Pouk o črtežih

z 51. podobami.

II. del.

Sestavil

J o s. Bezlaj,

učitelj risanja na meščanski šoli v Krškem,

Izdalo in založilo „Pedagogiško društvo" v Krškem.


. ! W-.

fr

1  LJUBLJANI.

Natisnil J. R. Milic.

1887 .

• ^ -(2  d /

32912 ,


)__ f

*xx xx xxx xxxxxx

.p2sl  Vs

bčinstvo je rado poseglo po moji knjižici „Pouk o
,■ črtežih (planih) 11 , in to mi daje povod, nadaljevati
pričeto delo.

^ Glede praktične izpeljave je bila omenjena knji-

***  žica zlasti pri stavbarskih črtežih zelo pomanjkljiva.
Kot dopolnilo temu dodam sedaj „Posamne hišne dcle“,
„Najvažnejše določbe stavbenega reda-za Kranj¬
sko*  in pomnoženo terminologijo  o tem predmetu s po¬
sebnim ozirom na Flis-ove „Statbinske sloge 11 .

Splošni pouk o črtežih obsega tudi »perspektivo*,
katera je izostala v prejšnji knjižici. Ta oddelek se je tukaj
sprejel zaradi važnosti in popolnosti, pa tudi zato, ker Slo¬
venci še zelo pogrešamo jednakih spisov.

Upam, da bom s to izdajo zelo ustregel vsem prejšnjim
naročnikom ter privabil še mnogo novih.

(Pisatelj.

4

Odlomki iz stavbarstva.

A. Posamni hišni deli/)

I. Zidovje (Mauerwerk).

Zid se naredi s polaganjem kamenja ali opek v hori-
contalne plasti (vrste), katere kako vezal no sredstvo (malta,
mort’r) združi v celoto.

Zidovje ima različna imena in sicer:

1 .  Glavni zid (Hauptmauer) pod. 1 . ab, bc, cd in ad.
ki omeji poslopje od zunaj. Konečni zid ad in bc se imenuje
tudi čelni zid (Stirnmauer), ab pa sprednji zid (Frontmauer).

2. Srednji zid mn (Mittelmauer), ki je med glavnim
zidom ter navadno ž njim vštric (vsporeden), nosi strope,
dimnike in kurjišča.

3. Ločilni zid (medzid, Scheidemauer pq, rs, uv) raz¬
deli poslopje v posamne prostore (sobe) in stoji navadno na-
vpik na sprednjem in srednjem zidu.

4. Načelni zid (zabat, Giebelmauer) ima podobo tri¬
kotnika; ta zid je zelo slab (šibek) in omeji podstrešje.

5. Temeljni (podstavni) zid (Fundament- und Keller-
mauer) stoji v zemlji ter nosi poslopje.

6. Stebri (podpiralci, podpore, Pfeiler) so iz kratkega,
štirioglatega zidu. Ako stoje nekoliko v drugem zidu, ime¬
nujejo se pilastri (stebri k steni prizidani), ako se pa le prav
malo pokažejo iz zida (pod. 2.), imenujejo se Iizene (stebri
v steno vzidani). Okrogle stebre imenujemo slope (Saulen).

Po zidivu (stavivu, Baumaterialien), iz katerega je zid
narejen, ločimo zidovje iz opeke, iz lomljenega ali sekanega
kamenja (kvadra) in mešano zidovje (Ziegel-, Bruelistein,
Quader- und gemischtes Mauenverk).

*) Na podlagi F. Napravnikove geometrije za meščanske šole.

5

V sledečem hočemo posebno opisati zidovje iz opeke in
iz lomljenega kamenja, ker se iz teh tvarin navadno zidajo
poslopja.

a)  Zidovje od opeke.

Opeka je za zidanje posebno rabljiva, ker ima pravilno
obliko (navadno je 30 cm dolga, 15 cm široka in 7 - 5 cm debela)
ter se vsled tega prav dobro sprime med seboj. Tudi je
lažja kakor drugo zidivo in se z malto prav dobro zveže. Zid
je torej trden in suh, stanovanja v njem pa zdrava.

Pri zidanji z opeko je treba posebno paziti na sledeče:

1. Skrbeti je, da so skonečni skladi (ab pod 3.) jedne
plasti pokriti z opekami v drugi vrsti, to se pravi: Opeke
se morajo polagati „ polno na sklad".

2. Posamne vrste (plasti, Ziegelschichten) morajo biti
vodoravne.

3. Opeka se mora z ozirom na trdnost (trpežnost) zida
pokladati v vsaki plasti (vrsti), kolikor je le mogoče, po dol¬
gem; to so vezniki (Binder) n pod. 4. Opeke pa, ki se po-
kladajo podolgoma v zid, imenujejo se podolžnjaki (Taufer,
m pod. 3.).

Zveza opek po pravilu „polno na sklad" se doseže, ako
se vsaka plast za 7’5 do 15 cm pomakne proti prejšnji.

Pri tem zidanji poznamo angleško (Blok-) in križno vez
(Kreuzverband).

Pri angleški vezi se sklada v pod. 3. (15 cm debel zid)
in v pod. 4. (30 cm debel oglat zid) prva vrsta s 3., 5., . . .
in druga vrsta s 4., 6., . . .; tri opeke, jedna na drugo polo¬
žene, napravijo čoke (Block a) in križe (Kreuze b). Križna
vez (pod. 5.) se razloči od prejšnje v tem, da so skladi bolj
zmešani. Tu se vjemaje 1., 5., 9. . . ., potem 2., 4., 6. . . .
in 3., 7., 11. . . . plast (vrsta). Tri, jedna na drugi ležeče
opeke, napravijo križ (b). Posebno važna je vez (zveza) na oglih.
Ondi je treba rabiti polovične (pod. 7., I.) in tričetrtinske
(pod. 7., II.) opeke, da ne pridejo skladi skup. Vzgled temu
so pod. 4. in C. (45 cm debel oglat zid).

6

Pri zelo debelih zidovih (pri trdnjavah) se polaga opeka
v sredi 45° proti zunanji zidni ploskvi, menjajoč se na desno
in levo, kar imenujemo križno lego (Kreuzlager).

Ako se namerava zid podaljšati ali prizidati, narede se
tako zvane muše (pod. 3. s Stufenschmatzen) in (pod. 4. z)
zmrše (Zahnschmatzen).

b)  Zidovje od lomljenega kamenja.

Zaradi nepravilne oblike kamenov se ne da zidovje tako
priprosto in naglo izvršiti, kakor z opekami. Tudi so stano¬
vanja, zidana iz lomljenega kamenja, vlažna in nezdrava, ker
se počasi osuše; vender so cenejša kakor iz opeke. Navadno
se rabijo le za temeljni zid in za podstavo lesenim stenam itd.

Lomljeno kamenje pa mora imeti opeki podobno obliko
ali vsaj dve ravni stranski ploskvi.

Pi’i zidanji veljajo zopet tista pravila, ko pri zidanji z
opeko. Tudi tu se mora paziti na pravilo „ polno na sklad“
in skrbeti, da se rabijo, kolikor je največ mogoče, vezniki.

Vsled nepravilnosti kamenov se narede prazni prostorčki,
katere je treba z manjšimi kamenčki in z malto zadelati, kar
imenujemo založiti (zašibrati, Verzvvicken). Tudi tu se morajo
napraviti horicontalne plasti. Pod. 8. nam kaže načrt in očrt
zidu iz lomljenega kamenja.

c) Omet in o snažen j e zidovja.

Ivo je zid postavljen, omeče se navadno z malto. Omet
(frajh) varuje zid proti zunanjim vplivom ter mu podeli gladko
in čisto površnost.

Zid se more še le ometati, ko je že popolnoma suh in
očiščen.

Ako se hoče zid ometati, treba je na oglih narediti kva¬
dratne ploščice (15 cm 2 ) iz malte in med temi še druge jednake
2 m narazen; njih površina se napravi vertikalno s pomočjo
vrvice in svinčnice. Prazni prostor se potem omeče najprvo
z debelo, na to pa z drobnejšo (finejšo) malto in poravna z
letvo in gladilo ico (plazno, Reibbrett).

