otroke. Razlog pa nikakor ni v nestrokovnosti ali nedelavnosti." Dodaja še, da so moški bolj samozavestni, dobri govorniki, pri opravljanju svojega dela pa tudi več tvegajo, kar lahko pozitivno vpliva na delo v gospodarstvu. Podobno meni Manica Skok, profesorica razrednega pouka, funkcijo ravnateljice Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice opravlja pet let in ravnokar začenja svoj drugi mandat. Skoraj dve desetletji je poučevala, zadnjih sedem let, preden je postala ravnateljica, pa je bila zaposlena na Zavodu RS za šolstvo kot pedagoška svetovalka. Leta 2002 je po podiplomskem specialističnem študiju na Univerzi v Ljubljani pridobila strokovni naziv specialistka za supervizijo, leta 2003 pa naziv svetnica kot najvišji naziv pedagoške stroke. tudi ravnateljica OŠ Antona Aškerca Manica Skok: "Moške, med drugim, odlikujeta večja samozavest in večje tveganje, kar pa na vodilnih delovnih mestih nista nepomembni karakteristiki." Roswita Golcer Hrastnik, ki tudi sama Roswita Golcer Hrastnik, univerzitetna diplomirana biologinja, je bila od leta 1994 pomočnica direktorja Parona, d. o. o., pred letom dni pa se je njeno imenovanje spremenilo v naziv direktorica. Je tudi solastnica podjetja. prihaja iz gospodarstva, ugotavlja, da ženske redko dobijo priložnost za vodilno delovno mesto. "Vendar pa je v Sloveniji kar nekaj uspešnih direktoric različnih gospodarskih družb, ki so dokazale, da lahko ženske prav tako, ali pa morda celo bolje opravljajo najbolj odgovorna dela." Andreja Križnik, direktorica STIK-a, pa meni, da imajo moški "mogoče pri nekaterih imenovanjih na vodilni položaj prednost, vendar se je na vsakem vodilnem položaju treba dokazati, tako ženski kakor moškemu." Vestnost, natančnost, vztrajnost Prednosti, ki jih ženska na vodilnem mestu kljub temu ima, sta večja povezovalna funkcija in čut za medsebojno delovanje, meni Križnikova. ^ Podobno razmišlja Sandra Barachini: "Ženske so pri svojem delu vestne, natančne, vztrajne in odgovorne. Vse te lastnosti so pomembne predvsem v upravi, kjer je veliko birokracije. Prav tako imajo organizacijske sposobnosti, kar spretno uporabijo pri usklajevanju aktivnosti, pa tudi pri reševanju problemov s strankami, občani in drugimi uporabniki." "Za ženske velja, da smo bolj čustvene, skrbne (materinske), imamo večje socialne spretnosti, zmožnost dela oziroma sodelovanja pri več nalogah hkrati, boljši spomin za posamezne stvari," je prepričana Manica Skok. "Najbolje torej je, da ženska na vodilnem položaju razvije svoj osebni slog vodenja, ki vsebuje elemente obeh spolov in ni ne ženski ne moški," še dodaja. Roswita Golcer Hrastnik pravi, da kot ženska na stvari gleda drugače kot moški. "Pri odločitvah dostikrat upoštevam tudi intuicijo. Veliko mi pomenijo dobri odnosi s sodelavci in dobro delovno vzdušje. Mislim, da se tudi s psihologijo in motivacijo v podjetju ukvarjam precej več kot moji moški kolegi. Moj moto je, da se morajo ljudje dobro počutiti v svojem delovnem okolju, da morajo imeti občutek varnosti in videti možnosti za svoje napredovanje in dodatno izobraževanje, če jih to zanima." "Mislim, da smo ženske pretežno bolj prizadevne kot moški," pravi Metka Kovačič. "Če hočemo uspeti, moramo biti strokovno zelo podkovane, vztrajne in osebnostno predane svojemu delu." Dodaja še, da so ženske običajno zelo potrpežljive, pa tudi preveč skromne, kar Aktualno ni dobro. Andreja Stopar pa je prepričana, da spol, moški ali ženski, ne daje prednosti, pomemben je posameznik. "Res je, da večina moških reagira bolj odločno in racionalneje od večine žensk, seveda pa so med pripadniki obeh spolov tudi tisti, ki niso taki, kot od njih pričakuje večina." Enake plače kot moški Kot navajajo na spletnih straneh Statističnega urada RS, je povprečna mesečna bruto plača žensk za sedem odstotkov nižja kot plača moških, razlika med plačo žensk in plačo moških pa j e najmanjša (6 %) v uradniških poklicih, kar je potrdila tudi Sandra Barachini: "Plače v javni upravi so zakonsko določene, direktorji so uvrščeni v plačne razrede, pri tem pa ni razlike v višini plače ali to delo opravlja ženska ali moški." Do razlik naj ne bi prihajalo tudi v šolstvu. Manica Skok: "Ravnatelji oziroma ravnateljice smo v plačne razrede razvrščeni skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Glede na to, da med kriteriji razvrščanja ni spola, in se do sedaj še nihče od kolegov ravnateljev iz istega plačnega razreda ni pohvalil z višjo plačo, predvidevam, da smo enako plačani." "Plačni razred za ravnatelje javnih zavodov - vrtcev - je določen in ga v skladu s predpisi določi minister za šolstvo in šport. Razvrstitev v plačni razred pa je odvisna predvsem od velikosti vrtca oziroma števila oddelkov in programov, ki jih vrtec izvaja," je povedala Greta Labohar Greta Labohar Škoberne, vzgojiteljica, funkcijo ravnateljice Vrtca Laško opravlja 12 let, od leta 1996. Pred tem je bila vzgojiteljica v oddelku. / Škoberne. Tudi plačo direktorice STIK-a določa Ministrstvo za kulturo in je enaka tako za žensko kot moškega. Tudi v primeru Roswite Golcer Hrastnik moški na njenem delovnem mestu ne bi prejemal višje plače, a je njen primer poseben, saj je Paron, d. o. o., zasebno podjetje, katerega solastnica je tudi sama. Družina je toplo in varno zavetje "Pomemben dejavnik za uspešno opravljanje poklica oziroma kariere je usklajenost in razumevanje družine, kar jaz imam," pravi Andreja Križnik. "Meni dom Andreja Križnik, univerzitetna diplomirana ekonomistka, funkcijo direktorice STIK-a opravlja drugi mandat, skupaj že šest let. Pred tem je bila poslovna sekretarka na Turističnem društvu Laško. in družina pomenita ravno toliko kot delo na delovnem mestu, res pa je, da včasih dam prednost službenim obveznostim in drugič spet več energije potrošim za urejanje doma in družinskih zadev," pa razlaga Andreja Stopar. Metka Kovačič pravi, da jo delo v knjižnici bogati in priznava, da ga ni mogoče omejiti na službene prostore in službeni čas. "Nosim ga s seboj domov v glavi in v torbi, kar v dobrem in slabem smislu čuti tudi družina. Dom mi pomeni toplo in varno zavetje. Svojih hčera z možem nisva razvajala. Pomembna dota za življenje, se mi zdi, je v duhovnih in etičnih vrednotah, delavnosti in samostojnosti. Pri privzgajanju teh lastnosti svojim otrokom mi služba ni predstavljala ovire." Greta Labohar Škoberne pravi, da ima zelo razumevajočo družino, saj je pogosto od doma odsotna popoldne, ko so strokovna srečanja, aktivi, vzgojiteljski zbori ali srečanja s starši. "Vsi v družini pa se trudimo, da je naš skupni čas preživet kvalitetno," dodaja. Za Roswito Golcer Hrastnik pa je imela kariera že od samega začetka prednost pred zasebnim življenjem. "V prvih letih poslovanja je bilo treba veliko časa, energije in tudi osebnega življenja podrediti zahtevam podjetja. Dejansko ni bilo veliko izbire. Če se odločiš za takšno pot, morajo druge stvari pač počakati. V zadnjem času pa tudi meni ostaja več časa in ga lahko več posvetim zasebnemu življenju." Jasmina Štorman IZ SVETNIŠKIH SKUPIN ANKETA Kaj menijo o ženskah na vodilnih položajih in ženskah v politiki, smo vprašali tudi člane Občinskega sveta. Postavili smo jim tudi vprašanje, katero uspešno žensko (v Laškem ali v širše) bi posebej izpostavili. Štefan G rosa r. Lista za razvoj podjetništva in podeželja: Moje mnenje glede žensk na vodilnih položajih je v vseh ozirih pozitivno, ker tako v poslovnem kot političnem prostoru prinašajo novo dimenzijo razmišljanja in drugačne poglede na iste zadeve. Od uspešnih žensk bi izpostavil Zdenko Pušnik iz podjetja EHO. Marjan Grešak, SDS: Nimam nobenih pomislekov glede tega, da ženske zasedajo vodilna mesta. Vseeno pa se mi zdi, da včasih s svojo enakopravnostjo z moškimi nekoliko pretiravajo. To se odraža pri odnosih s podrejenimi, ko velikokrat niso tako razumevajoče ali tolerantne, kot bi bili njihovi moški kolegi v enakih situacijah. V politiki je situacija podobna. Mislim, da je ženska lahko še tako uspešna, a še vedno ostaja ženska s svojim materinskim poslanstvom, ki ji ga nobena stvar ne more odvzeti. Včasih marsikatera v svoji želji po uspehu na to tudi pozabi. Kaj je uspešna ženska? Ali je to tista, ki je opazna v svoji okolici, ali tista, ki dela in živi z vso ljubeznijo v krogu svoje družine? Vprašamo se lahko, ali je uspešna tista, ki da vse za svojo kariero in svojo uspešnost kaže s pridobljenimi materialnimi dobrinami, ali je uspešna tista, ki je podarila življenje večjemu številu otrok in daje njim ter svoji družini vso mogočo ljubezen? Menim, da so merila o uspešnosti zelo širok pojem, ki ga ni mogoče prav na hitro definirati. Mogoče bi bilo treba ob takšnem vprašanju tudi razčistiti s pojmom vrednot. Drago Zupan, Lista za razvoj Rimskih Toplic: Moje mnenje glede žensk na vodilnih položajih je v vseh pogledih pozitivno, seveda, če se izkaže, da so ženske položajem dorasle. Na visokih položajih so še vedno prevladujoči moški, saj se slovenska družba premalo zaveda ženskih kvalitet. V določenih situacijah se namreč ženske lahko izkažejo bolje, saj imajo na določene stvari drugačne poglede. Želel bi, da bi imele ženske večje ambicije tudi v politiki in da bi se v večjem številu odločale za kandidature. V laški občini je kar nekaj poslovno uspešnih žensk. Izpostavil bi tisto, katere delo poznam - to je mag. Nina Mažgon, poslovna sekretarka v Rimskih termah, ki je zelo sposobna, motivirana, ima visoke ambicije in dobro vizijo. Jože Senica, N.Si: Danes ženske zavzemajo mnoge visoke položaje na vseh ravneh poslovnega, družbenega in političnega življenja, vendar mnogokrat zadenejo na najrazličnejše ovire, kijih njihovi moški kolegi ponavadi ne poznajo. Biti na vodilnem položaju in biti ženska je zelo zahteven poklic. Na žalost ženske na svojih delovnih mestih veliko počasneje napredujejo kot moški, kar se posledično odraža tudi v višini dohodka. Ženske prejemajo skozi celotno poklicno kariero nekje 20 % nižji osebni dohodek v primerjavi z moškimi. Še večji problem je zasebno življenje ženske; če so poročene, je zanje to prej pomanjkljivost kot prednost, še posebej, če še nimajo otrok. To pomeni, da bo vsaka vsaj enkrat odšla na porodniški dopust, s tem pa izostala vsaj eno leto. Moje mnenje je, da so ženske pri svojem delu ustvarjalne, natančne, s tem pa tudi zelo uspešne. Poimensko ne bi posebej izpostavljal nobene znane ženske, lahko pa rečem, da je zame uspešna tista ženska, ki zna kariero v službi ali na političnem položaju voditi tako, da je lahko v prostem času sproščena žena in tudi vzorna mati. Iz krajevne skupnosti TOPLICE SE VRE IZ ZEMLJE VRELEC Krajevna skupnost Rimske Toplice obsega 28,6 kvadratnih kilometrov in ima 2035 prebivalcev. Sestavljajo jo zaselki Brodnice, Brstovnica, Dol pri Laškem, Globoko, Gračnica, Konc, Lažiše, Lokavec, Lože, Povčeno, Rimske Toplice, Senožete, Sevce, Strensko, Škofce, Vodiško in Zabrež. Predsednik KS je Jože Senica. Za dogajanje v Rimskih Toplicah in okolici skrbijo številna društva, ki imajo za sabo vrsto let bogatega delovanja. Kraju je nedvomno velik pečat pustil rojak, pesnik Anton Aškerc, saj imajo kar tri kulturna društva. Kulturno društvo Antona Aškerca Rimske Toplice leto začne na rojstni dan velikega pesnika, 9. januarja, in sicer z Aškerčevim literarnim večerom. Društvo, ki ima 52 članov, vodi Milena Suhodolčan, največ članov pa je dejavnih v pevskih zborih, bodisi moškem bodisi ženskem (Vokalni sestav Rimljanke). Oba zbora vodi Alenka Štigl. Drugi člani delujejo v literarni sekciji in delavnicah, ki jih vodi Martina Ajdnik, v njih pa nastajajo izdelki, povezani z imenom in delom Antona Aškerca. Kulturno društvo Rimljan, ki ga vodi Brigita Pavčnik, ima okoli 60 članov. Letos pripravljajo tri Rimske večere, fotografsko razstavo, spomladanski izlet, kresovanje (30. aprila), filmsko projekcijo (junija), miklavževanje (5. decembra) in žive jaslice (24. decembra). Delovati je začela tudi njihova spletna stran www.kdrimljan.si. Z Antonom Aškercem je povezan tudi Oktet Vrelec, ustanovljen leta 1994. Leta 2000 je namreč priznani glasbeni umetnik Jože Trošt posebej zanje uglasbil Aškerčevo pesem Zarja. Sicer pa so člani tega pevskega zbora posneli že dve plošči, lani pa prejeli tudi Aškerčevo nagrado za dosežke na področju kulture. Kulturno društvo Miklavž iz Lažiš to ime nosi od leta 1996, do takrat pa se je imenovalo Kulturno prosvetno društvo Lažiše. Vodi ga Primož Horjak. Najbolj dejavna je amaterska gledališka skupina, ki na leto na oder postavi vsaj eno delo, največkrat komedijo, imajo pa tudi Pevski zbor KD Miklavž, ki je lani dopolnil 25 let delovanja. Zbor, v katerem je 14 pevcev, redno nastopa na občinski reviji v Laškem in na vseh prireditvah v domačem kraju. Vodi ga študentka Fakultete za glasbo v Mariboru Rebeka Hrastnik. Pred leti so na Jernejevo nedeljo v avgustu veliko obiskovalcev privabili v vasico Škofce, kjer so leta 1980 prvič prikazali stare običaje, zdaj pa jim strožja določila tega ne dopuščajo več. Za športno dogajanje v kraju že vse od druge svetovne vojne skrbi Društvo za telesno vzgojo Partizan Rimske Toplice. Do leta 1972 so se ukvarjali z dejavnostmi, ki so jih omogočale naravne danosti (smučanje, plavanje, odbojka, nogomet, košarka, klasična telovadba z nekaterimi elementi atletike in namizni tenis), z izgradnjo nove šole s telovadnico pa so dobili pokrit prostor za športne dejavnosti v vseh letnih časih in vsakršnih vremenskih razmerah. Po otvoritvi asfaltiranega igrišča pred šolo je zaživela košarkarska ekipa TVD Partizan, ki se je leta 1979 uvrstila celo v drugo slovensko ligo. Ker pa je bila njihova telovadnica premajhna za izvedbo tekmovanj na ravni lige, v njej niso nikdar zaigrali. Uspešni so bili tudi odbojkarji in nogometaši. Smučarska sekcija je v osemdesetih na Kopitniku, Senožetah, Sedražu, Sevcah, Koncu, Povčenem in Henini organizirala tekmovanja v smuku, slalomu in veleslalomu za Pokal Rimskih Toplic. Tri leta (1989-1992) je v Rimskih Toplicah deloval Plavalni klub Jupiter, plavalci pa so se udeleževali tudi mednarodnih tekmovanj. Društvo pa je imelo kot edino v Sloveniji sekcijo »nenavadnih« športov, v katero so sodili streljanje s fračo, fičafaj (doma izdelan lok in puščice), regate po Savinji na zračnih blazinah, rodeo na goveji živini, hoja na sodu, atletski meti z doma izdelanimi orodji ipd. Sekcija je od leta 1981 pripravljala tudi novoletne tekme v vaterpolu med ekipama Stari in Mladi. Ta šport je sčasoma postal redna dejavnost članov, na vadbah in tekmah pa se srečujejo vsakih 14 dni. V kraju imajo tudi Društvo za jadralno padalstvo Metulj Rimske Toplice. Planinsko društvo Rimske Toplice skrbi za planinsko kočo na Kopitniku (ta je vključen v Zasavsko planinsko pot), ki je za vse planince ter ljubitelje miru in lepe narave odprta med vikendi in prazniki. Člani društva se največkrat podajo na Kopitnik in Gore, oktobra se odpravijo na izlet, organizirajo pa tudi nekatere prireditve. Najbolj znana je Popoldne ob citrah prvo soboto v avgustu. Na njej se na povabilo prof. Napreta zberejo znani in Rastlina kopitnik (Asarum), ki raste po vsem Kopitniku. Od tod ima tudi ime. Ali pa morda zaradi oblike kopita, ki ga tvori pogorje Kopitnika. Kdo ve? manj znani citrarji, zvečer pa za zabavo poskrbi ansambel. Na letošnjem citrarskem popoldnevu bodo podelili priznanja ob 55. obletnici neprekinjenega delovanja planinskega društva. V Rimskih Toplicah pa deluje tudi društvo ljubiteljev iger s kartami tarok, Društvo Valat 1962. Z imenom so zaznamovali leto ustanovitve 4. decembra 1962. Tarok zveza Slovenije, v kateri je 16 društev oziroma 693 članov, vsako leto razpiše enajst tekmovanj za državno prvenstvo. Eno od tekem januarja pripravijo tudi v Rimskih Toplicah. »V našem društvu smo z rezultati tekem zadovoljni, imeli smo že državnega prvaka in dosegli še nekaj drugih vidnejših rezultatov,« pravi predsednik društva Lojze Zupanc. Ena najstarejših organizacij v kraju je Krajevna organizacija združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Rimske Toplice. Člani se udeležujejo 8 Iz krajevne skupnosti borčevskih srečanj po Sloveniji in zunaj meja, ki jih organizira Območna borčevska organizacija občine Laško, v sodelovanju s pristojnimi institucijami se zavzemajo za obnovo borčevskih spomenikov, urejajo grobišča na pokopališču v Šmarjeti in Šmiklavžu in okolico pri spomeniku Ilije Badovinca v Gračnici, ob 1. novembru skupaj z OŠ Antona Aškerca organizirajo žalne slovesnosti ob vseh treh spomenikih ... Ker je povprečna starost članov visoka, si v svojih vrstah želijo tudi mlade, da bi tako ohranili »spomin na prehojeno pot naših prednikov in še živečih slovenskih borcev«. V Rimskih Toplicah sta še Društvo invalidov Rimske Toplice in Društvo upokojencev Rimske Toplice. Turistično društvo Rimske Toplice je bilo ustanovljeno pred 50 leti, 14. septembra 1958. Predseduje mu Andrej Mlakar. Cilji društva so vsa leta enaki: skrb za urejenost kraja, olepševanje kraja z nasaditvami grmovnic, pomoč pri nakupu trajnic za urejenost hiš, sodelovanje s KS in drugimi društvi, skrb za pridobivanje podmladka in strokovna izpopolnjevanja članov. Imajo 145 članov, svoje poslovne prostore in odprti termalni bazen, ki ga dajejo v najem. Skupaj s sedanjim najemnikom pripravljajo kulturno-zabavne prireditve in se trudijo, da bi krajanom in obiskovalcem ponudili čim več različnih možnosti za preživljanje prostega časa. Krajevno organizacijo Rdečega križa Rimske Toplice vodi Dragica Strniša. Imajo okoli 630 članov. Obiskujejo krajane, stare nad 90 let, vsako drugo leto pa pripravijo srečanje starostnikov in se odpravijo na izlet. Na prvi letošnji krvodajalski akciji, ki so jo organizirali, je kri darovalo 85 krvodajalcev. Prostovoljno gasilsko društvo Rimske Toplice je bilo ustanovljeno leta 1921, vzrok za ustanovitev pa je bil velik požar leto prej, ki je skoraj v celoti upepelil vas Ogeče. Po letu 1926 so s prostovoljnimi prispevki, predvsem materialom, zgradili sedanji gasilski dom. Poleg temeljnega poslanstva pomagati ljudem so bili dejavni tudi na drugih področjih, zlasti kulturnem, saj so se vključevali tudi v družabno življenje. Danes imajo 95 članov, med njimi je 35 operativnih gasilcev, eden pa je gasilec tudi po poklicu. Njihov predsednik je Boris Jazbinšek. Gasilski dom, star 87 let, je postal premajhen, zato upajo, da se bo gradnja novega kmalu začela. Potrebovali pa bi tudi gasilsko cisterno, saj je njihovo območje slabo pokrito s hidrantnim omrežjem. Večnamenski objekt, v katerem bodo gasilski dom, knjižnica in prostor za druženje, pa ni edini objekt, ki ga Rimljani že težko pričakujejo. Trenutno se izbira izvajalec za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, v katerem bo tudi zdravstvena postaja, saj sedanja ne ustreza več svojemu namenu. Načrtujejo tudi prizidek k osnovni šoli. Rimljani pa pogrešajo še bencinski servis in upajo, da bo v prihodnjih letih zgrajen nov most čez Savinjo. Največja želja vseh Rimljanov pa bo morda kmalu končno uresničena. Naslednje leto naj bi začel delovati nov zdraviliški center Rimske terme, v katerem bodo konferenčni center, wellness center z beauty centrom, Medico center ter gostinski, družabni in zabaviščni del. Kakor pravi predsednik krajevne skupnosti Jože Senica, je edina perspektiva kraja v turizmu, morda pa je to zaslutil že Anton Aškerc v pesmi Legenda o toplicah, ko je zapisal »V časih poznih -videl bodeš! - v celih rojih največ po toplicah bo - rojakov mojih!« Jasmina Štorman Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice dve zlati priznanji za Rimsko tržnico 19. marca je v Mercator centru Celje potekal prav poseben dogodek. Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo sta v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za gospodarstvo v letošnjem šolskem letu razpisala že 22. festival Turizmu pomaga lastna glava. Tema razpisa je bila Od zrna do mize in nanj se je prijavilo 86 osnovnih šol. Učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice smo se pod vodstvom vodje projekta Dušanke Klančar ter mentoric Jelke Jelenc in Jasmine Oblak uspešno predstavili s projektom Rimska tržnica. Osvojili smo kar dve zlati priznanji, eno za udeležbo na državnem festivalu, drugo pa za najboljšo turistično raziskovalno nalogo. Rimske Toplice se prebujajo. Načrtujemo izgradnjo prizidka k šoli in športno dvorano, zdravstveno ambulanto, dom za starejše občane, gasilski dom ter večnamenski prostor in knjižnico ... Pospešeno se obnavlja tudi zdraviliški kompleks. Zato smo že lani na festival Turizmu pomaga lastna glava prijavili projekt Sekvojin večer v Rimskih termah, za katerega smo prejeli dve zlati priznanji. V tem šolskem letu smo na državno tekmovanje prijavili idejni turistični projekt Rimska tržnica. Ker že ime našega kraja izhaja iz antičnih časov, smo se odločili za izvedbo prireditve v starem rimskem slogu. Prireditev bo odlična turistična zanimivost, ki bo poleg hotelskih gostov in krajanov privabljala tudi ljudi iz bližnje in daljne okolice. To bo tudi čudovita priložnost za medsebojno povezovanje in sodelovanje šole, Rimskih term, Krajevne skupnosti, članov Turističnega društva in drugih krajanov oziroma občanov. Rimske Toplice potrebujejo stalno ponudbo sveže in zdrave hrane. Pridelovalcev in ponudnikov je v naši občini dovolj. Že v sklopu projekta in blagovne znamke Raznolikost podeželja je v katalogu zaznati precej ponudnikov kmetijskih proizvodov iz našega okolja, vendar nimajo skupnega prostora za prodajo. Kmetija Aškerc ponuja odličen ovčji sir in mesne izdelke, sadjarstvo Aškerc in sadjarska kmetija Rožej zdrava jabolka, jabolčni sok in kis, številni čebelarji, kot sta Henrik Hren in Franc Šolar, pa ponujajo medene pridelke in izdelke. Na kmetiji Kozmus pečejo izvrsten kruh in potice, nabirajo zelišča in mešajo čaje ... Ponudba je široka in kakovostna. Naši krajani potrebujejo tržnico in si jo želijo. Rimska tržnica bo z vsakoletno uvodno junijsko prireditvijo zelo popestrila kulturno in turistično dogajanje v kraju. Na prireditvi 24. aprila se bodo na zaključni turistični tržnici v Mercator centru Ljubljana predstavile najboljše skupine turističnih podmladkarjev Slovenije, med katerimi bo tudi naša »zlata« idejna Rimska tržnica. Dušanka Klančar 9 Iz naših krajev I Od kod izvirajo imena krajev in priimkov? I Prostovoljno gasilsko društvo Vrh nad Laškim je na veliki ponedeljek pripravilo pogovor o zgodovini domačega kraja. Gost, Velenjčan Janez Krašovec, je zbranim predstavil glavne stopnje poselitve Vrha nad Laškim in okolice, posebno pozornost pa posvetil izvoru nekaterih priimkov in njihovi usodi. Preden je bilo v začetku 16. stoletja območje poseljeno, je bilo poraščeno s hrastovimi gozdovi. Kasneje so jih, da bi pridobili obdelovalne površine, požgali, s tem pa sta dve vasi, Gorelce in Žigon, dobili imeni. Priimki v večini primerov izvirajo iz porekla prvih naseljencev, iz krajev, kjer so živeli (Bezgovje - Bezgovšek; Vodice - Vodišek; Mačkovec - Mačkovšek; Jagoče - Jagodič; Klenovo - Klenovšek; Ojstro - Ojsteršek; Razbor - Razboršek) ali poklica. Deželni vojak je tako Deželak, prišleki iz Primorske so Krašovci, trupni vojak je Trupej, muzikantje, ki so igrali na dude, so Pfeiferji, Kačiči pa so prišleki iz Splita, ki so bili mitničarji. Janez Krašovec sicer proučuje korenine svojega priimka, pri iskanju daljnih sorodnikov pa je spoznaval tudi zgodovino krajev, v katerih so živeli. Tako je ugotovil tudi, da so priimki, kot so Deželak, Knez, Razboršek in Selič, v teh krajih prisotni že štiri stoletja. Jasmina Štorman Poziv za tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško v letu 2008 Občina Laško v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi organizira tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini. Na občinski ravni bo potekalo tekmovanje za podelitev naslova najlepša(-i): 1. vas/zaselek/naselje/ulica, 2. hiša, 3. kmetija, 4. javni objekt, 5. podjetje. Prijava naj vsebuje ime in priimek prijavitelja, naslov in pripis kategorije, v kateri »tekmujete«. Prijave pošljite najkasneje do 6. 6. 2008 na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško ali na elektronski naslov obcina@lasko.si. Dodatne informacije o tekmovanju bodo na voljo na naših spletnih straneh www.lasko.si. Prav tako bodo o rezultatih tekmovanja obveščeni mediji. SPREMENJEN DELOVNI ČAS KRAJEVNIH URADOV Na Upravni enoti Laško so spremenili delovni čas krajevnih uradov. V Šentrupertu, Jurkloštru in Rimskih Toplicah krajevni uradi po novem delujejo od 16. do 18. ure, Krajevni urad Radeče pa med tednom posluje tako kot Upravna enota Laško. "Če se bo izkazalo, da je obisk zato večji, bomo ta delovni čas obdržali," pravi načelnica UE Laško mag. Andreja Stopar. Kljub temu, da zaradi menjave osebnih izkaznic ne pričakujejo prevelike gneče, jih bodo odslej izdajali tudi ob četrtkih. Taksa za osebno izkaznico za osebo, staro nad 18 let, znaša 16,70 evra, za osebo, mlajšo od 18 let, pa 13,16 evra. Osebno izkaznico morajo po pogodbenem roku izdelati v štirih dneh, za prioritetno izdelavo (razen v primeru nujne službene poti, smrti itd.) pa je treba plačati dodatno takso, ki znaša 3,55 evra. Z osebno izkaznico je sedaj mogoče potovati tudi v Bosno in Hercegovino. Upravna enota Laško je lani rešila 491 primerov, ki so bili v postopku denacionalizacije. "Trenutno se rešujejo zadeve Maček, Družba hčera krščanske ljubezni, Župnijski urad Laško in Kislinger (zadeve so poimenovane po vlagateljih zahtevkov), druge zadeve se rešujejo na ministrstvih ali sodiščih," pojasnjuje Stoparjeva. V letošnjem letu načrtujejo uvedbo elektronskega vpogleda v zemljiško knjigo, že sedaj pa je mogoč elektronski vpogled v Uradni list. Osnovni cilj, strankam in zaposlenim prijazna in učinkovita javna uprava, so v letu 2007 uspešno izpolnili, saj so jim stranke namenile visoko oceno 4,82. Delovna sobota, ki naj bi bila 3. maja, se prestavi na 10. maj. Jasmina Štorman Človek je minljiv, njegova dejanja ostanejo večno zapisana Ob smrti dr. Janeza Drnovška je bila tudi na Občini Laško odprta žalna knjiga. Kot prvi se je vanjo vpisal župan Občine Laško Franc Zdolšek, sledili so mu delavci občinske uprave ter drugi občani in občanke. Vseh podpisov je bilo 290. Nekdanjemu predsedniku države v slovo so, med drugim, zapisali: "Gospod predsednik, kot človek in velik vizionar ste Sloveniji dali veliko, pravzaprav več, kot smo bili sposobni doumeti in sprejeti.", "Bil je velik človek. S svojim delom in svojimi idejami je bil mnogokrat pred našimi zaznavanji. Ohranil ga bom v trajnem spominu kot Slovenec in navaden smrtnik.", "Bil je človek z ogromno mero potrpežljivosti, znanja in človek s širokim srcem.", "Slovenija je izgubila skromnega, a vendarle največjega človeka v sodobni zgodovini." J. Š. Srečanje s predsednikom Poslovil se je človek, dober predsednik, ki se je zavzemal za nas male ljudi in je znal stabilno voditi našo državo Slovenijo. Zdaj, ko ga ni več, moram povedati, da sem mogoče ena od mnogih srečnih državljanov, ker mi je bilo dano srečanje s predsednikom dr. Drnovškom. Bilo je jeseni v Celju, kamor smo bili povabljeni s skupino Pit mi dej, da bi s svojo etno glasbo popestrili prireditev Na podeželju. Stali smo v množici ljudi, ki se je naenkrat začela razgrinjati na vsako stran ulice. Prihajal je gospod predsednik. Prišel je mimo in nas ogovoril. Vprašal nas je, če nastopamo, saj smo bile nekoliko drugače oblečene. Spregovorili smo par besed, potem pa nam je zaželel lep dan in veselo nastopanje še naprej ter se poslovil. Takrat nisem vedela, da se bo tako hitro poslovil za vedno. Anica Gradišnik 10 H H 1 n TI 1 n ■ Kmetijstvo in podeželje Možnosti so tudi v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji Po govedino na ekološko kmetijo Pajek v Sedraž Ekološko kmetovanje je ena od oblik kmetovanja, ki je tako v svetu kot tudi pri nas deležna vse večjega spoštovanja in uveljavljanja. Vzrokov za to je zelo veliko. Med glavne vsekakor spada vse večja osveščenost potrošnika - v medijih se vse več razpravlja o obremenjevanju okolja in o negativnih vplivih kemično sintetičnih sredstev na zdravje človeka in njegov naravni obstoj. Sodobni potrošnik tako postaja vse bolj zahteven in se vse bolj sprašuje, v kakšnem okolju in procesu je nastal proizvod - hrana, ki jo želi uporabiti. Pri nakupu živil živalskega izvora pa se številni potrošniki sprašujejo tudi o počutju živali, ki jih redijo na kmetijah. Tako so v eni od raziskav v Švici ugotovili, da kar 45 % potrošnikov ekoloških živil ta živila kupuje ravno zaradi živalim prilagojene reje. Zaradi omenjenih razlogov in posledično večjega povpraševanja po hrani z znanim poreklom naravnega izvora se tudi v Sloveniji vse več kmetov odloča za ekološko kmetovanje. V letu 2007 je bilo v sistem ekološkega kmetovanja vključenih že 2057 kmetij, ki so skupno obdelovale 29.220 ha kmetijskih zemljišč. Države članice Eu, tudi Slovenija, vse več podpor namenjajo okoljskim programom, ki spodbujajo naravi prijazne oblike kmetovanja in s tem ščitijo naravno okolje z nespremenjenimi ekosistemi, ki predstavlja naravno bogastvo, brez katerega si težko predstavljamo življenje na našem planetu. Kako poteka pridelava na ekološki kmetiji? Kmetija, ki se želi ukvarjati z ekološko pridelavo, v prvi fazi pridobi nujno potrebna znanja in se nato vključi v kontrolo ekološkega kmetovanja. Sledi faza preusmeritve, ki v povprečju traja dve leti, ko je treba na kmetiji pridelovalne procese in rejo živali prilagoditi zahtevam ekološkega kmetovanja, ki jih predpisujeta Uredba EU o ekološkem kmetovanju in Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi ekoloških pridelkov oziroma živil. Skozi celotni proces preusmeritve in tudi po preusmeritvi kmetijo vsako leto kontrolira neodvisna certificirana kontrolna organizacija za ekološko pridelavo. V Sloveniji so registrirane tri takšne organizacije. Če kmetija upošteva vsa načela, zapisana v standardih za ekološko pridelavo, po prehodnem obdobju pridobi certifikat o ekološki pridelavi, s katerim lahko svojo kmetijo in izdelke z nje označuje z izrazom ekološki. Tako lahko potrošniki od pridelovalca, ki poudarja ekološki način pridelave, zahtevate certifikat, iz katerega je razvidno, ali je kmetija kontrolirana in kateri pridelki so lahko označeni kot ekološki. Vsakršna drugačna pot uporabe naziva ekološki pomeni nespoštovanje Zakona o kmetijstvu in njegovih direktiv in je lahko tudi sankcionirana. Reja govedi na ekološki kmetiji Pajek Na ekološki kmetiji Pajek v Sedražu 14 se z ekološko pridelavo ukvarjajo že od leta 2001. Tako so se v letu 2001 vključili v sistem ekološke pridelave in v letu 2004 pridobili prvi certifikat o ekološki pridelavi. Ker se že od samega začetka ukvarjajo z govedorejo, so v tem obdobju zgradili nov sodoben hlev enostavne gradnje, katerega pretežni gradbeni element je les, ki zadovoljuje etološke zahteve rejenih živali in hkrati ustreza zahtevam ekološke reje, ki jih predpisujejo omenjeni standardi. Reja živali poteka v hlevu, ki omogoča prosto gibanje živali in socialne stike med njimi (negovanje kože, skrb krave za teleta). Ker gre za hlev na zunanjo klimo, so živali ves čas na svežem zraku, po potrebi pa gredo lahko tudi v za to urejen izpust. V hlevu so urejeni udobni ležalni boksi, v katerih lahko živali v miru počivajo in prežvekujejo zaužito krmo. V čredi 22 krav dojilj in plemenskega bika je tako vzpostavljena čredna hierarhija. Mlado govedo, tele, takoj po rojstvu in tudi v nadaljnjem razvoju sledi materi kravi^ in je celotno obdobje odraščanja ob njej. Živali, ki dorastejo, se po odstavitvi krmijo v posebnem delu hleva. V poletnem času pa se živali pasejo na bližnjih pašnikih kmetije. Živali so krmljene samo z doma pridelano krmo. Novost: prodaja mesa na kmetiji Do sedaj je Boštjan Pajek, gospodar na kmetiji, prodajal mlado pitano govedo, v letošnjem letu pa so uredili prostor za prodajo mesa, ki ustreza vsem zahtevam s področja živil živalskega izvora in je pod kontrolo Veterinarske uprave Republike Slovenije. Zakol izvajajo Celjske mesnine, razsek in prodaja mesa pa sta priglašena kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. V skladu s standardi za ekološko pridelavo prirejeno goveje in telečje meso odlične kakovosti prodajajo le po predhodnem naročilu na telefonski številki 040 899 973. Ponudba je vsekakor dobrodošla novost za vse tiste, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane in zmernega uživanja živil živalskega izvora in si želijo ekološko pridelane govedine. Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot. Specialist za ekološko kmetovanje, KGZ Celje Društvo Pristop Leader, ki se v EU uresničuje v okviru programa razvoja podeželja, je na našem območju še na začetku in je zato še marsikomu težko razumljiv. Bistvo vsega je, da je razvoj podeželja v rokah ljudi in ne vlade, da prihajajo ideje za projekte od lokalnega prebivalstva in ljudi na podeželju. Na našem območju že od septembra 2007 deluje društvo Raznolikost podeželja, ki je nastalo predvsem zaradi prilagajanja na izvajanje pristopa Leader, kar pomeni, da gre za spodbujanje razvoja podeželja na določenem območju s skupnimi projekti. Društvo Raznolikost podeželja, ki deluje na območju občin Celje, Laško, Vojnik in Štore, se sedaj pripravlja na Javni razpis za izbor in potrditev lokalnih akcijskih skupin, upravičenih do sredstev za izvajanje pristopa Leader. Vse od ustanovitvenega zbora se je Upravni odbor na sejah sestal petkrat, potekale so priprave na oblikovanje olikost podeželja Utrinki z delavnice Društva Raznolikost podeželja Lokalne razvojne strategije 2007-2013, na osnovi katere bo odvisen uspeh na Javnem razpisu za dodelitev evropskih sredstev za upravljanje društva. Prijava na razpis je bistvena za društvo, saj se bodo s pomočjo evropskih sredstev lažje izvajali idejni projekti. Na prvem zboru članov Društva Raznolikost podeželja, ki je bil v sredo, 26. marca, v Zlati dvorani Zdravilišča Laško, so se člani seznanili s poročili o opravljenem delu v letu 2007, predstavljen je bil program dela za leto 2008, določena je bila članarina za leto 2008, člani so potrdili Lokalno razvojno strategijo 2007-2013 in dali pobude za projekte in dejavnosti, ki naj bi se izvajale znotraj društva. S skupnimi močmi nam bo zagotovo uspelo doseči zastavljene cilje in uresničiti različne programe. Za vse tiste, ki vas o društvu zanima kaj več in bi morda želeli postati član društva, so vam vse informacije na voljo pri Mojci Krivec na sedežu društva v Celju na Trnoveljski 2, telefonska številka 490 75 86. Dragica Levstik 11 Kmetijstvo in podeželje Čebelarji o aktualnih problemih Člani Čebelarskega društva Laško so se januarja sestali na vo|ilnem občnem zboru. Za predsednika, ki bo društvo vodil v naslednjem mandatu 2008-2012, so ponovno izvolili Franca Šolarja, posvetili pa so se tudi aktualnim temam, še posebej propadanju čebeljih družin. Konkretnih navodil o ukrepih proti propadanju še niso dobili, zato so prepuščeni sami sebi in odvisni od različnih informacij. Nekateri menijo, da bo za smrt čebel vse prevečkrat kriva varoja, vzroki za umiranje pa bi lahko bili tudi lakota, nepravilna zimska hrana, druge bolezni, slaba celoletna oskrba družin in še kaj. ČD Laško opozarja, da umrljivost čebel na območju Laškega letos ni nič večja kot prejšnja leta. Podatki, ki so jih na občnem zboru posredovali člani, kažejo na odmrtje 30 % čebel. Na laškem območju bodo tako še naprej čebelarili s približno desetimi družinami na čebelarja, kar pomeni približno 700 panjev. Stojišča so vrisana v pašnem katastru, ki so ga lani izpopolnili, menijo pa, da bi bilo zanimivo raziskati, kako prisotnost čebel vpliva na ohranjanje zelenih kmetijskih površin in pridelke. Prepričani so namreč, da se razen čebelarjev vse premalo ljudi zaveda, da brez čebel tudi obstoj človeštva ni mogoč. "Laško ni oaza, zaščitena pred različnimi vplivi, in če želimo ohraniti čisto življensko okolje, razvijati turizem, ohraniti gozd in tisto malo kmetijskih površin še za naše vnuke in naslednje generacije, se moramo zavzemati vsi - čebele so nam v vseh lastnostih lahko zgled," pravi Jože Blagotinšek, tajnik ČD Laško. Eden od načinov, kako zavedanje o pomenu čebel prenesti na mlajše rodove, je lanska akcija Čebelarske zveze Slovenije En dan med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih, katere namen je bila promocija čebelarstva in slovenskega medu. V ta namen so po šolah razdelili veliko poučnih zloženk, plakatov in slikanic. Na podružnični šoli v Šentrupertu pa že deluje čebelarski krožek, ki ga vodi čebelarski mojster Jernej Andrej iz Šentjurja. Vsako sodelovanje bi rodilo drugačen pogled na čebelarstvo, so prepričani v ČD. ČD Laško se je lani povezalo tudi s STIK-om Laško in v turistično ponudbo Laškega vključilo ogled stalne čebelarske razstave v Zdravilišču Laško ter ogled dveh čebelarstev in čebeljih izdelkov. Vključili so se še v društvo Raznolikost podeželja, ki deluje v Laškem, Celju, Vojniku in Štorah in ki bo s programi lokalnih občinskih skupin in posameznikov pripomoglo k razvoju kmetijstva in turizma na podeželju. Slovensko čebelarstvo slovi kot specifično, ne samo po kranjski sivki - najmirnejši in delavni čebeli, ampak tudi po značilni arhitekturi čebelnjakov in poslikavah na panjih, zato je še toliko bolj dragoceno. Člani društva so obiskali tudi čebelarje v Trsteniku, si ogledali Kragujevac in Beograd ter vzdrževali stalne stike s sosednjimi čebelarskimi društvi in čebelarsko zvezo. Po programu, ki so si ga zastavili, pa je na prvem mestu izobraževanje. Organiziranih je več predavanj o zdravljenju čebel in tudi praktičen prikaz zatiranja varoj. Lani so nekaj več izvedeli o vzreji in menjavi matic, v začetku aprila pa so imeli predavanje o gozdnem medenju. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja Antona Janše. Priznanja II. stopnje je podelil Maks Bunšek, tajnik Zveze čebelarjev celjske regije, priznanja III. stopnje pa predsednik ČD Laško Franc Šolar. J. Š. "Varoja je pršica, ki zajeda čebele in v zadnjih letih povzroča največ škode v slovenskem in tudi evropskem čebelarstvu. Odrasle varoje živijo del svojega življenja na odraslih čebelah, razvijajo pa se v čebelji zalegi. Napadene čebele živijo krajše obdobje, iz okužene zalege pa se razvijejo slabotne in deformirane čebele. Za zatiranje je na voljo več možnosti, med katerimi nobena ni povsem učinkovita. Čebelarji ob močnejših napadih uporabljajo kemične preparate, ki pa jih v zadnjem času nadomeščajo bolj sprejemljive organske kisline, kot sta oksalna ali mravljična" pojasnjuje dr. Peter Kozmus. Maks Bunšek podeljuje priznanje Antona Janše II. stopnje čebelarju Marjanu Koprivcu. Pogovor z dr. Petrom 7 Kozmusom Bolj kot pomagaš družbi in osrečuje š druge, bolj s ;i sam srečen Dr. Peter Kozmus izvira iz Paneč pod Lisco, zdaj pa živi v Rimskih Toplicah. Že v mladosti so ga zanimali narava in njeni pojavi. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Rimskih Toplicah, in srednji Kmetijski šoli v Šentjurju se je vpisal na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer zootehnika. Za svoje diplomsko delo, v katerem je proučeval avtohtonost kranjske čebele v Sloveniji, je prejel Prešernovo nagrado. Nadaljeval je z raziskovanjem čmrljev in doktoriral kot eden mlajših v Sloveniji. Je tudi direktor zavoda Odon Jurklošter, v katerem se skupaj z domačini in patrom dr. Karlom Gržanom trudijo za ohranitev bogate kulturne dediščine tega območja. Zanima ga še mnogo različnih stvari, najbolj pa je ponosen na svojo družino. Že v mladosti vas je zanimala narava. Kako je zaznamovala vašo življenjsko pot? Mladost sem preživel v tesnem stiku z naravo in živalmi, saj sem živel na kmetiji (op. Turistična kmetija Kozmus). 12 Ljubezen do narave sta mi privzgojila starša, ki sta še danes zelo dejavna na različnih področjih, tudi v naši občini. Ljubezen do narave je tako samoumevno botrovala odločitvi za srednjo kmetijsko šolo in kasneje vpisu na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Na fakulteti me je pritegnilo veliko različnih tem, še posebej kmetijska politika, ekonomika ter seveda konjereja in čebelarstvo, saj sem doma vedno skrbel za konje, že v osnovni šoli pa sem pričel čebelariti. S prvimi nasveti mi je veliko pomagal g. Maks Vrhovšek iz Marofa in seveda članstvo v ČD Laško. Foto: dr. Peter Kozmus Za diplomo o kranjski čebeli ste prejeli Prešernovo nagrado. Nato ste postali generalni sekretar do takrat največjega kongresa v Sloveniji APIMONDIA 2003. Nam lahko poveste kaj več o tem? Pri izbiri teme diplomske naloge sem se odločal med konjerejo in čebelarstvom ter se odločil za slednje. Kranjsko čebelo in njeno avtohtonost sem proučeval pod mentorstvom pokojnega prof. dr. Janeza Poklukarja. Zanjo sem, po številnih urah v laboratoriju, prejel Prešernovo nagrado. Takoj po diplomi me je mentor pritegnil v organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa APIMONDIA 2003, ki ga je Slovenija gostila leta 2003. Čeprav sem na začetku čutil strahospoštovanje do tako pomembne funkcije, kot je delo generalnega sekretarja največjega slovenskega kongresa, sem ga z veseljem opravljal. Pridobil sem veliko izkušenj, spoznal delovanje Cankarjevega doma in ljudi, ki delajo na področju kongresov. Na KIS sem končal diplomo, potem sem leto dni delal v Cankarjevem domu, nato sem bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Vseeno sem bil v tem času s KIS zelo povezan. Po doktoratu so mi ponudili delo na oddelku za varstvo rastlin, kjer proučujem škodljive žuželke na pomembnejših kmetijskih rastlinah. Mednje sodi vedno bolj znan škodljivec koruzni hrošč, nas pa v prihodnje ogrožajo še nekateri. Pišem in predavam predvsem o čmrljih, o povezavah in razlikah med njimi in čebelami, o pomenu opraševanja, zadnje čase pa tudi o škodljivcih rastlin. Velik del svojega časa namenite tudi zavodu Odon Jurklošter, ki je bil ustanovljen pred tremi leti. Ste dolgo razmišljali, preden ste prevzeli funkcijo direktorja? Doma sem bil v bližini kartuzije, zato jo poznam že od malega. Že takrat smo vedeli, da je ta kraj nekaj posebnega, le da do prihoda patra dr. Karla Gržana k tej bogati dediščini nismo znali pravilno pristopiti. Kdor pozna patra, ve, da zna s svojimi idejami in vizijo ljudi navdušiti, s svojimi zgodbami pa začarati, tako da odločitev o zavodu, ki bi delal med ljudmi in za ljudi, ni bila pretežka. Bogastvo kartuzije je v njeni zgodovini in energijah, ki jih ima, predvsem zaradi preteklih dogodkov. Kot kulturna dediščina je aktualna, s svojimi zgodbami pa je lahko velik navdih našim zgodbam. Poleg vidne zaznave nudi tudi čutno, kar ljudje današnje naglice in površnosti vedno bolj potrebujemo. Njena prednost je tudi v dosedanji neprepoznavnosti, kar ji je prihranilo marsikatero izkoriščanje v profitne namene. Služba v Ljubljani, obveznosti v okviru zavoda Odon Jurklošter in družina vam gotovo zapolnjujejo večji del časa. Ga ostane še za kaj drugega? Seveda. Petje me spremlja že vrsto let in sedaj pojem v MePZ Primoža Trubarja v Loki. Svojo mladostno ljubezen do računalništva pa gojim z izdelovanjem in vzdrževanjem spletnih strani. Ogromno berem in s e (samo)izobražujem na področjih ekonomije, socialne varnosti družin in posameznikov, varstva pri delu in politike. Vse te teme so na videz zelo različne, vendar so povezane, saj imajo pomemben, velik vpliv na kakovost življenja, ki je bistvo za srečno življenje vsakega posameznika in nas vseh. Intervju Kakšno pa je vaše mnenje o prihodnosti čebelarstva? Menim, da je od idiličnega čebelarjenja iz 90-ih let ostalo bolj malo. Takrat je bila v ospredju ljubezen do čebel, njihovo opazovanje, občudovanje. Danes imajo čebelarji