TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje ^ ZAGORSKO PRED-PRAZNIC EftdR LA FARSE . im \ Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta 'J :J SJi '2-J 5J'j 2:J 5j'i ~J*X1ß Ifi 'X2l fÖt( enostavna rešitev za digitalne fotografije mazDa AVrOHIŠA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Velika ponudba Nova MAZDA 6 na voljo za ogled in Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba velja za kompaktno Mazdo 2, agresivno Mazdo 3 Testne vožn \f) pparictni/ih/al preizkušnjo pri naši avtohiši! in vsestransko Mazdo B2500. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija 002: 119-257 g/km Kako narediti dober avto še boljši? Oglejte si in preizkusite NOVO MAZDO 6! 4E2* VVEISS 896% r=\s\s Trbovlje SUPER AKCIJA !!! 28.6.-28.7. 2005 DIGI POTKE 10x14 IZ VSEH DIGI MEDIJEV SAMO 45 SIT IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! ODPRTO: NOIN-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA NOVE SPOMLADANSKE KOLEKCIJE munn SINCE 1925 Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popust! lOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO SPOD PERILO, PIŽAME IRCTEtt i ....... Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popusti g: KAZALU) ® UVODNIK Marta vam je pisala o sladoledu, razumevanju nespametno pametnih in podobno. Žal, nerazumevajočih je vse več. Jaz pa... pred mojimi očmi je slika hotela, ki ga več ni in ljudi, ki se ne bodo nikoli več sprehajali ne po Egiptu, ne kod drugod, vidim prijeten vroč julijski večer, ko nas je M na počitnice v prijetno hladne sobane ™ sprejela Noria Resort, v vsej svoji domačnosti. To pa ni preprečilo tatove in to tiste, ki kradejo mir, spanje, dolgo pričakovan oddih, pa kaj to - življenje. Počitnice bomo še imeli, naspali se bomo. Tudi pomirjeni smo že. Samo življenje je eno in lahko ga izgubimo le enkrat. Kdo je gospodar smrti in življenja, kdo je tisti, ki odloča, da smo že porabili čas, ki nam je namenjen in nas čaka le še odhod v večna lovišča? Da se je izteklo vse, kar bi se moralo ali moglo izteči. Vsa rosna jutra, vse bele zore, romantični večeri, družinska kosila, objemi najdražjih, molčanje v dvoje, ki vse pove, otroški smeh in še in še...Nekdo nekje se igra boga in brez krivde krivim izreče kruto sodbo: vaš čas se je predčasno iztekel. Konec. Kadar gre to po uobičajeni poti tudi pomislimo kako je to nepričakovano.Samo to je mati narava tako uredila, ta je zakon veljaven tako za nas kot za živali in rastline. Tudi vmešavanje v naravne zakone je smrt za vse in mi v našem varnem svetu prav tako povzročamo smrt in nasilje. Naše tovarne in avtomobili so bombe, ki kljub prepričevanju v nasprotno uničujejo naravo. Naši gozdovi, naše reke, zrak, ki ga dihamo so obsojeni na predčasno umiranje. To je bomba, ki smo si jo samo nastavili. Dragi moji Zasavčani, tudi mi imamo našo »sveto« vojno. Mesta napadov so naše ceste, kjer se nespametno igramo s svojimi življenji. Na njih se mi igramo boga in odločamo o usodi sebe in drugih. Ko te dni hitite na počitnice ali pa v službo se vprašajte: se je vredno igrati z življenjem, igrati se boga življenja in smrti? Stanislava Radunovič Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hmski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: STRAN: Lotosov cvet 10 KreArt v Loki 12 Tek po zagorski dolini 20 (Pred)praznično Zagorje 21 Terorizem in dopust 22 Lafarsa 26 Saksafon in Oskar 29 Baltske države - prvič 31 Brez žrebanja v Gardaland 34 Naša bodočnost 37 Razmišljanja 42 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 1. SEPTEMBRA 2005 naslovnica: “NAŠI MLADI ZAGORJANI’’ foto: ZIBI PISMA BRALCEV KOPillMI NA POHODU Kot je že gospod Boštjan Grošelj v prejšnji številki omenil, da poleti v Zasavju vlada mrtvilo, moram sama še dodati, da znajo vaš dopust lepo izkoristiti roparji za svoje akcije. Obstajata dve vrsti roparjev. Eni so tisti, ki vzamejo televizijo, računalnik, linije, dragocene okrase, denar, zlato... česar pa jim ne uspe ukrasti, pa razbijejo in raztrgajo pohištvo. Skratka, pridete v prazno stanovanje in nimate kje prenočiti. Torej velike ribe. Drugi so pa narkomani, ki potrebujejo samo najnujnejše stvari, ki gredo hitro v promet in jih zamenjajo za drogo. Na žalost sem bila tudi sama z družino njihova tarča, saj so si lepo prilastili pravico do našega denarja in nakita. Vsekakor pa moram pohvaliti ažurnost naše policije, kije že v roku enega tedna našla storilce. Vsi beremo, daje vse več ropov in umorov sredi belega dne in se v skrbeh sprašujemo, kako se obvarovati? Ali se sploh lahko obvarujemo? Policija svetuje, naj opremimo vrata s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in kukolom. Zelo hvaležna naprava je tudi domofon in, kar je zelo pomembno, osvetljena okolica, saj je svetloba, menda še vedno v večini primerov, roparjev sovražnik. Izkušnje nam kažejo, da v času naše odsotnosti zaupamo sosedom zalivanje rož in varovanje našega imetja. Ali ste prepričani, da jim lahko zaupate? Besedilo: Tanja Kos NE POZABITE SHRANITI RAČUNOV Časi, ko smo rekli, daje osnovna šola obvezna in brezplačna, so že davna preteklost. Od pridevnikov je ostal »obvezna«, pridružil se mu je pa še »draga« in zahtevna. Z nadzvočno hitrostjo se iztekajo počitnice in prihaja prvi šolski dan. Mnogi starši so že izpraznili žepe v papirnicah in knjigarnah, ko so za svoje šolarje nabavljali popotnico za novo šolsko leto, mnogi bodo svoje denarnice obrnili tako, da bo notranja stran zunaj, če bi le padel iz njih še kakšen tolarček...in, nemogoče je mogoče, sicer bo treba malce potrpeti, ampak vendar: »Z uveljavitvijo novega zakona o dohodnini v začetku tega leta se je med olajšave, ki znižujejo davčno osnovo zavezancev, uvrstilo tudi plačilo šolnine in zneski za nakup učbenikov ne le za zavezanca temveč tudi za vzdrževane otroke. Starši, ki v teh dneh kupujejo učbenike za svoje šolajoče se otroke, naj torej ne pozabijo shraniti računov, saj jih bodo lahko uveljavljali pri napovedi za odmero dohodnine za leto 2005, ki jo bodo izpolnjevali prihodnjo pomlad...med drugim je lahko kot olajšavo uveljaviti stroške za priklop na internet...« tako nas vse poučujejo in opozarjajo raznovrstni mediji in mi še posebej opozarjamo starše, naj mislijo na to, saj naša regija ne spada med hudo premožne, pa naj bo to še tako težko priznati. Tako je! Le otrokom je težko dopovedati, da mame in očetje pač ne zmorejo...Lahko se sliši še tako protidržavno, ampak vsak tolar, ki ga uspemo izvleci ven iz tiste grozne vreče brez dna, kamor jih vsi zaposleni dolga leta odvajamo od zaslužka, je dobrodošel, vsaj za papirnate aviončke bo, saj v papirnicah k sreči ne prodajajo onih, ta velikih... Skrbna in gospodama mam^ Marta O?- A- £7,V HO- a: 18. veliki srpan 2005 SLAVNOSTNA SEJA V ZAGORJU Ob občinskem prazniku, 9. avgustu, je bila v petek, 05. 08. 2005, v Delavskem domu v Zagorju slavnostna seja, ki je bila tokrat posvečena 850 letnici prve pisne omembe Tirne in 250 letnici rudarjenja v teh krajih. Oba visoka jubileja potrjujeta tradicijo in prepoznavnost Zagorja in okolice. Ob občinskem prazniku je Zagorjanom poslal čestitko njihov rojak, predsednik države Janez Drnovšek, ki je poudaril rudarsko tradicijo in vpliv rudarjenja na življenje v teh krajih: »Življenje tukaj je bilo vse prej kot lahko. Praznovanje je zato priložnost za pozornost in priznanje delu zagorske občine, ki s svojo pozitivno naravnanostjo in iskanjem novih možnosti razvoja uspešno deluje za boljše in prijetnejše življenje občank in občanov.« Na letošnji slavnostni seji je župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan podelil podelil priznanja, dve zlati in eno srebrno plaketo. Zlato plaketo je prejel Ratko Borozan, ki je že od leta 1998 direktor podjetja Bartec - Varnost. Podjetje trenutno zaposluje 137 ljudi. Preteklo poslovno leto so, s prihodki od prodaje v višini 7,3 mio evrov, zaključili z dobičkom. Ratko Borozan živi z ženo in otroci v Hamburgu. Kot je zapisano v obrazložitvi, ga odlikuje zanesljivost, preudarnost in lojalnost. V obrazložitvi k predlogu je poudarjen njegov prispevek na področju ohranjanja delovnih mest in krepitev gospodarske moči ter socialne varnosti v občini Zagorje ob Savi. Gasilski zvezi Zagorje ob Savi, je pripadla čast do podelitve zlate plakete Občine Zagorje ob Savi. Zveza letos praznuje 50 letnico uspešnega delovanja, povezanega s požarno varnostjo ter z varnostjo občank in občanov in z varnostjo njihovega premoženja. Zveza je bila ustanovljena 15. maja 1955. Na občnem zboru je takrat sodelovalo 12 prostovoljnih gasilskih društev ter eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo. Priznanje je utemeljeno. Naredili so ogromno na področju požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Srebrno plaketo je iz rok župana prejel predstavnik Smučarskega kluba -Sekcije za skoke Kisovec. V Kisovcu skačejo že od leta 1934. Sodobni skakalni center se lahko ___________FUNŠTERC © pohvali s štirimi skakalnicami, pokritimi z umetno kritino, s sistemom zasneževanja, sedežnico in razsvetljavo, ki omogoča nočne prireditve in podaljša čas treningov ter omogoča pripravo za uspešno sodelovanje na tekmovanjih v državi in v tujini. Poleg izgradnje in vzdrževanja objektov in hkratnega soočanja s finančnimi problemi, člani sekcije skrbijo za stalni razvoj in napredek mladih skakalcev, skakalnih vaditeljev, trenerjev in sodnikov. Vse to je pogoj za dobre športne rezultate, ki jih dosegajo člani Sekcije za skoke in so na zavidljivo visokem nivoju. Prispevek zagorskih skakalcev na področju športa je zaznati tudi pri prepoznavnosti občine v Sloveniji in preko njenih meja. Podeljen je bil tudi naziv častnega občana Občine Zagorje ob Savi. V letu 2005 je naziv častnega občana prejel Nikolaj Beer. Akademski slikar se je rodil leta 1945 v Križevcih na Goričkem, se v času sedemdesetih preselil v Zagorje in od samega začetka sodeluje v Slikarski koloniji Izlake - Zagorje, v kateri je že dalj časa umetniški vodja. Njegove skupinske razstave je skorajda nemogoče prešteti, imel pa je tudi 33 samostojnih razstav. Nikolaj Beer ves čas deluje na humanitarnem področju, s svojimi slikami je pogosto gost na dražbah v dobrodelne namene. Rad pomaga z nasveti pedagoškim delavcem in mladim slikarjem. Je živa vez med Zagorjem in drugimi kraji v Sloveniji. Leta 1990 je prejel Grumovo nagrado občine Zagorje, leta 1993 pa plaketo za vrhunske dosežke v kulturi, ki jo podeljuje občina Murska Sobota. Ob zaključku slavnostne seje je prisotnim spregovoril župan Matjaž Švagan: »Lahko smo ponosni na vse kar smo naredili v zadnjih nekaj letih. Občina Zagorje ob Savi je ena izmed najuspešnejših v Sloveniji. Lepo smo uredili park v centru mesta in Evropark na Ruardiju. Naslednji teden (12.08.2005) se bomo povezali s Slovenijo in svetom preko trojanske avtoceste. V Zagorju smo vedno imeli vizijo razvoja in ji sledili. Tudi v prihodnje bo tako.« MaŠ TISKOVKA V ZNAMENJU USPEHOV Na tiskovni konferenci, ki jo je župan občine Zagorje za predstavnike medijev sklical v četrtek dopoldne, je bilo govora o uspehih občine Zagorje in o načrtih in prizadevanjih v bodoče. Mnogo je bilo narejenega v preteklih letih, predvsem v prejšnjem in še veliko dela čaka Zagorjane, če želijo z velikimi koraki v prihodnost ali drugače, če si hočejo še vedno s pticami deliti nebo... O neuspeli investiciji, o stečaju, skratka o trdih pristankih tokrat ni bilo govora. MaH FUNSTERC ZLATI MATURANTI PRI BOGDANU BAROVIČU 10. avgusta 2005, ob 11.00 uri, je trboveljski župan Bogdan Barovič imel čast, da je na sprejem povabil letošnje trboveljske zlate maturante. Pravzaprav so to štiri zlata dekleta Mojca Gornik, Gimnazija Trbovlje, Urška Jager, Ekonomska šola Trbovlje, Alenka Konšek, Gimnazija Trbovlje in Marjetka Zupan, Gimnazija Trbovlje. Dekleta nameravajo nadaljevati s študijem. Zanima jih pravo, mikrobiologija, arheologija ..., skratka mnogo stvari. Zupan je ob sprejemu zlatih maturantk dejal: »Ponosen sem na vas. Mislim, da lahko v imenu občank in občanov naše občine rečem, da smo vsi v občini ponosni na vaše uspehe pri učenju. Od vas pričakujemo veliko tudi v prihodnosti. Predvsem pa ne pozabite, da vam lahko življenje postreže z vrsto presenečenj, tudi neugodnimi, ob tem si zapomnite, da vam lahko vzamejo vse, le znanja, pridobljenega z učenjem, vam ne more vzeti nihče. Znanje je za vedno vaša trajna last.« Župan je dekletom ob zaključku slovesnosti za uspehe pri učenju izročil skromna darila, ki jih bodo vedno spominjala na njihov uspeh pri izobraževanju in na srečanje s trboveljskim županom. Besedilo: M.A.Š NUŠA KERN NA KLEPETU S TRBOVELJSKIM ŽUPANOM V trboveljskem protokolarnem objektu v »gradiču« (Gos Štorman) je čila stoletnica Nuša Kern preteklo sredo »uradno« sprejemala čestitke za svoj visoki jubilej. Gostitelj je bil trboveljski župan Bogdan Barovič. Med stoletno gospo in županom je razlika v letih 50 let. Kot je dejal Bogdan Barovič, gre le za malenkosten zamik treh dni. Damo v odlični psihični in fizični kondiciji sta spremljala hčerka Maijana in sin Božo. Vse udeležence srečanja je zanimalo, kako lahko človek doživi 100 let. Priletna mladenka Nuša je pojasnila: »Nikoli se ne smete jeziti. Tudi v primerih najhujše provokacije ohranite hladno kri in mirne živce. To je moj nasvet.« In kaj je bilo Nuši v največje zadovoljstvo v stotih letih njenega življenja? »Moji otroci in včasih obisk kina.