7

II. Lesene vezi (vezanje lesa).

Za napravo mnogih glavnih poslopnih delov (stropov,
lesenih sten, vstrešij ali cimprov itd.) rabimo porezana himna
(porezance). Ta se potem primerno med seboj zvežejo, da
postane stavbina (zgradba) močna in trdna (solidna). Zvezo
dveh ali več brun v celoto imenujemo leseno vez. Pri sleher¬
nem brunu razločimo les po plosk (s ploskema, stremen) in
les s koncema (stržen).

Lesene vezi so različne in sicer:

1. Bruno naj se z drugim podaljša. To se zgodi z
vezanjem s ploščico (sklop). Najnavadnejši sklopi so:

«) Pidprosti (navadni) sklop (pod. 9., I.), čegar visokost
znaša polovico in dolgost celo ali poldrugo brunovo višino (h).

b)  Poševni sklop (pod. 9., II.). Višina ploskve s kon¬
cema znaša blizu ] / 4  brunove višine, dolgost pa je prejšnja.

c) Zazobljeni (zobati) sklop (pod. 9., III.); a se imenuje
zob in njegova višina znaša blizu 7* brunove višine.

2. Bruni se pravokotno ali poševno skupaj porinete na
sledeče načine:

a)  s povezanim sklopom (pod. 10., I.);

b)  s tirolskim prerezom ali s tirolsko zarezo (II., Tiro-
lerschnitt) in

c) s francosko ključavnico (III.).

Sklop je povezan, ako se pri obeh brunih toliko izreže,
da je njiju površina jedna ravnina.

Ako se bruni križate, potem ju povežemo ali z vezanim
sklopom (pod. 11., I.) ali z grebenom (Aufkammung): navadni
(priprosti) greben (II.), križasti greben (III.) (Podobe kažejo
samo spodnja bruna).

3. Ako se konec bruna obreže na posebni način in
vloži (spusti) v primerno jamico druzega bruna, imenujemo
to: vez s čepom (Verzapfung, pod. 12. in 13.).

Vez s čepom v pod. 13. se rabi pri vezanji špir (škar-
nic) na slemenu. A se imenuje čep (Zapfen), B ušesa ali
grlo (Gurgel oder Schlitz).

<

8 _

4. Ako s'e bruno neobrezano spusti v izdolbeno jamico
druzega bruna, imenujemo to: vezanje s stopinjo (Einlassung).

Vezanje s čepom in s stopinjo imenujemo zasek (Ver-
satzung).

Pod. 14. in 15., I. je vez s stopinjo, pod. 15., II. pa zasek.

5. Naklado (pod. 16., Aufklauung) imenujemo tisto vez,
kadar se poševno bruno (a) naloži na rob druzega bruna (b).
Rob (ogel) bruna b se navadno malo obseka. Naklada se
rabi pri vstrešji.

6 . Zazobljena bruna (pod. 17.) so taka, ki so z zobmi
druga z drugim zvezana in potem še s klinastimi vijaki
(Schraubenbolzen) pritrjena, da imajo večjo nosilno moč.

Takim se naredi večkrat tudi mala upoga (Sprengung,
Biegung), da se njih nosilna moč še povekša. Dolgost zob
znaša 60 — 100  cm, njih višina višine bruna in

upoga V 40  — V ti o brunove dolgosti.

III. Stropi (OberlDoden).

Stropi ločijo razna nadstropja. Poznamo sicer več vrst,
vender so stropi iz tramov (Tramboden) najvažnejši, ker so
pri nas najnavadnejši.

Glavni deli stropov iz tramov (pod. 18.) so pravokotno
porezana (obsekana) bruna ali trami a iz jelovega, smrekovega
ali hrastovega lesa, 0'7 m do 1 m narazen, s konci na glavnem
ali srednjem zidu 16 cm prosto položeni, ali pa včasi tudi
16 cm vzidani. Ako na trame potem navpično naložimo (pri¬
bijemo) vrsto desk b (podnic), imamo priprosti pod iz tra¬
mov (pod. 18.).

Da se teža jednakomeruo razdeli, denemo pod trame a
po celi dolžini podlogo c in sicer kako bruno (blazino, Rost-
schlieBe) po lfi /, 6  cm (t. j. 16 cm široko in 16 cm visoko) ali pa
ploh (podložno desko, Rostladen), ki je 16 cm širok in 4 —

5 cm debel.

Tak strop iz tramov se rabi le za nekatera poslopja,
kakor n. pr. za hleve, za skladišča i. t. d. Za stanovališča (hiše)

postava o stavbah (stavbeni red) ne dovoljuje takih stropov.
Ondi se zahteva pod podnicami plast (10 — 13 cm visoka)
nasipine (frajha, šute).

Pri nasutih stropih iz tramov pride na glavne trame
(poprečnike, gornje prage, Sturztrame pod. 19.) najprvo oboj
(paž) iz desk (b in b’) in na to nasipina (frajh). Paž je na¬
rejen iz dveh vrst desk tako, da gornje pokrivajo spodnje.
Med nasipino se polože šibki trami d po 10 cm širine in 8 cm
višine (blazine), na katere se pokladajo deske e po 4 — 5 cm
debele, ki napravijo pod. Podnice se pribijejo z žeblji (čavlji)
na blazine.

Pri hišah se pribijejo na spodnjo stran tramov tudi
deske f (15 — 2 cm debele) navpik k prejšnjim. Tako se
naredi strop ali plafond.

Pri stropih te vrste se stresa plafond tako, kakor po-
prečniki a, na katerih je pribit, in vsled tega se razpoka omet;
torej se naredi plafond raje brez vsake zveze s poprečniki.
V ta namen se vlože posebni (slepi) trami g ( lfi /j 3  cm), ki no¬
sijo plafond.

Pod. 20. nam kaže tak strop s slepimi trami.

Poprečniki (gornji pragi) se pokladajo vedno na ožjo
stran (hoehkantig) in merijo v primeri z globokostjo sobe:
od 4 — 5 m 2I / 1S  cm
» h G „ 24 / 2i  „

„ 6-7 „ 2 7,, 4  „ itd.

IV. Oboki (svodi).

Oboki so zakrivljena pokrivala, sezidana iz klinasto ob-
sekanega kamenja ali iz opeke in postavljena na zid ali na
stebre, ter imajo namen nositi zid ali pa varovati proti ognju
(požaru).

Pod. 21. predstavlja presek ali profil obokov.

Zid, ki nosi oboke, imenujemo upornik (Widerlager), od¬
daljenost obeh upornikov (ab) zovemo stežaj (Spanmveite),
cd obokovo višino (Pfeilhohe), točki a in b natoka (petnici,

10

Anlaufe), notranji lok adb spodnji lok (podločje, intrados),
zunanji lok efg gornji lok (nadločje, extrados), najvišjo točko
f ključ (Schluss) in fd obokovo debelino.

Po presečni obliki poznamo polni (pod. 22., I.), potlačeni
ali eliptiški (II.), odsekani (krajični III ), gotski (IV.), vzdigujoči
(nastopni, labodov vrat V.) in pokončni (osoviti) obok (VI.).

Tudi po obliki celega površja se razdele oboki na več
vrst. Najnavadnejši so:

n)  Priprosti žlebasti ali valjasti obok (Tonnengevvolbe
pod. 23., I. in II.) je polovični cilinder, čegar poprečni presek
je krog, elipsa ali krogov odsek (segment). Pod. 23., 1. kaže
presek in očrt, pod. 23., II. perspektivno sliko takega oboka.

Podprt je ta obok podolgoma ob ac in bd. Kratek,
žlebast obok se imenuje oproga (Gurt). Taki oboki se zidajo
pogostoma, posebno pri kletih.

h)  Križni obok (pod. 24.) se naredi, ako se prodirata
jednako visoka žlebasta oboka. Deli 1 spadajo k žlebu A,
deli 2 k žlebu B. Po dijagonalah ad in bc, ki se obokov
greben (robnik, Grate, Itippen) imenujejo, nastanejo vtisneni
koti. Točka v sredi je obokovo temenišče. V točkah a, b,
c in d se naslanja obok na svoje upornike (upore). Križni
oboki se delajo navadno pri zidanji cerkva.

c)  Kapasti obok (s kapo) pod. 25., I. in II. se tudi na¬
redi' s prodiranjem dveh jednako visokih žlebastih obokov in
se loči od križnega po tem, da je podprt na vseh straneh,
in v notranjem obokanem prostoru so navznoter in ne navzven
obrneni robovi koti.

d)  Gladki obok (pod. 26.) se naredi, ako je horicontalni
ali pokončni obok (S) na vseh straneh obdan z žlebastimi
deli. Običajno se postavi čez kvadratni prostor in sicer na¬
vadno v dvoranah, vestibulah itd. Pokončni obok S se ime¬
nuje zrcalo (Spiegel). Dela A in B sta dela žlebastega oboka.

e)  Obok s kupolo more se narediti le nad okroglim ali
eliptiškim prostorom. Najpriprostejši in najlepši obok je ku¬
pola (pod. 27., I., II.). Ta se postavlja navadno kot polu-
krogla in zahteva valjastega (čilindriškega) zidu za upornike.