veliko dela z birokracijo in zdravljenjem čebel, ki v zadnjem času izginjajo iz nepojasnjenih razlogov. Ne vemo, ali je to varoza, ali virusi, ali njihovi součinki, poleg tega nam v prihodnosti preti še mali panjski hrošč. Tu bi izpostavil pomen zavedanja ljudi o vlogi, ki jo imajo opraševalci za naravo. Prav tako je v zadnjem času problematičen uvoz medu iz tujine, saj konkurenca vpliva na znižanje cen slovenskega medu, ki pa je v povprečju veliko bolj kakovosten. Za Slovenijo je značilno tudi pomanjkanje mladih čebelarjev, kar glede na majhne dobičke iz čebelarstva niti ne čudi. Vseeno pa menim, da bo kmalu napočil čas, ko bomo znali ceniti domače izdelke in bomo vanje pripravljeni vložiti trud in denar. Doktorirali ste kot eden mlajših v Sloveniji. V disertaciji ste proučevali populacije čmrljev v Sloveniji. Kaj nam lahko poveste o čmrljih? Z mentorjem prof. dr. Janezom Poklukarjem sva že pri diplomi zelo dobro sodelovala. Nato me je povabil, Foto: dr. Peter Kozmus da bi skupaj z njim delal tudi v prihodnje in me spodbudil k podiplomskemu študiju, za temo pa sva določila čmrlje. Leta 2004 se je tragično ponesrečil in celotna situacija se je obrnila. Pri študiju so mi priskočili na pomoč drugi strokovnjaki in mi na poti do doktorata velikodušno stali ob strani. O čmrljih pa lahko na kratko povem, da so zelo zanimive in občudovanja vredne žuželke, ki v naravi opravljajo pomemben delež opraševanja. Pri nas jih živi več kot 20 vrst, za razliko od čebel, kjer je prisotna le ena vrsta. Zimo preživi le matica, drugi člani pa umrejo. Pomemben podatek je še, da tudi v Sloveniji v zadnjem času čmrlji izumirajo. To je treba nujno preprečiti, saj lahko nekatere rastline oprašujejo le čmrlji. Ko bo prepozno, poti nazaj ne bo več. Zaposleni ste na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS), za razne revije pišete strokovne in znanstvene članke pa tudi predavate. Kakšno je vaše delo in kaj so najpogostejše teme vaših člankov in predavanj? Kakšno je poslanstvo zavoda in na katere dosežke ste najbolj ponosni? Naše področje delovanja je usmerjeno predvsem na kartuzijo. Glavni namen je obnova vseh prostorov in z njo povrnitev njihovega nekdanjega ugleda. Sledila bo promocija znotraj države in tudi širše, že zdaj pa smo videli, da ljudi kartuzija zanima in da so se pripravljeni pripeljati tudi od daleč. V preteklosti smo se, da bi povečali prepoznavnost kartuzije, posvečali dobrodelnim koncertom, sedaj pa se želimo usmeriti na obnovitvena dela. Ker obnova zahteva čas za pridobitev sredstev in dokumentov, je tudi dogodkov manj. V glavnem so to le Kloštrski večeri. Ponosen pa sem na več stvari, mogoče najbolj na vzpostavitev tedenskega vodenja po kartuziji, kar nam brez požrtvovalnosti domačinov ne bi uspelo. Zelo smo bili zadovoljni tudi z uspehom znanstvenega simpozija o Jurkloštru in njegovi okolici, ki so se ga udeležili številni priznani strokovnjaki. Najbolj pa bom vesel, ko bomo kakšen del kartuzije tudi dejansko obnovili, da bodo rezultati našega dela konkretno vidni. V čem vidite največje bogastvo kartuzije Jurklošter? Ste poročeni in imate dva otroka. Nam lahko za konec še poveste kaj o vaši družini? Z ženo, ki je tudi s Kozjanskega, sva se spoznala v Ljubljani. Že v času študija sva se odločila, da se bova takoj po diplomi poročila in imela otroke. Preselila sva se v Rimske Toplice, jaz sem se zaposlil, žena pa je ostala doma, saj se nama je zdelo pomembno, da je skupaj z otrokoma (Domnom, ki je star štiri leta, in Juretom, ki je nedolgo tega praznoval 2. rojstni dan), ko sta še majhna. Moram pa dodati, da je tudi žena ves čas, ko je bila doma, pridno študirala in bo letos doktorirala na Filozofski fakulteti. Kaj vam torej pomeni sreča? Denar in materialne potrebe so seveda potrebne za nemoteno življenje, ne dajejo pa občutka sreče. V veliko veselje mi je družina in je zmeraj na prvem mestu. Z ženo imava odličen odnos in potem je tudi delo na drugih področjih enostavno. V življenju pa sem doumel, da resnična sreča pride z delom, ki je povezano z izboljšanjem življenja drugih. Enostavno bi lahko rekel, bolj kot pomagaš družbi in osrečuješ druge, bolj si sam srečen. Jasmina Štorman 13 Kultura in turizem Trubarjevo leto v Laškem Primož Trubar, ki je del svojega bogatega ustvarjalnega življenja preživel tudi v Laškem, po skoraj petsto letih ponovno narekuje kulturni utrip našega kraja. Center STIK se je aktivno vključil v vseslovensko praznovanje 500. obletnice rojstva očeta slovenske knjige. Skrbno pripravljen, raznolik program kulturnih dogodkov se je februarja pričel odvijati s polno hitrostjo. 19. februarja je bila v prostorih Muzeja Laško odprta razstava Vsem Slovencem ..., ki prikazuje življenje in delo Primoža Trubarja. Na osmih razstavnih panojih spremljamo Trubarjeva potovanja od rodne Rašice na Dolenjskem, preko Reke na Hrvaškem, Salzburga v Avstriji in Trsta v Italiji do Laškega, kjer je mlad, pravkar posvečen duhovnik preživel pet pomembnih let svojega bogatega življenja. Prav v času službovanja v našem kraju je pričel kupovati protestantske knjige in goreče pridigati proti kupovanju odpustkov in gradnji novih cerkva. Razstava v nadaljevanju prikazuje Trubarjevo bivanje v izgnanstvu v Nemčiji in nastanek prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku, Katekizem in Abecednik. Razstava Vsem Slovencem ... je v laškem muzeju obogatena s predstavitvijo starih, redkih in zanimivih knjig iz muzejske knjižnice in arhiva. Posebno pozornost zaslužita Veterinarski priročnik iz leta 1678 in Sveto pismo iz leta 1701, ki sta kljub častitljivi starosti odlično ohranjena. Velike pozornosti so deležne tudi mašne knjige in cerkvene pesmarice s konca 17. stoletja. Za obiskovalce je najbolj privlačen dobrih dvesto let star Schrämblov atlas, saj s svojo velikostjo resnično očara. V nagovoru ob slavnostnem odprtju razstave in s tem uradnim pričetkom Trubarjevega leta v Laškem je župan Občine Laško Franc Zdolšek orisal Trubarjevo življenje v našem kraju, direktorica slovenskega Urada za Unesco Marjutka Hafner pa je predstavila razloge za uvrstitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja na seznam pomembnih obletnic Unesca v letu 2008 in njeno odmevnost v svetu. Razstava bo odprta do konca oktobra. Istočasno so v Knjižnici Laško razstavili faksimile Trubarjevih del in večje število zgodovinskih in literarnozgodovinskih publikacij, jezikovnih študij, razprav, krajših zapisov ter literarnih stvaritev o Trubarju, njegovem življenju, delu in pomenu za slovenski narod. Obeleževanje Trubarjevega leta se je v Muzeju Laško nadaljevalo 13. marca s predavanjem prof. dr. Toma Korošca. Po zanimivi in izčrpni predstavitvi Trubarjevega življenja in pomena njegovega dela za Slovenijo in Slovence je dr. Korošec na primerih besedil iz Trubarjevega Katekizma nazorno razložil nastanek slovenskega knjižnega jezika. Aprila bo v laškem muzeju v soorganizaciji z Vrtcem Laško potekala ustvarjalna delavnica Abeceda, v kateri bodo starejši predšolski otroci v različnih tehnikah izražali svoj pogled na veščino pisanja. Njihove likovne stvaritve bodo predstavljene na razstavi, ki jo bomo odprli 22. aprila ob 17. uri. Pred tem, od 11. do 20. aprila, pa bo v kletnih prostorih Muzeja Laško razstava fotografskih del, nastalih v tradicionalnem fotografskem natečaju Laškega akademskega kluba, ki je letos posvečen sprejemanju oziroma zavračanju drugačnosti posameznikov, idej ali kultur in s tem Trubarjevi izkušnji v domačem okolju. Maja se bo Trubarjevo leto v Laškem nadaljevalo s predavanjem ddr. Igorja Grdine v knjižnici, literarnim večerom v podružnični osnovni šoli Debro in Knjižnici Laško ter pogovorom z evangeličanskim škofom Gezo Ernišo na Aškerčevi domačiji na Senožetih pri Rimskih Toplicah. Enega od viškov bo praznovanje doseglo 7. junija, ko bo na ploščadi pred Kulturnim centrom ob 19. uri odkrit kip Primoža Trubarja, delo akademskega kiparja Ferenca Kiralya. Po odkritju kipa se bo slavnost nadaljevala na osrednji občinski proslavi ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva s slavnostnim govornikom dr. Matjažem Kmeclom in kulturnim programom, ki ga pripravljajo učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško stfk STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 v Riu de Janeiru 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Namen tega dne je opozoriti javnost, da je voda pomemben in nenadomestljiv naravni vir, ki omogoča, ob nesmotrni uporabi pa omejuje življenje in razvoj človeka. Slovenija v tem projektu Združenih narodov sodeluje že od samega začetka. Svetovni dan voda smo v Muzeju Laško obeležili s predavanjem Termalne vode v Laškem in Rimskih Toplicah. V uvodnem delu predavanja je bil predstavljen geološki razvoj našega planeta ter njegova mineralna in kamninska zgradba. V nadaljevanju so bile podane karakteristike subtermalnih, mineralnih, termalnih in termomineralnih vod in pregled lokacij v Sloveniji, kjer je dokazan obstoj termalne vode. Razložen je bil nastanek in z njim povezani različni tipi termalnih vod. Narejena je bila primerjava v kemijski sestavi, fizikalnih in fizikalno-kemijskih lastnostih med termalno vodo v Laškem in Rimskih Toplicah. Vse omenjene lastnosti posledično vplivajo na zdravilne lastnosti termalne vode in njeno uporabo v zdravstvene namene. Ob zaključku strokovnega dela predavanja je bil predstavljen tudi kratek zgodovinski pregled razvoja zdravilišč v Laškem in Rimskih Toplicah. Ob prikazu posnetka kristala laške termalne vode, narejenega z elektronskim mikroskopom (fotografija, ki je bila posneta na inštitutu Bion, prikazuje pravilno razvite kristalne ploskve), se je med obiskovalci predavanja razvila zanimiva razprava. Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško Spletna stran STIK-a Vabimo vas na našo spletno stran www.stik-lasko.si, kjer boste našli splošne informacije o Laškem in okolici, informacije o aktualnih dogodkih in prireditvah, informacije o turistični ponudbi, kulturnem utripu in še mnogo več. Naročite se lahko tudi na prejemanje brezplačnih e-novic, da boste o aktualnih dogodkih bolje in najhitreje obveščeni. STIK, Andreja Križnik ^fl/]uuricu pofl? in uaicnov DVORANA TRI LILIJE LAŠKO Sreda, 16.4.2008 ob 19.30 uri Ansambel LOJZETA SLAKA, BRIGITA ŠULER, Radio GA-GA, GOLTE, OKROGLI MUZIKANTJE, DORI, Plesni oddelek Glasbene šole Radeče - PGŠ Laško... Predprodaja vstopn TIC LAŠKO, 03/ 733 89 50; HC CELJE, 03/ 428 79 36; HC ŽALEC, 03/ 710 04 34; Gostilna MARJETA, Rimske toplice, 041 675 002; Hotel ŽONTA Šentjur, 03/ 74612 50; Gostilna Pri OLGI Dobje, 03/ 579 61 43 Cena vstopnice v predprodaji: 8 eur; Cena vstopnice na dan koncerta: 10 eur Trg svoboda 6, 3270Laiko novitednik Občina Laško, Pivovarna Laško, Okrepčevalnica Marjeta, radiocelie VinogradništvoSlavinec, Pekarna Brglez, Turistična kmetija Kozmus i mi_ noviieaniK ^^^fr^M^™ ^ Občina Laško, Pivovarna Laško, Okrepčevalnica Marjeta, 14 Kultura in turizem Kolesarski vodnik po Laškem in okolici V STIK-u pripravljamo novo turistično publikacijo z naslovom Kolesarski vodnik po Laškem in okolici, ki vodi kolesarje po poteh, primernih za kolesarjenje. V njem bodo kolesarji našli uporabne informacije za svojo pot, kot so podrobni opisi osmih poti s preglednimi kartami za vsako pot posebej, nadmorsko višino cilja, dolžine poti, čas vožnje, primernost za tip kolesa, stopnjo zahtevnosti in diagrame poti. Izpostavili smo najpomembnejše naravne in kulturne znamenitosti ob poteh, ki jih je vredno obiskati. Vsi opisi bodo v slovenskem in angleškem jeziku. Na kartah smo označili tudi pomembnejše gostinske ponudnike, ki se nahajajo ob kolesarskih poteh, in ponudnike nekoliko stran od poti (5-10 min). Dodali smo tudi možnosti dodatnih dejavnosti, kot so: kopanje, konjeništvo, tenis, jadralno padalstvo ... Vodnik bo predvidoma izšel maja in bo na voljo v TIC-u Laško. V kratkem pa bomo v STIKu izdali tudi Vodnik za pohodnike, ki bo izdelan na podoben način. V sodelovanju z Občino Laško potekajo zaključne aktivnosti za označitev vseh osmih kolesarskih poti s tablami, ki smo jih idejno zasnovali v STIK-u in zanje tudi določili lokacije za postavitev. STIK, Polona Zorko Hotvoi DGRAF AZS TAVE NA aško se irafska V razstavišču Kulturnega centra Laško je v petek, 21. marca, odprla fotografska razstava Hermana Čatra. Tokratna razstava je bila precej drugačna od drugih. Herman Čater je pred odprtjem razstave predstavil svojo sibirsko zgodbo z digitalno projekcijo in predavanjem. Pravo sibirsko vzdušje sta naredila Vida Bukovac in Branko Dobravc, ko sta zapela rusko romanco. V glasbenem programu pa so sodelovale tudi članice Društva ženskega pevskega zbora Laško. Uvodno besedo je podala kritičarka Marlen Premšak, da je Herman Čater ambasador slovenske fotografije pa je dejal tudi predsednik Fotografske zveze Slovenije Silvo Slapar. Prisotne je pozdravil tudi predsednik Društva fotografov v Svit Marko Rebov, ki je potrdil, da Čater sodi med najuspešnejše in dejavne slovenske fotografe. Številni obiskovalci so bili navdušeni tudi nad digitalno projekcijo fotografij Dotik svetlobe. Čatrove fotografije izžarevajo energijo, čutnost in so polne svetlobe. Razstava fotografij je v razstavišču Kulturnega centra Laško na ogled vse do 20. maja. STIK, Alenka Škorjanc 3 ec. Redni občni zbor Turističnega društva Laško Člani Turističnega društva Laško so se v torek, 25. marca, sestali v hotelu Hum na rednem letnem občnem zboru. Delovno predsedstvo in člani so po dvournem občnem zboru sprejeli delovno poročilo Turističnega društva Laško za leto 2007, finančno poročilo Turističnega društva Laško za leto 2008, poročilo Nadzornega odbora ter program dela Turističnega društva Laško za leto 2008. Delovno poročilo, ki ga je podala predsednica Turističnega društva Laško Andreja Križnik, je bilo obširno in bogato. Prav takšen je bil tudi Program dela Turističnega društva Laško za leto 2008. Glavna in najobširnejša naloga Turističnega društva Laško še vedno ostaja organizacija prireditve Pivo in cvetje, ki bo od 9. do 13. julija. Turistično društvo Laško tudi aktivno sodeluje s STIK-om, Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Turistično društvo Laško, Alenka Škorjanc 28. DRŽAVNO TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB v prvi in tretji težavnostni stopnji v Kulturnem centru Laško od petka, 16., do nedelje, 18. maja. Letošnje tekmovanje slovenskih godb gostimo v Laškem. V treh dneh se bo v Laškem predstavilo 26 godb. Razpored tekmovanja Petek, 16. maj ob 16. uri 1. PO Ptuj 2. KD PO Bežigrad 3. PO Glasbene šole Ravne na Koroškem 4. PO Muta 5. KD Godba Sevnica 6. PO Sv. Rupert Sobota, 17. maj ob 9. uri 1. KD PO Izola 2. PO Vogrsko 3. PO Ilirska Bistrica 4. PO Občine Šentilj 5. Godbeno društvo Prosek Sobota, 17. maj ob 15. uri 1. Društvo Goriški PO Nova Gorica 2. KD PO Prevalje 3. KUD Godba na pihala Črnomelj 4. KD Godba Domžale 5. KD Godba Zgornje Savinjske doline 6. KD PO Tržič Nedelja, 18. maj ob 9. uri 1. KD Laška pihalna godba 2. Rudarska godba Hrastnik 3. KD PO Kapela 4. PO Zarja Šoštanj 5. Godba Ruše z majoretno skupino Nedelja, 18. maj ob 14.30 1. KD Godba Liboje 2. Godba Srednje glasbene šole Maribor 3. PO Premogovnika Velenje 4. Postojnska godba 1808 Organizatorji prireditve so Občina Laško, Zveza slovenskih godb, STIK, JSKD OI Laško in Laška pihalna godba. wlKD V popolnem prebujanju je tudi ljubiteljska kultura Ljubitelji kulturnih utrinkov prav gotovo že veste, da je bilo kar nekaj dogodkov in prireditev v letošnjem letu že izvedenih. Dejavnosti, ki so vezane na območna srečanja in revije, so pritegnile veliko gledalcev oziroma poslušalcev. Odmevnejše so bile prireditve, na katerih so nastopali otroci. Na Območnem srečanju otroških folklornih skupin z naslovom Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo se je predstavilo osem otroških skupin s 160 mladimi folkloristi. Območna plesna revija Zavrtimo se je bila pravo doživetje za vse, ki so bili v dvorani. Toliko lepega, kot so nam tokrat v plesnih besedah povedali mladi plesni ustvarjalci, je pokazatelj velikih premikov na plesnem področju. Plesalo je več kot 300 mladih plesalcev. Območna revija otoških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Pozdrav pomladi, je na odre zvabilo rekordno število nastopajočih. V dveh koncertih je na odru Kulturnega centra pelo več kot 400 mladih pevcev. V tem času je bilo v Laškem kar nekaj izobraževanj na različnih področjih ljubiteljske kulture. Najodmevnejša sta bila zaključek štiriletnega izobraževanja za zborovodje in seminar za mlade predvodnike godb. Večina ljubiteljskih društev je v tem času opravila svoje letne občne zbore in se že pripravljajo na svoje nastope. Napovemo lahko nekaj prireditev: 12. maja ob 19.30 bo Območna revija odraslih peskih zborov; od 16. do 18. maja bo v Laškem potekalo tekmovanje godb v I. in III. težavnostni skupini; 22. maja ob 18. uri pa bo odprtje likovne razstave ljubiteljskih likovnikov. Ivan Medved, vodja območne izpostave Laško 15 Knjižnica Laško E-UČILNICA V KNJIŽNICI LAŠKO pisma, ki jih je pisal Mariji Medvedovi in so po nastanku te knjige prešla v zapuščino NUK-a. Tudi pesnik, prevajalec in esejist V Knjižnici Laško odpiramo novo pridobitev, e-učilnico v Kajetan Kovič pristopa k bralcu z novim proznim zapisom Mala podstrešnih prostorih, ki nas še utrjuje kot t. i. e-točko. nebesa, v katerem (po romanu Pot v Trento) še vedno raziskuje Opremljena je s petimi računalniki, tiskalnikom, skenerjem, zgodovino svojega rodu. projektorjem in Med strokovnimi pa so v zadnjem času najbolj iskani naslovi: s p l e t n o psihološko delo Erica Berna Katero igro igraš?, Bučarjevo kamero. Že Rojstvo države, Mala knjiga za velike starše psihoterapevta dr. doslej smo Zorana Milivojevica ali pa sočasno izdani knjigi Mance Košir uporabnikom Moška pisma in Pogovori: kronologija duha. Še vedno je o m o g o č a l i aktualna tudi zelo odmevna knjiga Blagor ženskam Alenke računalniško Rebula, gostje naše knjižnice v aprilu. delo na petih Tiste, ki vam je branje posebna vrednota, pa napeljujem k obsežni mestih v monografiji Zgodovini branja argentinskega pisatelja in pritl ičju in prevajalca Alberta Manguela. nadstropju, Ostane še veliko naslovov in gotovo bo narejena krivica prav tako marsikateri spregledani knjigi. Zato le še nekaj del, ki se »berejo strokovno za med«, kot bi pritrdili bralci sami: Skrivno življenje čebel in pomoč. E- Prestol morske deklice (Sue Monk Kidd), Izgubljena vrtnica učilnica, ki še (Serdar Ozkan), Skrivaj (Anita Shreve), Preživela z volkovi vedno ostaja (Defonseca Misha) ... Za konec pa le še prijazno povabilo k tudi študijska soba, pa bo namenjena predvsem študijskemu, bolj branju del Marjana Tomšiča in pogovoru ob njegovem obisku poglobljenemu in dalj časa trajajočemu delu z računalnikom. pri nas. V e-učilnici bomo izvajali tudi izobraževanja. Ena temeljnih nalog splošnih knjižnic je informacijsko opismenjevanje, to je skupek Barbara Rančigaj znanj, ki zajema osnovno delo z računalnikom in programsko opremo, za knjižničarsko dejavnost pa je seveda najpomembnejše delo z informacijskimi viri, ki je v družbi znanja ŠE NEKAJ BESED ° PRIREDITVAH V KNJIŽNICI in informacij vedno pomembnejše. Pri tem mislimo na javno dostopen knjižnični katalog (Cobiss), različne knjižnične servise Spomladi se v knjižnici že tradicionalno nekoliko posvetimo (Moja knjižnica, Vprašaj knjižničarja), predvsem pa iskanja psihološkim ali vzgojnim temam. Letos bomo prisluhnili Alenki informacij po spletu in uporabo oddaljenih elektronskih virov, na Rebula, ki bo spregovorila o pomenu besede v osebnem katere je naročena naša knjižnica. Te programe bomo izvajali po življenju, družini in skupnosti, z Vlasto Nussdorfer pa se bomo dogovoru z uporabniki in glede na njihove potrebe in želje. pogovarjali o žrtvah nasilja. Obe predavateljici, še posebno Sodelovali bomo tudi z drugimi organizacijami in društvi v kraju Alenka Rebula, imata številna dela predstavljena tudi na ter za zahtevnejša računalniška izobraževanja najeli zunanje izvajalce. Ob tej priložnosti smo v knjižnici pripravili zgibanko, v kateri so vse informacije o novi e-učilnici in programih informacijskega opismenjevanja. Trudili se bomo, da bo e-učilnica skupaj s prenovljeno spletno stranjo Knjižnice Laško, ki jo nameravamo vzpostaviti v naslednjih mesecih, še aktivneje zaživela kot prostor učenja, iskanja novih znanj in informacij, k čemur vas lepo vabimo. Matej Jazbinšek PRIPOROČAMO ... »Priporočamo« ni samo pogosta praksa knjižničarjev, ki si »mega« kviz za učence s srečanjem s pesnikom Andrejem prizadevamo za kakovostno branje, je tudi ime knjižničarskega Rozmanom - Rozo in predšolsko bralno značko z Marjanom projekta, v katerem z osmimi knjižnicami celotne regije sodeluje Marinškom in Piko N°gavičk°. tudi Knjižnica Laško. Vsak mesec priporočamo knjigo, ki bi jo bilo Posebej vas opozarjamo na zaključek bralne značke za odrasle in med novostmi škoda prezreti, in jo izpostavimo na za to srečanje s pisateljem Marjanom Tomšičem, ki bo v okviru določenem mestu ter nanjo opozarjamo s plakatom. Mnogi bralci slovenskih dnevov knjige. Že sedaj vas vabimo, da nadaljujete z ste že vajeni, da prav tako poiščete namige za branje. branjem za bralno značko tudi v jeseni. Med zadnjimi dopolnitvami priporočil boste našli Vrnitev domov V maju in juniju bodo potekale številne prireditve, povezane s Bernharda Schlinka, zagotovilo dobrega branja, kot nam Schlink Trubarjem. V knjižnici bo o Trubarju v takratnem času in v obljublja že z Bralcem, prvim prevedenim romanom. Ob bok kasnejših obdobjih slovenske zgodovine predaval najplodovitejši evropskemu avtorju postavim Orhana Pamuka, turškega pisca, sodobni proučevalec očeta slovenske knjige doktor literanih ved dobitnika Nobelove nagrade za književnost, z romani Bela in zgodovine Igor