« Je pa stoletna gospa, kljub letom, kijih uspe dočakati le redkim izbrancem človeškega rodu, poleg mladostnega videza in neverjetne gibčnosti, tudi še zelo aktivna. Pospravlja svoje stanovanje, kvačka, bere romane in rešuje križanke... Morda bo tudi držalo tisto, kar je dejal Bogdan Barovič: »Vztrajajte še naprej. Močno si želim, da bi vam čestital, ko bom jaz star 100 let.« Besedilo: M.A.Š. Slika: arhiv občine in Irena Vozelj n: 18. veliki srpan 2005 SVATO KRASNIK (1943-2005) V soboto, G.avgusta 2005, je Zasavje izgubilo novinarja Dnevnika Svata Krasnika, pri katerem je sodeloval celih sedemindvajset let. Umrl je slabo leto pred upokojitvijo. Svato Krasnik izhaja iz znane in ugledne zdravniške družine, ki ga je vzgojila v široko razgledanega človeka, ki sta mu bila blizu tudi kultura in šport. V mladih letih je rad recitiral in sodeloval v mladinskim gledališču. Na športnem področju pa seje ukvarjal s plavanjem in nogometom. »Že v dijaških letih na gimnaziji je bilo opaziti tudi njegovo komunikativnost in zanimanje za dogodke v okolici, » se spominjajo njegovi sošolci. Zato je študij kemije kar kmalu postavil v kot in se posvetil novinarstvu, kar mu je ležalo in je imel rad. Po nekaj letih komerciale v gospodarstvu se je 1974 zaposlil na radiu Trbovlje, po štirih letih pa je postal zasavski dopisnik Dnevnika. »Moji znanci na Gorenjskem vse vedo o naši občini,« ga je na neki tiskovni konferenci pohvalil prejšnji hrastniški župan. » Prav zaradi njegovega dobrega poznavanja lokalnega gospodarstva in politike se je Dnevnik globoko zasidral v Zasavje,« priznavajo njegovi sodelavci. «Vztrajno je namreč skrbel, da so v časopisu našli svoj prostor njegovi Trboveljčani, Litijani, Hrastničani in Zagorjani...« Ves čas je vztrajno tkal medijsko povezanost Zasavja in ostalega dela Slovenije. Ljudje so ga imeli radi. Tako izobraženci kot preprosti ljudje. S svojim blagim značajem in vedro naravo se je znal približati vsakomur. Sprejeli so ga tudi na Dolu, kamor se je preselil pred dobrimi petnajstimi leti. Čeprav so se v začetku čudili, od kod njegova žilica za kmetovanje. Pa je rad kmetoval že v otroških letih na bližnji trboveljski kmetiji, smo izvedeli kasneje... Novinarski kolegi, sovaščani in prijatelji ga bomo pogrešali. Se posebno doraščajoči sin, žena in ostali sorodniki. Izrekamo jim iskreno sožalje. Fanči Moljk in vsi sodelavci Zasavca FUNŠTERC G) -----------—----1 ■■ WWW.HRASTNIK.SI Na svetovni spletni strani lahko v zadnjih dveh mesecih preberemo tudi vesti Občine Hrastnik, kjer so najprej uredili stran občinske uprave. Beremo lahko o aktualnih javnih razpisih, o rezultatih zaključenih razpisov, gradiva za seje občinskih svetov in podobno. »Delamo po korakih,« je povedala Andreja Pavlič Udovč, vodja oddelka za splošne zadeve. «Že naslednji mesec pričakujemo, da bo stran še bolj bogata in zanimiva.. .Potrebni so še manjši popravki na posameznih področjih. » V naslednjih mesecih bodo tako dostopni tudi podatki o društvih, javnih podjetjih, zavodih, izvedeli bomo za tekoče prireditve v občini, prebirali oglase in novice. POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V HRASTNIKU Počitniške dejavnosti v Hrastniku, ki jih je razpisala Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik v povezavi z nekaterimi društvi, so se začele že 19.julija 2005 s plesno delavnico v telovadnici hrastniške šole. Za šest kino predstav so na OZPM delno pokrili vstopnino, tako je le ta znašala 200 sit. V drugi polovici avgusta so in se še lahko po trikrat udeležilijo šole rokometa na Dolu in šole košarke v Hrastniku, 10. avgusta pa s bili otrokom na razpolago hrastniški brodarji. Obiskali bodo lahko še šolo košarke 18.8., 23.8., 25.8. in 30.8.2005 od 9.30 do 11.00 v športni dvorani v Hrastniku, o planinskem taboru, ki je trajal od 13. do 16. avgusta na Kalu in je imel največ obiskovalcev, bomo poročali v naslednji številki Zasavca. HRASTNIŠKI GASILCI IZBIRAJO NOVO VOZILO Gasilsko društvo Hrastnik mesto je pred kratkim objavilo razpis za zbiranje ponudb novega gasilskega avtomobila. Interesenti so dostavili dokumentacijo, ki jo je komisija v sredo, 10. avgusta 2005, odprla in pregledala. Vsako ponudbo bodo posebej točkovali glede na ponujeno ceno, garancijo, opremljenost vozila i.t.d. in se nato odločili za nakup. »Posebno pomembna je nadgradnja,« je povedal dežurni gasilec Bogo Jamšek pri GD Hrastnik mesto. «To pomeni, kako je opremljeno vozilo glede na specifikacijo...« Gasilska cisterna GVC 24-50 bo imela sedež za šoferja in dva gasilca. Po predvidevanjih bodo hrastniški gasilci dobili cisterno maja leta 2006. Za plačilo 30 milijonov sit bo poskrbela občina iz proračuna v dveh letih, manjkajoči del pa bodo dobili preko javnega razpisa Ministrstva za obrambo. Besedilo : Fanči Moljk FUNSTERC RONDO SI POSTAJA PODOBEN Sprememba prometnega režima na Trgu revolucije v Trbovljah Gradbišče pred štirinajstimi dnevi... Prometni režim v Trbovljah, na Trgu revolucije, je od 12. 08. 2005 dalje delno spremenjen zaradi nadaljevanja gradnje krožišča (druga polovica). V petek, 12. avgusta 2005 ob 09.15 uri... Promet je bil z obstoječe trase, gledano v smeri banka -tržnica, preusmerjen na novo zgrajeni del cestišča, ki sestavlja bodoče krožišče, hkrati pa se je sprostila tudi popolna zapora priključka v smeri Polaj. Naslednja sprememba prometnega režima bo predvidoma 26. 08. 2005, ko bo ponovno vzpostavljen dvosmerni promet na regionalni cesti. SKOII DVOCEVKO NA MORJE Novo, 9,4 km dolgo avtocestno pridobitev na slovenskem, ki je povezala tudi Zasavje z ostalim delom sveta na malce bolj nobel način, kot smo ga bili vajeni v pol-preteklem času, so slovesno predali v uporabo v petek pozno popoldne. Trojanski predor je »prenesel« več kot sto rolaijev v petek dopoldne, ki so se trikrat zapeljali skozenj, saj je načrt, da bi se popeljali na tej novodobni (?) pridobitvi od Trojan do Blagovice odnesla voda izpod neba. Pripravili pa so poučen ogled za javnost. Avtobusi so pripeljali okoli tisoč radovednežev s Štajerske in ljubljanske strani, ki so se sprehodili skozi najdaljši predor v Sloveniji in si ogledali tudi film o vami vožnji skozi predore. Slovesnost je mimo, cesta v uporabi, besede premiera Janeza Janše pa še odzvanjajo:«To je za Slovenijo zgodovinski dan, pomemben pa je tudi za Srednjo Evropo.« Po stopetdesetih letih od prve železniške povezave je Slovenija povezana z ostalim delom tudi z avtocesto. Predsednik uprave Darsa Jože Zimšek je zagotovil, da so se uresničile sanje več generacij. Vse skupaj je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran in evangeličanski škof Geza Erniša. Mnogo je bilo še drugih visokih in pomembnih gostov... Prebivalci Trojan pa...le nekaj jih je z mirnim protestom opozarjalo, da obljube Darsa še niso vse izpolnjene, čeprav so pričakovali več protestiranja... Škoda, ki je nastala zaradi gradnje predora pod Trojanami, bo v denarju sicer (menda) povrnjena, življenje, kije spremenilo smer, če se že ni v svoji sedanji vsebini odpeljalo kar lepo mimo, bo potrebovala kaj več in kaj drugega za novo osmišljanje. Cestnina se je za sto tolarjev povišala tam, kjer je bila 260,00 sit, pričela je delovati tudi cestninska postaja na priključku Blagovica vzhod, ki bo od voznikov iz smeri Trojane »pobirala« 100,00 sit in po 5. septembru lahko pričakujejo tudi cestninsko postajo ob priključku Blagovica zahod. O naj varnosti, opremljenosti in celo varčnosti bodo gotovo narejene posebne zloženke, oziroma bomo o tem pisali, ko se bo malce umirila evforija. Ja, pogled na betonsko džunglo je pa zanimiv, lahko tudi za koga lep, predvsem pa preveč bliskovito mimobežeč... Ob lepem jesenskem dnevu se le popeljite po novi pridobitvi, od daleč boste videli čudovito slovensko pokrajino, od blizu pa...se boste morali spustiti na stare in ožje ceste... Besedilo in slike: MaH Iščemo »Zasavce in Zasavke«, ki hočejo dobro zaslužiti. Informacije: 031 822 533 (Miran) FUNŠTERC (0 ČEMŠENIŠKE NOVIČKE V Čemšeniku se 17. julija pričenja ČAMP 3: Čemšeniške avgustovske malarske počitnice, tretje po vrsti. Čemšeniška idila Za učence OŠ Ivana Skvarče PŠ Čemšenik v organizaciji DPM Zagorje in njihovih učiteljic so pripravljene dvodnevne zanimive delavnice, s pričetkom ob IG.uri. V soboto, 27. avgusta Turistično društvo Čemšenik v okviru zagorskega občinskega praznika prireja ČEMŠENIŠKI POHOD 2005. Začetek pohoda bo v Evroparku med 8.-9.uro. Pohodniki bodo preko Klančiš, mimo zaloškega znamenja, skozi Čemšenik in čez sv. Primoža prišli do Jesenovega (kmečki turizem Trojka), kjer bo ob 13. uri zaključek pohoda. Za pohodnike so pripravljena razna presenečenja in domače dobrote. Slika in besedilo: St. R. ...IN HARMONIKAR JE RAZTEGNIL MEH... ...in še... V Čemšeniku pred Lovskim domom je bilo posebej veselo in prešerno na prvo avgustovsko soboto. Zvoki harmonik, ki so jim meh raztegovali številni sodelujoči, so odmevali od Čemšeniške planine. Ob 13.00 uri se je začelo predtekmovanje harmonikarjev zasavske in celjske regije. Vsi »ta pravi« so bili tam, na odru in pod njim... MaH Slika: Franc Ravnikar ZAGORSKI LOTOSOV CVET Sredi Zagorja, tam, kjer so ponujali pred tem obuvala in smo v dobri veri, da kakor se bomo obuli, tako bomo hodili, bolj ali manj udobno, izbirali zaščito za naše noge, ki so, mimogrede, zelo pomembne za počutje našega telesa in duha...torej, tam, na Cesti Borisa Kidriča 17, je že v zadnjem spomladanskem mesecu svoje lati odprl Lotosov cvet. Aleksander Kos se je pogumno odločil, da Zagorje potrebuje tudi obuvala za dušo in duha. In »dobremu oblačilu« se tudi naša tu zemeljska čutila ne bodo mogla upreti. Najbolj mi je v spominu ostal prijeten vonj dišečih palčk, za tem pa so moji slušni živci dojeli, da jih boža meditativna glasba. Oboje je bilo všečno. Pogled se je med tem ustavil na ponujenih tiskanih užitkih. Kratko se sprehodim med njimi in ugotovim, daje pred mano naloženo za vsakogar kaj, od svetega pisma, debelega, malo manj debelega, še tankega boste lahko našli tisti, ki ste z branjem bolj na tesnem, do Celestinske prerokbe ter knjige s področja zdravega načina življenja, prehrane, radiestezije, feng shuija in še in podobno. Tudi zgoščenke z različno glasbo, ki sprošča in pomirja ter pomaga dvigniti raven pozitivnih vibracij in knjigo in navodila za meditiranje sem zasledila. To je tista meditacija, ki ji jaz rada rečem »instant«, ker je dobrodošla za malo bolj »komot« meditatorje. Med tem sva z Aleksandrom na hitro poklepetala o nekaj stvareh, na katere napelje že samo vzdušje in vonj v lokalu oziroma trgovini. Verjemite, da boste v njem našli sogovornika, s katerim ne boste »mlatili prazne slame« in prijazno bo potešil radovednost, ki prikuka na dan, ko si ogledate stene okrog sebe in ugotovitev, da stojite pred mojstrom reikija in še kaj. Ne pustite se zavesti kot dih nežnim tankim oblačilom, ker to ni to. Je pa tisto, kar boste z užitkom ovili okrog sebe, ko vam bo vaše bivališče osvetlil sij solne lučke... Da to ni običajna »štacuna« opozarja tudi povabilo na seminar. V četrtek, 25. avgusta, ob 18.00 uri vas vabijo na Manifestacijo obilja in 40-dnevni plan blaginje. Prijavite se čim preje pri Aleksandru 031 380 927, ker v vabilu piše, da :«...ni potrebno imeti »čarobne palčke«, kaj pa je ključna stvar, pa boste izvedeli na seminarju...« V torek popoldan, ko me je pot peljala v ta mirni kotiček (skoraj) sredi mestnega vrvenja poletnega popoldneva, sem videla sebe še malo drugače, kot se gledam običajno. Ne v ogledalu in ne v izložbenem oknu, pač pa v barvah. Ja! Videla sem svojo avro in tudi za domov sem jo dobila na papirju, saj jo običajno vsi nosimo s seboj, mar ne?! Torej, tega dne je bil v lokalu na delovnem obisku Janez Pelko iz Velenja. S Kirlianovo kamero je že nekaj časa moč slikati avro. Ampak Janez je tehniko izpopolnil, napravil svojo kamero in tako ob pomoči računalniškega programa avro, ki je okrog prstnih blazinic »prevede« na naše fizikalno telo... Več o tem pa v pogovoru z njim. Aleksander Kos .. .za vsakogar je kaj v Lotosovem cvetu... IN TRBOVELJSKA CASSA MIA Po tem, ko je bila priljubljena Časa mia, pizzerija, ki je kar precej časa gostila Trboveljčane, po vseh predpisih »zaprta«, se pravi, da so jo svečano zaprli gostje v zgodnjih jutranjih urah s pripadajočo scensko opremo, smo vsi čakali, kaj da bo iz nje... Pa je prišel prvi avgustovski petek, ko so že dopoldan mimoidoči lahko posrkali kavico na »terasi«. V soboto je še vedno dišalo po barvah v lokalu, ki sicer ni dosti drugačen, je pa... Kulisa je druga, se pravi zavese, poslikave sten, okraski in kar je najbolj pomembno, privlačno in česar v Trbovljah še nisem zasledila, je solatni bar. To pa lahko pomeni, da se bo krog gostov razširil. Tisti, ki prisegamo (tudi) na takšne in drugačne (z)mešane solate s prelivi, si bomo lahko potešili slo. Pizze so pa tako ali tako ali tako in drugače - klasika, pa pijača...Ah, obiščite Cassa mio in vse vam bo čisto jasno... Besedilo: MaH Slike: PRAV KŠEFTI © O -O Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z < * ti možnostjo sponzoriranja (ffitanitß UtCLfl % trženje in produkcija za gospodarsko m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@sioI.net •• .i-vrr NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ EV) ELEKTROPROM V.o.t. lak« 12 MII HSOVEC M.: OJ S» $7 ISO fu: 03 St II 234 «ww.clcktropram.li 4 trgovina E Vi Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje o/S, Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... ® KULTURA SEDMI KREART SE KONČUJE - OSMI KREART ,IE PRED IVAMI Osmič zapored bo v Loki pri Zidanem mostu spet potekala manifestacija z zanimivim naslovom KreArt. Srečanje, druženje in zabava so povezani z ustvarjanjem v okolju, kjer je deloval tudi Primož Trubar. Prireditev je »unikum« v slovenskem prostoru. Prav zato smo pred KreArtom za nekaj pojasnil poprosili umetniškega vodjo Simona Serneca. Kot vsa leta doslej, je pripravil program zanj. Sedmi KreArt se je končal tako, kot je to običajno in sicer z začetkom osmega. Mnogo novega je v Loki in okolici, kar zadeva umetnost ustvarjanja. Vse to, oziroma vsaj del tega, bo mogoče videti prvi dan novega, osmega KreArta. Svečanost bo 25. avgusta ob pol osmih zvečer v dvorani - razstavišču Doma upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu. Večina del je že tam, predvsem tistih, ki so jih ustvarjalci dokončali na prizorišču. Prava inventura pa bo narejena in pokazana v četrtek, 25. tega meseca. Drugače pa je KreArt uspel tako, kot lahko uspe prireditev takega značaja. To ni festival, še posebej ne, če pogledamo na literarno - glasbeni del. Tisti, ki se odločijo za sodelovanje, pridejo in uživajo v nastopih v Loki. To so pravi ljubitelji KreArta in nekateri že kar častni gostje. Znano je dejstvo, da smo zaradi problemov, s katerimi smo se v društvu srečevali, dejali da bomo končali... pa so, ta isti, ljubitelji dejali, da naj tega ne storimo... Tu so imena kot Janez Suhadolc, Drago Mlinarec in Jani Kovačič,... ki se je odpovedal svojim honorarjem. Tako lahko povemo, da bo sedmi KreArt končan prvi dan osmega z otvoritvijo razstave. Glede na to, da ti vedno poudarjaš spremembe likovnih in ostalih izražanj v Kreartu, me zanima, koliko je teh sprememb v sedmem? Mislim, da je skoraj v vsakem KreArtu več zvrsti, katerim se moderno sedaj reče praks. Tu je vedno cel kup generacij, vsaj četrtina njih, ki prihajajo, je mladih - tako v likovnem kot tudi v glasbenem delu srečanj. Ob tem pa se spreminjajo teme. Vemo, katere so splošne teme...Sava, metamorfoze in pa seveda osebni pogledi nanje. Poleg tega pa je tu en pravi štimung in je stvar resnično postala »in« v slovenskem prostoru in deloma tudi izven njegovih meja, v sosednjih državah, vsaj v severni Hrvaški in delu Italije. Širi se in to na nek specifičen način. S področja umetnosti posega tudi v družboslovje. Letos, na primer, bo prišel na KreArt vrhunski etnolog in antropolog Zmago Šmitek, ki je pred kratkim napisal zelo odmevno knjigo o slovenski mitologiji. Kako bodo potekali dnevi sedmega oz. osmega Krearta in kje? Razstava, ki je postavljena z enoletnim zamikom, je prav posrečena zadeva. Uradno se KreArt začne že dopoldan, 25. avgusta, ko pridejo novi in nekaj starih udeležencev, ki so sodelovali že lansko leto. Zvečer bo otvoritev razstave lanskega KreArta. Tako bo v bistvu potekal dvojni program. V novem KreArtu sodelujejo nove generacije, ki prihajajo na sceno in bodo letos šestdeset odstotno zastopane. Tako bo med sodelujočimi cel kup mladih, kar bo vsekakor velika osvežitev za KreArt. Že prvi dan bo tudi pred premiera Trubarjevega stola, saj bo drugo leto Trubarjevo leto. Slednjega bo »na svitlo postavil « naš mojster za stol in še marsikaj drugega, Janez Suhadolc. Novost je tudi to, da bo eden od koncertov, konkretno drugi večer, na Razboiju v vasici pod Lisco. Seveda pa bodo dva večera vizualci in nekateri glasbeniki prespali v Jurkovi koči na Lisci. Tako bo letos zadeva malce drugačna, saj bodo likovniki bolj skupaj kot v prejšnjih dnevih KreArt-a. Skoraj dva dneva se bodo družili in jih preživeli po pobočjih Lisce in Razboija. V glasbenem delu prvega večera, ki se bo zgodil 25. avgusta, bo nastopil vrhunski trio Emmanuella Cisi, Loris Bertot in Zlatko Kavčič. Ta trio je posnel tudi ploščo, ki je izšla konec lanskega leta in je bila zelo dobro ocenjena na evropski jazz sceni. Na otvoritvi bo Emanuele Cisi nastopil tudi kot solist. Predgovor bosta imela Janez Suhadolc in Jure Koritnik. V petek, 26.avgusta, bo stvar bolj literarno obarvana, saj bo šansonjersko-kantavtorski večer, na katerem bodo nastopili uveljavljeni a manj poznani izvajalci, ki sta jim priporočilo »podpisala« vrhunska šansonjerja in kantavtoija Jani Kovačič in Drago Mlinarec. Tako bodo na Razboiju nastopili Peter Andrej iz Ruš, Tadej Vesenjak, znan kot izvajalec, ki uporablja prekmursko narečje, s predstavitvijo nove kantavtorske plošče bo prišel karikaturist in ilustrator Bori Zupančič, za posladek pa še Pavle Šifer in Janez Suhadolc v dramuleti pod naslovom En dan življenja slovenskega arhitekta. Zadnji dan, 27.avgusta, bo nastopil kvartet Marjana Loborca, ki je bil v Loki že pred leti, tokrat pa prihaja z mlajšo ekipo v sestavi Lenart Krečič na saksofonu, Američan Steve Woodom na basu, Igor Lunder na kitari in vodja ter bobnar Marjan Loborc. Tako je pred nami še ena prireditev, ki že od vsega začetka izstopa iz povprečnosti in je včasih veliko več kot druženje ustvarjalcev v tem času in prostoru. Je KreArt v Loki pri Zidanem Mostu. Če na koncu dodaš še popotnico ob razstavi?! Na tokratni razstavi, 7. KreArt, avtorji razstavljajo dela, ki so nastala med poletjema 2004/2005. Likovno izrazne zvrsti, ki se jih poslužujejo, so različne. Nekatera dela so zaznamovana z ikonografijo Save, kraja, Trubarja, železnice, med KreArtom dogajojče se glasbe ipd. KreArt se je v teh letih spreminjal od malega srečanja prijateljev, ki združuje podobno misleče ljudi do pogleda, ki kaže tendence »v naprej«. Kljub vsemu je koncept še vedno znan. Sodelujejo avtorji različnih likovnih zvrsti in generacij, ki prihajajo in težijo k novim tendencam v vizualni kulturi. KreArt razširjamo tudi na družboslovje, saj brez družboslovja ni napredka. Kot vidite, KreArt živi in se razvija, živite in razvijajte se z nami. Naj živi umetnost in humanistika! Besedilo: Rudi Špan KOLUMNA © “Evropa, pozdravljena! Rodovi čakali na tebe mnogi so v stiskah zdihujoči, da užili raj bi tvoj, v iluzijo upajoči.” Ta stavek dobro ponazarja srečo, s katero so tudi mnogi slovenski državljani pospremili vstop v Evropsko unijo (EU). Ognjemeti so pokali, vino seje iskrilo v kozarcih, plesalo se je, pelo in igralo. EU je varnost in blaginja. Morda res, a prinaša tudi večje socialne razlike, več kriminala in vsakovrstno stiskanje za vrat. Množice vedno sledijo obljubam kot prestrašene ovce pastirju, da “povede jih v topel dom, ki zaman bi same ga iskale”. Vključitev v EU ima gotovo pozitivne učinke, vendar v omejenem obsegu in za različne sloje prebivalstva različno. Kljub temu pa je zgodba o članstvu v EU nujno suženjsko obarvana. Z njo smo zadovoljni, ker boljše možnosti nimamo ali nočemo imeti. Kot v basni o kislem grozdju. Sladkega grozdja zvitorepka ni dosegla, zato je bila zadovoljna s kislim, ki je rasel na dostopni trti. To ne pomeni, daje bila s kislim v resnici zadovoljna, ampak je z laganjem sebi skušala pomiriti razočaranje, ki jo je žrlo. Sprijaznila se je, da tistega, po čemer je hrepenela, ne bo dobila. Prebivalci EU smo sužnji njenega birokratskega aparata. Bruseljska pisarniška sodrga, ki uteleša severnjaški, nemški način upravljanja z državo, je seveda nujno potrebna, toda v številnih primerih duši duha. Skratka, je neživljenjska in moreča, zlasti za ljudi, ki jim je blizu zdrava kmečka pamet. V primežu bruseljskih birokratov in njihovih lakajev v državah članicah EU postaja Evropa “izcedek živih mrtvecev”, ki v strahu kultivirano sledijo navodilom Velikega brata. V svobodni Evropi je vse manj prostora za svobodo in zasebnost. V želji po varnosti oblast vse bolj oži prostor svobode. Nadzor se je kot plesen zajedel v vse pore družbe. Kam to pelje? To vodi v usihanje življenjske moči evropskega človeka, ki se kot dresirano pišče gnete v vroči kokošji farmi. Za kos kruha in bolje postlano ležišče se prodaja lovcem ALEKSU PUKEDMK: PEKLENSKI RAJ na človeške vire. Pod krinko uresničevanja lastnih talentov ga “jastrebi napredka, ki v kaos se spreminja” spodbujajo k čim boljšim poklicnim dosežkom. Slednji sicer dajejo neko zadovoljstvo, še bolj pa so z njimi zadovoljni pogoltni delodajalci. Borijo se za več in več, ker drugače tudi njih “spodrinili bi drugi, ki na preži so, kdaj njihovega tekmeca boj bo strl strašni”. Na površju ostanejo le najmočnejši. Bogastvo se tako zbira v rokah peščice ljudi, z njim pa se krepi njihov vpliv. Vlečejo nevidne vrvice očem javnosti skritega političnega dogajanja, zato so državni zakoni pisani po njihovem okusu. Z£UE Nadzor, ki ga izvaja oblast, je dejansko nadzor v režiji bogatih. Ustreza jim, da so množice izmučene od vsakodnevnega pehanja za vsakdanjim kruhom. Ni jim mar, da s tem slabijo življenjsko silo ovčic, ki v svoji izgubljenosti še bolj potrebujejo pastirja. Dajejo se mu na voljo kot volku, na milost in nemilost se prepuščajo njegovemu žrelu. Gasilske veselice so izvrsten primer, kako država “pije kri poštenim državljanom”. Od gasilskih društev se zahteva ravnanje v skladu z vsemi higienskimi, davčnimi in drugimi zakonsko predpisanimi standardi. Za nadzor nad temi “domnevno velikimi utajevalci davkov in goljufi” vneto skrbijo “inšpekcijski ovaduhi”, kot bi bila gasilska organizacija mafijsko gnezdo. Predrznost, kakšna predrznost države, ki pa jo demokratični zakoni seveda dopuščajo. Pritoževanje gor ali dol, če gasilsko društvo ali zveza samo malenkost odstopa od zakonskih kapric, sledi denarna kazen. Kaj hočem reči? Tudi ljudje, ki prostovoljno delajo v gasilski organizaciji, daleč največji humanitarni organizaciji v Sloveniji, občutijo pritisk zaradi birokratske mrzlice, ki “iz ljudi pokorne avtomate hoče narediti, pameti vsebino, čustva gorka spiti”. Prilagajajo se kot suženj gospodarju, ki se ne bo odrekel njihovim storitvam, ko se mu “za ritjo bo ognjeno pokadilo”. Denar, ki ga gasilci zaslužijo na prireditvah, ne gre za naslado, ampak za izboljšanje njihovih operativnih sposobnosti. Več denarja, več boljše opreme, boljše posredovanje, manj stroškov za državo. Inšpekcijski birokrati v večjem delu Slovenije se tega zavedajo, zato ne vohljajo v gasilskih vrstah, temveč se raje posvečajo resničnim prevarantom. Zasavje je očitno republika zase, poligon za izživljanje nad ljudmi, zavezanimi humanitarnemu poslanstvu. Pa še nekaj ob rob upravičenosti preverjanja higienskih ukrepov. Izkušnje kažejo, da se na gasilskih prireditvah ni še nihče zastrupil s hrano. To velja tudi za čase, ko o današnjih higienskih standardih, ki so maslo bruseljskih sterilnih hodnikov, še ni bilo ne duha ne sluha. Jedi z žara so že same po sebi ne le okusne, ampak zaradi načina priprave že v osnovi higiensko neoporečne. No, kruh v plastičnih vrečkah je naslednja zgodba, ko človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal. To je čisti znak nezaupanja države do državljanov - kot bi se kruh za prireditev prej valjal v gnoju ... Sterilnost, ki si jo je izmislil nekdo, ki sploh ne ve, kaj je življenje, ki “išče svinjarijo tam, kjer jo z lučjo ni opaziti, boji se, da resnični gnoj utegne ga zaliti”. Takšna sterilnost škodi higieni naroda! © DRUŠTVENO IN ŠE ENKRAT GASILCI... Tudi v Kolovratu so »svoje« Prostovoljno gasilsko društvo enako slavnostno počastili ob 70. letnici njihovega delovanja, kakor v Zagorju, le teden dni kasneje se je dogajalo. Enkratni so, nujno potrebni in še kako dobrodošli, kadar pridejo težave in te ne povzročajo le ognjeni zublji, ki so neukrotljivi kadar je najmanj treba. V zagorski občini so že s podelitvijo priznanj dokazali, da se zavedajo njihovega požrtvovalnega dela in v Kolovratu so svoje Prostovoljno gasilsko društvo enako slavnostno počastili ob 70. letnici delovanja. Svečano je bilo in le del tega vzdušja boste lahko začutili iz gostje, prireditelji in mladina, slik. Z zadovoljstvom se je gasilska četa- postavila v »na mesto Zastavonoše pa so strumno stali, saj so se zavedali svojega voljno«. častnega opravila. Brez veselice bi bilo nekaj narobe in hudo »zapeto«, zato se niso izneverili starim dobrim običajem in po resnem delu slavnosti so se sprostili in zarajali, kot se spodobi. Za štimung so poskrbeli Gamsi in ni ga bilo, da ga ne bi zasrbele pete... MaH Slika: Franc Ravnikar © DROBTINICE ■■■— i--------- EX PREIZKUŠEVALIŠČE V ZAGORJU V Zagorju so za poslopjem stare varnosti odprli nov objekt za preizkušanje naprav, ki naj bi bile eksplozijsko vame. Objekt in naprave v njem nosijo oznako SIQ, ki je za dejavnost protieksplozijske zaščite akreditirana pri Slovenski akreditaciji in nemškem DAP-u. Gostje pred EX preizkuševališčem EX preizkuševališče - detajl NOVA PRIDOBITEV ZAGORSKEGA LETALSKEGA KLUBA Ob prazniku občine Zagorje je Aeroklub Zagorje predstavil najnovejšo pridobitev, letalo UTVA . Omenjeno letalo je nazadnje uporabljala slovenska vojska kot učno letalo. Aeroklubu Zagorje bo služilo za panoramske prelete in tudi za treniranje pilotov. To je že tretje letalo v zagorski floti. Tako imajo letala piper archer, piper super cab PA18 in utva. ŠPORT © KOOOOOOOOOOOOOOŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠŠ V soboto, 6. avgusta, so si okoliški stanovalci obnovljenega športnega igrišča Partizan v Zagorju ob poslušanju vztrajnega »tap, tap,tap« lahko pomirjali razburjenje ob pričakovanju »noči« in ognjemeta, kar pa je vse skupaj, na veliko žalost vseh Zasavcev in tudi drugih, odplaknil dež in odnesla voda tja na konec