11

Ako se rabi le polovica kupole, imenujemo to korasti
obok (Chorgewolbe, pogostoma v cerkvah); manjše koraste
oboke, v katere se postavljajo kipi, statve itd., zovemo neške
(omarice, pod. 28.).

Pod. 29. in 30. nam kažete popolnoma dovršene oboke
z odri vred, in sicer pod. 29 odsekani žlebasti obok in pod.
30. pokončni (osoviti) obok.

Da se obvaruje slabega vremena, potrebuje vsako po¬
slopje strehe, ki se razprostira čez vse dele poslopja.

Vsaka streha je sestavljena zlasti iz dveh delov: a)  iz
krova t. j. iz tistega dela, ki je narejen iz slame, iz desk, iz
opeke, iz Škrlja ali kositarja, h)  iz cimpra (vstrešja) ali streš¬
nega odra, ki nosi krov.

Tu hočemo natančneje opisati posebno pri nas najna-
vadnejše nemško vstrešje (cimper).

Vsako vstrešje se narisa v profilu (v stranskem ogledu,
pod. 31., I.) in pa v očrtu (strešina podloga, Werksatz pod.
31., II.), ki nam pa predstavlja le horicontalno ležeča bruna.
V teh črtežih pomeni

a špire (špirovce), škarnice. IS / l6  cm

b grede (Bundtrame). 2I / 1S

c menjalec (Wechsel). 2 '/is »

d krače (Stiche).-'/, H  „

e vezo (Kehlbalken). ,0 / l3  „

f sti’ešino (Mauerbank, podzidnico) . . . . 1  % G  »

Najpriprostejše nemško vstrešje je prazno vstrešje (leerer
Dachstuhl), zvezano iz sledečih brun:

a)  iz špir, to .po nagnena bruna a;

b)  iz brun b, ki vežejo prikladni (sovrstni) špiri; te ime¬
nujemo grede ;

c) bruni c se imenujete menjalec ter ste zvezani z gre¬
dami s pomočjo čepov in imate namen, kratka bruna d (krače)
nositi.

V. Vstrešja (cimpri).

12

Zvezo vseh teli brun, pri katerih gre greda skoz in
skoz, imenujemo vezane špire (povezane rogove). Ako pa se
namesto gred rabijo krajše, vender isto tako močne krače d,
imenujemo to zvezo prazne špire (nepovezano rogovlje).

Povezane rogove postavljamo blizu 4 m narazen. Med
povezana rogova se postavijo vselej trije nepovezani, kateri
so torej 1 m vsaksebi.

Tako vstrešje se dela k večjemu 6 m na širjavo. Ako
je širjava (stežaj) večja ko 6 m, morajo se špire zvezati še
s horicontalnim brunom e (vezo, Kehlbalken). Vstrešje z
vezami se nareja pri G — 10 m širjave.

Kot podloga celemu vstrešju so bruna f (strešine, pod-
zidnice, Mauerbanke), ki imajo tudi nalogo, vso težo jednako-
merno razdeliti na zid (m).

Pri stežaji od 10 — 14 m je potrebno vezi še podkre¬
piti (podpreti) z vertikalnimi bruni g (pod. 32.). Ta bruna
se zovejo škarje (Stuhlsaule) in se rabijo le pri povezanih
rogovih.

Sleherne škarje nosijo na gornjem konci horicontalno
bruno h (glajt, podružnico, Pfette).

V podporo Škarjem in glajtom se rabi glajtna rama
(Pfettenbug) i. Škarje so poleg tega z gredami še po štre-
bencih k (Fussbander) zvezane.

Vstrešje z vertikalnimi škarjami se imenuje stoječe
vstrešje, pod. 32.

a špire (škarnice). 2  ’/, G  cm

d krače
e veza .
g škarje
h glajt .

b grede

i glajtna rama
k štrebenci

c menjalec

13

VI. Okna in vrata.

Okna razsvetljujejo notranje prostore v poslopji in so
vdelana v zid.

Okna za stanovanja so navadno 1 — 03 m'široka in
dvakrat tako visoka.

Glede oblike so okna ali pravokotna, ali zgoraj s polu-
krogom, s krogovim odsekom ali zašiljenim lokom sklenena.

Okna v stanovanji se pričnejo 0 8 do 1 m visoko od
tal (pod. a). Zid pod oknom je 1 do l '/ 2  kamena (32 —
45 cm) debel in se imenuje parapet.

V pod. 33. je načrtauo okno, in sicer kaže A očrt, B
načrt in C prerez po x y. Tu se imenuje:

Zid a parapet, obok b (45 - 60 cm) oblok (Pfeilbogen),
obok e čez neške špaletnik (obok nad oknom), nagnena
stranska stena de špaleta (stranica), dl (5 — 8 cm) žleb (pri-
pira) in eg (8 — 10 cm) špalet.

Pri solidnih poslopjih imajo okna okvir iz kamenov ali
iz lesa, „bangerec“ (stebrič, podboj). Sestavljen je iz štirih
delov in sicer iz police h (Sohlbank), iz gornjega praga (po-
prečnika, Sturz) i in iz obeh obložnikov (Gewande) k.

Razni prostori v poslopjih so zvezani med seboj z vratini.
V navadi so posebno dvojna vrata, namreč španske (obite
duri, Futterthiir) in špaletne ali slepe duri (Spalettthiir).

Pri prvih je zid okrog in okrog z lesom obložen (ob¬
lečen), zadnje pa imajo samo banger iz lesa ali iz kamena,
ki je le nekoliko vzidan. Širjava vrat znaša 0 - 8 — 1.3 m,
višava 2 — 3 m. Večja vrata, skozi katera se vozi v hišo,
imenujemo vežna vrata (Hausthiir oder Ilausthor).

Crteži vrat in duri so podobni okenskim.

VII. Peči.

Najboljše peči so švedske. One so lončene, imajo mrežo,
pepelišče in znotraj navpične lončene cevi (Ziige), po katerih
prehaja toplota in dim, predno odide v dimnik. Železne peči
so pač hitro tople, ali izgube tudi hitro svojo toploto.

-—.« «-

14

B. Najvažnejše določbe iz stavbenega
reda za Kranjsko.*)

§. 1. Oblastnijske (gosposkine) privolitve k stavljenju
je potreba, če se hoče kaj na novo postaviti (zidati), prista¬
viti ali prestaviti (prizidati, prezidati) ali na poslopjih že
stoječih in na drugih stavbenih stvareh kaj bistvenega popra¬
viti ali prenarediti.

§. 4. Vsekdar, kadar se hoče na javnih prehodih kaj na
novo staviti, prizidati ali prezidati, mora stavbeni gospodar še
pred prošnjo za stavbeno privolitev ali s to prošnjo vred pri
oblastniji pismeno prositi, da se mu določi stavbena črta in
nivel, ter mora predlagati načrt o legi in o nivelu v dveh
jednakih narisih.

§. 6. Stavbeni načrt mora obsegati:

1. lego stavbe po vseh straneh in njeno obližje, kolikor
je treba, da se da prav spoznati in določiti, vsakakor razka¬
zuje stara poslopja nahajajoča se na stavbenem mestu, tikajoče
se hiše ali zemljišča, naznanivši hišne oziroma parcelne šte¬
vilke in dejanske posestnike, potem meječa dvorišča, odpore
za vrata in okna, nasproti ležeče ulične črte, potem dolgost
in imena ulic;

2. talni črtež in poprečnik podzemeljskih delov (kleti),
vseh nadstropij in podstrešja. V talnem načrtu se morajo
narisati hišni vodotoki (kanali), prekopi, da voda odtaka,
potem na ulico mimo gredoči glavni kanal, v katerega se
imajo stakati poprejšnji z dotičnimi profili vred.