Grdina. Vabimo vse, ki bi se želeli seznaniti z trdnjava, Ime mi je rdeča, Sneg in zadnji prevedeni Istanbul. novimi dognanji in pogledi na Trubarja, predvsem pa s Tisti bralci, ki vas navdušuje sodobna literatura, pa ne spreglejte pomenom Aškerčevega odkritja veličine tega moža za slovenski novih prevodov Izbranih del hrvaške književnosti ali Beletrininih nar°d. izdaj. Skupaj z osnovno šolo vam bomo predstavili literarni prvenec Tudi slovenskega prispevka med novostmi ne gre prezreti: v učenk Anje Plaznik in Špele Medvešek in vas na Trubarjev dan branje priporočam zadnji roman Ferija Lainščka Nedotakljivi s (7. junija) še enkrat povabili na voden ogled razstave, otroke pa podnaslovom Mit o Ciganih. Ob izredni plodovitosti, na delavnice. vsestranskosti in priljubljenosti tega prekmurskega pisatelja je Do konca sezone se bosta zvrstili še dve potopisni predavanji. težko verjeti, da lahko svoje ljubitelje navduši vedno znova. Franci Horvat nam bo predstavil očarljivo Provanso, z Matejem Tekoča pripoved, čudovit jezik in nadvse zanimiva in pretresljiva Koširjem pa bomo potovali po Čilu, Boliviji in Argentini. zgodba o štirih generacijah balkanskih Romov, ki že sama kliče po filmski upodobitvi, bralca težko pustijo hladnega. Ivan Sivec v zadnjem romanu Moji edini, ki jo ljubim počasti spomin na Metka Kovačič ljubezen pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Vrednost knjige je predvsem v naslonitvi avtorja na Kajuhovo zapuščino, pesmi in 16 Literarni kotiček VRTNICA Tam ob gozdni poti hiša stoji, stoji pač, kar je še ostalo od nje. Streha načeta od zoba časa, celo streho mah prerašča. Okna razbita, vrata vdrta, nihče na njih več ne potrka. Okrog hiše vse zaraščeno, vse s trnjem prepredeno. A sredi trnja zagledam tebe, drobna vrtnica, kako kukaš iz te goščave Prekrasna, nežna, žametno rožnata si, kljub samoti in trnju tukaj vztrajaš ti. Vprašam se, le kdo je tukaj živel, le kdo, tebe, lepotico je na vrtu imel. Te morda deklica mlada je nasadila, ki jo sedaj kot starko pokriva gomila. A ti ostala si kot spomin na njo, spomin, da je tukaj nekoč življenje bilo. Štefanija Belej ZAKAJ O, sonca zlati žarki, ni vam moč bilo hladnih žil ogreti, zakaj pustili ste -demonom črnim - deklico vzeti. Izguba boli, nezaceljena rana skeli. V mamice dušo legel je mrak in dnevu dan vsak je enak. Svečko belo prižgem -postojim, le ZAKAJ? Tudi jaz odgovor si želim. Nena ZNAKI NA POTOVANJU Lepe noči so bili prometni znaki seznanjeni, da morajo potovanje naznanjati. Zato so se odločili, da bodo mesto zapustili. Naslednji dan so se otroci zbudili, da bi znake obvestili, a znakov ni bilo nikjer, so se šli potepat v drugo smer. Mesto je postalo podivjano, kot da hitijo vsi na zabavo. Semaforjev ni bilo nikjer. Policisti so usmerjali vse v eno smer. Znaki se niso vrnili, po južni strani so hodili, zebre so jih dohitele in otroke sabo vzele. Gabrjela Razboršek, 5. razred POŠ Jurklošter Mentorica: Darja Horjak STUDENCEK PRIPOVEDUJE JOČEM Ob pogledu na nekoč sinje modro reko Savinjo jočem, jočem, jočem. Obalo njeno plastično cvetje krasi. V strugi razbesnela reka grozi, grozi! Zdaj, zdaj! Prestopila bom bregove, zalila bom vaše domove, da vedeli boste, da z mano ni se igrati. Več kot pol stoletja že mečete v mojo strugo vašo odvečno nesnago. In nikomur na kraj pameti ne pade, da treba očistiti bo mojo strugo. Ko vedeli bi, kaj vse moja struga skriva! Pod več kot polstoletno nesnago čisto na dnu skrite imam zlate cekine in dala jih bom tistemu, ki odvzel mi bo moje grožnje. Stoletja mimo mene so šla. Kar pomnim, kar živim, živinco sem napajal, poslušal vzdihovanje mladosti neugnane in vroče glave jim hladil ter videl marsikatero sem spočetje. Takrat za žegnani studenček so me krstili. Čas teče in beži. Prišli so časi, ko veliko mojih bratov so zabili. Jaz še srečen sem. Mene samo v hladni studenček so prekrstili. A vloga mi je ostala. Sedaj opravljam jo na kontrabant. Čas teče in beži. Včasih živinco sem napajal, a zadnje čase konjičke železne perem in jezdece brez ficka. Hedvika Pernovšek Hedvika Pernovšek PRIBEŽALIŠČE Ogrnila noč je hiše s temo, ugaša v tišini luč za lučjo. Breme me dneva stiska ob tla, k počitku vabi mehka postelja. Spanca pa ni, da bi mi zaprl oči, v meni pojenjajo zadnje moči. Misli nejasne po glavi roje, obrazi popačeni vame strme. Lajež zamolkel zaslišim v daljavi, nemirno telo še bolj se predrami. Kot zima zazebe me strah v kosteh, ki tako je brezupen v takšnih nočeh. Kot podivjano srce mi bije, brez sape telo v krču se zvije. Krik »na pomoč«, telo onemoglo, bilo je vse, kar srce je še zmoglo. Žitno polje in oče pred mano, skloni se k meni - ponudi mi ramo: »Pridi mi hči - tu ni več boja, spet te vodila roka bo moja.« Vse mine, kar te na zemlji teži, ni več hitenja in ni več skrbi. Ni več pehanja in mine trpljenje, z vsem pa odide še hrepenenje. Hermina Palčnik DREVO ŽIVLJENJA Drevo življenja sem. Vsak brsteči list je novo upanje v meni. List - ves krhek, plah, nebogljen. Upanje - svetlo, hrepeneče, na trenutke boječe. List za listom brsti, raste in zori. Brsti iz toplih besed, raste iz prijaznih pogledov in zori iz spoznanj, ki jih narekuje življenje. Drevo življenja sem. Z dušo in telesom. Tenkočutnih globin in pokončne drže. Ranljivo na besedo in močno na udarce. Ovene list, ko zmanjka lepih besed. In počasi usiham, ko ne čutim bližine. Bližina je kot sonce - napolni zrna življenja. Če je ni, se zaman vzpenjam in hrepenim po njej. Na poti iskanja se krivi steblo, odpade rumeni list. Drevo življenja sem. Željno življenja v sožitju ljubezni. Daje mi moč: toplih besed, prijaznih pogledov in iskrenih nasmehov. V zahvalo nudim senco pred žgočimi žarki, zelen plašč, ko brije mrzel veter. Oporo pred padci življenja. Pomladni piš je zavil v mojo krošnjo. Spet je vzbrstel nov list - živim ... Hermina Palčnik Kultura IN KAM SO SE ODPRAVILI ČLANI LIKOVNE SEKCIJE LAŠKO? ALBERTINA MONETtó PICASSO V soboto, 29. marca, na Dunaj, kjer se v galeriji Albertina zaključuje zanimiva razstava Od Moneta do Picassa. Kar 51 likovnikov se je odločilo, da si bodo ogledali originalna dela svetovno znanih umetnikov Moneta, Renoirja, Cezanna, Chagalla, Picassa, Matissa ... Na ogled smo povabili tudi člane društev iz Radeč, Celja, Šentjurja in Rogaške Slatine, s katerimi uspešno sodelujemo. Kaj lahko rečemo o vtisih: bili so nepozabni ter Odsotni: Ečo Vavričuk, Uroš Krašek, Zoran Bordevič, Rudi Pasarič, Marjana Sadar, Irena Horjak. neponovljivi in v objemu toplih barv se nam bodo za vedno ohranili v spominu. In kako naprej? Delovno, ustvarjalno in v družbi tistih, ki nas podpirajo, spodbujajo in omogočajo, da delujemo. Pridružite se nam, nikoli ni prepozno! Predsednica likovne sekcije Nevenka Fantinatto KONCERT CERKVENEGA MePZ ŽUPNIJE SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH Ob deseti obletnici obstoja je naš zbor 9. februarja v farni cerkvi v Rimskih Toplicah priredil slavnostni koncert. V razgibanem večeru so pevci poslušalce navdušili z odličnimi izborom pesmi, največji aplavz pa so poželi z izvajanjem pesmi Na bregovih Evfrata (opera Nabucco) in Slomškovo Glejte že sonce zahaja. Večer sta popestrila Janja Brlec s citrami in Matjaž Aškerc z izbrano vezno besedo. Zbor redno prepeva in lepša nedeljske maše, uspešno se je že predstavil na koncertih v Hrastniku, Dolu in Mozirju. Najlepše se pevci spominjajo koncerta v Strunjanu in sodelovanja na živih jaslicah v Postojnski jami. Zbor večkrat sodeluje tudi na kulturnih prireditvah v OŠ Antona Aškerca in na kulturnih dogodkih na Aškerčevini. Zborovodja in organistka Polona Aškerc 5 LET VOKALNE SKUPINE RIMLJANKE Zamisli in želje so postale resničnost pred petimi leti z ustanovitvijo vokalne skupine Rimljanke. Zbralo se je enajst žena, pod okrilje pa jih je takrat vzel dirigent prof. Jurij Gorič in pričele so vaditi. Že po dveh mesecih vaj jih je odpeljal v Novo Gorico na tekmovanje pevskih zborov ZDIS, kjer so se zelo dobro odrezale. Nastopale so povsod, kamor so bile povabljene in tako je še danes. Pred dvema letoma jih je prevzela dirigentka prof. Alenka Štigl in vaje so postale še bolj intenzivne. Konec lanskega leta so se na intenzivne vaje odpravile v Izolo, kjer so skovale načrt o praznovanju pete obletnice. Do sedaj so jih zapustile tri pevke, z novim letom pa so se jim pridružile tri nove. Zbor sedaj šteje 15 pevk. Vesele so, kadar lahko zapojejo skupaj s člani moškega pevskega zbora Antona Aškerca kot mešani pevski zbor. Peto obletnico so praznovale 7. decembra lani. Koncert so imele skupaj z moškim pevskim zborom v OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, bil pa je zelo dobro obiskan. Poslušalci so jim za njihovo delo čestitali in jih nagradili z aplavzom. S pevkami so nastopali tudi najmlajši, otroci iz vrtca. In kakšni so načrti in želje za naprej? Želijo si veliko nastopov in ubranega petja. Zavedajo se, da bodo to dosegle le s trdim delom in na to so pripravljene. J. K. 25 LET MOPZ SEDRAŽ Moški pevski zbor letos praznuje srebrni jubilej - 25-letnico svojega delovanja. Skromni začetki leta 1983 so kmalu dali rezultate in pevci smo se začeli predstavljati svojim poslušalcem. Postali smo nepogrešljiv udeleženec krajevnih proslav in prireditev. Bili smo pobudnik ustanovitve kulturnega društva v Sedražu, katerega aktivni del smo. V 25 letih smo našim poslušalcem predstavili mnogo slovenskih narodnih in umetniških pesmi, pa tudi tujih. S svojo pesmijo spremljamo naše krajane na njihovih srečanjih in na žalost tudi pri zadnjih slovesih. Pevci se tradicionalno udeležujemo območne revije odraslih pevskih zborov in vsako leto prirejamo samostojni koncert. Že desetič smo pripravili pevski večer ob lipi pri cerkvi na predvečer dneva državnosti. Lipo smo skupaj s krajani posadili na dan razglasitve samostojnosti. Vsakoletni pevski večeri so prerasli v spontano druženje vseh, ki jim je všeč zborovsko petje in druženje se po koncertu s skupno pesmijo vseh nadaljuje še pozno v noč. Poleg nastopanja v kraju smo s svojimi nastopi gostovali tudi drugod v občini in zunaj nje. Trikrat smo sodelovali tudi na srečanju pevskih zborov v Stični. Imeli smo tudi nekaj uspešnih koncertov v sodelovanju s sosednjimi zbori. Ker izhajamo iz manjšega kraja, se v vseh letih našega delovanja ubadamo s pomanjkanjem pevcev. Trenutno zbor šteje 16 pevcev in veseli smo, da smo medse uspeli privabiti tudi mlajše pevce. V 25 letih pa so ga vodili naslednji zborovodje: od 1983 do 1991 Ivo Jernejšek, od 1991 do 1998 Mateja Škorja, od 1998 do 2001 Simona Završnik, od 2001 do 2006 Mojca Lukmar in od 2006 ponovno Mateja Škorja. Izdali smo tudi dve zgoščenki, in sicer leta 2001 posnetek koncerta ob 10. obletnici samostojnosti in leta 2003 posnetek koncerta ob 20-letnici delovanja. Zbor je za svoje delo leta 2004 prejel občinsko priznanje Antona Aškerca. Letošnji srebrni jubilej želimo preživeti z vami, našimi zvestimi poslušalci. Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo na slavnostni koncert, ki bo v dvorani osnovne šole Sedraž v soboto, 26. 4., ob 19. uri. Skupaj z nami se vam bodo predstavili: otroška folklorna skupina KD Sedraž, tamburaška skupina Šempeter, odrasla folklorna skupina KD Svoboda Trbovlje in na citrah Peter Napret. Veseli bomo vašega obiska in vam obljubljamo, da bomo prešerno vstopili v drugih 25 let našega delovanja. Jožef Lapornik, MoPZ Sedraž Kultura 80 LET DELOVANJA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA LAŠKO Letos mineva 80 let, odkar je v Laškem s svojim delovanjem začel moški pevski zbor, ki so mu takrat dali ime Pevsko društvo Hum Laško. To je bil prvi zbor v Laškem, ki je začel z načrtnim delom in rednimi vajami ter seveda tudi nastopi ob različnih priložnostih. Zbor so sestavljali obrtniki, trgovci in pri njih zaposleni pomočniki. Zbor je doživljal vzpone in padce, tudi krajše prekinitve delovanja, vendar je imel v vsakem obdobju jedro pevcev, ki so potegnili druge za seboj in delovali naprej. MPZ Laško je nastopal predvsem v svojem ožjem okolju, je pa tudi marsikje gostoval in vabil druge zbore v goste v Laško. Udeleževal se je tudi različnih tekmovanj na občinski, medobčinski in takratni republiški ravni, kjer je leta 1978 na tekmovanju Naša pesem osvojil bronasto plaketo. V času priprav na 70. obletnico smo 1997. leta posneli tudi kaseto, na kateri je 17 pesmi, naslov pa nosi po pesmi Lepo mesto ob Savinji, ki sta jo ustvarila dolgoletni pevec Bernard Potočnik in takratni zborovodja Lojze Švec. Zbor je imel srečo, da je k sodelovanju vedno uspel privabiti dobre zborovodje, ki so znali izbrati takšne programe, ki so bili prijetni in hkrati ravno prav zahtevni, da so jim bili pevci še kos. Prvi zborovodja je bil Albin Kuntara, potem pa se je do leta 1941 zvrstilo kar sedem zborovodij, med katerimi je bil skladatelj Radovan Gobec, ki je v zboru in Laškem pustil še poseben pečat. Po koncu druge svetovne vojne so se pevci, ki so preživeli vojno vihro, že oktobra 1945. leta odločili ponovno oživiti zbor. Takoj so začeli z vajami, ki jih je vodil zborovodja Franc Ropret. Leta 1949 pa se je v Laško preselil zborovodja Julij Gorič, ki je s svojim delovanjem dosegel pravi razcvet zborovskega petja. Ob moškem zboru je ustanovil tudi ženski in mladinski zbor, po potrebi pa je vse zbore tudi združil v skupni zbor ter tako skupaj z orkestrom postavil na oder tudi različne spevoigre. Po 17 letih vodenja je Julij Gorič prepustil mesto zborovodje prof. Mitji Žnidaršiču (1968-1970), za njim je zbor vodil Milan Kasesnik (1970-1979), Lojze Švec je bil na čelu zbora najdalje (1979-2002), od leta 2002 do 2006 je zbor ponovno vodil Milan Kasesnik, od leta 2006 pa ga vodi prof. Dejan Jakšič. Zbor si je vedno prizadeval vključiti tudi mlajše pevce, vendar smo v zadnjih letih pri tem vedno manj uspešni. Zato vabimo vse moške, ki imajo radi slovensko pesem in jih je narava obdarila s posluhom, da se nam pridružijo in skupaj z nami, ki že vrsto let prepevamo, pripomorejo k nadaljnjemu obstoju zbora. Vse vas, spoštovani ljubitelji zborovskega petja, pa vabimo na slavnostni koncert, ki bo v petek, 23. maja, ob 19.30, v Kulturnem centru Laško. Na koncertu bodo nastopili vsi zbori, ki danes delujejo v Laškem: MePZ Koral, ŽPZ Laško, Vokalna skupina Vodomke in slavljenec MoPZ Laško. Posebni gost večera bo Vokalna skupina Prekmurci iz Tišine, ki jo sedaj vodi Lojze Švec. Pridite in skupaj z nami proslavite visok jubilej zborovskega petja v Laškem. Jože Rajh NOVOUSTANOVLJENO DRUŠTVO MEŠANI PEVSKI ZBOR SPEV ZIDANI MOST Ideja se je rodila decembra 2006 na naši osnovni šoli, ko smo se zbrali starši in otroci na šolski delavnici pred novoletnim papirnim bazarjem. V kraju imamo odlično zborovodkinjo, gospo Alenko Štigl, ki je bila pripravljena poizkusiti z nami. Prvič smo se zbrali v bolj skromnem številu že 25. maja lani. Imeli smo veliko željo po petju in, roko na srce, večina od nas je nazadnje v zboru prepevala tam nekje v osnovni šoli. Vendar vaja dela mojstra in tudi mi smo se skozi mesece srečevali ob petkih in pridno vadili. V tem času smo pridobili kar nekaj novih pevcev in verjamemo, da je v Zidanem Mostu še veliko dobrih glasov, ki bodo v prihodnosti zbrali zadostno mero poguma in se nam pridružili. Decembra lani smo imeli prvi neuradni nastop, nekakšno javno vajo, kjer smo se kot starši šolarjev predstavili na novoletnem papirnem bazarju v šoli v Zidanem Mostu in ni naključje, da je ravno po enem letu ideja pesem postala. Lansko leto smo zaključili z vajo, po kateri smo pripravili prednovoletno srečanje in nanj poleg pevcev povabili tudi njihove družine, partnerje, prijatelje. Takoj v začetku leta smo imeli dve intenzivni vaji, ki jima je sledila vaja iz vokalne tehnike v okviru seminarja za zborovodje, ki se ga je udeležila naša zborovodkinja. Tako smo pridobili ogromno znanja od strokovnjakov zborovskega in solo petja, hkrati pa prejeli dobro popotnico in spodbudo za nadaljevanje že začetega dela. Na sam kulturni praznik je s svojo prisotnostjo, povabilom k sodelovanju na kulturni proslavi in spodbudnimi besedami vajo popestrila gospa Zlata Strel, predsednica Kulturnega drušva Svoboda Zidani Most, s katerim zelo dobro sodelujemo. 16. feburarja smo se javnosti prvič predstavili na proslavi ob kulturnem prazniku v Zidanem Mostu. Skupaj s pihalnim kvintetom Kvintola smo na začetku zapeli slovensko himno, v nadaljevanju pa še dve pesmi, Tam kjer teče bistra Žila in Brez besed, ob klavirski spremljavi gospe Brigite Mlakar. Ves ta čas smo razmišljali, da bi se tudi formalno ustanovili kot društvo, kar smo uresničili 23. februarja na ustanovni konferenci društva. Društvo smo ustanovili z namenom, da poživimo kulturne dejavnosti v našem kraju, v veliki meri pa tudi zato, da se ljubitelji petja družimo med seboj. V prihodnosti si člani Mešanega pevskega zbora Spev Zidani Most želimo še veliko prijetnega druženja ob ubranem petju. Želimo si, da se nam pridružite še vsi tisti, ki imate veselje do petja, vsaj malo posluha in veliko dobre volje. Saj veste, kaj pravi pregovor: »Kdor poje, zlo ne misli«. Boštjan Breznikar 19 Sociala in humanitarna dejavnost Območno združenje Rdečega križa Laško OBLETNICE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RK SE VRSTIJO Letos mineva 60 let, odkar so se kar štiri naše krajevne organizacije Rdečega križa registrirale pri takratnem Odseku za notranje zadeve Občine Laško in uradno pričele delovati, in sicer krajevne organizacije RK Rečica, Rimske Toplice, Sedraž in Vrhovo. Vsaka se bo obletnice Krajevna organizacija RK Sedraž vsako leto sodeluje na novoletnem bazarju, ki ga pripravi njihova šola. spomnila na svoj način. Na Vrhovem so se na volilnem občnem zboru v začetku aprila seznanili s prehojeno potjo in ob tej priložnosti olepšali svoj prapor z novo konico. Še posebej slovesno pa bo v Sedražu, kjer bodo v nedeljo, 1. junija, ob 15. uri, razvili novi prapor, za katerega v tem času intenzivno zbirajo prispevke v obliki spominskih trakov, žebljičkov in prostovoljnih prispevkov. Po besedah Damjana Kneza, predsednika tamkajšnje organizacije RK, so veseli, ker so povsod naleteli na dober odziv, kar pomeni, da bo prapor res »bogat«, s tamkajšnjimi gasilci pa so se tudi dogovorili, da bodo na prireditvi poskrbeli za zabavo in okrepčilo. V Rečici v teh dneh brskajo po arhivih in spominih, ki jih prav tako želijo spraviti na papir v obliki zgibanke, v delovnem vzdušju pa bodo obletnico počastili tudi v Rimskih Toplicah. V A B I L O Krajevna organizacija Rdečega križa Sedraž vabi na razvitje novega prapora, ki bo v nedeljo, 1. junija, ob 15. uri. Po kratkem kulturnem programu bo igral ansambel Rimljani, poskrbljeno pa bo tudi za lačne in žejne. LETOŠNJE LETO ZNOVA Z VISOKIMI JUBILANTI Lani so tri naše občanke praznovale stoti rojstni dan, visoke jubileje pa bomo praznovali tudi letos. Poleg dveh občank, Justine Berk in Terezije Pusar, ki stopata v 101. leto starosti, bomo letos po dolgem času lahko počastili 100-letnika. To bo naš znanec, Janez Božič iz Rimskih Toplic. Novembra pa se bomo lahko veselili še enega visokega jubileja, saj bo 100. rojstni dan praznovala Fanika Jančič z Vrha nad Laškim. Sicer pa se je število naših občanov, ki letos praznujejo svoj visoki, okrogli jubilej - 90 let, povečalo. Natanko toliko jih je, kot je mesecev na koledarju. Se že vidi, da segamo v čas pred 90 leti, torej v leto 1918, ko je bilo konec 1. svetovne vojne in je bil tudi prirastek zagotovo večji kot zadnja tri leta, ko se je prepolovilo tudi število naših slavljencev. Prvo slavljenko, Jožefo Oštir, smo na njen Letošnji prvi slavljenki je prvi čestital župan Občine Laško Franc Zdolšek. rojstni dan obiskali na njenem domu na Blatnem Vrhu pri Jurkloštru. V družbi domačih so ji za jubilej čestitali župan Franc Zdolšek, predsednik Društva invalidov Laško Miha Lončar in članica društva Zdenka Jakopič, predsednik Krajevne organizacije RK Jurklošter Ivan Klavžar, predsednik Društva upokojencev Jurklošter Danijel Doberšek in član Edi Gračner ter seveda Območno združenje RK Laško, ki vsakič tudi izpelje koordinacijo obiskov. Pri Oštirjevi mami smo se imeli lepo, slavljenka pa se, kljub vsem tegobam in nedavnim žalostnim trenutkom, zelo dobro drži. Le kdo bi ji po videzu prisodil tolikšna leta. Naj taka ostane še vsa nadaljnja leta. Naj dodamo še to, da bodo letos pri obiskih z nami sodelovali tudi člani društva Veseli upokojenci. PONOSNI NA SVOJE ČLANE Območno združenje Rdečega križa Laško je imelo po krajevnih organizacijah RK na dan 31. decembra lani v registru vpisanih 5236 članov RK: na Jagnjenici jih je 211, v Jurkloštru 199, v Laškem 1044, v Marija Gradcu 681, v Radečah 394, v Rečici 398, v Rimskih Toplicah 637, Sedražu 304, na Svibnem 244, v Šentrupertu 271, na Vrhu 358 in na Vrhovem 253 članov. V Zidanem Mostu pa beležimo stanje po zadnjem pobiranju članarine pred začasnim prenehanjem aktivnosti Odbora, ko je organizacija štela 242 članov. To je izjemno lepo število, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Ponosni pa smo tudi na vse prostovoljce v naših krajevnih organizacijah RK, ki neutrudno in z dobro voljo opravljajo po eni strani lepo in prijetno poslanstvo, po drugi strani pa morajo biti zaradi nekaterih kot veliko sito, ki sprejema tudi tisto, za kar ni mesta ob pobiranju članarine. Članarino nam na terenu pomaga zbirati 123 prostovoljcev RK, ki so v večini primerov tudi člani odborov posameznih krajevnih organizacij in pomenijo neposreden stik predstavnika RK in člana na terenu. Tako se soočajo z njegovo problematiko, kar je izjemno pomembno pri odločitvah in predlogih ob nudenju pomoči tistim članom, ki so se znašli v hudi socialni stiski. Včasih, ko poslušam njihove zgodbe s terena, kar verjeti ne morem, da slišim prav. Človek se vpraša, ali smo res izgubili občutek za prijaznost, kulturo besed, spoštljiv odnos, raven komuniciranja. Prostovoljci