poletja. Turnir v ulični košarki pa se je v sobotnem dnevu, ko je še sijalo sonce, razmahnil v vseh svojih dimenzijah - višini, dolžini, »s kostmi in brez kosti«... V KLINGENTHALU KATJA POŽUN ODLIČNA 10 V nemškem Klingenthalu, seje končala še ena tekma v sklopu poletne turneje kontinentalnega pokala deklet. Na 80-metrski skakalnici je nastopilo 45 deklet iz držav z različnih koncev sveta. Tokrat slavila Kanadčanka Katie Willis. Za seboj je na 2. mestu pustila Norvežanko Anette Sagen in na 3. mestu Američanko Jessico Jerome. Najboljša Slovenka je bila tokrat komaj 12 letna Katja Požun iz SK ZAGORJE- Sekcije za skoke Kisovec, sicer članica slovenske ženske reprezentance. Katja je predvsem izkoristila dobre pogoje v prvi seriji in si z zares odličnim skokom dolgim 75 metrov priskakala odločilno prednost, ki jo je po drugi seriji obdržala na 10. mestu. SK Zagorje - Sekcija za skoke Kisovec ALPINISTIČNE NOVICE V Slovenijo se je 4. avgusta.vrnila dvanajst članska skupina gornikov, ki je v organizaciji Komisije za tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije plezala v centralnih Alpah. V skupini je bil tudi Sebastijan Jančič, član Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje. Njihov cilj je bil, da osvojijo čim več vrhov v pogorju Monte Rose, ki so vsi višji od 4000 metrov. Da bi jim to uspelo, so se morali najprej prilagajati spremenjenim pogojem, se aklimatizirati. Tako so se najprej lotili vrhov v skupini Ortler. Prvi vzpon je bil na 3769 metrov visoki Cevedale, drugi pa na 3757 metrski Zufallspitzen. Oba vzpona so opravili 31. julija v lepem sončnem vremenu, po tem pa so se spustili v gorsko vasico Sulden. Od tam jih je pot vodila preko prelaza Stelvio do izhodišča za vzpone v pogorju Monte Rosa. Iz vasice Alagna so se povzpeli do koče Gnifetti na višini 3674 m. Drugega dne v avgustu so se lotili vzpona na 4215 m visoki vrh Piramida Vincent. V zgodnjih jutranjih urah so prečili ogromen ledenik s številnimi razpokami. Sprva je kazalo, da bo šlo vse gladko, vendar jim je gosta megla, ki seje spustila, prekrižala račune in skupina je obstala na višini 4000 m pod visečimi seraki. Ponoči se je razbesnela nevihta z gromom in strelami. Pričelo je snežiti. Do jutra je naneslo 50 cm novega snega in skupina seje odločila, da se vrne na ledenik. Tu pa je na novo zapadli sneg zasul ledeniške razpoke, zato so morali biti zelo pazljivi in previdni. Megleno in vetrovno vreme jim ni preprečilo vzpona na 4559 m visoki vrh Punta Gnifetti. Po pteih urah hoje v globokem snegu so vrh tudi dosegli. Privoščili so si počitek in se nato lotili še enega vrha v skupini Monte Rosa. To je 4342m visokega Ludwig’s Hoehe. Ta dan je bil za vse člane skupine zelo uspešen in po povratku v planinsko kočo so bili vsi dobre volje. Ker je bilo razpoloženje v skupini izjemno dobro, so se odločili, da se bodo vnovič lotili vzpona, ki so ga morali prejšnji dan opustiti. Četrtega avgusta je bilo jutro jasno, ampak zelo vetrovno, vendar jim je vzpon uspel. Zadovoljni so se spustili do koče Gnifetti, nato pa pot nadaljevali v dolino. V vasici Alagva so si nekoliko oddahnili, nato pa se odpravili na pot proti domovini. V Slovenijo so prispeli še isti dan. Letošnje leto je bilo za trboveljskega alpinista in gornika Sebastijana Jančiča zelo uspešno. Poleg domačih, zasavskih hribov, je bil gost mnogih vrhov v Julijcih, številnih avstrijskih vršacev, plezal pa je tudi v argentinskem gorovju. Vedno znova dokazuje z vsakim vzponom, da je »sin planin«. Sicer pa so bili v preteklih dveh mesecih zelo aktivni tudi drugi člani Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje. T. L. ŠPORT ®| KRALJEVSKA IGRA Ob zagorskem občinskem prazniku so se v Zagorju posedli tudi k šahovskim deskam in se preizkusili v tako imenovani »kraljevski« igri. Šestega avgusta so se zbrali šahisti na 4. POZNIČEVEM MEMORIALU. Prvo, otvoritveno potezo je naredila dama, soproga umrlega šahista in župan zagorski se je globoko zamislil... Sodelovalo je petišestdeset šahistov, mlajših in starejših, iz vseh krajev Slovenije. Igrali so hitropotezni šah po švicarskem sistemu. Najboljši rezultat s 7,5 točke je dosegel Jure Zorko, LŠK Metalka Trgovina, takoj za petami mu je bil z istim številom točk Marjan Črepan ŠK ZM Branik Maribor. Na tretje mesto se je s sedmimi točkami uvrstil Miro Pandurevič iz sosednje Hrvaške. To dokazuje, da je bilo tekmovanje meddržavno. Najboljši Zagorjan je bil Oto Krajnc st. iz ŠK Zagorje ob Savi s 5,5 točkami na devetnajstem mestu, sicer pa so zagorski ljubitelji in šahisti uvrstili v glavnem med drugo polovico sodelujočih na turnirju. Vse skupaj seje dogajalo v prijetnem in mirnem okolju hotela Medijske toplice na Izlakah. V Zagorju pa so se devetega avgusta zbrali malce manj mladi šahisti na turnirju upokojencev, ki so ga pripravili v počastitev zagorskega občinskega praznika. Najmlajši »upokojenec« je bil zelo mlad - letnik 72, najstarejši pa sploh še ne v letih-letnik 1934. Tokrat se jih je ob šahovskih mizah pomerilo štiriindvajset. Najboljši je bil Franc Kotnik, ŠK Rudar Trbovlje s 7,5 točkami, tesno za petami mu sledi z 0,5 točke manj Nebojša Milinkovič, ŠK Zagorje ob Savi, tretji je bil Vid Vavpteič iz ŠK Vele Domžale. MaH Slike: arhiv društva KISOVEC! V nedeljo, 28.avgusta ob S.uri bo S.dirka za državno prvenstvo v kategorijah skuter, minimoto, super moto in Tomos pokal v OIC Kisovec. V kategoriji »minimoto« nastopata tudi dva tekmovalca iz Zagorja. Oba sta na vrhu lestvice: Iztok Živko vodi, njegov bratranec Franjo Živko pa je tretji. (§) ŠPORT__________ TEK PO ZAGORSKI DOLINI Za pravo pravznovanje zagorskega občinskega praznika so poskrbeli člani ŠPORTNEGA DRUŠTVA IZLAKE, ki so v sodelovanju ZAVODA ZA ŠPORT OBČINE ZAGORJE organizirali tek od Izlake do Zagorja. Ob tem je bil organiziran tudi CICI tek na 300 m in otroški tek na 600 m in 1.200 m in so bili brez plačila startnine. Točkovanje je potekalo po pravilih Štajersko Koroškega pokala. Nagrade so bile pokali, praktične nagrade za prve tri absolutno in medalje za prve tri v posameznih kategorijah. Vseh tekačev je bilo 283, od tega 145 otrok. Na 11 km dolgi progi je teklo 138 udeležencev, 105 moških in 33 žensk. Pri otrocih se je cici teka udeležilo 102 para nogic, v kategoriji od 10 do 12 let jih je teklo 32 in od 13 do 15 let 11. In ker se dobro blago samo hvali, za primerjavo z najboljšim rezultatom primerjajte še čas, ki ga je za 11 km dolgo progo porabil naš sodelavec Peter RAVNIKAR. Njegov čas je bil 43.59 min. Krasno!? MaH Sliki: IRH Absolutni rezultati: Na 300 m je bila pri deklicah najboljša Maja Mencigar iz Rogašovcev, druga Katja Strgaršek iz Zagorja in tretja Nika Petelinšek iz Poljčan. Od dečkov je prvi pritekel na cilj David Novak iz Zagorja, za njim sokrajan Gašper Krajnc in na to Anže Vračevič z Izlak. 600 m je prva pretekla Eva Suša iz Zagorja, druga Patricija Zakonjšek iz Hrastnika in tretja Janet Čufer iz Vipave. Pri fantih je bil prvi Žiga Laznik z Dobovca, drugi Jure Laznik z Dobovca in tretji Tim Lipovšek z Izlake. Tek na 1200 m je prinesel zmago Ani Odlazek iz Zagorja, drugo mesto Izi Strehar iz Moravč in tretje Tanji Klemen z Izlak. Za dečke je zmagal Marko Alpner iz Stahovice, drugi je bil Marinko Jelenc z Zagorja in za njim Matija Bebar z Izlak. Na 11 km je v ženski konkurenci zmagala Mateja Šušteršič iz Ivančne Gorice, drugo mesto je pripadlo Nataši Prašnikar iz Litije in tretje Božidarki Vivat iz Slovenj Gradca. Moški so se razvrstili takole: prvi Jože Mori iz Mute, drugi Igor Alpner iz Godič in tretji Janez Kumar iz Markovcev. Najhitrejša Zagorjanka je bila Tatjana Alauf, Zagorjan Milan Bedrač. Najstarejši tekač Polde Dolenc je prišel iz Maribora in tudi najstarejša tekačica Lojzka Bratuša je od tam. Najmlajši je bil Aljaž Božič iz Kranja in najmlajša Sindiš Čufer iz Vipave. Najboljš čas do tega teka je dosegel Kavs Miran iz Kopra, 36:42, od sedaj dalje je tačas krajši in sicer 35:39 in je rezultat teka Jožeta Morija z Mute. Po kategorijah so bili v vseh šestih med prvimi tremi najboljšimi tekači iz različnih krajev Slovenije, domačinov na žalost ni med njimi. TEK PO ZAGORSKI DOLINI 2005 rezultati po kategorijah A ženske moški 1. mesto Jerica Kravos - Vipava Miha Rudi-Fram 2. mesto Sind« čufer-Vipava Gregor Kovačič-Izlake 3. mesto Urška Dolinar-Črnuče Anže Bože Krani B ženske moški 1. mesto Mateja Šušteršič - Ivančna Gorica Janez Kumar-Markovci Z mesto Nataša Prašnikar-Litiia Gašper Novak - Borovnica 3. mesto BoždaraVitBt- Sloveni Gradec Primož Vedenik-Velenje C ženske moški 1. mesto Marta Mame®-Sežana Igor Alpner - Godič Z mesto Daša Tcmažn-Krani Boštjan Potočnik - Škofja Loka 3. mesto Majda Pregl-LjuMana Valentin Česnik - Ravne na Kora. D ženske moški 1. mesto Dragica Dolqan-Divača Jože Mori - Mirta Z mesto Anka Pugdi-Šoštanj Vinko Štempihar-Dole on Lii 3. mesto Sonja Pudgar-Vi pava Drago Kok, Uubliana E ženske moški 1. mesto Lojzka Felicijan-Velenie Štefen Lešnik - Ljubljana Z mesto Lojzka Bratuša-Maribor Danilo Pudgar, Vipava 3. mesto Rožica Lampe - Ljubljana Branko Gornjak, Ruše F moški 1. mesto Janez Zakrajšek - Jezersko Z mesto Veno Satler-Žatec 3. mesto tvanFtorjanäC-Ljubljana PRAZNIČNA I21 PRAZNIČNO IN ZABAVNO JE BILO V ZAGORJU... Zagorjani so imeli prelepo petkovo popoldne in noč na razpolago za prireditve ob njihovem občinskem prazniku in NOČ PRED NOČJO bodo gotovo še dolgo nosili v srcih... P P ilBlTl Sobotno jutro jih je obdarilo z jasnim nebom in panoramski poleti niso bili vprašljivi, bolj ko se je dan prevešal v večer, bolj se je nebo kisalo in se dokončno skisalo in prikrajšalo vse Zasavčane za marsikatero prijetno urico zabave in druženja. Župan pred prvim poletom letala UTVA Cesar pa ni bilo, zagotovo bo, ker je tako namenjeno in namesto zagorske noči bo pač noč, ko se poslavlja poletje in...o, seveda, rakete bodo letele v nebo, le Hilarij takrat ne bo prikolesaril s poti prijateljstva, ker je že, sicer z nekaj ure zamude, ampak JE - le bolj malo jih je to videlo... ...IN V ČISTO PRVIH DNEH JESENI BO SPET...noč... MaH Slike:MM, PRAV REKLAME i------- mazoa 0: velenje ttrrr-. sam 10. obletnica PC Laikova vas j* Ttopdom skupina Od 17.08. do 27.8.05 10°/o 0 popust v prodajnih enotah Latkova vas, Nazarje, Trbovlje NAGRADNA IGRA lx 200.000,00 sit 10x 10.000,00 sit 10x praktična nagrada vse dodatne informacije dobite na prodajnem mestu PC LATKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel: 03/703 27 00 PE TRBOVLJE, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel: 03/56147 80 sam « . .. i„, pr...,.k. d, 123s R.d.m.ie REPORTAŽA @| NA MESTU SAMEM: SIIAUM EL SIIEIK, » DÄY Živimo v času, ki spominja na vse vrste vojn in na nobeno posebno, je pa zato ta navidezno nevidna vojna še bolj grozljiva in nepričakovana. Tako je 22. julija naša skupina Globtourjevih turistov v večernih urah prispela v hotel Noria Resort v Sharm EL Sheiku, kije komaj kakšnih sto metrov stran od hotela Ghazala Garden, ki ga je uničila bomba. Tudi najbolj radovedni so kakšno minuto pred eksplozijo že bili v hotelu, ker so bili zaradi poti preutrujeni za ponočevanje. Mimo mesta napada se gre namreč v Naama Bay, ki je središče zabave in trgovine. Tudi Noria je precej poškodovana, kar pa ni nič v primerjavi s škodo, ki jo bo povzročila odpoved številnih turističnih skupin. Slike, ki jih vidite, prikazujejo mesto napada le nekaj ur po eksploziji. V skupini turistov, ki je ta večer prispela, je bil tudi novinar Vala 202 in vaša dopisnica Zasavca, kar je zelo pomembno za pravočasno in pravilno obveščanje naše javnosti... Že drugega dne so se pričeli tudi protesti proti terorističnim napadom. Na ograjo, s katero so ogradili mesto nesreče, so bili pripeti plakati, zataknjene rože in na tleh so gorele številne sveče. Tudi Slovenci smo imeli svoj plakat in Egipčani so nam bili zelo hvaležni za pozornost. The boys from Noria Resort-fantje iz Norie so pomagali plakat tudi obesiti. GHAZALA HOTEL UNIČEN, ZASTRAŽEN, SKRIT... POŠKODOVANA NORIA REPORTAŽA V sicer veselem Sharm el Sheiku je zavladala žalost, ljudje se še vedno sprehajajo, popijejo karkade, pokadijo šišo, ni pa množice, ni ljudi, ki bi veselo barantali po trgovinah, se šalili s prijaznimi Egipčani in se zabavali do jutra. Vse to še obstaja, le smeh ni sproščen in število turistov je veliko manjše, kot je sicer. Več tisoč Egipčanov, ki so tu na deluje moralo domov. Zaslužka ni in ga še nekaj časa ne bo.Egipt pač živi od turizma, ranjen je na mestu, ki je najbolj boleče. ŠTEVILNE DROBNE LUČKE V SPOMIN... NOČ NI SKRILA PROTESTNIH GESEL SLOVESNO PRIPET PLAKA T SLOVENSKI UPOR PROTI NASILJU VSI SLOVENCI V HOTELU NORIA, VEČ KOT POL JE TRBOVCEV Po bombnem napadu so slovenski turisti evakuirani v drugi hotel. Trije smo se kasneje na lastno željo vrnili v Norio, kjer so nas kraljevsko dočakali in skrbeli za nas, kot da smo zares VIP. Zato vam priporočamo ta prijeten hotel z domačo atmosfero, ker ne zasluži, da ga turisti pozabijo samo zato, ker je blizu mesta napada. Very important (zelo pomembno): po napadu smo se v Norio vrnili trije: Tanja, Miran in moja malenkost. In takrat sta iz Slovenije prispela še dva Zasavca, dva Trboveljčana:Ana in Robert. Skupaj nas je bilo pet, trije iz Trbovelj, kar pomeni več kot 50 odstotkov. Tukaj nas imate, kaj nismo korajžni? Slike in besedilo: Stanislava Radunovič 18. veliki sipan 2005 DRUŠTVENO @ PARADA m IVOVI PRAPOR OR ZLATEM .U RILEJI Slovesen dan je bil petek 5. avgusta za Gasilsko zvezo (GZ) Zagorje. V paradi so se predstavila vsa njena društva z vso najnovejšo tehnično opremo in vozili. Gasilke in gasilci 14 prostovoljnih društev, ki spadajo pod njeno okrilje, so se predstavili v paradnih, delovnih in reševalnih oblekah. Parada po glavni zagorski ulici se je končala z razvitjem novega prapora GZ Zagorje na ploščadi pred muzejem NOB. Pozdravni govor je imel zagorski župan Matjaž Švagan, ki je poudaril, da Občina Zagorje odlično sodeluje z GZ Zagorje in da se bo to sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje, saj gasilci s svojimi rezultati na operativnem področju in pri organizaciji raznih prireditev potrjujejo, da so vredni zaupanja. Kot takšni so pomemben člen v prizadevanjih za graditev občanom prijazne občine. Predsednik GZ Zagorje Ivan Pavšek se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi slovesnosti ob praznovanju njihove 50-letnice. Slovesnosti, kije bila uvod v družabno-zabavno Noč pred nočjo v počastitev občinskega praznika, se je udeležil tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Eöry. Slednji je bil navzoč tudi na slavnostni seji zagorskega občinskega sveta. Za svoje zasluge je bila GZ Zagorje odlikovana s strani GZ Slovenije z gasilskim odlikovanjem I. stopnje, poleg tega pa je prejela še zlato plaketo Občine Zagorje. Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Jože Ranzinger ml. © INTER.VJU 72. člen Ustave R. Slovenije pravi: (zdravo življenjsko okolje) Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Tisto, „ Vsakdo ima v skladu z zakonom,, je malo sumljivo ... Ne bom pisal kako so furani izjemno strupena tekočina, vrelišča pri 32°C, podobnega vonja kot kloroform, pa kako so dioksini zelo obstojne visokotoksične snovi, ki niso razgradljivi ne v naravnih in ne v tehnoloških procesih. So spojine iz skupine polihalogeniranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov, katerih glavni izvor so industrijski procesi predelave in proizvodnje organskih snovi. Nastajajo kot soprodukt izgorevanja vseh organskih snovi ob prisotnosti klora in njegovih organskih in anorganskih spojin. Toksični učinki dioksina na zdravje živali in ljudi so večplastni, od aken do rakastih obolenj. Pridobivajo se sintetično, nastajajo tudi pri gorenju snovi, ki vsebujejo klorove spojine. Zaradi dioksinov in drugih podobnih, zelo nevarnih snovi, je sežig odpadkov na njihovi bazi izredno problematičen, zahteve za vodenje postopka in čiščenje dimnih plinov pa so zelo stroge. Poleg naštetih, najdemo v emisijah in ostankih po gorenju, tudi težke kovine kot so živo srebro, svinec, kadmij, arzen, krom in berilij. OK, gremo nazaj. Za dioksine in furane je v EU norma 0,1 ng (nanograma)/m3, v Sloveniji, kot članici EU pa dioksini in furani pri komunalnem sežigu niso niti omenjeni! S pomočjo statističnih modelov je francosko Ministrstvo za okolje (naključje!) ocenilo, da so dioksini v Franciji krivi za prezgodnjo smrt 1.800 - 5.200 ljudi letno. Kratek izračun: po tej logiki bi Trboveljčani izumrli v 10-ih ali celo v 3,5 letih!! Če prištejemo pa še TET in Gorenje ... Sežigalniška industrija zato išče države, v katerih so okoljski standardi nizki, nadzor nad izvajanjem zakonodaje pa šibek ali pa ga sploh ni!! Ena takih držav je z vstopom v EU, na žalost, postala tudi Slovenija, s tem, ko je žrtvovala ekološko že tako preveč obremenjeno Zasavje - s prebivalci vred!! Nekateri se še vedno ne zavedajo dejstva, da danes poznamo boljše, cenejše in manj problematične načine ravnanja z odpadki, ki ne le, da varujejo zdravje ljudi in so okolju prijazni, temveč ravno tako kot sežigalnice, vendar bistveno manj obremenjujoče za eko sistem katerega del je tudi človek - prinašajo mnoge druge prednosti: delovna mesta, trajnostni način ravnanja z naravnimi viri, gospodarnejše ravnanje z odpadki in nenazadnje, bistveno bolj zdravo naravno okolje. Zasavje je bilo in ostaja zaradi osebnih interesov posameznikov lokalne skupnosti, najbolj onesnažen del Slovenije. Žveplovih in dušikovih oksidov ter težkih kovin v zraku, tleh in vodah je pri nas dokazano toliko, da je položaj več kot skrb zbujajoč - s tem, da najhujših strupov, dioksinov in furanov, še niti meriti nismo začeli ... za emisije dioksinov velja, da spodnja meja, pod katero za zdravje ne bi bili nevarni, ne obstaja! Se je potem čuditi selitvi Lafarga v Slovenijo in njihovim naporom, da se sežigalnic v matični državi znebijo - na račun manj ekološko osveščenih držav, takih, kjer vlada političnoekonomsko stanje, kot je to pri nas, tudi v Trbovljah? V razmislek. Zanimivo, da se R. Hrvaški prav nič ne mudi ponujati svojih cementarn v Umagu in Puli!! Kaj pa ostali? Torej, sežigalnice prispevajo večino emisij dioksinov v okolje: na Japonskem 93%, v Švici 85%, v Veliki Britaniji 79% in na Danskem 70%. Dioksini niso edina nevarna snov, ki se pri gorenju sprošča v okolje. Zmanjševanje izpustov dioksinov v zrak bi bilo doseženo samo z velikimi finančnimi vlaganji v filtre in njihovo vzdrževanje. Česar se, navkljub njihovim obljubam, v primeru LCCT ni bati!! Če bi to res hoteli storiti, bi to že storili. Tako pa je bolj pomembno na črno graditi postrojenja za „poskusni sežig alternativnih goriv,,. Po drugi strani pa se v vseh letih obstoja CT ni razmišljalo o ekološki sanaciji, sprejemljivi tako za njih same, kot tudi za humano sožitje z mestom Trbovlje in sosednjimi občinami. Tega dejstva se zavedajo. In je njihova slaba vest. Kako si drugače predstavljati „dobro voljo,, LCCT, da letno nakažejo kot se jim zdi finančnih sredstev pediatrični bolnišnici v Trbovljah. Odgovor je na dlani ... kupujejo si odpustke od tistih, ki ponavadi vse prekmalu končajo na Gabrskem ...in potem pride zagorska zloženka ... Kot sem že rekel, vplivi sežiga niso omejeni le na neposredno bližino Cementarne Trbovlje. Prenašajo se na velike razdalje, brez kontrole, in negativno vplivajo na globalno stanje okolja v Zasavju ter tudi mnogo širše ... Grozljivo. Se je potem še čuditi skrbi sosednje občine Zagoije za „svoje,, okolje?? Dokaz. Ljudje so postali ekološko osveščeni, z njimi ni več mogoče manipulirati, ne politično ne ekonomsko, še najmanj ekološko. Pa tudi o tem ne nameravam pisati. Sprašujem se, kako bi v isti situaciji reagirala naša občina? Nasvet: naš župan, ako bi bil človek na mestu, bi moral sam poslati med Trboveljčane kakšno anketno listo, da bi prišel do podatkov volilne baze. In četudi se sam ogreva za sežig, bi moral pred Francozi zagovarjati interese volivcev, torej lokalne skupnosti, ki mu je zaupala mandat. Tako pa ... me naš župan še ne skrbi toliko kot tisti, ki stojijo za njim. Se je potem čuditi, da je 11.700 Trboveljčanov podpisalo zagorsko zloženko? Podatek, ki ne potrebuje komentarja. Kaj se še mora zgoditi, da bomo spoznali, kako nekomu zvoni. Kot kaže, nam gre v Zasavju še vse predobro. Najbolj bode dejstvo, da se v prebivalcih Zasavja, ravno zaradi neupoštevanja njihovih želja in prošenj po resni ekološki sanaciji LCCT pojavljata gnev in razočaranje nad državno politiko in predvsem občinskimi političnimi lobiji, ki jim, spet, predvsem in samo zaradi kapitala, tako slepo sledijo. ... Se še spomnite slogana „Za Zelene Trbovlje ... da ne bo prepozno..Dogaja se nam, da so zaradi brezobzirnega tujega kapitala, izdani interesi lokalne srenje prav od domačih posameznikov, ki jim je zaupano vodenje občine. Ljudje pa imajo dober spomin ... Gre enostavno za preživetje ali smrt na kredit celotne trboveljske doline in njenih ljudi. In da ne omenjam posebej zadnjih dogodkov v Trbovljah, ko je bila onesnažena pitna voda. Saj ni res, pa je potrebno zapisati: dokazani so negativni učinki in vpliv zidakov iz elektrofilterskega pepela, na človeka. Vemo! kakšni so bili rezultati raziskave, zato o njih ne bom posebej ... Danes je problem isti. Če ne še bolj poguben. Uporaba alternativnih goriv vpliva tudi na kakovost in strukturo cementa, ki se v nadaljevanju uporablja (tudi) za zidavo stanovanjskih objektov. Se bomo (šele) čez leta spraševali, zakaj se v takih objektih pojavlja večja umrljivost?? O tem bodo pisali naši zanamci... KAKO (BO)STE SPALI, G~ BLAZNEK „Sledimo okoljski sanaciji, alternativna goriva bodo počakala!!,, (Izjava za medije g. Francija Blazneka, direktorja LCCT, 15. september 2004 Samostojen monitoring emisij za dioksine in furane, (glavni vzrok upora INTER.VJU f@ in državljanske nepokorščine osveščene zasavske javnosti proti sežigalnici), v Sloveniji sploh ,,ni potreben,, ker ga zakon ne predpisuje! medtem, ko njuno toksičnost lahko primerjamo samo s plutonijem. In ne nazadnje, še tako 200% „varna,, sežigalnica -kaj šele cementarna kot je trboveljska, predelana v sežigalnico -že samo s svojo prisotnostjo deluje psihološko negativno na okolico in njene prebivalce. Da o padanju vrednosti nepremičnin v njeni okolici in degradaciji okolja niti ne govorimo. Vsa zagotovila o neškodljivosti sežigalnic padejo na podatku, s kakšno vnemo se želijo razvite države EU svojih „tehnološko za okolje popolnoma neškodljivih sežigalnic,, na hitro znebiti nekam ... na drug planet. JOJ KAiVI BI DEL ... I, TAM, KJER SI VZELI!________________________ Ja, kako se slovenska Država stupidno ukvarja z problemom odlaganja radioaktivnih odpadkov? Dediščina neuvrščenosti in poizkus približevanja razvitim v svetu. Res? V redu. Ni še daleč tisti čas, ko so uranovo rudo iz rudnika urana Žirovski vrh, vozili s konvoji ladij na „oplemenitenje,, v ZDA. In nazaj. Danes so stvari seveda popolnoma drugačne. Energija (še) ni osnovni problem, problem pa (že) predstavljajo radioaktivni odpadki. In teh bi se, jasno, radi znebili. Kako? Tako, da bi jih hranili, med kozolci v Šmartnem pri Litiji. Malo kmečke pameti. Le zakaj, ko pa imamo Žirovski vrh? Tako. Danes v svetu tisti, ki se jim je uspelo znebiti ekološko spornih tehnologij, že uporabljajo dokazano bistveno boljše in čistejše alternativne energije sonca, vetra, morja, rek - v bližnji prihodnosti tudi fuzijo. In še bi se in se bo gotovo moralo kaj najti, glede na to, da zaloge nafte niso obnovljive! To Američani zelo dobro vedo ... Enostavno, človeštvo bo prisiljeno sprejeti kompromis z našim planetom ... zaradi golega preživetja ... Človeštva in planeta. Drugega nimamo. Ne planeta, ne izhoda ... ali pa, adijo pamet!! Tako, pa je zapisano. Besedilo in sliki: Jože Ovnik P.S.: v glavnem pa je vse skupaj ena sama velika farsa ... LIST Drage bralke, cenjeni bralci! Najbolj greje sonce, ki je v vašem srcu. To je odporno na naravne spremembe pri menjavi letnih časov. Gola zunanjost sama po sebi ne more nikogar potešiti. Če prihajajo skrivnostni vzgibi iz pristnega čutenja srca, pa je lahko življenje lepo kljub viharjem. Mladega se počuti človek, ki sprejema življenje v vseh njegovih odtenkih in se veseli vsakega trenutka, ki mu ga je dano živeti. Leta pri tem niso pomembna. Morda je modrost starejših ljudi celo večji vrelec mladosti kot radovedna poskočnost mladine. Če so si seveda v življenju prizadevali iskati v sebi in soljudeh najboljše. Če so znali resnično ljubiti. Želim vam veliko ljubezni. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik Lista (tel. 031-373-826) LETA Potuhnjeno se plazijo vate in te nato, nekje na skritem mestu, neopazno načno. Dokler pač gre, krpaš luknjavi svod s krpicami mladostne vedrine, a v kemiji je pač tako, da jedke kisline tudi najtrše kovine naposled razžro. Takrat stopijo na sceno posebni redarji, pridejo pobrat odsluženo pločevino in jo odpeljejo na večni odpad. Vlado Garantini ČAS Srečo mladosti razdrobil je čas, okruški tonejo v brezna temini; kot rosa v sonca soju se razblini in izgubi se tam nekje v sinjini, ostali meni so samo spomini. A se oklepam v mislih tistih dni, četudi vem, nazaj se nič ne vrne, ni je moči, ki čas nazaj obme, kot konj splašen LJUDJE naprej, naprej drvi. Veliko ljudi - veliko napačnih ljudi! v Francka Šmid PLJUNKI Veliko ljudi -ljubezni lačnih! Popljuvali so mi obraz, Veliko predsodkov, veliko laži! ne morem pljunkov z njega sprati, z menoj popljuvan Vsaj malo dobrote vsak si želi! je še čas, ki vanj bi moral verovati... Gregor Lesar Franci Lakovič VIHAR PA NE POPUŠČA Hrast majavo se oprijema tal, lipi sredi pomladi odpadajo listi, vrba še bolj poveša svoj jokavi obraz, bukev se prelamlja, oreha, leske sadeži so brez okusa, jelka krasi le še sanje. Vihar pa ne popušča! Španski bezeg čudno zaudarja, v cvetu vrtnice domuje črv, le malok beri cvet kljubuje, trav sok je izsušen. Vihar pa ne popušča! Golob vse bolj postaja rdeč, ne sliši se več ptice glas, črva ugriz je bolj in bolj boleč, klovn le v leksikonu zasmehuje. Vihar pa ne popušča. Vihar pa ne popušča! Igor Gošte GLASBENA SCENA (0 OSKAR LAZNIK - EVROPSKI PRVAK V IGRANJU SAKSOFONA Že pred dvema letoma smo na straneh Zasavca poročali o uspehu mladega saksofonista Oskarja Laznika iz Hrastnika, ko je osvojil prvo nagrado v kategoriji do 16 let na evropskem tekmovanju mladih saksofonistov v mestu Gap pri Grenoblu v Franciji. Vsako leto je namreč organizirano tekmovanje v treh skupinah - do 13 let, do 16 let in najstarejša do 18 let. Zberejo pa se tekmovalci iz cele Evrope, da tako pridobivajo izkušnje in svoje znanje in uspešnost preiskusijo v evropskem merilu. Lansko leto na tem tekmovanju Oskarja ni bilo, ker velja pravilo, da se zmagovalci skupin naslednje leto tekmovanja ne morejo udeležiti. Zato seje omenjenega tekmovanja skoraj osemnajstletni Oskar udeležil letos in v najstarejši skupini ponovil uspeh izpred dveh let. Postal je prvi Slovenec, ki je zmagal v obeh kategorijah na tem uveljavljenemu evropskem tekmovanju. Letošnje je bilo že petnajsto po vrsti. V najstarejši kategoriji se poleg obvezne skladbe, ki je praviloma delo francoskega skladatelja, igra tudi sodobna skladba po lastni izbiri. Za najboljšo izvedbo te skladbe komisija podeljuje posebno nagrado. Tudi to je letos prejel Oskar, tako da se je letos vrnil domov z največjim možnim izkupičkom. Na tekmovanje se je z očetom odpravil dva dni prej.