V načrtu za strešno stavo se morajo razvidno kazati
dimniki, stopnice (štenge), odpori za svetlobo in požarni zi¬
dovi (zidovi zoper ogenj), kakor tudi podstrešnji razdelki;

3. lice poslopja (fasada);

4. vse nenavadne sestave, posebno železne sestave,
katere je treba v načrtu natanko popisati.

*) Iz Klein & Kovačeve izdaje 1. 1876.

15

§. 8. Stavbeni načrt se ima podpisati od stavbenega
gospodarja, risatelja in od tistega, ki prevzame stavljenje
(stavbo) od stavitelja.

§. 11. Predno ne dobi stavbena privolitev pravne ve¬
ljavnosti, ne sme se začeti stavba. Ako pa zoper stavbeno
nakano (nasnutek) ni nobene ovire niti v tehničnem niti v
javnem oziru, in se tudi niso vzdignili nobeni državljansko-
pravni ugovori, utegne že lokalna komisija stavbenemu gospo¬
darju na njegovo zahtevanje, in sicer ne pripuščaje kake pri¬
tožbe, zaznamiti tista dela, katerih se sme lotiti, predno dobi
stavbeno privolitev, n. pr. da sme staro poslopje podreti, tla
zravnati, dno skopati in ga izzidati do vrha tal.

§. 19. Ako se stavbe ali popravki na poslopjih narejajo
na javnem prehodu, imajo se vsekdar postaviti predpisana
svarilna znamenja, in vsakikrat, kadar se čez noč pušča
stavbeno gradivo na planem (pod milim nebom), morajo se
postaviti razsvetljene svetilnice (laterne), kolikor jih je treba.
Sploh se sme samo s posebno dovolitvijo oblastnije na ulicah
polagati stavbeno gradivo ali stavbeni sip, ali zmetavati pesek,
gasiti apno, delati mort, ali narejati kako drugo stavbeno delo.
Stavbeni odri se imajo trdo postavljati in, kolikor je treba,
zapirati proti javnemu prehodu.

Zaplankanje se ima postaviti v svoji najzunanji meji
praviloma dva metra od stavbene črte.

§. 22. Za debelost zidu velja kot občno pravilo:

a)  ako v najzgornjem nadstropji globočina (širokost)
sobne  presega 6 - 3m,  morajo biti v tem nadstropji glavni
zidovi, če so kameniti, 6 dm debeli; če so pa iz opeke,
morajo pa le 45 cm debeli biti. Ako preseza globočina sob
v omenjenem nadstropji 6'3 m, mora znašati debelost kame-
nitega zidu 7 dm; debelost iz opeke postavljenega zidu pa
le 6 dm. Pod debelostjo zidu se ima vselej razumevati le
debelost neometanega zidu, tedaj brez debelosti ometa.

b)  Z vsakim nadstropjem navzdol mora glavno zidovje
za 7'5 cm do 15 cm debelejše biti, to pa po tem, kako je
strop sestavljen. More se pa glavno zidovje skoz dve nad-

16

stropji postaviti, povsod jednako debelo, ako se napravi zid
v bližnjem spodnjem nadstropji za celih 15 cm debelejši.
Podstavili zid v tleh mora biti za celili 15 cin debelejši, kakor
pa pri tleh.

c) Tla, katera se izkopljejo za stavbo, morajo stavitelji
natanko preskusiti, če treba, morajo jih s stebri nabiti, ter
tako okrajnim okoliščinam primerno narediti dno popolnoma
varno. Podstavne brane in zveze se smejo le takrat nare¬
diti, ako ostanejo za vselej pod vodo.

Po navadi naj sicer ima vsaka hiša sama svoje lastno
glavno zidovje; ako pa nastopijo take okoliščine, katere za¬
htevajo , da se dogovorno s sosedi naredi vkupno zidovje,
mora se to tako udebeliti (ukrepiti), da daje na obeh straneh
posebno in varno podlogo za streho in za strop.

§. 23. Prostori, ki se rabijo v staniške namene, mo¬
rajo, ako so v obok zidani, najmanj 32 dm, ako pa imajo
raven strop, najmanj 3 m visoki biti.

§. 26. Tla v kuhinjah morajo pod ognjiščem in pri
odprtem ognji na ognjišči ognja-varno obložena biti, okoli
ognjišča najmanj 13 dm, in pri železnih (prihranilnih) ognji¬
ščih najmanj 7 dm. Vhodi ali luknje (line) iz kuhinje v
hleve ali v druga kmetijska (gospodarstvena) poslopja so pre¬
povedani brez pogoja.

§. 27. Pri vsakem novem poslopji mora brez ovire
mogoče biti, iz podstrešja in iz vseh stanišč priti po ognja-
varnih stopnicah k hišnemu vhodu (na piano) in tudi v klet,
in vsako stanišče mora dobiti ognja-varen prihod k nezgor-
ljivim stopnicam.

Glavne stopnice morajo najmanj 13 dm v svetlem meriti
in na prostih mestih trden in najmanj 1 m visok držaj (ograjo)
iz ognja-varne snovi imeti. Stopnje ne smejo biti pod 26 cm
široke in ne čez 18 cm visoke.

§. 29. Mostovži, akoravno niso jedina, vender pa pra¬
vilna zveza med stanišči in med glavnimi stopnicami, morajo biti
skoz in skoz ognja - varni in najmanj 13 dm široki.

17

§. 32. Stavbenemu gospodarju je prosto dano, izvoliti
si vsakovrstno sestavo stropa, da se le sklada s terjatvami
varnosti ognja in stavbene trdnosti. Tudi nad pritličjem, po¬
tem nad najvišjim nadstropjem se smejo napravljati tramni
ali poprečni stropi, samo da se morajo ne le po sipi, ki se
nanje nasuje, popolnoma osamiti od blazininega lesovja, ampak
tudi tla v najvišjem nadstropji ognja-varno pokriti in tako
močna napraviti, da jih ne premaga podrtje strehe, katero se
utegne pripetiti v požarji. Tej zahtevi primerna morajo biti
tudi že obstoječa poslopja. Brez pogoja je prepovedano, rabiti
zvezne trame (gredej strešnega stola za sestavo stropa.

§. 33. Hlevi, svisli in magacini morajo dobiti zgoraj in
spodaj ognja-varen strop. Hlevi za konje, za govedo in za ovce
morajo se narediti v svetli visokosti od najmanj 25 dm ter
morajo imeti zadosti lukenj za zapor, tudi se imajo tako ure¬
diti, da se da gnojnica popolnoma odpeljati.

Duški se morajo v hlevih tako napraviti, da vonjava
(voh) ne dela nobene nadlege staniščem, tudi se imajo na¬
praviti odtoki (odtočne grape), in kjer mimo teko ulični
kanali, naj se stekajo v poglavitni ulični kanal, sicer pa v
gnojišča, grebenične jame, vsakakor pa morajo tako narejene
biti, da se gnojnica ne more vcejati v tla ali v zidovje.

§. 34. Za dimnike velja brez razločka ta določba, da
morajo njih zidane stene najmanj skoz in skoz debele biti
16 cm in da mora zidovje znotraj v podstrešji ometano biti
tudi na zunanji strani.

Ostro prepovedano je, dimnike postavljati na trame,
naslanjati jih na lesovje, v zidovje dimnikov vtikati rante za
prekajenje ali vlagati kakšno koli lesovje.

§. 35. Dimniki, v katerih se mora laziti (lezljivi dimniki),
morajo najmanj 5 dm v kvadratu, ozki (ruski) najmanj 16 cm
v prečniku imeti. Vsi" dimniki se imajo v svoji visokosti
najmanj 13 dm čez streho izpeljati. Znotraj morajo biti
dimniki gladki ter se morajo, če je le mogoče, navpik posta¬
viti. Napošev jih postavljati pod 60 stopinj k ravnoležni
črti ni dopuščeno.

2

18

§. 42. Prepovedano je nova lesena poslopja staviti.
Pri glavnih popravkih na že obstoječem lesenem poslopji seje
za to poganjati, da se leseni deli nadomestijo z ognja-varnimi.