namreč poslušajo, kakšno da je zdravstvo, o Jelinčiču, o tem, kako nekateri nosijo pakete, pa niso prepričani, ali jim pripadajo in kdo jim jih je dal, skratka brez argumentov, ampak le zato, da se govori, obrekuje, ker »je ona rekla, da je slišala, pa ne ve, kako se že piše« itd. Ni jih pa denimo toliko v hlačah, da bi, če že imajo toliko povedati in mislijo, da imajo prav, podpisali odstopno izjavo. Vse pripombe s terena beležimo v posebni evidenci in so včasih zanimiv in dober pripomoček pri ponovnem soočenju z istimi osebami v drugačni vlogi. No, še sreča, da je takšnih ljudi, ki našim prostovoljcem grenijo življenje, malo in da nas opogumljajo tisti, ki so veseli njihovega obiska, jih sprejmejo s prijaznimi besedami, radi plačajo članarino in ob skromnem znesku pridajo še celo kakšen evro prostovoljnega prispevka za organizacijo. Na obrazcu za pomoč pri RK v zadnjih dveh letih informativno beležimo vsako vlogo, ali je prosilec tudi član RK ali ne. Ko smo delali statistiko za lani, smo ugotovili, da več kot 80 odstotkov vseh prosilcev za pomoč pri nas ni članov te velike humanitarne organizacije, pogrešamo pa tudi nekatere, ki jim je RK enkrat ali večkrat že pomagal ob hudih stiskah. Res je, da so pomoči, ki prihajajo iz drugih virov, namenjene vsem upravičencem, zato pa se po drugi strani trudimo, da je kar nekaj dejavnosti v programih vsake krajevne organizacije RK takšnih, ki so v prvi vrsti namenjene članstvu organizacije. Na primer različna zdravstvenovzgojna predavanja, ugodnejši pregledi, ki jih organiziramo, 20 % popust pri opravljanju prve pomoči za voznike, druženja in ekskurzije, tam, kjer jih pripravljajo, darila pozornosti starejšim, osamljenim in bolnim članom itd., nenazadnje tudi spremstvo člana RK s praporom na njegovi zadnji poti. Članarina RK je enotna in jo določi Generalna skupščina RK Slovenije. Tudi letos bo znašala 3 evre. Vsak član pa lahko ob pobiranju članarine nameni še kaj več v obliki prostovoljnega prispevka, kar se vpiše v nabiralno polo, ki jo ima vsak pobiralec priloženo v članski mapi, darovalec pa se vanjo tudi podpiše. Pomembno je poudariti, da članarina in prostovoljni prispevki v celoti ostajajo vsaki krajevni organizaciji RK in je oz. so namenjeni izvajanju njihovih programov, ki jih vsaka organizacija RK na predlog njihovega vodstva in odbora predstavi vsem članom na občnem zboru. Tam je tudi eno od mest, kjer lahko član poda svoje mnenje, predloge, pripombe, zato je prav, da se člani občnih zborov udeležujete. Letos se bodo pričeli v naslednjih dneh in tednih, zato vljudno vabljeni. Vsem, ki s članarino in prostovoljnimi prispevki pomagate uresničevati program vaše krajevne organizacije RK, pa iskrena hvala. Iz statuta Območnega združenja RK: »Član krajevne organizacije lahko postane vsak, ki izrazi to željo. V ta namen podpiše Sociala in humanitarna dejavnost pristopno izjavo, da sprejema določila Statuta ter se zavezuje, da se bo po njem ravnal in redno plačeval članarino. Mlajši od 15. leta so mladi člani RK. Aktivni člani imajo pravico voliti in biti voljeni, biti obveščeni o delovanju krajevne organizacije, z osebnim prizadevanjem imajo pravico prispevati k uresničevanju delovnega programa in ciljev, sprejemati pohvale in nagrade za opravljeno delo ter dosežene uspehe, spoštovati statut ter varovati ugled organizacije. Članstvo preneha z izstopom s pisno izjavo, s črtanjem, izključitvijo ali smrtjo." RAZPIS PRIZNANJ ZA HUMANO DELO Območno združenje Rdečega križa Laško je razpisalo priznanja Rdečega križa Slovenije za leto 2007. Priznanja so namenjena fizičnim in pravnim osebam za življenjsko, izjemno uspešno delo v Rdečem križu, za prizadevanja, dosežene uspehe in zasluge pri uresničevanju Lani je bila med dobitnicami priznanj RK tudi Silva Vrečko, ki je prejela srebrni znak RK. programov in akcij Rdečega križa ter za razvijanje humanih odnosov med ljudmi. Podelili bomo zlati, srebrni in bronasti znak RK Slovenije ter diplomo in zahvalo. Predloge lahko poleg krajevnih organizacij Rdečega križa oblikujejo in jih v presojo posredujejo tudi krajevne skupnosti, šole, zdravstvena domova, Center za socialno delo Laško, Občini Laško in Radeče ter člani Območnega odbora RK Laško. Priznanja bodo podeljena na slavnostnem delu volilne skupščine Območnega združenja RK v drugi polovici junija. Do 25. aprila pričakujemo dobre in tehtne predloge. SKUPINA ZVEZDICE IZ RK CELJE OBISKALE LAŠKO 20. marca so prostovoljke, ki oblikujejo skupino Zvezdice in jih vodi Mija Hanžič, obiskale Laško. Skupina je vključena v Območno združenje RK Celje. Z velikim zanimanjem so si najprej ogledale razstavo v Muzeju Laško in knjižnici, saj jih je ob Trubarjevem letu posebej zanimalo, kako je bil Trubar povezan z Laškim. Obisk je sklenila na sedežu Rdečega križa v Laškem, kjer smo jim predstavili naše delo in pomoč ljudem ob elementarnih nesrečah. Srečanje je minilo v prijetnem vzdušju in ob izmenjavi bogatih izkušenj. PRIPRAVE NA VOLILNO SKUPŠČINO Letos se članom organov in delovnih teles Območnega združenja RK Laško izteka štiriletni mandat. Območni odbor je na zadnji, razširjeni seji odprl kandidacijske postopke za evidentiranje kandidatov članov RK za Območni odbor, Nadzorni odbor, Častno razsodišče, Strokovni center 4-letni mandat članom organov in komisij se izteka. za prvo pomoč, krvodajalstvo in preventivno zdravstveno dejavnost, Komisijo za socialna vprašanja in elementarne nesreče in Svet za delo z mladimi v RK. Kadrovska komisija bo na podlagi evidentiranih članov in njihovih privolitev pripravila kandidatno listo in jo predložila v sprejem Območnemu odboru in Skupščini, ki bo v drugi polovici junija. Glede na marljivo delo dosedanjih članov organov in delovnih teles pričakujemo in si želimo, da bi jih vsaj nekaj pristalo na evidentiranje tudi za naslednje mandatno obdobje, kar jim naš statut seveda dopušča. PRVO TEKMOVANJE V ZNANJU IZ PRVE POMOČI V soboto, 19. aprila, bo na podružnični osnovni šoli Primoža Trubarja Laško v Debru potekalo 1. območno tekmovanje ekip prve pomoči osnovnih šol laške in radeške občine. Sedem ekip s po šestimi člani in rezervo se bo pomerilo v teoretičnem znanju prve pomoči, cestnoprometnih predpisih in praktični oskrbi ponesrečencev. Naše Območno združenje RK tekmovanje pripravlja v sodelovanju z občinama, Štaboma CZ, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in osnovnimi šolami iz Laškega, Radeč in Rimskih Toplic. Ker je tekmovanje javno, ste vljudno vabljeni k ogledu in spremljanju spretnosti ter znanja mladih tekmovalcev. SKUPINA ZA OSTEOPOROZO USPEŠNO DELUJE Pod okriljem Krajevne organizacije Rdečega križa Laško in Območnega društva bolnikov z osteoporozo Celje v Laškem uspešno deluje skupina za osteoporozo, ki jo vodi Jožica Rajh. Skupina ima ob četrtkih ob 18. uri v Centru starejših - Hiši generacij redne vaje, vsak drugi in četrti torek v mesecu pa med 9.30 in 10.00 potekaj'o vaje v bazenu Zdravilišča Laško. V skupini za vaje v bazenu je še dovolj prostora, medtem ko je skupina za tako imenovane »suhe vaje« že skoraj polna in bo glede na interes verjetno treba razmišljati o oblikovanju še ene skupine. Sicer pa so v okviru skupine konec februarja v Hiši generacij pripravili zanimivo predavanje strokovnjakinje Maje Živec Kozlevčar, dr. med., specialistke fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki vodi ambulanto za osteoporozo v Ljubljani, tedensko pa prihaja tudi v Zdravilišče Laško. Vsi, ki se nam želite pridružiti, se oglasite na sedežu RK, kjer se lahko včlanite v Območno društvo za osteoporozo. Vlado Marot V REČICI DELAVNICE, TELOVADBA IN POSTAJA RK Krajevna organizacija RK Rečica ima v svojem programu zdravstvene vzgoje preventivni program za preprečevanje osteoporoze s telovadbo, ki je vsak petek ob 18. uri v prostorih Sindikalnega doma v Na delavnicah v Rečici je vedno prijetno. Hudi Jami. Udeležuje se je okoli deset krajank, vodi pa jo diplomirana fizioterapevtka. Vaje pomagajo k izboljšanju fizične kondicije vseh najvažnejših mišic, tudi hrbteničnih, ki pomagajo razbremeniti skelet. Telovadba poveča dotok krvi našim kostem, zato imajo večjo možnost obnove. Dobro bi bilo, da bi se nam pridružilo še več sokrajanov. Vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure v Sindikalnem domu deluje Postaja RK Rečica. Krajani si lahko izmerijo krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi. Meritve izvaja upokojena medicinska sestra. Do konca aprila vsak prvi in tretji torek v mesecu organiziramo delavnice ročnih spretnosti, na katerih izdelujemo voščilnice, suho cvetje, kvačkamo, izdelujemo nakit in rišemo na steklo. Marija Šmauc 21 Društva 60 let Društva upokojencev Rimske Toplice Društvo upokojencev Rimske Toplice je bilo ustanovljeno marca 1948. Ker sta zabeležena le mesec in leto ustanovnega odbora, datum pa ne, smo na letošnjem občnem zboru sklenili, da bomo za svoj dan vzeli 14. marec. Upokojenci iz Rimskih Toplic so med prvimi v Sloveniji začutili potrebo po organiziranem delovanju. Ohranjen je podatek, da je bilo naše društvo ustanovljeno kot 21. upokojensko društvo v Sloveniji in prvo v občini Laško. Med pobudniki za ustanovitev društva sta bila Alojz Diacci, v tistem času republiški sindikalni funkcionar, in Edi Šergan. Ustanovnih članov je bilo 132, kar je bilo za takratne razmere zelo veliko. Prvi predsednik društva je bil Ignac Lubej, sledili pa so mu Edi Šergan, Filip Mihevc, Leopold Palčnik, Cveto Knez in še nekateri. Tajniške posle so po več mandatov opravljali Avgust Ogrinc, Ciril Marinšek in Miloš Veršec. Blagajniki, ki so svoje delo opravljali več let, so bili Karol Grimšič, Friderik Retinger, Alojz Selič, Stanko Zupan, Rudolf Jazbinšek in Anica Kragolnik. Podatki za vse navedene društvene funkcije so nepopolni, ker temeljijo zgolj na spominu starejših članov. Arhiv je bil namreč v jesenski poplavi uničen. Ohranjen pa je podatek o praporščakih. Prvi je bil Hanzi Čanžek, sledili pa so mu Franc Pečnik, Štefan Sojč, Miha Jurgelj, Janez Knez in Jože Sluga. To so podatki do leta 2000. Tudi naloge društva so se od daljnega leta 1948 nekoliko spremenile. V prvem obdobju je bila osnovna skrb nabava ozimnice in drugih življenjskih potrebščin po znižani ceni za svoje člane. Kasneje, ko so postale meje nekoliko bolj odprte, so člani organizirali nakupovalne izlete v Trst, Gorico in Trbiž. No, podobni izleti so bili na začetku 21. stoletja organizirani v Lenti. Skrbeli pa niso samo za telo, ampak tudi za dušo. Že na začetku 50. let so rimski upokojenci ustanovili mešani pevski zbor, leta 1959 pa še dramsko sekcijo. Uprizarjali so predvsem ljudske veseloigre. Ker še ni bilo televizije in druge navlake današnjega časa, so se znali poveseliti na veselicah, priložnostnih zabavah in izletih. Skrb za izplačilo pokojnine je bila v »svinčenih« časih odveč, ker jim je bila zagotovljena, pa tudi izračunati je ni bilo težko. Po 60 letih življenje poteka nekoliko drugače. Življenjskih dobrin je danes na pretek, le višina pokojnin zaostaja za vsakdanjimi potrebami. Tempo življenja zahteva sprotno prilagajanje na spremembe, kar pa za starejšo populacijo ni vedno lahko. Zato v društvu dajemo velik poudarek ohranjanju zdravega načina življenja, to pa sta predvsem gibanje v naravi in druženje. V društvu spodbujamo tiste oblike rekreacije, s katero se lahko ukvarja večina upokojencev. Športna tekmovanja so le pika na i. Do lanskoletne septembrske ujme smo se redno srečevali na ruskem kegljišču, ki pa je po poplavi potrebno temeljite obnove. Za ostarele, bolne in onemogle skrbimo po najboljših močeh. Zavedamo se, da starost prinaša osamljenost in druge življenjske tegobe. Prostovoljci, ki jih je v društvu kar nekaj, jih obiskujejo večkrat letno. Obisk, stisk roke in prijazna beseda tem ljudem pomenijo največ. Mnogi med njimi bi z veseljem živeli v domu za ostarele, če bi bil v Rimskih Toplicah. To pa je že druga zgodba. Tine Frece Izlet na Gorenjsko Društva invalidov občine Laško 24. marca smo se člani Društva invalidov občine Laško odpeljali na Brezje, kjer smo imeli ob 10. uri sveto mašo. Bilo je zelo lepo, ker je bil velikonočni ponedeljek. Ob 12. uri smo se odpeljali v Tržič, kjer nas je čakala vodička, da bi nam razkazala mesto. Žal pa je tako snežilo, da ni bilo mogoče iz avtobusa. Zato nam je vodička kar v avtobusu opisala znamenitosti Tržiča. Občina Tržič leži ob vznožju gora in sotočju voda na severu gorenjske regije. Ima 15 tisoč prebivalcev in izrazito alpsko podnebje, ki je v poletnih dneh prijetno hladno, sneg v hribih se obdrži do pozne pomladi, kar nudi idealne razmere za zimske športe, in tu so doma naši olimpijski smučarji. Leta 1811 je bil požar in uničil več kot 200 hiš in delavnic. Ob obnovi mesta so izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in oken, ki so prava evropska posebnost. Ogledali smo si tudi Dovžanovo sotesko, ki ji poseben čar daje šest visokih kamnitih stolpov. Ker pa je močno snežilo in je bila zimska idila kot za božič, ne pa za veliko noč, smo odšli na kosilo. Bilo je okusno, še bolj okusna pa je bila sladica, in sicer ajdove palačinke. Po kosilu so nam igrali trije muzikantje, tako da smo plesali, peli in se veselili. A žal je vsega lepega enkrat konec in morali smo se posloviti od prijazne in prijetne gospodarice. Natakarice so bile zelo zabavne in prijetne. Pot domov je bila prijetna, kljub slabemu vremenu smo bili vsi zelo srečni, da smo skupaj preživeli en lep, nepozaben dan. Rezika Škoberne Najboljša maska za dva dni na Kopitnik Na pustni torek, 5. februarja, smo pri Drakslerju pripravili tradicionalno pustovanje. Udeležilo se ga je 50 udeležencev, med njimi 15 mask. Zabavali smo se ob spremljavi harmonike, komisija, v kateri so bili trije udeleženci brez mask, pa je ves večer ocenjevala izvirnost pustnih šem. Njeno delo je bilo zelo težko, saj so vsi maskirani udeleženci pri izdelavi svojih mask pokazali veliko mero domišljije. Kljub težki odločitvi je komisija malo pred polnočjo podelila nagrade, in sicer prenočišče na Kopitniku z zajtrkom za dve osebi (1. nagrada); knjigo in drva (2. nagrada) ter bon za pijačo pri Stephany (Rimski vrelec v Rimskih Toplicah) in drva (3. nagrada). Prvo nagrado sta prejeli maski z imenom Srebrna smrt, drugo skupina Hudobci, tretjo pa Tajkun Boško Šrot z varnostnikom in šoferjem. Brigita Pavčnik, KD Rimljan 22 ■ ■ 1 Hiša generacij Center starejših - Hiša generacij Laško KLEKLJARSKA RAZSTAVA KITIC Med 28. februarjem in 3. marcem smo v dvorani Centra starejših - Hiše generacij Laško pripravile razstavo izdelkov naše klekljarske skupine Kitice, ki se je razvila iz prijateljskega druženja v ustvarjalnih delavnicah v Centru starejših - Hiši generacij Laško pred dvema letoma. V teh dveh letih se nas je zbralo 21, delavnico pa redno, vsak torek ob 7. uri zjutraj, obiskuje 15 ljubiteljic klekljanja, ki si pridno izmenjujemo papirce in znanje. Otvoritev razstave smo obogatile s kulturnim programom: učenka 8. razreda OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Monika Rožej nas je razveselila s prečudovitim zvokom, ki ga je izvabila iz svojih citer, presenetili pa so nas pevci Vesele družbe, ki se ljubiteljsko, brez zborovodje, družijo vsako 1. in 3. soboto v mesecu v Centru starejših - Hiši generacij Laško, da za dušo zapojejo stare melodije. Na razstavi, ki jo je obiskalo okoli 220 ljudi, si je bilo moč ogledati 250 klekljanih izdelkov - belih čipk, ki so upodabljale živali, cvetje, ljudi ... odsevale pa so tudi delo klekljev, na katere je navit bel sukanec, ki se prepleta na papircu, pritrjenem na bulo, med bucikami in riše ribice, kitice, ozki in široki ris, piko . , zraven pa neutrudno poje pesem klekljev, ki je tako lepa, da vsaka klekljarica v tišini izdela svoje večurno delo. In če bi želeli tudi sami slišati pesem svojih klekljev, se nam lahko pridružite vsak torek med 7. in 9. uro v prostorih Centra starejših - Hiše generacij Laško na Savinjskem nabrežju 6. Mentorica Kitic Marjeta Dremel STEKLENIČKE UPANJA V Centru starejših - Hiši generacij Laško smo se odločili, da bomo tudi mi v naših ustvarjalnih delavnicah izdelali stekleničke upanja. 25. marca smo s pomočjo mentoric Marjete Dremel in Ane Tošic z veliko ljubezni in zanosa ob misli, da delamo nekaj dobrega zase in za nekoga, ki bo našega izdelka vesel, izdelali 100 stekleničk, ki jih bomo z veseljem podarili onkološkim bolnikom. Steklenička upanja je projekt, ki ga je leta 1999 v Ameriki začela umetnica in onkološka bolnica Diane Gregoire. Sprva je stekleničke izdelovala v zahvalo sestram v bolnišnici, kasneje v spodbudo in podporo bolnikom na kemoterapiji. Zaradi izjemnega odziva se je izdelava stekleničk razširila tudi drugje po svetu. V Sloveniji je akcija prvič potekala leta 2006 in doživela zelo pozitiven odziv. Stekleničke upanja so prazne stekleničke zdravil, oblečene v polimersko maso, znano pod komercialnim imenom FIMO. V izdelano stekleničko so vtkane dobre želje tistega, ki jo je ustvaril. Ko jo podarimo bolniku, postane dom za vse njegove drobne želje, tiho upanje ter največje strahove; steklenička postane talisman, ki bolnika spominja, da ni sam v boju za življenje, da z njim upamo na čimprejšnjo ozdravitev tudi mi. (Vir: http://www.radiomorje.si/ pokazi_novico.php?novica= 8145, 18. 3. 2008). Petra Šuster ZA ŽENSKE IN MAME TER OTVORITEV KALIGRAFSKE RAZSTAVE 18. marca smo za naše ženske in mame s pomočjo otrok Vrtca Laško in Osnovne šole Primoža Trubarja Laško pripravili kulturni program. Otroška folklorna skupina Vrtca Laško je zaplesala in zapela, učenci osnovne šole pod mentorstvom Tanje Bezgovšek in Ane Cestnik pa so recitirali, plesali, peli, pa tudi kakšen vic so stresli iz rokava. Otroško rajanje je trajalo do vrhunca naše prireditve, ko je Nevenka Fantinatto napovedala gospo Klavdijo Simler, ki je v dnevnem prostoru Centra starejših - Hiše generacij Laško odprla svojo prvo kaligrafsko razstavo. Kaj je kaligrafija, pa najlepše pove ročno napisano besedilo same avtorice, ki se je lepopisja naučila na raznih tečajih in se še vedno trudi, da svoje lepopisje izpopolnjuje in nadgrajuje. Petra Šuster Vzgoja in izobraževanje VrteclLaško I I I Naj bodo otroci zadnji, ki bodo občutili hude čase in pomanjkanje. (Rok Petrovič) Brata Grimm sta okrog leta 1800 napisala čudovito pravljico o zvezdnih tolarjih. Ko jo prebiram danes, sem kar nekako žalostna, ko ugotavljam, da se je za nekatere otroke čas ustavil. Med otroci so bile vedno razlike, le da so zdaj še bolj izrazite, in le malo je posameznikov, ki storijo kaj, da bi bile razlike čim manjše. Ko sem pravljico prebirala otrokom, sem jim vprašala, če in kako bi sami pomagali otrokom, ki nimajo takšne sreče kot oni. Odgovori večine otrok so me presenetili. Ker nimajo denarja, bi tem otrokom poklonili svoje igrače. Dogovorili smo se, da se bodo doma s starši pogovorili in prinesli v vrtec vsaj eno igračo, ki jo bodo lahko pogrešali. Potem pa je prišlo presenečenje. Otroci so začeli prinašati igrače, nabralo se jih je ogromno in le redki so prinesli le eno. Cilj letošnje akcije Otroci za otroke, ki poteka že peto leto zapovrstjo, je bil, da bi se čim več otrok odločilo darovati za tiste, ki igrač nimajo. Zbirali smo jih ves februar, že v V akciji so sodelovali otroci in njihovi starši iz Vrtca Laško ter vzgojiteljici Boža in Bea. prvem tednu pa smo presegli število iz prejšnjega leta. Akcija Otroci za otroke, ki je potekala v Vrtcu Laško, nas je obogatila s spoznanjem, da smo še vedno pripravljeni pomagati drug drugemu in da je nujno, da smo odrasli pri tem otrokom za zgled. Le tako bodo zrasli v prijazne odrasle in bodo prijateljstvo cenili bolj kot materialne dobrine. Posebna zahvala velja vsem staršem, ki so se vključili v akcijo in nam s svojim zgledom pomagali vzgajati radodarne, prijazne in nesebične otroke. Da pa bi podarjene igrače prišle v prave roke, so nam kot vsa prejšnja leta pomagali prijazni delavci RK Laško. Vzgojiteljici Boža in Bea Srečanje s starši ob materinskem dnevu V skupini Metuljev smo ob materinskem dnevu pripravili srečanje s starši. Otroci so na začetku srečanja pripravili kratek, a prisrčen program za mamice, poln pesmi, deklamacij in plesa. Podarili pa so jim tudi vizitko in DVD, na katerem so shranjeni posnetki njihovega bivanja v vrtcu v obdobju treh mesecev. Nato smo pripravili še šiviljsko delavnico. S pomočnikom Davidom sva pripravila material in kroje, starši pa so izbrali blago, krojili, rezali ... V skupini sta bili tudi dve šivilji, ki sta skrojeno sešili. Z oblačili smo obnovili garderobo v kotičku za dom. Popoldne je bilo prijetno, delovno in uspešno. Ob tej priložnosti se zahvaljujeva za sodelovanje otrokom in staršem, še posebej pa šiviljama. Skupina Metulji, Jana in David Pisanke - takšne in drugačne Tudi letos smo v predvelikonočnem času z otroki izdelovali pisanke. V skupino Metuljev smo tokrat povabili eno od mamic, gospo Klavdijo Simler, ki ima z izdelovanjem pirhov veliko izkušenj. Otroci so bili navdušeni in pri izdelovanju takšnih in drugačnih pisank so zelo aktivno ter motivirano sodelovali. Ideje so bile za njih povsem nove in komaj so čakali, da vsak izdela svojo pisanko. Ker to ni bilo mogoče v enem dnevu, smo gospo Klavdijo medse povabili še naslednji dan. Tako je vsak izdelal dve pisanki iz različnih materialov. Najprej smo jih razstavili v svoji skupini, nato pa so jih otroci ponosno odnesli domov. Skupina Metulji, Jana in David Projekt Pasavček Strokovne delavke skupin Pikapolonic in Čebelic smo se v letošnjem šolskem letu odločile za sodelovanje v mednarodnem projektu EUCHIERES, ki ga v Sloveniji poznamo pod imenom Pasavček. Namen projekta je spodbujanje ustrezne uporabe otroških varnostnih sedežev. Mnogi starši se ne zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če se vozijo v avtomobilu nepripeti. Otrok se res najbolje počuti v maminem