« Pot je dolga in naporna in zelo težko iztisneš svoj maksimum, če nisi stoodstotno skoncentriran in spočit...,« pripoveduje mladi umetnik. Dan pred tekmovanjem je imel Oskar še vajo s klavirjem pri uradni korepetitorki in žreb vrstnega reda tekmovalcev. Tokrat je izvlekel številko osem, sicer pa je v njegovi kategoriji tekmovalo deset saksofonistov. «Igrati osmi po vrsti v najstarejši kategoriji pomeni kar precej časa živčnosti in mešanih občutkov pred samim nastopom, saj sem na oder stopil šele ob 16. uri popoldne, nato pa sta nastopili še dobri dve uri živčnega čakanja na razglasitev rezultatov...« Ob razglasitvi rezultatov pa so bile Oskarjeve naporne priprave v zadnjih dveh mesecih poplačane. Sicer pa je po Oskarjevem mnenju to tekmovanje med najbolj pravičnimi, saj komisija, ki sedi za zaveso, tekmovalcev ne vidi, ampak le sliši. Oskar ima v zbirki priznanj poleg dveh prvih nagrad z evropskih tekmovanj še prvo nagrado z mednarodnega tekmovanja Alpe-Jadran-Donava v Novi Gorici in prvo nagrado z državnega tekmovanja mladih glasbenikov. Uspešno je tekmoval tudi s kvartetom saksofonov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, s katerim je osvojil drugo nagrado na državnem tekmovanju ter prvo nagrado na evropskem tekmovanju v italijanskem Arenzanu. Udeležuje pa se tudi mnogih seminarjev pri priznanih profesorjih kot so Vincent David, Claude Delangle, Daniel Gauthier, Goran Merčep, Dragan Sremec, Matjaž Drevenšek... Iz doseženih rezultatov je razvidno, da na področju igranja in poučevanja saksofona v Sloveniji delajo kvalitetno, kar dokazuje tudi dejstvo, da bodo prihodnje leto poleti v Ljubljani organizirali svetovni kongres saksofonistov. To bo veliko priznanje naši glasbi in deželi. Letos bo Oskar zaključil srednjo šolo v razredu prof. Dejana Prešička, pri katerem je napredoval tako tehnično kot tudi muzikalično .«V nadaljnjem izobraževanju pa si želim predvsem študija v tujini, kjer zaradi večje konkurence več delaš in posledično bolj napreduješ...«. Vendar pa je za to potrebna zelo močna finančna podpora. Mu bo uspelo?. Vsekakor mu bralci Zasavca to iskreno želimo. Za dosežen uspeh pa čestitamo. Besedilo: Fanči Moljk Slike: Aleš Laznik @ OBVESTILA POLETJE V ZASAVJU JE BOLJ ALI MANJ KISLO V toku dogajanj: HRASTNIK Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek, 25. 08. 2005 od 11.00 ure do 12.00 ure: dokončanje poslikave na steno ob knjižnici Športna dvorana Hrastnik “ŠOLA KOŠARKE” - 16.8., 18.8., 23.8., 25.8. in 30.8.2005 od 9.30 do 11.00 Sodelovanje s Košarkarskim klubom GD Hrastnik. ZAGORTE Delavski dom Zagorje Petek, 19. 08. 2005 ob 19.uri: KONCERT ob 15-letnici ansambla AJDA z gosti, IZLAKE Sobota, 20. 08. 2005 obl7.00 uri: predaja gasilskega vozila PGD Izlake z gasilsko veselico Sobota, 27. 08. 2005 ob 08.00 uri: občinsko prvenstvo v tenisu posamično na teniških igriščih na Izlakah Od 08.00 do 09.00 start Čemšeniškega pohoda v EVROPARKU, ob 13.00 uri zaključek pohoda v Jesenovem - kmečki turizem Trojka - TD Čemšenik Ves dan: Tradicionalni turnir v malem nogometu članskih ekip, veteranskih ekip in ekip občine Hrastnik, trbovlje in Zagorje na gasilsko športnem poligonu v Šentlabmertu; po turnirju bo družabno srečanje; Veteranski turnir na nagometnem igrišču v Kisovcu: Ob 20.00 uri otvoritev prenovljenega asfaltnega igrišča in nato veselica z ansamblom Nagelj Nedelja, 28. 08.2005 ob 08.00 uri: 5. dirka - državno prvenstvo v kategoriji skuter, mini moto, super moto (kategorija do 450 ccm, open kategorija nad 450 ccm) in Tomos pokal v OIC Kisovec SPREMEMBA FTT.MSKF.GA PROGRAMA Sobota 20.8. ob 20.uri - VOHUNSKA NAVEZA ameriški, triler Režija: Frederic Schoendoerffer, Igrajo: Monica Belluci, Vincent Casse Nedelja 21.8. ob 20.uri - VOHUNSKA NAVEZA ameriški, triler Ponedeljek 22.8. ob 20.uri - VOHUNSKA NAVEZA ameriški, triler Ostali program za mesec avgust ostane nespremenjen. TRBOVLJE Četrtek, 18. avgust 2005 - POLETJE V PARKU - tržnica v organizaciji MCT Četrtek, 25. avgust 2005 - POLETJE V PARKU - športni dan - MCT Petek, 26. avgust 2005 - Knjižne uganke, Mladinski oddelek Knjižnice TS Trbovlje Nedelja, 28. avgust 2005 - Razstava psov - Športni center Rudar Trbovlje- CAC Trbovlje Kumska nedelja - PD Kum Vsak dan v domu upokojencev Franc Salamon od 9.00 dalje - kratkočasenje Društvo prijateljev mladine - počitniške dejavnosti Mladinski center Trbovlje - na letnem kopališču - ustvarjalne delavnice in turnirji Yo-Gi-Oh LOKA -pri Zidanem mostu Prireditve ob praznovanju krajevnega praznika v »Domu v Loki« Od 25 do 27. avgusta 2005 - zaključek 7. in pričetek 8. KreArta - likovno glasbeno srečanje POTOPIS © BALTIK 2005 Uvod - predstavitev skupine Naslov tokratnega potovanja ni najbolj natančen - poleg Baltskih dežel Litve, Latvije in Estonije smo obiskali še Poljsko, Rusijo in Finsko.Ce bi v naslovu zajeli še te, bi bil predolg. Potovala sem spet z Vebrovim avtobusom. Tokrat že četrtič.Vendar ne s sevniško skupino. Zadnja tri leta se je formirala namreč še druga, lahko bi rekli šentjursko -zasavska in malo mešano. Sevničani potujejo po Evropi že okrog štirideset let in vedno osvajajo tudi vrhove teh držav. Za formiranje druge skupine pa je posredno zaslužen tudi Zasavc. Ko je Staša iz Zagorja brala moje zapiske Po Skandinaviji, se ji je zdel tak način potovanja kar privlačen in je začela z zbiranjem potnikov, ki so z Vebrovim avtobusom ponovili obisk Nordkapa. Kako se je povezala s Sentjurčani, nisem raziskala. S Sentjurčani sem tokrat potovala že drugič. Ko sem se lani vrnila s sevniško skupino iz Turčije, jim je še vedno manjkalo potnikov za Anglijo, Škotsko in Irsko. Staša me je poklicala in nisem ji mogla odreči, čeprav je takrat še nisem poznala. Pa še Draga in Romano iz Trbovelj sem animirala za potovanje na Otok. Za nove bralce ponovimo še način potovanja. Lahko bi mu rekli avtobus dom, saj je zadnji del preurejen v ležišča z osmimi jogiji, dobra polovica pa spi po šotorih. Letos so Vebri ležišča med seboj ločili s stenami in dodali še nekaj polic. Udobno, ni kaj. V prvem letošnjem kampu blizu Krakova pa smo srečali konkurente - Švedi so imeli prenočišče kar na strehi avtobusa, kamor so priplezali po lestvah in zjutraj vse skupaj podrli in zložili. V skladišču prevažamo hrano in pijačo S seboj tovorimo v kletnih prostorih avtobusa hrano in pijačo. Imeli smo tri skupine - kuhinje, po sedem oz. osem ljudi, od katerih je imela vsaka dva gorilnika in mize s stoli. Na srečo smo se letos odločili samo za jutranje in večerno kuhanje, vmes pa smo pojedli kakšen sendvič ali sadje. Ves čas je delovala tudi potujoča slaščičarna z dobrotami iz domačih logov. Vendar sem se držala malo nazaj in se odpovedovala večerjam, če so bile pozne. Hvala sopotnikom, da me niso silili jesti, saj sem se odkrižala dveh kilogramov. Mož komentira : « Si vsaj našla uspešno shujševalno - gremo v avtobus in po Evropi...« Tudi centimeter je pokazal pet enot manj, za kar se zahvaljujem sebi. Na potovanjih se zbujam namreč že pred šesto uro in letos sem se vsak dan tiho izmuznila iz avtobusa, se zavlekla s podlogo na kakšen travnik in se pol ure razgibavala. To mi je uspevalo prvič. Kdo sta Ivan Veber in Rok Videc ? Voznik in vodnik sta pomembni osebi vsakega potovanja. Tokrat smo se prepustili Ivanu in Roku, ki sta svoje delo opravila za šest - od petih točk.Ujela sta se že v prvem ovinku. Predstavimo najprej Ivana. Velikokrat potuje s svojo ženo, mojo soimenjakinjo in hčerko Jano, mojo prijateljico, ki mu pomaga voziti.Tokrat sta obe ostali doma, saj je Jana konec aprila povila sinčka. Ker sem že skoraj družinski član družine Vebrovih, Ivanu simbolno nadomeščam obe. Vestno preverjam, če je dobil svoj jutranji obrok šport mislija in tudi kakšno solato mu pripravim, čeprav ni na jedilniku. Nerodna kot sem, pa ga največkrat pokličem Vinko - to je ime dolgoletnega planinskega vodnika sevniške skupine. Ivan je bolj tihe narave, a včasih šokira s kakšno duhovito izjavo. Super voznik. Brez turističnega vodnika bi se prevažali po Baltiku goli in bosi. Rok Videc iz Celja, ki z ženo vodi agencijo Komptur, je padel v skupino na povabilo Darinke B. oziroma priporočilo njenega brata, ki je z njim že potoval. Njegove majice v dneh potovanja so izkazovale, da je doma na vseh kontinentih matere Zemlje. S hotelsko namestitvijo, seveda. Vendar se je kar hitro prilagodil tudi našim, nenavadnim razmeram. Da obvlada svoj posel do daske, seje govorilo že prej. Kmalu pa smo se seznanili tudi z njegovimi retoričnimi sposobnostmi na drugih področjih delovanja. Ko je komentiral na primer dnevne dogodke v avtobusu, mu je zaigrala domišljija, ki jo je opremil z neverjetnimi domislicami in besednimi zvezami.Odlično poznavanje tuje književnosti pa mu skoraj zamerim - ne sežem mu niti do kolen. Je pa mož narejen iz granita. Ob vsem svojem predajanju potnikom od jutra do večera ni nikoli pokazal najmanjše utrujenosti ali naveličanosti. Ostalo nepojasnjeno. Naslednjič pa odpotujemo. Smer : Auschwitz - Krakov. Slike in besedilo: Fanči Moljk ®) RAZVEDRILO | KRIŽANKA: POTAP- UAČ KRAJINSKI PARK V ZGORNJI SAVINJSKI DOUNI LESENA OGRAJA NAŠ PLANINEC IN DUHOVNIK (JAKOB) INDIJAN- SKO OROŽJE MESTO V JUGOZAHODNI NIGERIJI ŠPELA ROZIN NAŠ MATEMATIK (JOŽE ANDREJ) JAZ 1 m, 1 PROSTOR KJER ČRPAJO VODO ALI NAFTO i MEHKO USNJE, GL MESTO KAZAH- ITALIJAN- SKA FILMSKA IGRALKA (GINA) KRATKA CEV ZA POVEZAVO KONCEV CEVI IME IGRALCA CAVAZZE ELAN. POLET SANITETNI MATERIAL ENA. ?. TRI NAJMANJŠA INDUSKA ZVEZNA DRŽAVA VEUK, VITEK PES NAS IGRALEC (JANEZ) EMIL NAVINŠEK MOČNA ALKOHOLNA PUAČA MOČVIRNAT SVET KILO- AMPER KRATKA ČASOPISNA OBJAVA AFRIŠKA OBVODNA ANTILOPA NEIMENO- VANA OSEBA ZAŠČITNI PREMAZ ZDRAVILNA RASTLINA OTAKAR VAVRA BOLEČA RAZPOKA V USTNEM KOTU ŽENSKA Z MOŠKIMI -ASTNOSTM ČRNA OVCA 'JED STAVKO GLAVNO MESTO GANE APOSTOL PAVEL ATA SPUSTITEV LADJE V VODO IGRALNA KARTA PREKI- NITEV TRGOV- SKIH ZVEZ PRITOK REKE ODRE NA POUSKEM STRUPEN POSMEH LJUDSTVO V SREDNJI NIGERIJI GRŠKA BOGINJA NESREČE DOSTO- JANSTVO RIM. BOG. PLODNOSTI SEF EKIPE MCLAREN DENNIS ► POKRI- VALO. PRIPETO NA OBLAČILU UBIJALSKA ŽIVAL AÜ OKRUTEN ČLOVEK OTOK NA JUGOZAHODU JAPONSKE MAU FORDOV AVTO ILOVICA DROBEN PESEK NA MELIŠČU BOGASTVO GOZDOV i ^; POLITIČNO ZATOČIŠČE TU POLJ EV NOGO- METNI KLUB NEIZKU- ŠEN ČLOVEK; TUDI MAJHEN KUŠČAR IN VRSTA ŠČIN-KAVCA n i i GLAVNO MESTO RUSIJE Vicoteka Nova trgovina v gozdu V gozdu odprejo novo trgovino in že navsezgodaj zjutraj živali čakajo, da se trgovina odpre. Na koncu kolone stoji medved, ko pride zajček in se začne prerivat naprej “samo malo, oprostite ... pustite me naprej...” Medved pravi, naj se ne vriva in ga brcne nazaj... Pa spet pride zajček ... “Samo malo, prosim!” Pa medvedu prekipi in ga spet brcne nazaj! To se zgodi večkrat, nato pa zajček reče: “Ja, potem pa ne bo nič s trgovino!" Zadnja črpalka Napis na opozorilni tabli na začetku Sahare: “Pozor, zadnja bencinska črpalka. Vsaka naslednja bencinska črpalka je lahko le fatamorgana!" Sladka sta Mlad zaljubljen par v restavraciji. “Tako si sladka, da bi te kar pojedel!" reče on. “Tudi ti si sladek in tudi jaz bi te lahko kar pojedla!” reče ona. “Bosta po vrhu še kaj spila?” ju vpraša natakar. Verjame “Včeraj sem bila na pustovanju pri Zoranu. Super je bilo in še dolgo se bo govorilo o žurki!” “To ti pa verjamem. Poznam dekleta, ki so bila pri njem na pustovanju, pa se je o zabavi govorilo še devet mesecev po njej!” TIVI: nigerijsko ljudstvo IBADAN: mesto v Nigeriji ASTANA: glavno mesto Kazahstana LOLLOBRIGIDA: italijanska igralka PABERKOVANJE Nizozemska KLM je ena najstarejših prestižnih letalskih družb: ustanovljena je bila leta 1919, svoj prvi linijski polet pa je na progi Amsterdam-London izvedla 18. marca naslednjega leta. Razvedrilo krajša čas. ■ A4 ■ 28 strani ■ izhaja 2-krat mesečno ■ popust za naročnike Ob letni naročnini vam podarimo komplet treh knjig - Zanimive zgodbe. Ste že vedeli in Humor. Akcija velja do 31. 08. 2005! Pokličite: 01/563 61 00 www.razvedrilo.si RAZVEDRILO © Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 29. avgusta 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 16/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi Izžrebanci nagradne križanke 15/2005: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit: Viki Kavšek, Podvine 44, 1410 Zagorje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit: Sara Pršo, Levstikova ul. 12, 1410 Zagorje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit: Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje Boni so vnovčljivi v trgovini JAKA, Cesta 9. avgusta 107, Zagorje - Brglez Roman s.p. Vransko. BRGLEZ ROMAN s.|). PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V trgovini Jaka odličen kruh dobite, razne kekse in slaščice, pa še sladoled, ki tako dober je da prija če tudi bolj hladno je! Posebna ponudba v času od 18.08 do 31.08. 