§. 43. Ako je stavljenje čistega (polnega) zidovja res¬
ničnim težavam podvrženo, sme se dovoliti, da se v razdelitev
posamnih prostorov v nadstropjih med dvema ognja-varnima
razdelnima stenama postavi medstenje (pregrada), ki obstoji
deloma iz lesa; toda mora se od obeh strani dobro z mortom
ometati. Ako se hočejo take stene (pregrade) skoz več nad¬
stropij druga na drugi napraviti, mora se stena vsacega
nadstropja zase obstoječa postaviti. Ta stavbeni način je treba
v načrtu natanko določiti. Na pregradah ne sme biti nobe¬
nega kurišča.

§. 45. Strešni stoli se morajo pokrivati z opeko, s
slcriljem (Škrljem),, s kovino ali s kako drugo od politične
oblastnije za ognja-varno spoznano strešno snovjo. Ako je
pri poslopjih, katera so pokrita s slamo ali s skodlicanii,
glavno zidovje in strešni stol sposoben, nositi ognja-varno
streho, mora se pri kakem poglavitnem popravljanji strehe
za to poganjati, da se napravi ognja-varna streha.

§. 47. Zidovi, postavljeni zato, da branijo ognju dalje
se širiti (zidani paži, požarni zidovi in čelni zidovi, do ka¬
terih kapa (kapila) sega sosednja lastnina), ne smejo dobiti
niti oken niti drugih lukenj, ter se morajo taka okna in take
luknje, kjer že obstoje, odpraviti na zahtevanje rnejača, ne
čez 6 m oddaljenega. Ako bi temu zoper bile kakove pri-
vatno-pravne pravice, vender se je poganjati za to, da dobe
okna in luknje zoper ogenj varno zaporo.

Zidani paži morajo biti vsaj 15 cm debeli in s 15 cm
debelimi stebri (oporami) ukrepljeni, ter se imajo izpeljati 24 cm
više nad strešni rob (sleme).

§. 48. Z deskami zabita strešna čela (ščiti, hišna čela)
se ne smejo dopustiti ter se morajo na zidanih poslopjih s
kamenjem ali z opeko zazidati, pri lesenih poslopjih pa z
ilom zamazati.

19

§.51.  Na ulice obrnena stran poslopij (fasada) ne sme
biti dobremu okusu zoprna (nasprotna), ter je prepovedano hiše
nabarvati preživo, da v oči bode (da je za oči škodljivo).

§. 56. Napravljati odprte šupe na lesenih stebrih brez
stropa je pripuščeno, ako imajo ognja-varno streho. Ako so
pa take šupe v dotiki s sosednjim poslopjem, morajo dobiti
na tisti strani požarni zid.

§. 57. Kmetijska poslopja se imajo postavljati zadaj
za stanišče in morajo biti od teli in od sosednjih poslopij
ločena po medsredji, ki mora prosto ostati in meriti najmanj
10 m, in kjer bi to ne bilo mogoče, morajo se ločiti od so¬
sednjih poslopij in tudi med seboj po požarnem zidu.

Skednji se morajo v mestih postavljati zunaj mestnega
obsežja. Ako se skednji postavijo v skupnino, morajo se lo¬
čiti po zidovih, ki segajo čez ostrešje. Staniške sobe se ne
smejo nikdar prizidati k skednjem in k šupam.

§. 58. Sušilnice za lan, za konoplje in za sadje, potem
apnenice in opekarnice, kakor tudi druge take naprave, ki
so posebno ognju nevarne, morajo se napravljati zunaj vasi.

§. 82. Potem, ko se je dokončala stavba ali izvršila
poglavitna poprava, mora stavbeni gospodar na svoje stroške
nemudoma napraviti, da se zasuje izkopana zemlja, odpravi
od ceste šuta, lesovje in vse stvari, katere ovirajo prehod,
da se v redu popravi razdejani tlak, da se sploh vse to od¬
pravi, kar se je pri stavljenji prenaredilo ali pokvarilo prebodu.

Opazka.  Vse druge določbe, predpisi in olajšave pri
stavbah, ki se še nahajajo v tej postavi, morale so se z
ozirom na prostor in namen pričujočega spisa opustiti.


2  *

20

C. Terminologija.

Opazka: O Cigale, F Flis, (li) hrvatski,
(n) = narodni izraz.

Anlaufe,  natok, početek, petnica (h).

Anschlag,  žleb, pripira (n).

Arckitectur,  arhitektura, graditelj¬
stvo (h), zidarska umetnost C.

Armierung der Ecken , obramba
(ojačenje) (h) oglov.

Asclienfall,  pepelišče (h).

Aufklauung,  naklada, sastaviti na
laloke (h).

Auftritt,  nastop (h).

Ausladung,  napušč F.

Austritt,  izstop (b).

Balken  verdtibelte, i?templjana,
sporočena (zaklinjena) bruna (n).

Balken  verschraubte, zavijačna.

Balken  verzahnte, zazobljena.

Bau , stavba C (gradba).

Bauart,  zidava C.

Bauhiitte,  stavbenica F.

Baukunst,  stavbarstvo, zidarstvo C.

Baumaterialien,  zidivo, stavivo C.

Baumeister,  stavbarC, zidarski moj¬
ster (n), graditelj (h).

Bauplan , stavbeni (stavbarski) črtež.

Bauplatz,  stavišče C, tesarnica (b),
gradišče.

Bauproject,  stavbena nakana (na-
snutek).

Baustgl,  zidavni slog C.

Bauzeichnen , stavbarsko risanje,
(stavbeno, stavbinsko).

Bekrbnung,  krona, površek.

Binder,  veznik (n).

Binderschaar,  vrsta (plena) iz vez¬
nikov (po čez).

Blendbogen,  slepo okno F.
Blockvcrband,  angleška vez (h).
Blockioand,  stena iz hlodov.
Bohlendecken,  pege (n).
Bohlenrost,  brana (iz plohov) (n).
Brunnengrand,  korito (n).
Bundsaule,  vezalni steber, križ (n)
vezilnik.

Bundtram,  greda (n).
Bundesgesparre,  vezane špire (n),
povezani rogovi (h).

Ganneliert,  žlebast F, vbrazden F.
Capital,  kapitel, glavica (b).
Constructiv,  sestaven b'.
Dachausmittelung,  načrt (osnutek)
strehe.

Dachboden,  podstrešje.
Vaehgeruste,  strešni oder (n).
Dachreiter,  nastrešini stolpič F.
DachstulU,  vstrešje, eimper (n).
Bachioandriegel,  vetrnica (n).
Dečke,  strop (n).

Dippelbaum,  stropnik (n).
Dippelboden,  strop iz stropnikov,
navadni strop.

Dreiband,  trivez.

Durclizug,  prenos, spodnik.
Eindeckung,  krov (strešni) (n).
Einlassung,  vezanje s stopinjo (n).
Einsumpfen,  namočiti.
Erdgeschoss,  pritličje.

Erker , pomoli.

Estrade,  podstenje C.

Estriche,  ještrleh (n?), naboj (b),
tlak iz ilovice.

21

Fagade,  pročelje F, fasada.
Faclmand,  čatma (h), zid iz pre¬
dala , zapažna stena (pregrada),
med stenj e.

Fachmerk,  prednlčasta zgradba F.
Falze,  sklad, porobek, zareza C.
Fascrholz,  stremen, los po plosk (n).
Fehlbogen,  glej Romenad.
Fehllrame,  slepi tramovi (n).
Fensterband,  nasadilo C.
Fensterstoch,  bangerec (n?), pod¬
boj, stebrič.

Feuerkanal,  ognjevod.

Feuerraum,  gorišče.

First,  sleme (n).

Flachziegel,  strešnik (n).

Frie.se,  pas, pojas (h).

Fundament,  grunt (n?), podstava,
podzidje, temelj (h).

FuJSband,-  nožna veza (h), štre-
benec (n), podpora.

Fiijlboden,  pod (n).
Fujibodenbretter,  podnice (n).
Fujitritt,  prag (n).

Futter,  oboj C, paž (n).
Futtcrbrett,  paznica (n).
Futterthur , španske (obite, oble¬
čene) duri (n).

Geballc,  ogredje F.

Gebaude,  zidanje, poslopje (n).
Gebrtelt,  pričeliti (n).

Geruste,  oder (n).

Gesimse,  sims (n?), zidec F, nasta¬
vek, venec (h).

— Band-,  vezalni — .

— Fuji-,  nosilni — .