naročju, a nekaj so dobri občutki, drugo pa so sile ob prometnih nesrečah. Že pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, se naša naletna teža poveča več kot 25-krat. Mamica, ki ima 60 kg in ki nepripeta drži otroka na sprednjem sedežu, lahko tako ob trku stisne otroka ob armaturo z naletno težo okoli ene tone in pol. Otroke smo seznanile s figurico Pasavček, barvali in risali smo Pasavčka, za naše dojenčke smo izdelovali otroške varnostne sedeže iz odpadnih škatel, narisali pa smo tudi tabelo, v katero smo vsak dan vpisali, ali se je otrok v vrtec pripeljal pripet v sedežu. Na razpolago smo imeli tudi prave otroške varnostne sedeže, na katerih smo se učili pravilnega pripenjanja. V projekt smo vključile tudi starše, ki so izpolnili anketo o otroških varnostnih sedežih. Povabile smo jih tudi v vrtec, kjer smo jih seznanile s potekom projekta, lahko pa so tudi sami pripenjali otroke v sedeže in se tehtali na tehtnicah, ki so jim pokazale njihovo naletno težo. Projekt je bil uspešen, otroci so z veseljem sodelovali pri vseh dejavnostih in zdaj vsi vedno sedijo pripeti v svojih varnostnih sedežih. Največ pa bomo vzgojitelji in starši dosegli s svojim lastnim zgledom in doslednostjo. Jerneja, Brigita, Natalija in Lidija skupini Čebelice in Pikapolonice Vzgoja in izobraževanje ANKETA Rožice za mamice Po materinskem dnevu smo obiskali skupine Veveric, Metuljev, Zajcev ter Medvedkov in Čukov v Vrtcu Laško in se z njimi pogovarjali o mamicah. Vprašali smo jih, zakaj imajo radi mamice, kaj jim je pri mamicah najbolj všeč, ali so jim kaj podarili za materinski dan in kaj najraje počnejo skupaj. Gaja Ahtik, Zajci: Všeč mi je, da ji prinesemo rože. Atiju sem naročila, naj prinese tulipane, in smo bile Zala, mami in jaz zelo vesele. Dominik Klezin, Metulji: Naredil sem risbico, narisal sem travico, hišo in ljudi. Meni je najbolj všeč, da me ima mami rada. Skupaj sestavljava lego kocke. Anej Mikez, Zajci: V vrtcu smo delali peteline in kure iz papirja. Dal sem jih mamici in je bila vesela. Pri mamici mi je všeč, da igrava šah in da ima lepe lase. Neja Lapornik, Veverice: Všeč mi je, ker me žgečka, ko smo skupaj doma ali ko nama kaj sladkega kupi. Mamici smo za materinski dan prinesle vrtnico. Mamica je vesela, če sva pridni in ne nagajava. Gaja Lapornik, Veverice: Najraje imam, če mi mami kupi jajčko, iz katere se nekaj izvali. Pri mamici mi je všeč, če ima novo frizuro. Katja Pajk, Metulji: Mamici sem podarila vrtnico. Pri mamici mi je všeč, ko mi dovoli kuhati in če mi kaj sladkega kupi. Z mamico skupaj sestavljava. Urša Erjavec, Zajci: Mamici sem podarila rožico. Všeč mi je, če me mami žgečka. Z mamico ves čas nekaj ustvarjava. Denis Lipovšek, Veverice: Mamici sem podaril rožo. Mamico imam rad, ker mi kupi kinderjajčko. Všeč mi je, kadar je vesela. Vesela je, ko sem priden. Z mamico skupaj ustvarjava rože. Tilen Pasarič, Metulji: Podaril sem ji čokoladne srčke. Z mamico se najraje igram. Pri mamici mi je vse všeč. Mami ima najlepše lase. Tajda Velikonja, Zajci: Mamici nisem nič podarila, ker je ati obema podaril rože. Za mamice imamo danes nastop, naredili pa smo tudi okraske. Z mamico skupaj sestavljava sestavljanke. Metka Komočar, Metulji: Mamici sem podarila risbico. Pri mamici mi je všeč, ker me boža. Skupaj sestavljava. Alja Špec, Veverice: Z atijem sva mamici kupila rožo. Pri mamici mi je najbolj všeč, če je pridna. Pridna je, če ji ne nagajam. Pri mamici mi je všeč, če mi kupi kinderjajčko. Mamica je vesela, če ji prinesem kaj iz vrtca. Pia Kovač, Metulji: Mamici sem podarila papirnato rožico. Najbolj mi je všeč, ko mi kaj kupi, ko je prijazna do mene in ko mi pomaga. Skupaj riševa. Zdaj je malo težje, ko imam mlajšo sestrico Lano. Jan Žan Dornik, Zajci: Mamici sem pozabil kaj podariti. Jaz ji ne morem nič podarit, ker nič nimam. Imam samo igrače in sestavljanke. Mamico imam rad, ker mi dovoli, da grem na njen računalnik. Hana Lapornik, Metulji: Mamici sem podarila rožico. Pri mamici mi je všeč, če me boža in ko skupaj sestavljava. Všeč mi je, ker ima lepe lase. Barbara Grešak, Medvedki: Mamici sem podarila rožico. Mamico imam rada, ker me carta. Z mamico skupaj pospravljam in ji pomagam. Skupaj igrava človek ne jezi se in karte. Eva Vujasinovič, Medvedki: Z mamico rada kuham, ji pomagam pospravljat. Danes sem ji rekla, da ima lepo majčko. Pri mamici mi je najbolj všeč, ker me masira, jaz ji rečem kar masažnica. Ana Gaberšek, Čuki: Mamici sem narisala risbico, na katero sem narisala telebajske. Mamica mi je všeč, ker me carta. Pomagam ji kuhat. Skupaj sestavljava hama perlice. Zarja Nemec, Čuki: Mamici sem podarila risbico. Tudi za atija sem naredila risbico. Za mamico sem narisala Arielo, za atija pa telebajske. Z mamico najraje sestavljam hama perlice in grem na sladoled. Pri mamici mi je najbolj všeč, ko mi dovoli, da rišem na njeni mizi in ko me carta. Z mamico skupaj pospravljava in se igrava 100 iger. Anemarie Hrastnik, Čuki: Za materinski dan sem narisala risbico. Mamico imam rada, ker me carta. Pri mamici mi je najbolj všeč, ker ima kavbojke. Sandra Baumkirher, Čuki: Dala sem ji srček, v katerem je nekaj pisalo. Pri mamici mi je najbolj všeč, da me carta. Z mamico se skupaj igrava in riševa Ariele, telebajske in zajčke. Jakob Sadar, Medvedki: Mamici sem podaril rožico. Pri mamici mi je najbolj všeč, da nosi kavbojke, pa da smo šli na Boro Boro in v Italijo. Če bi bil en dan sam z mamico, bi se igrala z dominami. Tanja Grabrijan in Jasmina Štorman VPIS V VRTEC Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2008/2009 (od 1. 9. 2008 dalje) vse otroke v starosti od 1. leta dalje. Izbirate lahko med naslednjima programoma: dnevni program (6-9 ur) • poldnevni program (4-6 ur, od 7. do 13. ure) V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12. do 20. ure. Prijave sprejemamo na vseh enotah Vrtca Laško do 30. 4. 2008: • Laško - Cesta na Svetino 2a, tel.: 03-734-30-10 • Rimske Toplice - Cankarjeva ul. 14, tel.: 03-573-61-97 • Zidani Most - Zidani Most 14, tel.: 03-568-38-06 • Sedraž - Sedraž 21, tel.: 03-734-32-54 • Jurklošter - Jurklošter 32, tel.: 03-573-51-77 Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško. O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v začetku junija. Upoštevajte rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov. DNEVI ODPRTIH VRAT ZA LAŽJI VPOGLED V ŽIVLJENJE V VRTCU: OD 21. 4. DO 25. 4. 2008 OD 9.00 DO 12.00 25 Vzgoja in izobraževanje OŠlAntonal Aškerca Rimi Osem let v projektu Ekošola kot način življenja Na osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice smo se pred osmimi leti prijavili v projekt Ekošola kot način življenja, ki je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanja Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. Nosilec projekta je sklad za okoljevarstveno izobraževanje Foundation for Environmental Education - FEE, ki je bil ustanovljen z namenom, da organizirano in načrtno pospeši o k o I j s k o izobraževanje in ozaveščanje. V FEE je v Evropi vključenih 30 držav, med njimi tudi Slovenija. V še ne dveh letih smo uspešno opravili vseh sedem korakov in izpolnili kriterije za prvi prejem mednarodnega priznanja FEE in naziv ekošola, pred katero sme plapolati zelena ekozastava. Vseh nadaljnjih šest let smo bili vsako šolsko leto uspešni pri izvajanju ekodejavnosti in smo tako vsakič znova potrdili, da smo pri okoljskem ozaveščanju in izvajanju dejavnosti na pravi poti. Tudi v tem šolskem letu se potegujemo za edino javno mednarodno priznanje za okoljevarstveno delovanje po mednarodnih kriterijih. Mnoge dejavnosti so postale v teh letih bolj ali manj že del našega vsakdanjega življenja, saj imajo trajen značaj. V vsakem šolskem letu moramo uspešno izvesti projekte in dejavnosti, ki jih razpiše Nacionalna koordinacija ekošole. Ti kriteriji pa so iz leta v leto zahtevnejši, saj priznanje in ekozastava veljata samo eno leto. Med drugimi projekti je treba vsako šolsko leto obdelati vsaj en tematski sklop s področij, ki so v domačem okolju z vidika okoljskih problemov aktualni in se jih da proučevati in izboljšati. Ob izvajanih dejavnostih nadgrajujejo spoznanja o varovanju okolja in krepijo zavedanje, kako nujno postaja, da ne samo razmišljamo eko, ampak tako tudi delujemo oz. živimo. Z vključevanjem širše lokalne skupnosti v skupne dejavnosti pa na to opozarjamo tudi druge krajane in občane ter lokalno skupnost. V tem šolskem letu smo si za celoletni tematski sklop izbrali področje vode, saj se vse premalo zavedamo njenega nenadomestljivega pomena za ves živi svet in se vse prepogosto do nje obnašamo skrajno neodgovorno, tako s potratno porabo kot onesnaževanjem. Povsem samoumevno se nam zdi, da odpremo pipo in voda teče; kadar s poplavami uničuje, pa se nanjo jezimo. Določene dejavnosti smo izvedli med šolskim letom v okviru vsebin posameznih predmetov in drugih dejavnosti. Ker je 22. marec mednarodni dan voda, smo en dan dejavnosti v zadnjem tednu marca namenili ekodnevu, katerega izvedba je eden pomembnih kriterijev za mednarodno priznanje. Pod vodstvom naših mentorjev smo na terenu in v učilnicah raziskovali, proučevali, analizirali, skicirali, iskali vzroke in posledice, predlagali možne rešitve problemov, likovno, literarno in tehnično ustvarjali ... Učenci razredne stopnje so svoje dejavnosti na ekodan ravno tako prilagodili temi voda. Nastala je razstava, ki kaže, da je bil dan zares ustvarjalen. Koliko bo to vplivalo na naše zavedanje jn prihodnje ravnanje, bo pokazal čas. Še posebej smo ponosni, da smo na ta dan v šolskem parku zastavili nov vodni ekosistem, ki bo po dokončanju služil učenju in druženju učencev naše šole. In to še ni vse. Opravili smo že drugo akcijo zbiranja odpadnega papirja, katerega izkupiček tokrat namenjamo Fundaciji Pismo srca, ki z zbranim denarjem štipendira bodoče srednješolce. Zbiralna akcija iztrošenih baterij, kartuš in tonerjev pa je še vedno v teku. Ali bo pred našo šolo plapolala ekozastava prihodnje šolsko leto, bomo izvedeli po oddanem poročilu o delu v tem šolskem letu. Ne glede na to si bomo še naprej prizadevali, da bi postali in ostali »ekofrajerji vedno in povsod«. Franc Brečko, koordinator projekta Zavrteli smo se in zapeli v pozdrav pomladi Učenci OŠ Antona Aškerca so svoje plesno in pevsko delo ponosno predstavili na občinskih revijah, ki jih v Laškem vsako leto organizira JSKD OI Laško. Plesno-gledališko umetnost na šoli razvijamo v okviru treh plesno ustvarjalnih krožkov, v katere so vključeni učenci od prvega do devetega razreda, izbirnega predmeta ples in izbirnega predmeta gledališki klub. Plesalci so svoje ustvarjalno i m ?frn IZBIRNI PREDMET PLES: Strta srca »Na nastopu mi je bilo najbolj všeč, da je nastop uspel, da smo dosegle svoj cilj (predvsem smešen začetek - jokanje) in to, da je bilo ljudem všeč.« Urška Škorja, 7. razred centru Laško. Ob 17. uri so v skupini mlajših plesalcev nastopili učenci plesno ustvarjalnega krožka 2 s plesno koreografijo Krog v kroženju. Ob 19. uri pa so se predstavile učenke plesno ustvarjalnega krožka 3 in izbirnega predmeta ples - prve s plesno koreografijo Skrivnost in druge s plesom Strta srca. Plesalci so se na nastopu dobro predstavili in tudi odziv strokovne spremljevalke plesne revije Mojce Kasjak je bil zelo pozitiven, kar nas je še dodatno razveselilo in nam dalo nov plesni zagon. PLESNO USTVARJALNI KROŽEK 3: Skrivnost »Tudi letos nas je zajel val plesne mrzlice, čas intenzivnega pripravljanja na nastop na odru Kulturnega centra Laško. Letošnji plesni projekt smo ovile v naslov Skrivnost, katero smo v plesu ves čas plesne koreografije negovale in jo na koncu posredovale gledalcem. Po mojem mnenju je naša skrivnost zajela vse, kar je bilo gledalcem nemoč videti; ves trud, ki smo ga plesalke vložile v to. Skrivnost je radovednost, ples je odgovor. Kdor sprašuje, kaj je skrivnost, mu ne moreš odgovoriti, to mu lahko samo pokažeš.« Nina Logar, 9. razred Da znajo naši učenci tudi ubrano zapeti iz srca, so pokazali na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi v ponedeljek, 31. marca, v Kulturnem centru Laško. Ob 17. uri so nastopili pevci naših podružničnih šol, združeni v OPZ Mavrica, pod mentorstvom PLESNO USTVARJALNI KROŽEK 2: Krog v kroženju »Plesna revija se mi je zdela »kul«. Pred nastopom sem imela tremo, ampak ko smo odplesali, se mi je zdelo, da smo dobili največji aplavz in super se mi je zdelo, da sodelujem v tako enkratni skupini. Ponosna sem, da sem pomagala sestavit koreografijo. Upam, da bomo še večkrat pomagali sestavit kaj takega - naslednjič pa trikotnik v trikotniku.« Metka Fistrič, 5. razred delo pod mentorstvom Špele Medved predstavili na območni reviji plesnih skupin Zavrtimo se v sredo, 12. marca, v Kulturnem OPZ SONČKI »Prijateljice lutke dober dan ...«, so zapeli in s pesmijo pozdravili junake najlepših pravljic. Estere Krajnc. Ob 19. uri pa so se predstavili OPZ Sončki in MPZ Žarek pod mentorstvom Alenke Štigl. Na reviji so se dobro predstavili in razveselili poslušalce v dvorani, svoje starše in učitelje. Za klavirsko spremljavo je poskrbela Brigita Mlakar, na orfovih glasbilih pa so se predstavile učenke 5. razreda devetletke. Alenka Štigl in Špela Medved 26 Vzgoja in izobraževanje PodružničnalOŠljurklošter^^^^^l Pomladno praznovanje Kljub temu da se je že začela koledarska pomlad, se je marca vreme odločilo drugače. Zimski pozdrav je bil bogato založen s snežnimi padavinami. Snežna odeja je pokrila spomladansko cvetje in stara ljudska modrost se je uresničila, zelen božič se je oddolžil z belo veliko nočjo. V Jurkloštru sta kulturno društvo in Krajevna skupnost v soboto, 29. marca, pripravila vsakoletno pomladno praznovanje, ki je namenjeno vsem, tako moškim kot ženskam, mladim in starejšim. Na prireditvi je sodelovala tudi naša šola. Učenci so se predstavili z deklamacijami, šaljivimi igricami, pevskim zborom in folklorno točko. Prireditev je bila v šolski telovadnici, ki so jo krasile otroške risbice. Prvič so se predstavili tudi mladinci s kratko humorno gledališko igrico. Sledila je pogostitev vseh nastopajočih in vnaprej prijavljenih članov. Zbralo se jih je več kot šestdeset. Za tvoj praznik, mamica, tale pesem naj igra. Da pozabiš na skrbi, ki povzročamo jih mi. Tinkara Draksler, 2. razred Moja mama je ena sama. Moja mama ni nikoli sama, saj se vsakič smeji kot zelo veliko sonce. Žiga Kališnik, 3. razred Moja mama je najlepša, je vesela, tako lep ni nihče, kot je mama. Lepa je kot sonce. Zelo jo rad imam. Učiteljice podružnične šole Jurklošter Gašper Mekše, 2. razred PodružničnalOŠlZidanil Mo st^^^^^^^^H V znamenju cvetja, pomladi in praznovanj Marec je v znamenju cvetja, pomladi in praznovanj. Na podružnični šoli v Zidanem Mostu smo se ob 8. marcu spomnili naših mamic, babic in zaposlenih žena na šoli in vrtcu ter jim voščili in izdelali voščilnico. V podaljšanem bivanju so nastajale različne rožice in aranžmaji, s katerimi smo polepšali prostore in okna šole. Ob bližajoči se veliki noči smo krasili tudi pirhe, izrezovali in barvali zajčke, izdelovali gnezdeca in piščančke. Še posebej pa smo se potrudili za naše mame in jim izdelali cvetlični vrtiček ter sestavili pesmico. V petek, 4. aprila, pa smo se s kulturnim programom predstavili v Domu svobode v Zidanem Mostu in veselo zakorakali pomladi naproti. Z otroškimi izdelki bomo sodelovali tudi na razstavi ročnih del, ki bo v Domu svobode v Zidanem Mostu. Učenci in učiteljice POŠ Zidani Most Ob materinskem dnevu so se učenci 2. in 3. razreda preizkusili v sestavljanju verzov in iskanju rim. Nastale so naslednje pesmi, s katerimi so otroci voščili mamicam. Moja mama je nasmejana. Gremo naprej, doma smo prej, mamo imajo vsi radi, najbolj pa mladi. Kdor je mlad, ima mamo rad. Mami, daj mi poljubček, ker sem tvoj ljubček. Sergej Matek, 2. razred Moja mama je najlepša in najlepše poje doma. Zdaj je čas za ples, dajva zaplešiva. Dajmo ves svet mami, dajmo šopek mami. Najlepši šopek. Naj igra moja pesem, naj vse pesmi igrajo mami. Aljaž Požin, 3. razred Rožice cvetijo, čez travnike dehtijo, v veselju zažarijo. Moja mama se smeji in mene se veseli. Rada jo imam, za nič na svetu je ne dam. Jana Štigl, 2. razred Moja mama je nasmejana, je najlepša od vseh. Moja mama je kot sonce, ki v vesolju zažari. Rada te imam, ker si moja mama. Tihana Radulovič, 2. razred Moja mama je prijazna. Rada jo imam in ji poljubček dam. Rada se smeji in se z mano veseli. Tina Šmerc, 2. razred Moja mama je zelo vesela. Dajmo mami ves širni svet. Dajmo mami rože vse in veselimo se. Matej Golob, 3. razred Mladi JAVNI RAZPIS DRUŠTVA ŠMOCL za sofinanciranje mladinskih projektov v letu 2008 Z idejo čez mejo 1. Namen javnega razpisa: spodbuditi aktivno udeležbo mladih, omogočiti kakovostnejše mladinsko delo in podpreti izvedbo projektov, ki jih praviloma izvajajo mladi in zajemajo tiste vsebinske dejavnosti, ki mlade usposabljajo za aktivno družbeno delovanje ter prispevajo k osebnemu razvoju ustvarjalnih posameznikov in celotnega mladinskega dela. 2. Predmet javnega razpisa: sofinanciranje mladinskih projektov, ki jih izvajajo neformalne skupine mladih in aktivni, ustvarjalni mladi posamezniki ter mladinska društva. Mladi lahko v okviru vloge na javni razpis kot sestavni del razpisne dokumentacije navedejo mentorja, osebo, ki bo v času izvajanja strokovno svetovala pri izvedbi mladinskega projekta. Navedba mentorja ni obvezna. Skupna vrednost celotnega razpisa je 3.500,00 EUR. 3. Pogoji in merila: na spletni strani www.smocl.com. 4. Področja javnega razpisa: kultura (gledališke igre, film, ples, glasba, oblikovna in likovna umetnost, literatura, uprizoritvena umetnost ...), šport (športna tekmovanja in programi), neformalno izobraževanje (usposabljanja za mladinsko delo in osebni razvoj), projekti_prostovoljnega mladinskega dela (izvedba prostovoljnih projektov, usposabljanje za prostovoljno delo), mednarodni mladinski projekti, mladinske iniciative (projekti odgovornosti mladih pri družbenih vprašanjih, projekti integracije mladih v družbene procese, aktivna udeležba mladih v projektih lokalne skupnosti), ekologija (projekti reševanja ekoloških vprašanj, ki se jih lotevajo mladi), sociala (projekti humanitarne pomoči mladim, projekti preventivnega dela z mladimi in projekti druge socialne pomoči mladim), projekti informiranja in svetovanja mladim (publikacije, informativni dnevi, informativne točke, informativni projekti ...). 7. Rok za predložitev vlog in način predložitve: s priporočeno pošto na naslov Društvo ŠMOCL, Mestna ulica 2, 3270 Laško, do 30. 4. 2008, z oznako "Ne odpiraj - Vloga za sofinanciranje mladinskih projektov v letu 2008". 8. Datum odpiranja vlog: 3. 5. 2008. 9. Razpisna dokumentacija: Društvo Študentski, mladinski in otroški center Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, info@smocl.com. Dodatne informacije: info@smocl.com ali po telefonu: (03) 733 87 44 ali 051 425 950 (Aljaž Cestnik; pon.-pet. med 15. in 16. uro). ŠMOCL in računalniški tečaj ŠMOCL v okviru projekta UP - Unlimited Potential in v sodelovanju z Mladinsko informativnim svetovalnim središčem Slovenije organizira brezplačne tečaje računalništva, kjer lahko spoznate programski paket Microsoft: word, excel, powerpoint, outlook in internet. Na tečaj, ki traja 10 do 20 ur, se lahko prijavi vsak, ki mu je svet računalništva tuj, pa tudi tisti, ki želi svoje znanje obnoviti, utrditi, dopolniti. Sama sem se v tem tečaju znašla kot predavateljica, mentorica, z uporabnim znanjem, ki omogoča obvladovanje računalnika - stvari, ki je v čisti osnovi »neumna« in jo moramo mi kot uporabniki s številnimi kliki in dvokliki na miški privesti do cilja. Zato vedno poudarjam: mi moramo obvladati (vladati) računalnik(-u), kajti on nas ne more . A vsakdo, ki se srečuje z neznano stvarjo, misli ravno obratno, in da ta strah premagamo, sta potrebna le volja do novih spoznanj in vztrajnost. Tako sem s številnimi učenci vklopila to »čudo« (beri: računalnik), v wordu napisala lepe misli, v excelu izdelala tedenski urnik ter preračunala gospodinjske izdatke in prejemke, v powerpointu naredila prekrasne predstavitve in na internetu poiskala najljubši recept, vremensko napoved ali aktualne novice doma in po svetu. Za mano sta računalniška tečaja v Laškem in Lukovici pri Ljubljani. Delala sem z mladimi in starimi, računalniškimi strokovnjaki in čistimi začetniki . Učili so se oni, učila sem se jaz, saj se je marsikdaj pojavila tema na monitorju, čeprav: "Jaz, nisem nič naredil/a!