2005 Sortirani keksi 700 g Samo 600 sit Trgovina Jaka, c.9. avgusta 107, Zagorje, tel: 03 566 02 80 Naše poslovalnice lahko obiščete tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju Slovenija je lepa, Zasavje še bolj, ampak včasih to pozabljamo. Ali pa ne cenimo dovolj in iščemo v dopustniški mrzlici vse mogoče in nemogoče kotičke po svetu. Kaj pa doma? Kje bi neki to bilo? Moji podatki: Ime,Priimek:_______________________________________________ Naslov:____________________________________________________ Telefon:___________________________________________________ Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta zmage 3, 1413 Zagorje KUHARSKI KOTIČEK Kuhana jajca z blitvo Tole je pravo kulinarično presenečenje, ki se tudi v naglici da pripraviti. Potrebujemo: 4 jajca, 250 g blitve, eno kislo smetano, 3 trikotnike topljenega sira, 200g poltrdega sira, sol in poper. Blitvo operemo, narežemo na široke rezance in skuhamo. V ponev stresemo kislo smetano in topljen sir in povremo na rahlem ognju, da se stopi. Blitvo odcedimo in jo razporedimo po dnu naoljenega pekača, skuhana jajca razpolovimo in jih položimo na blitvo, solimo, prelijemo s pripravljeno sirovo omako in potresemo z naribanim poltrdim sirom. Za nekaj minut pekač postavimo v pečico, da se sir stopi in malo porumeni. Dober tek ! S L A’. ® KRONIČNO PES1M m\ mi# ^ P|OX MOTORJU N I NG m \ iWOAKUSTll*.AVGUSTA NAS OBIŠČlff DRAG-RACEU VCELJU!!! INFO: 051 625 016 + Kratek test: Volkswagen Passat 1.9.TDI ZUNANJOST JE LEPA ČEDNOST Volkswagnova tovarna je poleg lanskega lansiranja golfa pete generacije poskrbela tudi letos za novost na avtomobilskem trgu. Novost seveda v narekovajih, kajti težko bi Passata označili za novost. Novo je marsikaj, predvsem kar se zunanjosti tiče. Zdi se, da so oblikovalci inspiracijo našli prav v njegovem imenu - passat je namreč tropski veter, zato naj bi njegova oblika poosebljala mogočnost in opaznost. Na videz se je passat močno spremenil glede na svojega predhodnika. Spredaj mogočna maska, ozka žarometa, z rahlo zaokroženim srednjim delom, sta vpeta med položnim pokrovom motorja in visokim sprednjim odbijačem. Pri passatu nudijo tri nivoje opreme in sicer Comfortline, Trendline in Sportline. Testni passat je imel opremo Trendline - pri njej si lahko voznik sedež nastavi povsem po svojih potrebah, saj je izredno prilagodljiv in dobro nastavljiv v vseh smereh. Seveda so na voljo vsi drugi pripomočki, ki vožnjo naredijo res udobno. Edini minu,s pri passatu je plastika, ki obdaja armaturno ploščo. Vse skupaj izgleda precej togo in na prvi pogled ceneno.Testna poraba je znašala okrog 6,5 litra na 100 prevoženih kilometrov, sicer pa je 1.9-litrski TDI motor zelo prepričljiv. Skratka, za Passatom se bodo obračali. Več informacij o ponudbi - Malgaj d.o.o. Trbovlje, 03 56/33-155. NOVE REGISTRSKE TARLICE Trinajstega avgusta se še ni nič spremenilo za voznike, ki so lastniki avtomobilov, motorjev in traktorjev. Izdelovalec novih registrskih tablic, na katerih ne bo občinskih grbov, še ni izbran, kljub temu, da je že potekel enoletni rok, ki ga je določal zakon. Z direktorata za upravne notranje zadeve pri MNZ so sporočili za javnost:« Glede na to, daje začetek uporabe novih registrskih tablic vezan na postopek izbire izdelovalca, ki je v zaključni fazi, ni mogoče natančno opredeliti, kdaj se bodo začele uporabljati nove tablice, saj je treba upoštevati predpisane roke, ki so določeni s predpisi o javnih naročilih.« Registrske tablice pomenijo »le« označitev vozila in ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi spremembe zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa novo podobo tablic. Registrske tablice so po novem vezane na vozilo. To pomeni, da bo po novem le-ta.pritijena na vozilo do njegovega »konca«, ne glede na menjave lastništva. Tiste pa, ki so izdelane po naročilu, so vezane na lastnika vozila. Na razpis se je javilo šest ponudnikov. Podoba novih tablic bo brez oznak registrskih območij (krajev) in tudi občinskih grbov ne bo več na njih, sicer pa bo pisava enake velikosti, kot je bila na prvih Piše: Peter Motnikar, slike: Malgaj d.o.o. tablicah v samostojni Sloveniji, povsem na desni strani bo državni grb, na levi bo na modri podlagi evropski logo, pod njim oznaka SLO, nato pa registrska označba iz kombinacije števil in črk. Obrobljene bodo tablice s tanko črto v zeleni barvi. Vsaka na novo izdelana registrska tablica bo imela z laserjem vgravirano oznako, ki bo namenjena predvsem za evidentiranje ukradenih in izgubljenih tablic, prav zato bo moč naročiti na upravni enoti dvojnik in tako kot sedaj, tudi tretjo tablico. Vozila, ki so bila kupljena leasing in plačana, obdržijo registrsko tablico, v prometno dovoljenje pa bo vpisan nov lastnik. Kadar bodoči kupec ni znan, ko gre vozila v prodajo, se registrske tablice vrnejo in uničijo ob odjavi vozila iz prometa. Razen, kadar so bile izdelane po naročilu. Te zadrži lastnik. Lastnikom že registriranih vozil starih registrskih tablic ne bo treba zamenjati z novimi. Več informacij o tem bodo zagotovo dale pristojne službe. __________________ MaH 1 MC £ Ima’’ 03 TL 83 TD MO 68 ES e Imt'1’ 34 PL GREMO V KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE Četrtek, 18. 08. 2005 JE DAN ZA ZASA VCA - ob 20.00 uri: KUNG FU FRKA, akcijska komedija Petek, 19. 08. 2005 - ob 20.00 uri: KUNG FU FRKA Sobota, 20. 08. 2005 - ob 18.00 uri: HITRA ZEBRA - ob 20.00 uri: KUNG FU FRKA Nedelja, 21. 08. 2005 - ob 18.00 uri: KUNG FU FRKA - ob 20.00 uri: HITRA ZEBRA Ponedeljek 22. 08. 2005 - ob 18.00 uri: KUNG FU FRKA Torek, 23. 08. 2005 - ob 20.00 uri: HOTEL RUANDA, vojna drama Sreda, 24. 08. 2005 - ob 20.00 uri: RIDDICKOVE KRONIKE, ZF akcija Četrtek, 25. 08. 2005 - ob 20.00 uri: HOTEL RUANDA Petek, 26. 08. 2005 - ob 20.00 uri: RIDDICKOVE KRONIKE Sobota, 27. 08. 2005 - ob 18.00 uri: HOTEL RUANDA - ob 20.15 uri: RIDDICKOVE KRONIKE Nedelja, 28. 08. 2005 - ob 18.00 uri: RIDDICKOVE KRONIKE - ob 20.15 uri: HOTEL RUANDA Ponedeljek, 29. 08. 2005 - ob 18.00 uri: RIDDICKOVE KRONIKE Torek, 30. 08. 2005 - ob 20.00 uri: SAHARA, komična pustol.akcija da, 31. 08. 2005 - ob 20.00 uri: SAHARA IO HRASTNIK tek, 18. 08. 2005 TE DAN ZA ZASAVCA - ob 20.00 uri: MESTO GREHA, am.akcijski triler 19. 08. 2005 - ob 20.30 uri: UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, am.komedija Sta, 20. 08. 2005 - ob 18.00 uri: UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, am.komedija - ob 20.00 uri: MESTO GREHA, am.akcijski triler , 24. 08. 2005 - ob 20.00 uri: ČRNI MOŽ, am.grozljivka tek, 25. 08. 2005 - ob 20.00 uri: ČRNI MOŽ, am.grozljivka c, 26. 08. 2005 - ob 20.15 uri: HITRA ZEBRA, am.komedija ota, 27. 08. 2005 - ob 18.00 uri: HITRA ZEBRA, am.komedij - ob 20.00 uri: ČRNI MOŽ, am.grozljivka elja, 28. 08. 2005 - ob 18.00 uri: HITRA ZEBRA, am.komedija - ob 20.00 uri: ČRNI MOŽ, am.grozljivka Sreda, 31. 08. 2005 - ob 20.00 uri: A SMO ŽE TAM?, am.komedija ŽE! ČETRTEK TE DAN ZA ZASA VCA KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek, 19. 08. 2005 - ob 18.00 uri: MESTO GREHA, am. akcijski triler Petek, 26. 08. 2005 - ob 18.00 uri: HITRA ZEBRA, am.komedija DELAVSKI DOM ZAGORJE Četrtek, 18. 08. 2005 - ob 20.00 uri: ČRNI MOŽ, ameriški, srhljivka Sobota, 20.08.2005 - ob 20.00 uri: BLUEBERRY, ameriški, vestem Nedelja, 21. 08. 2005 - ob 20.00 uri: BLUEBERRY, ameriški, vestern Ponedeljek, 22. 08. 2005 - ob 20.00 uri: BLUEBERRY, ameriški, vestem Torek, 23. 08. 2005 - obl0.30 uri: BODI KUL, ameriški, komedija v okvim počitniškega programa DPM Zagorje - VSTOP PROST - ob 21.00 uri: FILM TEATER : NITI koprodukcijski, fantazijska drama Sreda, 24.08.2005 - ob 20.00 uri: SAHARA, ameriški, pustolovski Četrtek, 25. 08. 2005 - ob 20.00 uri: SAHARA ameriški, pustolovski Petek, 26. 08. 2005 - ob 20.00 uri: SAHARA, ameriški, pustolovski Sobota, 27. 08. 2005 - ob 20.00 uri: ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ, Srbija - Črna Gora, vojna komedija Nedelja, 28.08.2005 - ob 20.00 uri: SAHARA ameriški, pustolovski Ponedeljek, 29. 08. 2005 - ob 20.00 uri: ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ, Srbija -Črna Gora, vojna komedija Torek, 30.08.2005 - ob 21.00 uri: FILM TEATER: 9 ORGAZMOV, angl. glasbena erotična drama KINO IZLAKE Nedelja, 21.08.2005 - ob 19.15 uri: ČRNI MOŽ, am.srhljivka Nedelja, 28.08.2005 - ob 19.15 uri: ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ, Srbija - Čma Gora, vojna drama SONČNICA Ali ste vedeli: Seveda! Samo malce bomo znanje obnovili. Po vseh pogovorih med gospodinjami in njihovimi kuharskimi umetnostmi lahko mirno zatrdimo, da je sončnica najbolj uporabna rastlina, kar zadeva olje. Da je tudi najlepša, prav v teh poletnih mesecih, se tudi vsi strinjamo. Velik temno rjav obrazek obrača za soncem in rumeni cvetni listi ji kakor avreola obkrožajo okrogli pegasti obrazek. Večji kot je, več olja bo...in več semena bo za naše pernate prijatelje, ki kljub obilici druge hrane prav požrešno luščijo rjave podolgovate semenčke. Nikar si ne privoščite, da bi na balkonu poskušali posušiti cvet sončnice, ker vam ne bo nič ostalo, ampak zares prav nič, niti eno samo seme niso kljunčkarji izpustili. Niti tole kujavo poletje jim ne da misliti, da bo kmalu zima in manj hrane na razpolago... Ne samo, da velike okrogle cvetove radi vidimo na vrtovih in poljih, čeprav sončnica zelo izčrpa zemljo, radijih imamo tudi na stenah, v olju, akvarelu...od kod pa je pravzaprav ta »rožica«? Med številnimi rastlinami, ki so jih prinesli in z njimi olajšali prehrano v Evropi je tudi sončnica. Njena domovina sta Mehika in Peru. Je enoletna rastlina visoka do 3 metre z okroglo glavo polno semen. Sončnica spada v rod Heliantkus, to ime pa je izpeljanka iz sonca, saj se cvetne glave preko dneva obračajo za soncem. VSEVED @1 Iz sončnice se pridobiva sončnično olje. Sončnica se izkorišča v celoti: listi služijo kot hrana, iz debla se prideluje celuloza, iz semen pa olje, kije skoraj enake kvalitete kot oljčno. Da se pridobi kvalitetno seme, se velika pozornost posveča pripravi zemlje, sajenju semen in varovanju pridelka. Kvaliteta je odvisna predvsem od vremena a tudi od vrste sončnic. Normalna sončnica vsebuje 1000 semen, a sončnica velikanka, imenovana tudi Mamutska iz Rusije, vsebuje povprečno do 2000 semen. Semena vsebujejo 16% beljakovin in 21% maščobe. Kolač iz katerega iztisnemo olje je še vedno odlično hranilo za živali. Na sončnicah čebele pridobivajo odličen med. Semena imajo precej močan diuretičen učinek (odvajanje vode), a služijo tudi kot ekspektorans (za izkašljevanje). SONČNIČNO OTIE: Sestavine: 100% sončnično olje Značilnosti: - iz najkakovostnejšega semena sončnic - bogastvo okusa, vitaminov, mineralov in rudninskih snovi - stisnjeno po posebnem hladnem postopku. Uporaba: Priporočljivo je za pripravo vseh vrst zelenjavnih in mesnih solat, solatnih krem in nadevov, za pripravo majoneze in drugih hladnih jedi. Odlično je tudi za dušenje in pečenje. Odsvetuje pa se za cvrtje, saj visoke temperature uničijo njegovo naravno bogastvo. Rok trajanja proizvoda: 1 leto. KORUZA Koruza je rastlina, iz katere se pridobiva olje koruznih kalčkov. Znanstveno se ji pravi Zea mays , ter poznamo več vrst, ki se ločijo med seboj po obliki semen. V ZDA gojijo veliko sladke koruze, ki se uporablja kot zelenjava. Seme vsebuje veliko ogljikovih hidratov, a tudi minerale, olje in beljakovine. Iz kalčkov se stiska olje. Zardi bogatega doprinosa koruze na hektarje olje relativno poceni. Koruza je rastlina, ki so jo gojili v južni Mehiki že pred 7000 leti, v jugozahodnem delu ZDA pa pred 3000 leti. Ko so odkrili 1933 leta v dolini Tehnuacan v Mehiki še divjo sorto stare koruze, so pričeli z razvojem hibridnih vrst. Delilo se jo je po trdoti ovojnice, vsebnosti in obliki sladkorja. Stare sorte koruze so vsebovale malo aminokisline lizina in arginina, s selekcijo pa so vzgojili bogatejše sorte. * KORUZNO OLJE: Sestavine: 100 % olje koruznih kalčkov Značilnosti: - veliko naravnega vitamina E - visoka vsebnost za življenje pomembnih maščobnih kislin - blag okus. Uporaba: Primerno je pripravo vseh vrst hrane, še posebej pa za dušenje, pečenje in cvrtje, kjer pride na dan njegova specifična aroma. Rok trajanja proizvoda: 1 leto. AKCIJA + NAGRADNA IGRA LETOŠNJEGA POLETJA »GLEJ PTIČKA« ...PA ŠE KAR TRAJA... »...v vsakem primeru želimo, da nam najbolj zanimive, žgečkljive, zabavne in mikavne dogodke, ki ste jih uspeli ujeti v času in prostoru in želite, da ostanejo za vedno tako in take, pošljete na slikah...« Tako smo se dogovorili in to še vedno velja. Meseca julija je konec in avgust nas že prijetno žgečka po možgančkih, da...NE! Tokrat še ne bomo govorili o stvareh, ki jih še ni! Se prehitro bodo tukaj in zdaj in takrat bodo vaše fotografije spominjale vas in nas, kako je bilo.. .ko je bilo in da »nikoli ni tako fajn, da ne bi mogl bit še boljš« in to je lahko že hitro. Saj vas na Zasavcu čakajo nagrade za vaše fotografije, kijih boste, skupaj s spodnjim kuponom in duhovitim komentarjem opremljene (tudi ta bo nagrajen) poslali do konca poletja - saj veste, kdaj je to?!