— Haupt-,  glavni —.

Gewdnde,  obložnik (n), obstenje,

dovratnik (h).

Geioolbe,  obok C, svod (h).

•— .Toch,  trave, svodna pola F.

Gewdlbe, Kappen-,  na kapo, ka-
pasti (h).

— Krcuz-,  na križ, križni F.

— Kuppel-,  s kupolo.

— Platzl-,  češki, razprostrani, si¬
je (n?).

Spiegel-,  gladki.

— Tonnen-,  žlebasti, valjasti (h).
Geivolbsbogen,  obokov lok, oblok C.
Gciodlbsdiclce,  obokova debelina.
Giebel,  čelo F.

Grathe,  robnik (n), greben (h).
Grath'gewolbe,  grebenasti svod F.
Gurgel,  ušesa (n), grlo, robec (n).
Gurten,  oproge (h), vpravilnice.
i : Z«»^M;er/c,višalo,visišče,viesilje(h).
Hirnholz,  jedro (srce) lesa C, strž
(h), les s koncema (n).
Jlochbau,  sgradarstvo (h), više-
stavstvo.

Hochofen,  plavež (n), visoka poč (h).
Hohlziegel,  žlebalc (n), korec (n).
Ilolzconstruction , sestava (zveza)
lesa.

Ilolzverbindung,  vezanje lesa (le¬
sene vezi).

Ichse,  zlota. (n).

Karren,  gare.

Kehlbalken,  veza (h).

Kehle,  žleb F.

Kernholz,  stržen (n, h).

Klotz,  hlod, klada, čok.
Kreuzgang,  križni hodnik F.
Kreuzlager , križalec, križna lega.
Kreuzschaaren  , križalna plena,
(vrsta) (n).

Kreuzverband,  križna vez.
Lagerfuge,  ležeči sklad, loža (h).
Langsehmellen,  glej Longriuen.
Latte,  letva, šibka (h), gredica?
Limf er,  podolžnjak, uzdužnjak (h).

22

Lauferschaar,  plena (vrsta) iz po-
dolžnjakov.

Leerijesparre,  prazne špire (n), špi-
rovje (n?), nepovezano rogovij e (h).

Lehmnauer,  glej Parapet.

Leisten,  lašta (n?), remelj (n).

Lichthof,  svctlobovod, svetlišče.

Lisene,  lizena, steber v steno vzidan.

Longrine,  longrina, podolžni prag.

Mauerbanh,  strešina (n), podzid-
nica.

Maner  — Einscbliessungs-,  okle-
nilni zid.

Mauer  — Feuer,  zidani opaž, ognje-
bran.

Mauer  — freistehende,  osamljeni
zid (h).

Mauer  — Front-,  sprednji zid C.

Mauer  — Fundament-,  podstavni
(temeljni) zid.

Mauer  — Futter-,  oblačilni zid,
podzid (h).

Mauer, gebbschte,  ostrmljeni zid.

Mauer  — Giebel-,  načelni — , za-
bat (h).

Mauer  — Haupt-,  glavni zid.

Mauer  — Mittel-,  srednji zid.

Mauer  — Scheide- , ločilni zid,
medzid.

Mauer  — Štirn-,  čelni zid C.

Mauer — Widerlags-,  uporni zid (h).

Mauenverh  — Bruchstein-,  zidovje
iz lomljenega kamenja.

Mauenverh, gemischtes,  mešano zi¬
dovje.

Mauerwerk, liegendes,  ležeče zi¬
dovje.

Mauenverh  — Quader-,  iz kva-
drovca.

Mauenoerle, schtvebendes,  viseče zi¬
dovje.

Mauenverh, stehendes,  stoječe zi¬
dovje.

Mauenverh, troehenes,  suho zidovje.

Mauenverh — Trimmer-,  razva-
linsko zidovje.

Mauenverh  — Zicgel-,  iz opeke.
Mauerschutt,  frajli, odluščen omet.

Mbrtel,  rnort (n?), mavta (n?)

Nisehen,  neške (n), dolbine F.

Nuth,  špranja (n), šip (h), utor (h).

Oberbogen,  gornji lok, nadločje C.

Oberboden,  gornji pod (n, h), nad-
strop.

Oberlichten,  gornja svetlišča, nad-
svetloba.

Paralleldach,  sokrov (h).

Parapet,  naslonilo.

Pfeilbogen,  oblok.

Pfeilhohe,  obokova višina.

Pfeiler,  steber(n), podpiralec slop F.
Pfeilerstiege,  stopnico na stebrih.

Pfette,  glajt (n), podružnica (h).

Pfettenbug,  glajtna rama (n), ko¬
molec, kozel.

Pfloch,  kolec.

Pfosten,  ploh (n).

Pfiihl,  svitek F.

Pilaster,  steber k steni prizidan,
Pilotenrost,  brana na koleli.

Plattensteine,  kameni te plošče.

Poln. goth. Verband.  poljska got¬
ska vez.

Postament,  podnožje C. ,/a\

Pultdach,  pristrešek, jednokapni
krov (h).

Quaderstuche,  kvadrovci (n), sekani
(rezani) kameni.

Quaderverputz,  omet na kvadre.
Querschwellen,  glej Traversinen.

Raufen,  jasli (n).

Beibbrett,  gladilnica (h), plazna O.


23

Rohbau,  neometana stavba F.

Jioheise.n,  gredelj (n).

Jtomenad,  šiponk(n?), izzidan lok.

liost,  sragovje. mreža.

Rostladen,  deska za na vbšč (n),
podložna deska (h).

RostschlieJ3e,  blazina za na vbšč (n).

Ttundholz,  hlodje, deblnvina.

Satteldach,  dvokapni krov (h), stre¬
ha na sedlo.

Situle,  stolp C.

Scheidewand,  opaž, pregrada (b),
prezid (h).

i Schiftsparren,  prirožak (h).

Schlugelschottcr , šuta (n?), prod
(n), grušče, stolčeno kamenje.

SehlieJSen,  zveze, vezi, klini (h).

Schluss,  ključ (n), naprozornik (h),
navratnik (h), sklepnih F.

ScMpfen,  šop (n?), skošina (h).

Schtoartlinge,  krajeniki (n).

Schiveller,  prag (n, h).

Sockcl,  zokelj (n?), podnožak (h),
vznožje, podzid F, podstav F.

Sockelplattenverkleidung,  poklada
zokeljnih plošč.

Sohlbank,  klopica (h), polica (n).

Spalettbogen,  špaletnik, oboki nad
oknom.

Spalettthur,  špaletne ali slepe duri.

Spalettmand,  špaleta, stranica (n).

Spalettierung,  špalet (n?), ograja.

Spanmoeite,  stežaj (n).

Sparren,  špire (n?), špirovci (n?),
rog (h), škarnice, lemgzi.

Spiegelstufen,  gladke stopnice.

Spitsbalken , strela (n).

Spitzsiiule,  fiala, ostrostolp F.

Sprengung,  upoga, slokava bruna.

Spreugiverli ,  uporje (h), upora, na-
stava.

Spritziourf,  škrop (h).

Statue,  kip.

Steinpjlastcr,  kameniti tlak.

Steinverband,  skladnica kamenov.

i Stichbalken,  krače (n).

Stiegenarm,  oddelek stopnic.

Stiegenhaus,  stopnišče (prostor za
stopnice).

Stiegenspindel,  stopnično vreteno.

Stiegenspindelraum , prostor za
stopnično vreteno.

Stoflfuge , skonečni (stranski)
sklad (n).

Strebepfeiler,  podporniki F.

Streitbaum,  razdelilnik, pregrad (h).

Streubaum,  steljnik.

Stuccatorung,  stropnina, štukatura.

Stuhlsaule,  škarje (n), drevo.

Sturz,  gornji prag (h), poprečnik,
navratnik (h).

Sturzboden,  strop s poprečniki.

Thurbogen , durnik (obok nad
vratmi).

Thurstock,  podboj C, banger (n ?).

Tramboden , strop iz tramov (po-
rezancev).

Traversinen,  traverzine, popreč-
nice (h), prečniki.

Trcnnung,  ločba, ločitev.

Tunnel,  prerov (h).

Turbine,  motva (h), vrtavka.

Unterbogen,  spodnji lok, podločje.

Uberlegholzj  preklade (n).