« ... In vsi smo prišli do spoznanja, ki ga je zapisal že Lev Nikolajevič Tolstoj: »Skrivnost sreče ni v tem, da vedno delamo tisto, kar bi radi, temveč da imamo radi to, kar delamo." Zberite pogum in se prijavite na 051 425 953/info@smocl.com. Petra Šuster Razvajenost - rak sodobne vzgoje Tako sta bili poimenovani srečanji v marcu in aprilu v ŠMOCL-u. Pripravila ju je Jelka Kapun, vodja vrtca Ostržek v Rimskih Toplicah, na podlagi istoimenske knjige psihologa dr. Bogdana Žorža. Prisotni smo bili mladi starši, ki smo želeli izvedeti kaj več o razvajenosti. Dotaknili smo se različnih oblik razvajenosti (socialna, materialna, čustvena, telesna razvajenost itd). Razvil se je sproščen pogovor, v katerem smo drug z drugim delili izkušnje. Tako smo odgovorili na marsikatero tiho vprašanje ali pa smo začeli razmišljati o stvareh, o katerih smo prej bolj malo vedeli. Gospa Kapun je spretno povezovala pogovor in se izognila monotonosti nizanja informacij. To ni bilo predavanje, na katerem govori samo en človek, ampak srečanje ljudi, ki se pogovarjajo in izmenjujejo izkušnje, ali pa samo poslušajo, če jim tako ustreza. Mislim, da je prednost takšnih srečanj v tem, da se skozi pogovor učimo o stvareh, ki nas zanimajo, ki so nam skupne, o katerih želimo izvedeti več. Skratka, toplo vzdušje. Vabimo vse, ki želite izvedeti kaj novega o starševstvu ali pa deliti svoje znanje in izkušnje, da se nam pridružite v ponedeljek, 5. maja, ob 18. uri, v ŠMOCL-u. Tanja Cestnik Velikonočna zajčkova delavnica Dišalo je po kuhanih jajčkih. V petek, 21. marca, smo v prostorih Društva ŠMOCL za naše najmlajše obiskovalce pripravili velikonočno zajčkovo delavnico. Naredili smo veliko zanimivih in predvsem unikatnih pisank. Z otroci sta ustvarjali Tiphaine Mancaux in Tanja Lazarevič. Vidimo se naslednje leto! Obiskali so nas otroci iz OŠ Primoža Trubarja Društvo ŠMOCL je na široko odprlo vrata tudi najmlajšim uporabnikom. Z organizacijo najrazličnejših delavnic, ponudbo počitniških dejavnosti, izletov ter športnih dejavnosti si želimo, da bi tudi otroci postali naši redni obiskovalci. S tem namenom smo na obisk povabili učence prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole Primoža Trubarja. Naredili smo kratek ogled prostorov (pisarna, glasbena soba, skladišče, kuhinja, dnevni kotiček in večnamenska dvorana), jim predstavili ponudbo rednega otroškega programa (ŠMOCL-ove urice - vsak delavnik od 12. do 15. ure si lahko ogledate celovečerno risanko za otroke, igrate video igrice na velikem platnu (Playstation2), namizni tenis ali ustvarjate). Ogledali smo si nekaj izdelkov stop motion video delavnice (namen delavnice je napraviti kratek animirani film s pomočjo fotografiranja predmetov, modelov ali lutk v seriji minimalnih premikov), ki smo jo v preteklosti že uspešno izpeljali tudi z najmlajšimi uporabniki. Na koncu smo se z igro naučili še nekaj preprostih francoskih besed (na delavnico Un, deux, trois...to je Mladi francoščina! - učenje francoskega jezika z igro, ki je namenjena osnovnošolskim otrokom, se lahko še vedno prijavite). Bilo je zabavno, poučno in veselo. Vsi radovedneži, ki še niste prestopili praga, vabljeni vsak dan od 12. do 20. ure, da nas obiščete in se tudi sami prepričate o raznolikosti ponudbe. Tanja Lazarevič Zimske počitnice Med zimskimi počitnicami smo pripravili raznolik izbor dejavnosti. V prostorih ŠMOCL-a smo vsak dan ponujali projekcije celovečernih risank in filmov za otroke. V torek in četrtek se je bilo mogoče udeležiti delavnice Un, deux, trois ... to je francoščina, a zanjo žal ni bilo zanimanja. Dejavnosti pa so se dogajale tudi zunaj prostorov ŠMOCL-a. Od ponedeljka do petka smo organizirali drsanje v mestnem parku Celje, plavanje v novih bazenih Wellness parka Laško in video delavnice v Krškem. Nekaj učencev se je pogumno obulo v drsalke in pokazalo svoje znanje v drsanju. Več zanimanja so otroci pokazali za kopanje v novih bazenih. Preizkušali smo bazen z valovi, deročo reko, se ob hladnih dnevih kopali zunaj in seveda vijugali po toboganu. V Krškem pa so se lahko s pomočjo izkušenih mentorjev naučili osnov nastajanja filma. Nastal je 5-minutni film Blaznost, ki bo tekmoval na festivalu Stranger v Amsterdamu. Ogledate si ga lahko na: http://www.youtube.com/watch?v=I89G5-Nbn-U. Se vidimo na naslednjih počitnicah. Urška Kmetič LAŠKI AKADEMSKI KLUB 50. akademski ples Po tradiciji so študentje Laškega akademskega kluba (LAK-a) tudi letos priredili tradicionalni akademski ples, tokrat že 50. po vrsti, ki je potekal 29. marca v Zdravilišču Laško. Prvi akademski ples so takratni študentje organizirali leta 1957, od takrat pa ples velja za najpomembnejši projekt laških študentov. V vseh teh letih je odpadel le leta 1980. Namen letošnjega plesa je bil privabiti čim več generacij in obujati spomine na študentske dni. Tako so študentje v avli zdravilišča, kjer je goste pričakala tudi pogostitev z glorijo, pripravili diaprojekcijo slik z večine akademskih plesov. Po večerji se je pričel tudi uradni del z nagovorom sedanjega predsednika LAK-a Mihe Mirta. Kot veleva tradicija, je oder nato zavzelo Zeleno Carstvo - Zeleni car in asesorja. Po predstavitvi in nagovoru je bila prebrana tudi kronika preteklega leta v Laškem. V nadaljevanju je Zeleni car napovedal govorca in ga predstavil kot bruca s prvega akademskga plesa, gospoda Toma Korošca. »Teh 50 let vidimo kot dejstvo, da v vseh teh letih v Laškem ni bilo tako zanikrne študentske generacije, ki ne bi organizirala akademskega plesa. To je tisto, kar o nas nekaj govori.« Po koncu govora mu je občinstvo namenilo tudi najdaljši aplavz večera. Sledila je predstavitev letošnjih sedmih brucev. Brucke so se po predstavitvi potegovale še za naslov Miss čupca. Ocenjevalec levi asesor se je odločal med šestimi bruckami, zmagovalka pa je prejela lento in praktično nagrado. Novi diplomanti se prejeli štoplcigre, novopečeni starši pa dude. Po prisegi brucev je Zeleni car skupaj z Miss čupca zaplesal otvoritveni ples in začel se je neuradni del prireditve. Za glasbo so poskrbeli Štajerskih 7, ki so goste zabavali vse do četrte ure zjutraj. Ob polnoči je sledilo še presenečenje. Kot se za 50. letnico spodobi, je bila na vrsti pogostitev s torto. Ob tej priložnosti je nekaj besed spregovoril tudi prvi predsednik LAK-a, gospod Jože Erjavec, ki je povedal, da si ni nikoli predstavljal, da bo tradicija akademskega plesa trajala še danes. Nato sta prvi in sedanji predsednik skupaj prerezala torto in ples se je nadaljeval. Prav vsaka generacija je v klubu pustila poseben pečat. Kljub vsem spremembam v zadnjih 50. letih, vzponih in padcih, je akademski ples ostal tradicija. In da zaključim z besedami Toma Korošca: »Slavno Zeleno carstvo, v svojem in imenu navzočih starih bajt prosim, da zaukažete, da se nocoj pije na zdravje vseh vas, ki vam bo dano dočakati 100. akademski ples.« Nika Košak Prava Laščanka! Prav na dan, ko je LAK organiziral akademski ples, 29. marca, pa se je rodila Frida Benedek. Na svet je prišla ob 13:19 kar doma v kuhinji mami Metodi in očetu Janezu. Porod je potekal brez zapletov, tudi po zaslugi laških reševalcev Borisa, Luke in dr. Belejeve, ki so prispeli v rekordnih petih minutah (klic so prejeli ob 13:05, prišli pa so že ob 13:10). Frida je, verjetno po kar dolgem času, res prava Laščanka in lahko bo celo rekla, da ima svojo rojstno hišo. Akademskega plesa se je udeležil tudi srečni očka in v dar dobil dudo. Festival ŠTUNF V teku je eden večjih projektov Laškega akademskega kluba (LAK) v letošnjem letu. Študentski kulturni festival ŠTUNF vsako leto prireja Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) v sodelovanju z enim od študentskih klubov. Letos to prirejamo študentje LAK-a in Študenstke organizacije Hrastnik (ŠOHT). Čeprav se prireditev že počasi izteka, sta pred nami še dva večja dogodka. V petek, 18. aprila, bo na občinskem dvorišču Laško predstava Južni otok - romantična filmska burleska z živo glasbeno spremljavo. V soboto, 19. aprila, pa sledi še veliki zaključni koncert z Neisho. Več o samem projektu in programu si lahko preberete na spletni strani www.stunf.org. Nika Košak 29 Intervju Slovenska karateistka z rjavim pasom je v preteklem letu nizala uspeh za uspehom. Za karate se je odločila zato, ker v osnovni šoli ni bilo druge izbire. Zdaj tekmuje tako v mladinski kot članski kategoriji. Njeno znanje in talent so opazili reprezentančni trenerji in tako je lansko leto debitirala tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Turčiji. Lansko leto sedmo, letos peto mesto na evropskem mladinskem prvenstvu. Kako se počutite po letošnjem tekmovanju? Prvi občutki so bili zelo slabi, ker sem izgubila odločilno borbo, ki me je stala tretjega mesta. Vseeno pa sem uspeha vesela. Izgubili ste v zadnjih treh sekundah. Kaj se je takrat zgodilo? Na sredini borbe sem povedla, to točko prednosti sem držala do zadnjih treh sekund. Nato sem dobila kazen, ker nisem nič napadala in sem se samo umikala. Takšna so pač pravila, zato je nasprotnica dobila točko. Tako je bilo po koncu borbe neodločeno 1 : 1, v podaljšku pa je nasprotnica dobila odločilno točko. Imeli ste pet borb. Katera je bila najtežja? Najtežja je bila prav ta zadnja, ker nisem bila pripravljena tako, kot bi morala biti. Zaradi obveznosti na fakulteti nisem imela veliko treningov in kondicijsko nisem bila najbolj pripravljena. Prav zaradi tega sem potem tudi izgubila. Tekmujete v obeh disciplinah - v katah in športni borbi? Ne, samo v športnih borbah. Borbe so mi bolj všeč, ker so nepredvidljive, pri katah pa imaš določeno zaporedje kombinacij, ki jih moraš pokazati. Na kaj ste najbolj pozorni pri borbah? Najbolj se koncentriram na nasprotnico, gledam, kako se giblje, kako reagira na moj napad. Poskušam jo »prebrati«, predvideti njene reakcije in glede na to ustrezno reagirati. Pri tem mi je v pomoč tudi trener, ki stoji za mano zunaj borišča in mi pomaga z nasveti. Lansko leto ste osvojili kar nekaj vidnejših uvrstitev na različnih turnirjih in tekmovanjih. Bi kateri turnir posebej izpostavili? Postala sem državna prvakinja v mladinski konkurenci v kategoriji do 53 kilogramov. V spominu mi je ostalo tudi prvo mesto v članski kategoriji na turnirju v Trbovljah. Bil je precej močen mednarodni turnir, kjer sem imela tri kvalitetne borbe. Seveda se spominjam tudi sedmega mesta v Turčiji na lanskem evropskem mladinskem prvenstvu. Januarja ste bili uradno razglašeni za 3. Pogovor z Vesno Bezgovšek Udarci zmage najuspešnejšo slovensko mladinsko karateistko v letu 2007. Vesela sem tega uspeha. To so bili rezultati celega leta. Kaže na to, da sem bila pripravljena celo leto in da sem uspela doseči dovolj dobrih rezultatov na različnih tekmah. V bistvu je tretje mesto v mladinski konkurenci kar lep dosežek. Kaj vas pri karateju najbolj navdušuje? Karate sam. Je šport, ki ti lahko zelo dvigne samozavest, ker treniraš tako telo kot tudi duha. Vam je dvignilo samozavest? Vsekakor. Trenutno imate rjavi pas. Kdaj nameravate polagati črn pas? Črni pas se mi zdi prelomnica. Treniram šesto leto in bi črni pas že lahko šla polagat, ampak se mi zdi, da še nisem pripravljena. Namen sem sicer imela letos jeseni, ampak so se zdaj načrti nekoliko spremenili. Evropsko prvenstvo je za mano. Maja je člansko evropsko prvenstvo v Estoniji, jeseni pa člansko svetovno prvenstvo na Japonskem, vmes pa Slovenija gosti tudi evropsko prvenstvo regij. Moj cilj je priti v ožji zbor reprezentance, ki se bo udeležila teh prvenstev in če želim biti med udeleženci teh prvenstev, bom morala polaganje črnega pasu prestaviti. Ampak upam, da se bo drugo leto res našel čas. Koliko let treninga je potrebnega, da pridobiš črni pas? Odvisno je od tega, kdaj začneš trenirati. Potrebnega je tudi do deset let treninga. Kakšni so pogoji za pridobitev črnega pasa? Za vsak pas više moraš znati določeno število kat. Pokažeš tudi tehnično znanje udarcev in blokad in razne kombinacije le-teh. Preizkusiš se tudi v športnih borbah, na koncu pa glavni sensei (»trener nad trenerji«) odloči, če si opravil. Športno pot ste začeli v Karate klubu Ichi-Ban v Laškem, nato ste prestopili v Karate klub Polzela. Zakaj ste se odločili za prestop? Za to sem se odločila lani. Glavni razlog je bil študij v Ljubljani, treningi v Laškem pa so bili med tednom. Tako sem se prestavila na Polzelo. Če sem želela polagati črni pas, sem morala najti klub, ki trenira stil Shito-ryu. V Sloveniji je takšnih klubov malo. Prav tako je bila Polzela edini klub, ko na treninge lahko hodim med vikendi. Kakšen stil pa je Shito-ryu? Danes obstajajo štirje stili karateja, ki se med seboj precej razlikujejo. Eden od njih je Shito-ryu. Različna je že sama tehnika, na primer položaj nog, višina udarca, blokad in podobno. Za uspeh so velikokrat zaslužni tudi trenerji. Bi izpostavili kakšnega trenerja, ki vam je še posebej pomagal? Eneg a sa mega trenerja ne bi mogla izpostaviti. V prvi vrsti bi omenila mojega prvega trenerja Borisa Makuca. On me je vpeljal v karate, v prva tekmovanja. Res pa je, da ti en sam trener ne more dati takšnega znanja, da bi lahko dosegal vrhunske dosežke. Kasneje sva se s trenerjem odločila oziroma se je trener strinjal, da sem izkušnje iskala še drugje. Tako bi izpostavila še Braneta Cimpermana in Damirja Vrbaniča, ki sta trenerja v mojem sedanjem klubu. V pomoč mi je tudi predvsem Benjamin Žgank (tudi trener na Polzeli) - z njim treniram tudi med tednom v Ljubljani, prav tako pa me spremlja na vseh tekmah in pripravah. Tudi reprezentančni trenerji so mi veliko pomagali. Na vsakih pripravah sem se naučila kaj novega. Tako gre zagotovo del zasluge tudi njim. Kaj želite početi po končani tekmovalni športni karieri? Mogoče bi ustanovila kak klub, seveda s kakšno pomočjo. Drugače pa upam, da bom ostala v karateju oziroma v svojem klubu kot pomočnica trenerja ali kaj podobnega. Glede na to, da imam že zdaj in da bom imela še dosti izkušenj s tekmovanji, bom s temi izkušnjami lahko pomagala bodočim karateistom in tekmovalcem. Ste študentka 2. letnika na Fakulteti za šport. Kako usklajujete študentsko življenje s treningi in tekmami? Zaenkrat še kar gre, saj imam zaradi karateja in svojih razultatov tudi status športnika. Zaradi razultatov sem dobila kategorizacijo pri Mednarodnem olimpijskem komiteju. Tako imam za pogoj nekaj izpitov manj. Sicer moraš v drugem letniku narediti vse izpite za nazaj, ampak meni vseeno pomaga. Za jeseni sem si pustila en izpit, ki sem ga opravila novembra, ko ni bilo drugih izpitov. Takrat, ko so izpiti, je manj treningov, ko se ni treba učiti, pa treniram. vam zdi odnos medijev do Kakšen se slovenskih karateja? Mislim, da mediji precej zapostavljajo karate. Predvsem zaradi tega, ker to še ni olimpijski šport. Da bi to postal, se trudimo že kar nekaj let. Je pa vedno več dobrih rezultatov s pomembnejših tekem, kot so na primer evropska in svetovna prvenstva, in zato je tudi več odziva. Nika Košak 30 Šport in rekreacija Iz življenja in dela kolesarskega kluba Olimp 2004 Laško Člani Kolesarskega kluba Olimp 2004 Laško smov se 7. marca zbrali na zboru članov na Šmohorju, kakor to predvideva Statut kluba. Na njem so bila podana poročila o delovanju kluba v letu 2007, in sicer finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Vsa so bila soglasno sprejeta in potrjena. Vodstvo kluba je predstavilo delo za leto 2008. Zadali smo si, da bomo še naprej trasirali nove kolesarske poti, glavni prireditvi, ki jih bo soorganiziral klub, pa bosta kolesarjenje v času Športno konjeniškega^ vikenda julija in 2. kolesarski vzpon na Šmohor 30. avgusta. Laški kolesarji bomo maja organizirali kronometer za nagrado Gračnica open. Poleg tega se bomo odpravili na kolesarjenje po Krasu, se udeležili 4. krškega kolesarskega vikenda in kolesarili iz Loga na Mangart. Septembra se bomo udeležili maratona Wildon v Avstriji, maratona Poli v Moškanjcih in 3. gorskega kolesarskega vzpona na rečiške vrhove. Laški kolesarji smo si obljubili, da bomo letos vsako soboto kolesarili po razporedu, ki je objavljen na spletni strani http://olimp2004lasko.webhop.org in obešen na klubski oglasni deski. Start bo pred supermarketom Tuš v Debru ob 9. uri. Marca so bile kolesarske ture lažje, na primer kolesarjenje do Zg. Rečice, Jurkloštra in na Šmohor. Na zboru članov smo posvetili izjemno pozornost mlajšim in se dogovorili, da bomo pri organizaciji prireditev v letu 2008 poskrbeli za kategorije mlajših in organizirali predavanje o kolesarstvu. Med pomembnejšimi nalogami v tem letu je še tesnejše sodelovanje z Občino Laško in Stikom pri vseh dejavnostih za zgraditev in postavitev kolesarske infrastrukture. Klub si želi, da bi bilo kolesarstvo bolj množično in da bi kolesarjenje postalo aktiven način preživljanja prostega časa. Na zboru članov smo razglasili tudi kolesarje, ki so v letu 2007 največkrat obiskali Šmohor. Največ vpisov so zabeležili Marko Selič (108), Sašo Kač (105), in Miran Kolšek (103). Največ obiskov Jurkloštra pa je zabeležil Igor Uratarič, in sicer 31. Še priporočilo vsem, ki radi kolesarijo: Kolesarske knjige so nameščene na Šmohorju, v Rimskih Toplicah, Zg. Rečici in Jurkloštru. Lažja pot vodi po levem bregu Savinje do Rimskih Toplic in nazaj, druga iz Laškega po levem bregu Savinje in po dolini Gračnice do Jurkloštra in nazaj, tretja pa vodi iz Laškega do »Brunarce« v Zg. Rečici in nazaj. Skratka, tudi med tednom naredimo nekaj zase in se odpravimo na krajše kolesarjenje. Luka Picej Velikonočni turnir v namiznem tenisu Športno društvo Vrh nad Laškim je 20. in 21. marca v Gasilskem domu na Vrhu nad Laškim pripravilo tradicionalni, deveti turnir v namiznem tenisu. Tekmovanje smo zaradi neprimernega prostora, premajhne dvorane in premalo miz razdelili na dva dela. Prvi dan so potekale kvalifikacije za domače igralce. Udeležilo se jih je šest igralcev, naprej pa sta se uvrstila Monika Knez in Aljaž Štorman. Drugi dan tekmovanja je nastopilo devet^ igralcev iz Rimskih Toplic, Marija Gradca, Šentruperta in Vrha. Po zanimivih dvobojih je prvo mesto zasedel Mirko Petek iz Rimskih Toplic, drugo Marjan Ulaga, prav tako iz Rimskih Toplic, tretje Jure Bezgovšek in četrto Andrej Frece, oba iz Marija Gradca. V ŠD Vrh nad Laškim pa si želimo, da bi se prihodnjih turnirjev udeležilo več mladih. Drago Knez, vodja sekcije za namizni tenis, ŠD Vrh nad Laškim Prvomajski prazniki v znamenju športa invalidov Od 29. aprila do 4. maja bo v dvorani Tri lilije potekal največji športni dogodek za invalide v tem letu pri nas. Prav olimpijsko leto je razlog, da se bo 5. odprtega prvenstva Slovenije - Terme Laško 2008 v namiznem tenisu za invalide, udeležilo največje število športnikov doslej, saj bo turnir dober pokazatelj forme pred paraolimpijskimi igrami. Številka je presenetila organizatorja, Zvezo za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, ter tehničnega direktorja turnirja in glavnega trenerja slovenske reprezentance Gorazda Vecka, ki obljublja, da bo Laško, tako kot doslej, izvrsten gostitelj športnikov in njihovih spremljevalcev. Tekmovalke in tekmovalci prihajajo iz 36 držav, od tega iz 27 evropskih in devetih z drugih celin. Prijavljenih je 160 tekmovalk in tekmovalcev na invalidskih vozičkih ter 131 takšnih, ki igrajo stoje. V sredo, 30. aprila, se bo po svečani otvoritvi ob 8.30 pričelo zares. Prvi dan bo namenjen konkurenci Open s predtekmovanji in finalom ter podelitvijo pokalov najboljšim. Nadaljevali se bodo boji v posameznih konkurencah, ki se bodo zaključili v četrtek, 1. maja. Naslednja dva dneva, petek, 2. maja, in sobota, 3. maja, sta namenjena ekipnim nastopom in zaključku turnirja, ki bo ob organizaciji na najvišji ravni gotovo prinesel veliko uspeha tudi slovenskemu športu invalidov. Svoj delež bodo dodali učenci OŠ Primoža Trubarja Laško in podružničnih šol, ki bodo opravili zahtevno delo pobiralcev žogic. Teh bo vsak dan potrebnih najmanj sto. Prvomajski prazniki v Laškem bodo torej v znamenju športa in športnikov invalidov, ki pričakujejo bučno podporo s tribun. Andreja Razlag METULJMANIA OPEN 2008 (Lisca, 18.-20. april) Tekmovanje razreda FAI 2 Društvo za j'adralno padalstvo Metulj' Rimske Toplice od 18. do 20. aprila na Lisci organizira tekmovanje v preletih z jadralnim padalom. Petek, 18. april - Paramotor show 8.-11. ure - Start prve tekme 12.-13. ure Bazen Rimske Toplice - Nastop glasbene skupine Zen ob 19. uri Sobota, 19. april - Paramotor show 8.-11. ure - Start druge tekme 12.-13. ure - Modna revija, predstavitev športnih oblačil različnih proizvajalcev 14.-20. ure - Predstavitev Ski&sea štirikolesnikov od 10. ure - Koncert glasbenih skupin Žurdov ob 19. uri in Tabu v šotoru na igrišču (ob vsakem vremenu; vstopnine ni) Nedelja, 20. april - Paramotor show 8.-11. ure - Start tretje tekme 12.-13. ure - Zaključek tekme in podelitev ob 16. uri Spremljevalni dogodki (vsak dan): - Akrobatsko letenje z jadralnimi padali: 10.-13. ure in 14.-18. ure - Tandemski poleti za obiskovalce: 10.-13. ure in 14.-18. ure - Motorno letenje z jadralnimi padali - B. A. S. E. jump Več informacij na: http://www.metuljmania.com Društva PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA 12. januarja so se udeleženci iz vse Slovenije in Hrvaške že tridesetič podali po poteh Pohorskega bataljona. Med več kot 1300 pohodniki jih je bilo tudi 47 iz Laškega, in sicer iz Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, Veteranskega društva Laško in Planinskega društva Laško. Z avtobusom smo se pripeljali na Roglo in peš nadaljevali pot do Peska, kjer smo dobili štartni listič in spominek na pohod. Med potjo nas je občasno spremljal dež, v vrhovih smrek pa je bučal veter, kot da bi v strašnih krčih smrti ječali nekdanji borci. Po nekajurni hoji smo prispeli do obeležja bitke Pohorskega bataljona. Spomenik je bil obdan s cvetjem, venci in svečami. Spomin na te junake še vedno živi in mnogi pohodniki so iz nahrbtnikov potegnili svečko in jo položili na spomenik. Ob tem smo vsi skupaj, na čelu s S r e č k o m Gradišnikom, z velikim zanosom Spomenik na Treh žebljih je bil obkrožen z udeleženci iz zapeli tudi Laškega. več partizanskih pesmi. Lahko rečem, da se je tamkaj v nas vzbudil ponos, da smo Slovenci in da si bomo povsod prizadevali poudariti resnico in pomen partizanstva v naši domovini. Pot nas je potem vodila mimo koče na Osankarici, kjer je bil daljši postanek, zreški planinci pa so pripravili čaj. Pohodniki smo se z avtobusi vrnili v Zreče. Druženje se je nadaljevalo v tamkajšnji športni dvorani. Bilo je poskrbljeno za hrano in pijačo, imeli so bogat srečolov, za kulturni program in ples pa je skrbel ansambel Zreških šest. V kulturnem programu so nastopili tudi člani Godbe na pihala iz Zreč, pevca Katarina in Marjan Hren ter Pohorski zvon, ki ga je vodil Elko Oplotnik. Zbrano množico so po vrsti pozdravili predsednik PD Zreče Drago Črešnar, župan Zreč Boris Podvršnik, Franjo Marošek in predsednik borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. V večernih urah so organizatorji podelili priznanja za večkratne pohode. 