-na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 ZAGORJE -s pripisom: »počitniške skušnjave« Ne dovolite, da vam kdo »prijazno svetuje«, daje »brez veze in da se ne splača«, obljubljamo vam, da boste prijetno presenečeni. Nagrade so lepe in dovolj jih je: od fotkiča pa do majic - vse za vas.. .Zgledujte se po našem Zasavčku, ki še in še dolgih šritov in prepotene glave slika in poka - vse za sodelovanje v igri »GLEJ PTIČKA«. Mar ne vidite zbeganega in prosečega pogleda? Ja, dajte mu no pomagat! \------------------------------------------------------1 4me in Priimek:_______________________________________ 1 I Naslov______________________________________________ [Telefon in davčna št.________________________________ | I Komentar_____________________________________________i i______________________________________________________i ALI SE PREPOZNATE? Ja, lepo je, če je človek ob pravem času na pravem kraju. Še posebej, če nekje nate čaka nagrada. Krogec se je vrtel in vrtel in odvrtel ter se ustavil na... »Mami! Ja, glej no glej, saj to sem pa jaz!« je pravkar vzkliknili en nadobudnež in hitro pograbil Zasavca in ga porinil mamici pred oči, da se sama prepriča, da bo treba poklicati Petra na 040 267 411, da se dogovorita za izročitev bona za 2.500,00 sit, s katerim bo lahko potešil svoj želodček v Pizzeriji Ašič v Zagorju naš mali izbranec. VAM NUDI 'C* • • VEČ VRST ^pizzer^a PIZZ, NOVO - ASLC KEBAB -NOVO Pečarjeva 1, 1410 Zagorje DOSTAVA Tel: 03 56 61 077 03 56 69 077 031 712 076 NA DOM AKCIJA 0) SKRITI ZASAVC MESECA AVGUSTA ii dd Na vrsti je še 2. del skritega Zasavca. O otroštvu skritega Zasavca smo že dovolj napisali, posvetimo pa se njegovemu nadaljevanju.... Skriti Zasavc je pri 18-ih letih spoznal svojo bodočo sopotnico, ko je v trgovini, kjer je delal nakupovala ploščo za gramofon. Z mlado Zagorjanko se je Skriti Zasavc poročil tri leta kasneje. Leta 1979 se jima je v trboveljski bolnišnici rodila prva hčerka, štiri pomladi kasneje pa še druga. Kmalu po rojstvu druge hčerke so se preselili v, na novo zgrajene, bloke, na Cesti Zmage v Zagorju. Lepih 13 let so preživeli tam. Deklici sta končali osnovno šolo, nato pa so si poiskali nov dom in se preselili v Hrastnik. Preselili so se na podeželje, kjer je mir in dovolj kisika. Družina se je navadila na novo okolje in spoznala nove sosede in prijatelje. Nepogrešljiv dodatek pri hiši so domače živali, pes in dva mačka. Skriti Zasavc je močno navezan na zlatega prinašalca, s katerim vsako jutro pred službo teče v gozd. Poleg skrbi za živali pa rad ureja tudi okolico hiše. Zadnja leta mu vrtnarska dela sploh niso tuja. Skriti Zasavc obožuje naravo in z ženo se velikokrat odpravita na sprehod. Dosti obiskujeta toplice, kljub vsemu pa imata najraje morje. Kot smo že v prvem delu omenili je Skriti Zasavc zelo aktiven Zasavc. Poleg teka, plavanja in tenisa, se vsako leto odpravi tudi na smučanje. Kljub vsej aktivnosti pa se Skriti Zasavc rad tudi doma spočije v družbi svoje družine, v največje veselje pa mu je nadobudni vnuček. Se vam že svita kdo bi lahko bil? ADZIKIC ELVIR s.p. TAXI r TAXI 031818121 L 040 992 668 KUPON 2/8 Oseba na sliki je:........................... Moji podatki: Ime in priimek:......................... Naslov:............................. Telefon:........................ Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOLJUBJA IN SPROSTITVE - NON STOP!!! Recepcija tel.: 01 / 72 33 610, fax: 01 / 72 33 615 www.hoteltrojane.com e-mail: info@hoteltrojane.com MALI OGLASI i----------- mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc^ d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! L. J Prodam Poceni prodam tri role parapropustne folije, late za streho (5x5 in 8x5), deske 2,5 cm (7 m3). GSM 041 773 700__________________ Prodam dve elektronski tehtnici - 20 kg in 400 kg. GSM 031 626 363 Zaposlitve Takoj redno zaposlimo dekle za delo v baru. Marko Drašler s. p., Izlake GSM 041 718 261 Iščem Iščem mlado dekle (žensko) brez obveznosti za pomoč v gospodinjstvu in pri vzgoji otroka. Možnost skupnega življenja. GSM 031 836 378 ali pismeno na p.p. 40, 3321 Prebold ČEBELARJI Prodam 6 kosov panjev tip AŽ/10 in 1 kos prašilček in točilo, 4 kose večjega čebelarskega orodja in drobno čebelarsko orodje. Cena po ogledu in dogovoru. GSM 041 785 904 Opaž, suh, smrekov, brune, karnise, stružene - Ugodno! Možna dostava! Izdelovanje lesenih predmetov. Tel.:03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Marjan Maček s. p., Vransko 113, 3305 Vransko ZA8AVC naša sple+na stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): N_______________4 CiC nepRemičftine Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, garsonjera, 25 m2, CK, toplovod, zasteklen balkon, 1. 1978 cena: 5.400.000,00 SIT TRBOVLJE, večja stanovanjska hiša, novejša, L 1989, 320 m2 notranje površine, moderno grajena, urejeno naselje individualnih hiš; cena: 24.500.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom ZAGORJE, dvostanovanjska hiša, 200 m2, zgrajena 1. 1975, 638 m2 zemljišča, CK, garaža, takoj vseljiva cena: 29.900.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom NASA BODOČNOST Igra je otrok dela. Niti ene oblike igre ni, ki ne bi imela vzorca v tej ali drugi vrsti resnega opravila, kije, kot je samo po sebi razumljivo, tudi časovno pred igro. Kajti življenjska nujnost zahteva delo, ob delu pa se človek polagoma nauči, da mu je uporabljanje moči pri delu v zadovoljstvo. Wilhelm Wundt Tiste prve dni avgusta se ni ljubilo »delati« niti malim bodočim zemljančkom, zato je bera bolj skromna. Vsega skupaj jih je bilo sedem in to tri deklice in štirje dečki. 02. 08. 2005 Sabina Kobilšek, Bevško 14, Trbovlje - hči Julija Potrbin Maijeta Dajčar Vreček, Vopolje 14, Cerklje na Gorenjskem -sin David Vreček 06. 08. 2005 Mateja Centrih, Trg svobode 32, Trbovlje - sin Aleksander Žibret Saša Kišek, Kolenov graben 5, Radeče - sin Luka Laknar 11. 08. 2005 Nataša Predanič Smrkolj, Cesta OF 42, Trbovlje - hči Klara Smrkolj 13. 08. 2005 Mojca Jančič, Bevško 65, Trbovlje - hči Katarina Darja Ratkovič, Klek 24, Trbovlje - sin Jure ISKRENE ČESTITKE! ZAGOTOVO JE TUDI SREDNJA ŠOLA ZAGORJE vabi kandidate, ki želijo pridobiti V. stopnjo izobrazbe, da se vpišejo v program Ekonomski tehnik oziroma Gostinsko turistični tehnik. Vabimo tudi vse zainteresirane, ki se želijo prekvalificirati, da se vpišejo v programe kuhar, natakar, kuhar- natakar, trgovec. Naša izobraževalna ponudba je zelo pestra, nudimo tudi možnost plačila na obroke. Za vse dodatne informacije pokličite na telefon 03 56 55 400 ali 03 56 55 401. NAŠA BODOĆNOST-UTRINK1 Q) In še kako je naša bodočnost to: Posnetek je od julija letos : Fanči, na našem potovanju po Baltiku imenovana Fanuška, je pred glavno katedralo v Kaunasu, drugem največjem mestu Litve, preizkušala ravnotežje na skejtu - rezultat je na sliki, iz katere se smeh kar sliši. Pa še napis na majici - Fanuška spreminja svet. Res ga! Ko bi bilo še več takšnih posebnih ljudi kot ona. Avtorica fotografije: Staša Lepej »Zdaj pa še hec .. » napove Fanči pogovor. »Se menim z nekom po telefonu in me “ pegla” :. A Zasavc je pa zadnje čase že družinski časopis!? Kamor obrneš list, te gleda kakšen Moljkov otrok... No, to je bil dedek naših dvojčkov iz Hrastnika in je seveda prav vesel kupil časopis za vso žlahto. Potem sem pa šla gledat in res ugotovila , da so na treh straneh: -Rebeka z viklerji in sestro, Rebeka z dvojčki -Pri plavalcih je nekje v ozadju Ana Nuša -Na zadnji strani pa spet dvojčka, manjka samo še Jernej-Rambo...« Nič več nič ne manjka!!! No, da bo še babi noter, da ne bo mislila, daje samo za garanje za Zasavca pripravna... MaH © MEFISTO/KLEPETALNICA MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA Lov na srečo Sreča je opoteča, so že naši davni predniki modrovali. Da stara modrost trdno drži, se lahko prepriča vsak posameznik, ne glede na čas in okolje v katerem živi. Tudi socialni status ni zagotovilo za srečno življenje. Kaj pravzaprav je sreča? Zame je sreča splet naključnih ali načrtovanih pozitivnih okoliščin in dejanj, ki nastopijo v nekem trenutku in trajajo nepredvidljivi čas, v katerem se počutim izpolnjen z energijo in vedrino. Tako počutje je sanjsko. Trenutki sreče dajejo smisel in zagon življenju. Sreča ni nekaj materialnega. Je pravzaprav nujno potrebno čustvo, zavest ali duhovno stanje, ki pripomore premagovati vsakodnevno sivino življenja. Iskanje sreče v kopičenju materialnih dobrin je navidezno, kratkoročno in zmotno. Človekova zavest biti zadovoljen s tistim kar imaš, je vodilo k sreči. Po drugi strani pa tisto kar imamo, čez čas preide v vsakdanjo sivino in nas sili k iskanju novih poti k sreči. Iskanje zadovoljstva v občutku sreče vodi k nenehnemu dokazovanju človekove biti in ga dela nesrečnega, hkrati pa mu na tej poti novosti odpirajo nova obzorja in ponujajo občasne občutke sreče kot zagonsko moč in optimizem v pričakovanju bodočnosti. Včasih si občutka sreče ne znamo razložiti. Takoj po prespani noči, ko se zbudimo v nov dan, začutimo neizmerno veselje do življenja in navdaja nas vsesplošna radost in sreča. Že naslednje jutro se prebudimo zamorjeni, nerazpoloženi, brez, da bi si znali razložiti, od kod je prišlo nelagodje in občutek nesrečnosti. Najsrečnejši so ljudje, ki ne hlastajo po življenju in življenjskih radostih. To so ljudje, ki v zasedi čakajo na srečo, namesto da bi bili lovci nanjo. Lov na srečo pospeši tempo življenja posameznika. Pri pretirani hitrosti takšni srečolovci ponavadi spregledajo bistvene podrobnosti, ki delajo življenje zanimivo in srečno. Vsaka že doživeta izkušnja pomeni eno skrivnost manj, vsak dosežen cilj pa eno motivacijo za srečo manj. Pretirana ambicioznost, ki presega zmogljivosti, lahko utrudi material primerka, premajhna obremenitev samega sebe pa vedno zahteva odgovor na vprašanje: ali bi lahko dosegel več? Zmerna hitrost, povezana z zmogljivostjo eksponata, je bistvenega pomena za srečno življenje.Če želi biti človek srečen, se ne sme obremenjevati z dosežki in življenjskim stilom soljudi. Živeti mora sebi lastno življenje in početi stvari, ki ga razveseljujejo ne pa obremenjujejo. Hkrati mora upoštevati pozitivna dejanja posameznikov in jih znati ceniti. V zadovoljstvu okolja v katerem živimo, lahko najdemo srečo tudi zase. Največjo srečo človeku ponuja brezmejna svoboda in soočenje z dejstvom, da je že samo življenje, ki ga živimo, povsem dovolj za srečo. Pehanje za materialnimi dobrinami človeku zagotavlja socialni status in neodvisnost, hkrati pa zlata kletka razkošja, ki si jo je skozi čas zgradil posameznik, postane njegova največja ovira na poti k sreči. Nasproti sreče se vedno postavi nesreča. Čeprav vsi težimo k sreči in se bojimo ter izogibamo nesreče, je brez dvoma res, da sreča brez nesreče ne bi imela svojega pomena in sreča bi brez svojega nasprotja, nesreče, izgubila svojo visoko vrednost. In ne pozabite, sreča vas lahko čaka že za naslednjim vogalom, pa tudi nepredvidljiva nesreča ima svoj prostor za vsakim vogalom. Mefisto Obiščite spletno stran: http://zasa vc. gajba.net KLEPET ALi\IC A - TUDI TOKRAT BREZ NAČRTA Zagorska noč je za nami, praznovanje pa še ni končano. Najlepšo noč je začinil dež. Na vreme žal tudi največja prizadevanja ne morejo vplivati. Zagorjani so pametni, praznovanje v počastitev P.avgusta traja od julija do septembra. Tako vreme le ne more vedno nagajati. Veliko družabnih srečanj, športnih prireditev, nastopov, pohodov je popestrilo ali pa še bo praznovanje. Avgust nam jo je zagodel z različnimi skoki temperature in kar težko se je prilagajati hitrim spremembam. Ne bomo pa dovolili, da nam to pokvari prazničnega in še vedno počitniškega vzdušja. Zadnjič sem obljubila, da vam bom poročala o mojem letošnjem počitnikovanju. V tej številki ste že zasledili moja opažanja s tiste bolj žalostne plati, ki je žal povzročila, da so se moje počitnice pričele malo drugače kot sem pričakovala. Ker pa je življenje mozaik sestavljen iz veselih in žalostnih trenutkov vam bom o veselih pisala v naslednji številki. Čas, ki celi rane je najboljši zdravnik. Se dobro, da se v življenju raje spominjamo lepih trenutkov. Le da, če ne bi bilo tudi tistih drugih ne bi vedeli kdaj smo srečni.Že tako in tako se tega po navadi zavedamo šele, ko so trenutki sreče že mimo. Kaj ni lepa naša dežela? Saj sem že priznala kako rada se potepam. Ko pridem nazaj sem začudena. Kaj je pri nas res tako lepo? Bohotni gozdovi, zeleni griči, mogočne gore, pisane travniške preproge, modrina neba, nedolžnost igrivih oblakov, vse to znova opažam ko se vrnem. Povsod je lepo, a doma najlepše. Ko lepoto gledamo vsak dan seje skoraj navadimo in ne opazimo več. Zato pa imamo počitnice. Naše oči se nagledajo novih krajev in obzorij, duša spozna nove vrednote in si pridobi nova bogastva. In ko se vrnemo bogatejši za nova spoznanja so naša obzorja večja, domača beseda še lepše zveni in prijateljski objem je pristnejši. Stanislava Passat Exclusive Bora TDI Golf SDI Polo SDI CU rrl J J u n i— i 11 i i_ ~T~ i i i 1 ■ mi l l ü ra s popustom da 900.000 SIT s popustom do 800.000 SIT s popustom do 550.000 SIT s popustom do 440.000 SIT Najhitreje do neverjetnih popustov. Ne zamudite priložnosti za nakup enega izmed 200 neverjetno ugodnih vozil. Malga| d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovl|e TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 lnfo@malgal.il, www.malga|.il maigai S Gospodarska vozila Pole*'ni kredi? Bank [ Celje - skladišče D-Per ■ 6/2005 -j,-±s'J2Sj y'Jn\M3 p J 3. 5000017073,16 COBISS o 2j5jJjJ2J i\u ZJ jU2J Ji2Jj'ilS?J^2JjJ2JjX?2>ä^ U2j2JiJjJilj52J uJjjl22£>'jjJ2J JJJ~2J /- \! <- Jji2Jj J13 JjJ SV