Uberplattung,  vezanje s ploščico,
sklop (h).

Verputz , omet, zamaza 0 , sna-
ženje, belež (n).

Versatzung , vezanje s čepom in s
stopinjo, sklop? zašek(li), škatle
(n?).

Verschnlung,  oboj, paž (n).

24

Vernehmatzen,  zamašiti (n), zmr-
šiti (n).

Verstiirkte Trager,  pomnoženi, oja-

Weehsel,  menjalec.

Wer1csatz,  gruntnik (n), strešna

podlaga, osnov (h), vezanje C.
Wetterdach,  nadstrešek.
Widerlager,  upornik (h).

ceni nosilci.

Versapfung,  vezanje s čopi (n).

Verzicicken,  založili, zašibrati (h). /ahnschmateen,  muše (n), Stufen-

Perspektiva (naglednost) se imenuje vednost, ki nas uči,
stvari tako risati na ravnini (planoti, papirji), kakor se do¬
zdevajo našim očem s kakega določenega stališča, ali kakor
se je ranjki zaslužni Potočnik izrazil: „Perspektiva (obvid-
nost) je umetnost, risati ali malati tako, da se vidi daleč,
kar je daleč; blizu, kar je blizu“.

Vsako svetilno ali razsvetljeno telo pošilja svetlobne žarke
na vse strani. Tako jih pride tudi nekaj v naše oči in to
stori, da vidimo telo. Toda stvari, ki jih vidimo v bližini,
kažejo se nam mnogokrat drugačne kot v daljavi, tako n. pr.
razločimo blizo hiše še šipe in okvire pri oknih, nekoliko
dalje še okna od vrat, v veliki daljavi pa že ne vidimo več
ni oken ni vrat. V dolgem drevoredu se nam zdi, da so dre¬
vesa vedno manja in bližja drug drugemu, in raven želez¬
niški tir se nam zdi vedno ožji.

Namen pravega risanja je pa gotovo istinito risanje po
naravi, torej je potrebno vsakemu risarju seznaniti se s per¬
spektivnimi zakoni. Vse naše stenske slike so torej, ako so
pravilno izdelane, perspektivni narisi, če tudi so motivi več¬
krat izmišljeni.

Voli auf Fuge,  polno na sklad.
Vorkdpfe , brade (n).

Vorsprung,  napustek, napuš.
JVasserschlag,  kap (n) F.
Wasserspeier,  rilci F.

schmatzen , zmrše (n).

Zapfen,  čep (n).

Ztpickcl , kozice F.

Windschiefe Dachflache,  vegasta

strešina ploskev.

0 perspektivi.

Toda, ker je vsako telo sestavljeno iz ploskev, ploskve
iz črt in črte iz pik, — potrebno je, da se najprvo sezna¬
nimo s perspektivnim risanjem (predstavljenjem) posamezne
pike (točke). K temu rabimo poseben perspektiven pristroj,
katerega Slovenci tudi lehko zovemo podobogled. Podobo-
gled je priprava, podobna pod. 1. v prilogi  II., ter je se¬
stavljena iz dveh plošč. Jedna teli plošč je lesena ter leži
vodoravno, druga stoji na tej navpično ter je od stekla. Prvo
lehko imenujemo podobogledno ravnino PR (Pnldebene), drugo
pa podstavilo ravnino pR ali podstavnino (Grundebene). Na
podstavili ravnini navpik pred podobogledno ravnino stoji
medena palčica, na kateri je premična okrogla ploščica z luk¬
njico O v sredi, skoz katero gleda risar. Tudi se da palčica
podobogledni ravnini približati in oddaljiti. Ta pristroj je pri
pouku neogibno potreben; vsak si ga lehko naredi sam, kupi
se pa tudi pri mehaniku Steflitscheku na Dunaji za mal denar.

Pod. 2. v prilogi II. predstavlja nam to, kar vidimo na
podobogledu. PR je podobogledna ravnina, pR podstavila
ravnina, O nam kaže oko in N očišče ali nadzorišče (Aug-
punkt). Točka P se imenuje podnožišče ali petišče (Fuss-
punkt) in navpičnica OP črta stojalnica (Standlinie). Črta
mn se zove podstavnica (Grundlinie), Vv navpičnica (Ver-
tikallinie) in Hh obzornica ali vodoravnica (Ilorizontallinie).
Oddaljenost očesa O od podobogledne ravnine ON, preneseno
na obzornico ND, -trak- imenujemo distančno črto (č. razstojnico,
Distanzlinie), NŽ glavni (normalni) vidni žarek (trak).

V prilogi II. nam pod. 3. predstavlja, kako se določi
podoba kake točke T. Potrebuje se k temu podstavila in
podobogledna ravnina. Točka T leži v podstavili ravnini, od
nje pride tudi vidni žarek OT v opazovalčevo oko O, ker je
podobogledna ravnina prozorna. Torej opazovalec vidi točko,
njeno podobo t kot točko pa zapazi tam, kjer žarek prodere
podobogledno ravnino. Pri risanji se pa ta ne more precej
določiti. Na podobogledu se zaznamova podoba lehko na ste¬
kleni plošči (šipi) s kredo, ako se pogleda skoz očesce O
na točko T. Ako se zdaj potegne črta od točke T do pod-

26

nožišča P in tam (1), kjer ta črta reže podstavnico mn, po¬
tegne navpičnica, pokaže se, da ta navpičnica zadene žarek
ravno v točki t. Na tak način se reši tudi naloga pri ri¬
sanji. — Potegne se namreč prema od točke T, katere po¬
doba se išče, k očesu O in druga ravna črta (prema) k pod-
nožišču P; tam (1), kjer ta črta reže podstavnico, potegne
se navpičnica, ki gotovo zadene premo OT v neki točki t.
ki ni druzega, ko podoba (slika) točke T.

Sledeča pod. 4. nam kaže, kako se najde podoba točke
T, ki ne leži v podstavni ravnini pR, ampak v prostoru nad
njo. Tu je treba točko T najprvo prestaviti (projekovati) v
podstavilo ravnino s tem, da se od nje potegne navpičnica
(perpendikelj), ki se v neki točki T’ (projekciji) dotakne pod¬
stavile ravnine. Nadalje se izvrši naloga ko prej, kar je
tudi iz narisa razvidno.

Pod. 5. nam predstavlja premo AB in njeno podobo
ab. Tukaj se išče najprvo podoba jedne točke po prej ome¬
njenem navodu, potem šele druge po istem navodu. Obe
podobi toček se zvežete s premo ab, ki je podoba preme AB.

Pod. 6. nam kaže isto nalogo ko prej, samo s tem raz¬
ločkom, da je jedna točka A preme v podstavni ravnini, druga
B pa v prostoru nad njo. Podoba se najde po navodu po¬
sameznih toček.

Isto tako v pod. 7., kjer je cela prema v prostoru nad
podstavilo ravnino. — Vse te naloge, kakor tudi sledeče se
pojasnijo prav umljivo s podobogledom (perspect. Apparat).

Naslednja pod. 8. predstavlja vodoravno premo AB, ka¬
tera je vštric s PR in ž njeno podobo ab, ki se je določila
po prej razloženem navodu. Iz tega sledi pravilo: „Podoba
vodoravne preme, ki je vštric (paralelna) s podobogledno rav¬
nino, je tudi vodoravna (prema)".

Iz pod. 9. sledi zopet pravilo: „Podoba vsake navpične
(vertikalne) preme je navpična (prema)®.

Pod. 10. dokazuje sledeče pravilo: „Podoba sleherne
preme, ki stoji navpik na podobogledni ravnini, je obrnena
k očišču N (nazorišču)".

27

Pod. 11. razlaga pravilo: „Ako leži prema v glavnem
(normalnem) vidnem žarku, je. njena podoba točka, ležeča v
očišči N“.

Pod. 12. poja,snuje pravilo: „Prema, ki je 45° naklo-
nena k podobogledni ravnini, ima k distančni točki D obr¬
nem) podobo".