28. marca je bil v dvorani Sindikalnega doma v Rečici zbor članov društva, na katerem so spregovorili o delu društva v lanskem letu, finančnem poročilu ter poročilih nadzornega odbora in častnega razsodišča, zelo obsežnem predlogu programa dela za leto 2008, kadrovskih uskladitvah s statutom društva, podelili pa so tudi priznanja in članske izkaznice. Dogodek so zaključili z družabnim srečanjem. Fanika Wiegele OBLETNICA »ŽIVEGA ZIDU« V GRAČNICI Ob 64-letnici pohoda XIV. divizije na Štajersko in spopada z nemško kolono v dolini Gračnice je bila v soboto, 9. februarja, v tej dolini spominska svečanost. Udeležile so se je delegacije borcev NOB iz Posavja, Kozjanskega, Zasavja, Metlike, Maribora, Ljubljane in Celja, pohodniki po poteh XIV. divizije, ki so v treh dneh prehodili pot od Sedlarjevega do Gračnice, nekdanji otroci, ki so bili v spopadu uporabljeni kot živi zid, pa delegacije veteranov vojne za Slovenijo s širšega celjskega območja, pripadniki policijskega veteranskega združenja Sever in izvajalci kulturnega programa. Ob tem so se spomnili dogodka 12. februarja 1944, ki prav gotovo sodi med najbolj mračna in cinična dejanja okupatorjev pri nas. Divizija se je ta dan pomikala v hudem mrazu in skoraj meter visokem snegu preko sv. Lovrenca v dolino Lokavca mimo lokavške šole, ki je bila ta dan prazna, ker so bili otroci z nemškim učiteljem na filmski predstavi v bližnji tovarni. Bil je zadnji dan prvega polletja in otroci so tam dobili tudi spričevala. Okrog 14. ure je divizija prispela do gostilne Blatnik. V tem času so se iz Rimskih Toplic bližale enote vermanšafta, ki so nameravale v dolino Gračnice. Ob izlivu Gračnice v Savinjo so se vermani srečali s šolsko mladino, ki se je vračala s predstave v tovarni lesne galanterije. Vseh šolarjev je bilo okrog 60. Dekleta so po predstavi takoj odšla domov, fantje pa so se ustavili ob vojakih. Ti so jih vpraševali, od kod so doma, in jim govorili, da bodo šli skupaj proti domu. Ko so se vojaki okrog 15.30 napotili peš po soteski Gračnice, so jim dečki sledili, saj je bila to tudi njihova pot domov. Komandant partizanske zasede Ilija Badovinac je osupnil, ko je zagledal na cesti okupatorsko predhodnico, okrog 150 mož, pred njo in ob njej pa šolske otroke. Takega prizora še ni videl. Nekaj časa je pomišljal, potem pa dal povelje za napad. Otroci so zaslišali klice partizanov, naj se zaklonijo. Vermani so se znašli v križnem ognju. Na cesti so obležali mrtvi in ranjeni, preživeli pa so iskali zavetje. Najprej so ga iskali tudi otroci, potem pa pritekli ali se priplazili do gostilne, kjer so bolničarke obvezale ranjene. Okupatorska predhodnica je bila tako onemogočena. Za njo pa je bila glavnina nemških enot, ki so začele od Medvedove kmetije s težkim orožjem napadati zasedo. K sreči je bil takrat prehod divizije preko Gračnice končan in zaščitnica se je začela umikati. Do tega trenutka partizani niso imeli izgub. Prva žrtev je bil komandant bataljona v zasedi Ilija Badovinac, ki se je umikal med zadnjimi in se pred odhodom vrnil na cesto, da bi mrtvim in ranjenim vermanom pobral brzostrelke. Streli so ga zadeli in mrtev je obležal v Gračnici. Od šolskih otrok je na cesti obležal mrtev Ivan Lapornik (13 let) iz Paneč. Ranjeni so bili Peter Deželak iz Brodnic (14 let), Ivan Hliš iz Paneč (13 let), prestreljen skozi prsa, Ivan Požin iz Lokavca (13 let) in Anton Belej iz Paneč (14 let). Deželak in Hliš sta bila prepeljana v celjsko bolnico, Požin in Belej pa sta se zdravila v domači oskrbi. Nemška poročila - razen žandarmerijskega poročila iz Zidanega Mosta - so ta dogodek zamolčala. Kaže, kot da je bilo Nemce navsezadnje le sram, zato je bil šolar Lapornik kar na tihem pokopan na pokopališču v Lažišah. To so dejstva o spopadu, ki je upravičeno znan pod imenom »živi zid«, saj vermani, tudi če niso prisilili otrok v svojo predhodnico, ne bi smeli dovoliti, da se šolarji pomešajo med vojake v njihovi borbeni formaciji prodiranja v nasprotnikovo območje. Udeleženci svečanosti so izkazali pozornost in spoštovanje takratnim otrokom in borcem XIV. divizije. Ob spomenik so delegacije položile vence, člani kulturniške skupine pohodne enote, moški pevski zbor iz Laškega in Laška pihalna godba so izvedli kratek kulturni program, prisotne je pozdravil župan Franc Zdolšek. Predsednik skupnosti borcev XIV. divizije Lojze Dolničar je podelil priznanja zaslužnim dolgoletnim pohodnikom: Jožetu Kotniku, Alojzu Zalokarju in Ivanu Požinu. Avtor spomenika »živemu zidu«, kipar Rudi Stopar iz Sevnice, je izročil skulpturo pomanjšanega spomenika dosedanjemu predsedniku Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, ki organizira vsakoletni pohod od Sedlarjevega do Gračnice Marku Lomovšku. Kljub hladnemu vremenu se je na svečanosti zbralo prek 300 udeležencev. Andrej Mavri II. memorial Štefana Šemrova -tekmovanje v streljanju z malokalibrsko pištolo na 25 m Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v soboto, 29. marca, v Rečici pri Laškem izvedlo II. memorial Štefana Šemrova 2008, tekmovanje v streljanju z malokalibrsko pištolo na 25 m. Štefan Šemrov je ena vidnejših oseb osamosvojitvenih dejanj v letih 1990 in 1991, organizator MSNZ, prenovitelj TO RS, poveljnik Zahodno-štajerske pokrajine TO in kasneje 38. VTP SV. Prav je, da spomin nanj obudimo tudi s spominskim srečanjem in tekmovanjem. Delegacija OZVVS, OZSČ in Društva XIV. divizije ter sorodstva je na njegov grob položila žalni spominski aranžma. Tekmovanja za II. memorial Štefana Šemrova se je udeležilo 19 ekip oziroma 57 posameznikov. Povabili smo tudi ožje sorodstvo in sodelavce, prijatelje, s katerimi je preživel večino svojega življenja, častne goste, župana Občine Laško Franca Zdolška in župana Občine Radeče Matjaža Hana, skupaj okoli 110 udeležencev. V ekipni konkurenci je z 280 krogi slavila ekipa Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško I. (Andrej Brunšek, Jože Plahuta in Niko Zorec), druga je bila ekipa Zveze veteranov vojne za Slovenijo Laško (Vinko Salobir, Zora Lavrinc in Vinko Lavrinc) z 259 krogi, tretje mesto pa so z 227 krogi zasedli člani OZVVS^Velenje I. (Robert Borovnik, Viktor Slatinek in Franc Oštir). Prehodni pokal za memorial Štefana Šemrova se tako seli iz rok OZVVS Laško k Društvu za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško. V posamični konkurenci so bili rezultati tesnejši: zmagal je Jože Plahuta (Društvo XIV. divizije Laško I.) s 94 krogi (možnih je 100 zadetkov), drugo mesto je osvojil Andrej Brunšek (Društvo XIV. divizije Laško I.) s 94 krogi, tretje mesto pa si je priboril Niko Zorec (Društvo XIV. divizije Laško I.) z 92 krogi. V ženski konkurenci je zmagala Zora Lavrinc z 90 krogi, druga je bila Romana Jakopič z 62 krogi in tretja Karla Cvikl s 50 krogi. Pripadniki 38. VTP SV Celje so vsem udeležencem pripravili okusen pasulj, Nestl Kladnik je ponudil odličen "kozjanski jabolčni čaj", vse skupaj pa je zaokrožil rogati prijatelj zlatorog. Družabno srečanje se je potegnilo v popoldan. Konrad Zemljič, OZVVS Laško 32 ■ ■ Društva Dejavnosti članov Kluba bivših brigadirjev Laško - Radeče ^^^jBBBB^ Tudi člani Kluba bivših brigadirjev že dve seji, na katerih smo se smo tudi občni zbor članov, ki je bil tokrat v Rimskih Toplicah. Obisk je bil zelo velik. Udeležilo se ga je 75 naših članov, kar je več kot polovica. Zbora se je udeležila tudi štiričlanska delegacija članov Kluba brigadirjev iz Ptuja, od predstavnikov javnega življenja pa župan Občine Radeče Matjaž Han, podžupan Občine Laško Jože Senica in predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Laško Andrej Mavri. Na zboru smo analizirali naše delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje leto. Po občnem zboru je sledilo družabno srečanje, ki smo ga pripravili za naše članice ob 8. marcu, dnevu žena. Poleg navedenega so se posamezni člani našega kluba udeležili še proslav v spomin na zadnje boje II. svetovne vojne, na primer v Svečah na avstrijskem Koroškem, Sedlarjevem in Gračnici. Predsednik Kluba bivših brigadirjev Laško - Radeče Rudi Vrečar Požar v Vodiškem V zgodnjih jutranjih urah 11. februarja je prišlo do enega največjih požarov v zadnjih nekaj letih v občini Laško. Do aktiviranja osrednje gasilske enote iz Laškega je prišlo ob 4.55, ko je operater na ReCO sprožil pozivnike in me po telefonu obvestil, da gorita dva objekta na domačiji Draga Koprive, Vodiško 8, v Rimskih Toplicah ter da so gasilci PGD Rimske Toplice že obveščeni. Ob 5.03 je izvozila prva gasilska cisterna, v razmiku nekaj minut pa še ostala štiri gasilska vozila. Med potjo na kraj požara me je vodja prvega vozila, ki je tja že prispel, obvestil, da je požar zajel pet objektov in da potrebujemo dodatno vozilo z vodo. Nemudoma sem obvestil ReCO Celje in prosil za aktiviranje gasilcev PGD Vrh nad Laškim ter njihove gasilske avtocisterne. Pri gašenju velikega požara smo tako sodelovali gasilci gasilske enote Laško s petimi gasilskimi vozili in 15 gasilci, dve vozili PGD Vrh nad Laškim s sedmimi gasilci in domači gasilci iz PGD Rimske Toplice z dvema voziloma in osmimi gasilci. Zaradi požara, ki je plamtel iz petih gospodarskih objektov, smo se sistematično lotili gašenja in reševanja imetja. Ker so me obvestili, da pogrešajo lastnika kmetije Draga Koprivo, smo pregledali stanovanjske objekte na kmetiji. Pri gašenju požara v notranjosti nove in stare stanovanjske hiše sta napadalca, ki sta vstopila z dihalnim aparatom, našla in odstranila plinski jeklenki. Na prizorišču so bile v različnih stavbah kmetije najdene in varno odstranjene dve plinski in ena 30 kilogramska jeklenka kisika. Za to gre vsa zahvala požrtvovalnim gasilcem, ki so s pravilnim taktičnim pristopom preprečili eksplozije, rešili naša življenja in preprečili še večjo materialno škodo, ki bi v tem primeru nastala. Navkljub hitri intervenciji so pogoreli ostrešje nove hiše, kozolec, pomožni objekt ter veliko kmetijske mehanizacije in orodja. Uspelo pa nam je rešiti starejšo hišo, hlev in pomožen večnamenski objekt, na katerih ni bilo večje materialne škode. Materialna škoda na objektih in mehanizaciji je bila ocenjena na okoli 80.000 evrov. Roman Cerovšek, poveljnik PGD Laško Predstavitev vojske Slovenske Slovenska vojska je v četrtek, 27. marca, na parkirišču pred občinsko stavbo pripravila predstavitev vozil in opreme. Pripeljali so sanitetno vozilo valuk, navadni transportni kamion in specialni kamion za ogrevanje in uporabo vode, ki se uporablja za tuširanje, Bodimo pozorni na voznike enoslednih vozil Pomlad je že tu in mnogo prej kot prejšnja leta se z njo iz garaž, kolesarnic in kleti na ceste selijo tudi kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa, v nadaljevanju enosledna vozila. Suho in lepo vreme tako vabi voznike enoslednih vozil v naravo in ker so vozne razmere ugodne, jih mika, da vozijo drzneje in hitreje kot običajno. Vozniki enoslednih vozil in njihovi sopotniki so, poleg pešcev, eni od najbolj izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu. Skoraj vsaka udeležba v prometni nesreči ima hujše posledice. Smrtnost teh udeležencev v cestnem prometu je zelo velika, prav tako pa tudi verjetnost trajnih posledic (ta se z neuporabo zaščitne opreme še poveča). Žal je tako, da vozniki osebnih vozil in drugi udeleženci v prometu še nismo vajeni kontaminacijo in druge namene. Zainteresirani so si lahko ogledali tudi, katero orožje sestavlja osebno oborožitev pehotnega vojaka (razstavljeni so bili belgijska puška F2000, belgijski lahek puškomitraljez in avstrijska ostrostrelska puška) in kaj sodi v opremo bojevnika 21. stoletja. "Namen predstavitve je predstavitev širši javnosti, kaj je Slovenska vojska in kaj počne, navsezadnje pa tudi pridobivanje vojakov za prostovoljno služenje, poklicno rezervo in samozaposlitev v SV," je povedal štabni vodnik Evgen Bračko. V Slovenskih vojski je sicer zaposlenih 21 Laščanov. Jasmina Štorman voznikov enoslednih vozil in jih hitro spregledamo. Tega se morajo zavedati tudi vozniki motornih koles, zato morajo mnogo bolj predvideti napake in ravnanja drugih ter skrbeti za svojo varnost tako, da se nevarnostim pravočasno izognejo. Voziti morajo zbrano in premišljeno ter dosledno dajati predpisane znake drugim udeležencem v cestnem prometu, voziti na ustrezni varnostni razdalji in uporabljati zaščitno opremo (zaščitno čelado) in ustrezna oblačila. Hitrost vožnje naj bo primerna okoliščinam, da jih bodo drugi udeleženci v cestnem prometu pravočasno opazili, sama vožnja pa je nezdružljiva z uživanjem alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi. Kljub lepemu vremenu velja tako avtomobiliste kot voznike enoslednih vozil opozoriti, da jih vozne razmere ne smejo zavesti. Vozišče je zjutraj in ponoči še vedno hladno, oprijemljivost pnevmatik pa bistveno slabša kot v drugih obdobjih leta, zato je treba hitrost in način vožnje prilagoditi omejitvam in prometnim razmeram. Mirko Došlic, pomočnik komandirja Policijske postaje Laško 33 Napovednik APRIL Torek, 15. april - Center starejših - Hiša generacij Laško: Kvačkanje (Ana Tošič) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij Laško: Predavanje Zdravilna zelišča in njihova uporaba (ob 17. uri) - Dvorana Tri lilije: KK Zlatorog : KK Krka (ob 18.30) - Knjižnica Laško (LAK): Večer z Vlasto Nussdorfer, ustanoviteljico društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč, in predstavitev njenih knjig (ob 19. uri) - Zdravilišče Laško: Potopisno predavanje Tomaža Majcna: Otok Ciper (ob 20. uri) Sreda, 16. april - Kulturni center Laško (JSKD OI Laško): Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin (ob 9. in 11. uri) - Center starejših - Hiša generacij Laško: Terenska delavnica Nabiranje zelišč (Jolanda Gobec) (ob 16. uri) - ŠMOCL: Tečaj Spoznavanje francoskega jezika na^ kratko (od 16. do 18. ure) - Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice (ŠMOCL): Razstava del učencev 5. razreda, Mednarodni projekt likovne umetnosti in poezije za otroke Poem Express (ob 18. uri) - Zdravilišče Laško: Predstavitev kuhinjskega robota Oskar in degustacija (ob 19. uri) - Dvorana Tri lilije: Mavrica polk in valčkov (ob 19.30) Četrtek, 17. april - Center starejših - Hiša generacij Laško: Izmenjava kuharskih receptov (Branko Kunšek) (od 9.00 do 9.30) - Center starejših - Hiša generacij Laško: Vrtec na obisku (medgeneracijsko druženje) (od 10. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij Laško:^ Druženje v dnevnem prostoru (Ida Medvešek, Jožica Rajh in Terezija Škoberne) (ob 17. uri) - ŠMOCL: Tečaj Spoznavanje francoskega jezika na kratko (od 16. do 18. ure) - ŠMOCL: Kino večer z Emilienom: The Holy Mountain (ob 20. uri) - Zdravilišče Laško: Glasbeni večer z Ženskim pevskim zborom Vodomke (ob 20. uri) Petek, 18. april - Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje s kamero (Boža in Bojan Herek) (ob 13. uri) - Aqua Roma Rimske Toplice (DJP Metulj): Koncert glasbene skupine Zen (ob 19. uri) - Kulturni center Laško: Letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško (gosti: Tamburaško društvo Feniks iz Celja, umetniški vodja g. Mesec in KUD Lipa Rečica - otroška folklorna skupina Pisanke pod vodstvom Erike Krašek) (ob 19.30) - Zdravilišče Laško: Zdravstveno predavanje s Simono Šket (ob 19.30) - Občinsko dvorišče Laško (ŠMOCL): Južni otok (ob 20. uri) Sobota, 19. april - Telovadnica OŠ Debro (LAK): Finale Škiskoš pokala (ob 10. uri) - Lisca (DJP Metulj): Koncert glasbenih skupin Žurdov in Tabu (ob 19. uri) - Kulturni center Laško (LAK): Koncert Neishe (ob 20. uri) - Dvorana Tri lilije: KK Zlatorog : KK TCG Mercator (ob 19.30) Nedelja, 20. april - ŠMOCL: Kino večer z Emilienom: Cutie Honey (ob 20. uri) Torek, 22. april - Center starejših - Hiša generacij Laško: Voščilnice (Marjeta Dremel) (od 9. do 11. ure) - Muzej Laško: Razstava Abeceda (ob 17. uri) (do 31. maja) - Zdravilišče Laško: Zdravstveno predavanje z Marjanom Štorom: Življenje s kronično boleznijo (ob 19.30) Sreda, 23. april Dvorana Tri lilije: KK Zlatorog : KK Geoplin Slovan (ob 19. uri) Četrtek, 24. april - Laško (Etno odbor Jureta Krašovca Možnar in OŠ Primoža Trubarja Laško): 19. jurjevanje po ulicah Laškega (dopoldan) - Center starejših - Hiša generacij Laško: Rože iz krep papirja (Marica Lesjak) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij Laško: Babice, dedki in vnuki v besedi in pesmi (ob 17. uri) - Knjižnica Laško: Literarni večer s pisateljem Marjanom Tomšičem in zaključek prvega leta Bralne značke za odrasle (ob 19. uri) - Zdravilišče Laško: Predstavitev kuhinjskega robota Oskar in degustacija (ob 19.30) - ŠMOCL: Koncert Rihard Kotar Petek, 25. april - Center starejših - Hiša generacij Laško: Literarni krožek (Zlata Strel) (od 9. do 11. ure)^ - Pri Sušniku v Škofcah (KD Miklavž): Jurjevanje (ob 15. uri) Sobota, 26. april - Združenje borcev za vrednote NOV Laško in Strelska družina Dušana Poženela: Pohod v spomin na Dušana Poženela (Laško-Strmca-Kuretno-Huda Jama); začetek pohoda na avtobusni postaji v Laškem (ob 7.30) - Občina Laško in Združenje borcev za vrednote NOB Laško: Osrednja občinska svečanost ob dnevu upora proti okupatorju v Sindikalnem domu v Hudi Jami (ob 11. uri) - Dvorana POŠ Sedraž: Slavnostni koncert MoPZ Sedraž (ob 19. uri) - Hotel Hum: Koncert kantavtorja Petra Andreja in Dejana Berdena (harmonika) (ob 21. uri) Ponedeljek, 28. april - ŠMOCL: Koncert Miles away, Cruel hand, In the crossfire (ob 21. uri) Torek, 29. april - Center starejših - Hiša generacij Laško: Vitraž (Alenka Rumbak) (od 9. do 11. ure) - Dvorana Tri lilije: KK Zlatorog : KK Luka Koper (ob 18.30) Sreda, 30. april - KD Miklavž: Kresovanje (ob 20. uri) - KD Rimljan: Kresovanje Od srede, 30. aprila, do sobote, 3. maja - Dvorana Tri lilije: Mednarodno tekmovanje invalidov v namiznem tenisu Vsak torek in četrtek - Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja (ob 15. uri) Vsak četrtek - Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba (ob 16. uri) Vsako 1. in 3. soboto v mesecu - Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri) V dnevnem prostoru Hiše generacij je vsak dan med 8. in 16. uro na ogled Kaligrafska razstava Klavdije Simler. M A J Četrtek, 1. maj - Območna organizacija zveze svobodnih sindikatov jn Planinsko društvo Laško: Tradicionalno prvomajsko delavsko zborovanje na Šmohorju (ob 11. uri) - KD Miklavž: Pohod po nekdanjih stezah (iz Ogeč na Kopitnik in nazaj čez Lukovico in Senožete v Rimske Toplice) Četrtek, 8. maj - Knjižnica Laško: Domoznansko predavanje ddr. Igorja Grdine: Primož Trubar v svojem času in kasnejših obdobjih slovenske zgodovine (ob 19. uri) Sobota, 10. maj - Planinsko društvo Laško: Izlet na Lubnik nad Škofjo Loko - zbor udeležencev na avtobusni postaji (ob 6. uri) (potrebna je predhodna prijava) Ponedeljek, 12. maj - Kulturni center Laško (JSKD OI): Območna revija odraslih pevskih zborov (ob 19. uri) Petek, 16. maj - Knjižnica Laško (OŠ Primoža Trubarja Laško): Predstavitev knjige avtoric Anje Plaznik in Špele Medvešek Koraki življenja in Liamove počitnice v Santa Monici (ob 19. uri) - Kulturni center Laško (JSKD OI): Državno tekmovanje slovenskih godb v koncertni dejavnosti (vstop prost) (ob 16. uri) Sobota, 17., in nedelja, 18. maj - Kulturni center Laško (JSKD OI): Državno tekmovanje slovenskih godb v koncertni dejavnosti (vstop prost) (ob 9. uri) Četrtek, 22. maj - Kulturni center Laško (Laški ljubiteljski likovniki): Razstava (ob 18. uri) Sobota, 24. maj, in nedelja, 25. maj - Dvorana Tri lilije (STIK, Plesni klub Lukec): Državno prvenstvo v show plesih (ob 10. uri) Petek, 23. maj - Kulturni center Laško (MPZ Laško): Koncert moškega pevskega zbora Laško (ob 19.30) Četrtek, 29. maj - Knjižnica Laško: Marjan Marinšek: Pika Nogavička (2 predstavi za otroke Predšolske bralne značke) Sobota, 31. maj - Planinsko društvo Laško: Izlet na Debelo peč v Karavankah - zbor udeležencev na avtobusni postaji (ob 6. uri) (potrebna je predhodna prijava) JUNIJ Nedelja, 1. junij - Združenje borcev za vrednote NOV Laško in Planinsko društvo Laško: Pohod v spomin na ustanovitev pokrajinskega odbora OF za Štajersko pod Kojzico (Šmarjeta-Kojzica-Govce) - začetek pohoda pri gostilni Lovec v Šmarjeti (ob 8. uri) - Združenje borcev za vrednote NOV Laško in Krajevna skupnost Sedraž: Spominska svečanost ob 67-letnici ustanovitve Pokrajinskega odbora OF za Štajersko pri lovski koči Govce (ob 11. uri) Torek, 3. junij - Knjižnica Laško: Potopisno predavanje Francija Horvata: Provansa (ob 19. uri) Sobota, 7. junij - Knjižnica Laško: Vodeni ogledi po razstavi Knjige Primoža Trubarja in dela o njem (15.-19. ure) - Planinsko društvo Laško: Nočni pohod na Babe - zbor udeležencev na Zavratih (ob 19. uri) - Kulturni center Laško (STIK, Občina Laško, OŠ Primoža Trubarja Laško): Osrednja občinska proslava ob 500-letnici Trubarjevega rojstva (ob 19.30) Sobota, 14. junij - Planinsko društvo Laško: Izlet na Stol - zbor udeležencev na avtobusni postaji (ob 6. uri) (potrebna je predhodna prijava) 34 Oglasi BANKA CELJE ŠIRI PONUDBO STORITEV NA BANČNIH AVTOMATIH Na bančnih avtomatih Banke Celje, označenih s posebno oznako, lahko komitenti Banke Celje neposredno plačujete tudi posebne položnice. Prednosti plačevanja položnic na bankomatu: - plačilo je izvedeno takoj; - storitev je dostopna 24 ur dnevno; - stroški plačila položnice so nižji kot na bančnem okencu; - uporaba je enostavna. Skozi celoten postopek plačila vas z navodili na ekranu vodi bančni avtomat. Po opravljeni storitvi ne pozabite iz bančnega avtomata vzeti potrdila o plačilu in plačane posebne položnice. Bančne avtomate, ki to storitev omogočajo, prepoznate po sliki: Od 2. aprila 2008 vam je nova storitev dostopna tudi na bančnem avtomatu v Poslovalnici Banke Celje v Laškem, Valvazorjev trg 5. | banka celje 35 ZlATQ ROC gMttCZNlJQ G vtíllHO OD Lr> ZLATOROG DLAKO MENJA PIVA NIKDAR! G Nova podoba za nove čase ItATOROO x ljubeznijo ga VARIMO OD leta WWW.LASKO.EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!