V pod. 13. se nam predstavljate vstrični premi s po¬
dobami. Tukaj se poišče po gorenjem navodu najprvo po¬
doba jedne preme, potem šele druge. Rezultat, kaže, da po¬
dobi niste več vštrični, ampak konvergentni ter se stekate v
točki Z, ki se v obče imenuje „ arnika! išče ali bežališče 11
(Flucbtpunkt, Verscbwindungspunkt). Ako so preme vodo¬
ravne, potem je ta točka v č. obzorniei in se imenuje akci-
dentalna točka (naletišče). Ako ste pa premi poševni (pod.
h )  ter se vzdigate od podobogledne ravnine kvišku, potem se
podobi snidete v neki točki nad č. obzornico v č. navpič¬
nici, ki se zove „zračišče ali vzdigališče (Luftpunkt) 11 ; na¬
sprotno pa, ako ste kvišku vzdigajoči se premi obrneni k po¬
dobogledni ravnini (pod. /7), imenuje se ta točka „prstišče ali
znižališče (Erdpunkt) 11 , ker leži v navpičniči pod obzornico.

Pod. 14. nam predstavlja perspektivni naris kvadrata,
ki leži v podstavili ravnini ter je z jedno stranico naslonjen
na podobogledno ravnino; njegova podoba je trapeč, čegar
poševni stranici se stekate v očišči N, dijagohala (prekotnica)
pa je obrnena k razstojišču, ker je njena prvotna lega 45°
nagnena k podobogledni ravnini. Podoba te figure (lika) se
najde, ako poiščemo podobe vseh štirih oglov (toček) po zna¬
nem načinu ali pa podobe posameznih stranic po prej raz¬
loženih pravilih, ker imajo v tem slučaji posebno lego.

Naslednja pod. 15. nam kaže prejšnjo nalogo z ravno
pred nami stoječo podobogledno ravnino, ki se strinja s plosk¬
vijo narisanega papirja.

Pod. 16. predstavlja taisto pri krogu, čegar perspektivni
naris je elipsa. Krog leži v podstavili ravnini, pomaknen fydo
č. podstavnice. V narisu je podstavna ravnina potisnena po¬
leg podobogledne, torej celi naris predstavlja vse v ravnini

28

papirja. — Pri risanji kroga ali kake druge figure, kakor
tudi pri telesih se isto tako pazi na posebne točke (ogle),
kakor se pazi pri premi na obe skrajni. V ta namen se
krogu obriše kvadrat, kateri zaznamova več važnih točelc, ka¬
kor 1, 2, 3, 4, 5, G, 7. 8. Poišče se potem podoba vsake
točke po vrsti, ki so zopet točke, namreč I, II, III, IV, V,
VI, VII, VIII, ter predstavljajo, zvezane s črto, „podobo kroga 11 ,
ki je v tem položaji „elipsa“. To potrdi tudi primera (po¬
skus) s podobogledom. Podobe posameznih točelc se najdejo
tudi po sledečem načinu: Podoba celega kvadrata je trapeč,
kar je iz prejšnje naloge znano; obe dijagonali ste obrneni
k distančni točki, druge črte v kvadratu pa stoje na podobo-
gledni ravnini navpično, torej se njih podobe stekajo v očišči
N. Tam, kjer se režejo podobe posameznih prem, nastanejo
podobe točelc, isto tako, kakor v prvotni legi.

Opomniti moramo še, da so pri kvadratu, kakor pri
krogu še razne druge postave in lege mogoče, torej tudi raz¬
lične podobe, ki se pa vse na podlogi prejšnjih pravil prav
lehlco določijo. — Začetnik pa tudi prav stori, ako vse to,
kar bere, — sproti sam risa, kajti risanja in torej tudi per¬
spektive moremo se le naučiti, ako se pridno vadimo v ri¬
sanj'i !

Pod. 17. nam predstavlja perspektivne narise treh lcoeek
v raznih postavah. Tudi tukaj je treba določiti podobe po¬
sameznih oglov (točelc) ali, kar je vse jedno, vseh strani, ki
so v resnici popolnoma jednaki kvadrati, v perspektivnih na¬
risih pa kvadrati in trapeči, kakeršna namreč je bila njih lega.

Zadnja pod. 18. nam kaže pogled v malo dvorano, kjer
so razne figure na stropu, na tleh pod iz desk, na levi steni
monumentalen križ iz kamena ali lesa, pri desni steni pa dve
plošči, jedna na tleh, druga pa po konci postavljena, seveda
vse v perspektivnem narisu.

V začetku je že bilo povedano, da je perspektivna po¬
doba kakega predmeta tem manja, čim dalje stoji risar od
nje. Vender, kadar rišemo kak predmet iz narave, ne smemo
tudi preblizu njega izbrati si stališča, ker potem ga ne mo-

29

revno popolnoma pregledati in torej tudi ne natančnega na¬
risa napraviti o njem.

Sploh veljajo za risanje predmetov po naravi razen prej¬
šnjih še sledeča pravila:

1. Postavi se vselej na tak kraj, da si od predmeta
skoraj dvakrat toliko oddaljen, kolikor iznaša njegova velikost;
predaleč seveda tudi ni dobro, kajti potem so posamezni
manjši deli nerazločni. (Vidni kot znaša namreč pri normal¬
nem očesu 30 — 45°.)

2. Postavi si v duhu kako navpično ravnino za podobo-
gledno, n. pr. bližnjo steno.

3. Določi si v tej ravnini nasprotno točko za „očišče“
ter navpičnico in obzornico. Taisto si zaznamovaj na svo¬
jem narisu.

4. Preglej, ali je predmet pod ali nad obzorjem, na
levi ali na desni strani navpičnice.

5. Robovi telesa se opazujejo kot črte, določi se njih
lega in namer, poišče se dozdevna oddaljenost posameznih
robov (toček) od navpičnice in obzornice, narisajo se njih po¬
dobe in določi njih dolgost s pomočjo svinčnika. Podobe
vseh robov skup nam predstavljajo podobo telesa (predmeta).

Za temeljit pouk v perspektivi se priporočajo začetniku
še sledeče vaje, ki naj jih izdela. Pri tem se vspešno ra¬
bijo različni modeli, ki jih ima Steflitschek v svoji zbirki in
katere tudi ministerstvo šolam toplo priporoča. Take naloge
so: Rešitev prejšnjih pravil z vštričnima črtama, potem ri¬
sanje raznih črt (prem) in kotov, trikotnikov, kvadratov, pet-,
šest-, osemkotnikov, krogov, kocek itd. po žičnih (drotenih)
modelih v različnih nastavah.

Risanje kvadratov se priporoča zlasti v sledečih po¬
stavah :

1. V podstavili ravnini z jedno stranico naslonjen na po-
dobogledno ravnino. 2. V podstavili ravnini s stranicami 45°
proti podobogledni ravnini naklonjenimi. 3. Navpik ter na¬
slonjen na podobogledno ali podstavno ravnino. 4. Navpik
na podobogledni ravnini in s stranicami 45° pošev k podstavili

30

ravnini ležečimi. 5. Nav pik in vštric (vsporedno) s podobo-
gledno ravnino. 3. Navpik na podstavili ravnini in s stranicami
45" k podobogledni ravnini poševnimi. 7. Navpik v navpični
ravnini. 8. Vodoravno v obzorni ravnini. Potem 9 horizontalnih
kvadratov v različni legi in 9 vertikalnih. Vsaka naloga se
lehko izdela najprvo v navadnem narisu s pomočjo podobo-
gleda, potem pa se v ravnino narisa potisnena v podstavili in
podobogledni ravnini. Tudi se naloga lehko še izpreineni,
ako se kvadrat postavi jedenkrat nad, drugikrat pod obzorje,
ali pa na desno in levo stran navpičnice.

Jednako kot s kvadratom, ravna se s kocko in z dru¬
gimi telesi.

Naposled naj se prične risati po naravi, namreč razno
pohišje, potem hiše, ulice, železnice, drevoredi, cele okolice
itd. Tu se lehko mesto podobogleda vspešno rabi lesen okvir,
v katerem je z nitkami zaznamovano očesce, navpičnica in
obzorniea.

Kasal o.

Stran

Predgovor.. 3

Odlomki iz stavbarstva.

A. Posamni hišni deli.

I. Zidovje (Mauerwerk).4

II. Lesene vezi (vezanje lesa).7

III. Stropi (Oberboden).8

IV. Oboki (svodi).3

V. Vstrešja (cimpri).11

VI. Okna in vrata.13

VII. Peči.13

B. Najvažnejše določbe iz stavbenega reda za Kranjsko . . 14

C. Terminologija.20

O perspektivi . .   24

-»-■»as.'*"