TOVARNIŠKO GLASILO BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA VARLiJ AN Karel vodja nabavnega oddelka ORGANIZACIJA IN DELO NABAVNEGA ODDELKA V čel ji, da bi vsi člnr.i našega kolektiva spoznali delo in težave nabavne*: * oddsLka, asm se odločil f da vas v člankih ki bodo od sedaj naprej v vsaki številki našega GLASILA, seznanim s našo organizacijo in poslovanjem* Nabavni oddelek kot samostojna euot^ je zaživel šele i, januarja letos« Do toge Čase je bila nabavna služba v sklopu komercialnega cddelka0 Zaradi povečanja proizvodnje v letošnjem letu in planiranega razvoja podjetja v naslednjih letih je bilo nujno komercialni oddelek razdeliti aa tri samostojne oddelke Uvozno - izvozni nabavni in prodajni V sklopu nabavnega oddelka je skladišče surovini skladišče embalaže in pomožnega materiala ter avto park* Po sedanji sistemizaciji delovnih mest po pravilniku podjetja je organizacijska struktura nabavnega oddelka sledeča s v PO'j S £tU jgwnwv v PO'J <9 Jsl V0O9R vmmH—^ V0O3R 'IVTropCr Prikazana organizacija airuktura trenutno saduetujG, vendar moramo že sedaj razmišljati o organizaciji transportne služba, skladišča bar* in skladišča ntenzilij. Upamo da bomo v prihodnjem letu dobili še nujno potrebne prostor- za vskladišče-nje materiala in e tem rešili pomanjkanje skladiščnega prostora« A .NALOGA NABAVNE SLUŽBE Nabavna služba ima zelo važno vlogo v posloven,iu vsake gospo- roke organizacijef vsaj ni mogoče proizvajati nobenega artikla Če ni za to potrebnega materiala- Glavna naloga nabavne službe je nabava osnovnih surovin, pomožnega materiala, barv, utenzilij in rezeivnih delov, materiala za vzdrževanje in investicijsko izgradnjo ter nabava osnovnih sredstev* Pri nalogah nabavne službe pa moramo posebej povdariti načelo, ki ga morajo upoštevati vsi uslužbenci nabavnega oddelka tej o nabavljati potrebni material zb proizvodnjo * - v zadostnih količinah in pravočasno , • pod najugodnejšimi pogoji - in po najnižjih cenah Iz temeljnih načel nabavne službe pa izvirajo aladeSa naloge. a/ proučevanje tržišče m nabavo tekstnim n surovin in pomožnega materiala, b/ izdelava plana nabave za posamezne vrsto materiala za plansko obdobje, c/ določevanje minimalnih, optimalnih in maksimalnih zalog surovin in ostalega materiala skupno s tehničnim oci č/ vsklat'svr-nje zahtev za nabavo mater JA* ? poslovnimi in finančnimi zmogljivostma gospodarske oegani^ciiv d t a klepanje pogodb r.» nakup potrebnega materiala ir. v združevanja e poslovnih stikov e/ ituu/.u^vdii - p-evz-e .iu-. dobavljenega material- in n4č.'gOVO Vbklud JLacCJl 40 , f/ vouuii4e cvjuuiico o iit,vrSevan4u ri-roči! in koraepodGi.oi nabavnega oddelka, g/ zbiranje podatkov s«, določitev planskih cen0 B* h.«0lN In.U-Vn *« - Koordinacij in povesanoet.. nabavnega oddelka z vsemi ostalimi oddelki v gospodarski organisaciii sta-.zelo važni nalogi in eden od pogojev zh uspešno poslovanje, predvsem je važna povezanost med pripravo dela in nabavnim oddelkom« •iogoče. s<; bo 'do vprašal, zakal ? V o ko se zahtev« nov« vrst« materiala, le potrebno n«jpre! poiskati proizvajalca in šolo nato nabavni oddelek lahko pošlje naročilo ali sklene pogodbo o nakupu« izdobavni r0k t«4« čas od poslanega ih'putr 1ene&« nu-očilu Pa do dospel'a bl-ga Je v neugodne 4cin pri :vrih lo- 1!? dni. Sodal pa vze-ii. 10 pri nor, d_ o*b* nabavni oddelek z-htc ico z-nabavo materiala dne 2.oktobra za proizvodnjo nekega izdelka v latom mesecu, kako mor« nabaKni oddelfefc pravočasno nabaviti material, če pa .1e issdokuvni rok lo-15 dni, proizvodu4« pa bi korale etečj. žjj 1.oktobra* V takih primerih, ki niso tako redki, ni dr.uge pomoči,- kakor osebna-.'atervenci^8 nabavna"« referanta pri dobavitelju, to Pa povzroča zelo velike a«teri„lu(j stroge. .V primerih, k o se samo obnavlja'‘c kol uči ne standardnih vrat fflatar i«j,las na'n 4e dobavite! * oziroma proizvajalec že nnan, zato 4s izdobavni nekoliko k^a4ši® Bi Ofjo 1 a’ i v o nabavi 4amo na več načinov s ~ s sklepanjem latnih kupoprodajnih pogodb - s pismenin naročilom - s telefonskim ali telebanskim naročilom * e potrditvijo ponudb itd® Telefonsko ali telegramsko namočilo me ’amo še pismeno potrditi® *• * Bo seda$ sem v kratkem opisal način nabave pomožnega-mat«riala® Zelo velike težave pa imamo z nabave osnovnih surovin® nli veste katere so osnovne surovine t proizvodnjo v naši tovarni. Z " Zaradi preglednosti bom .lih vseeno nekod napisal, .povedati pa moram, da so to v glavnem razne vrste preje in sicer i “ sintetična - viskozna - volnena » bombažna in - idTt im. Sintetično pre^o moramo uvažati, k©r le v naši drža/i še n® izdelujemoOstale vrste pre.ie nabavljamo pri proizvajalcih v naši.državi in sicer na osnovi letnih kupoprodajnih pogodb, katere se oklepajo običajno v novembru in decomb-u mesecu za prihodn4e leto® 0 načinu proizvodni osnovnih eurovin in njihovih lastnosti boste izvedeli v naslednji številki tovarniškega glasila® l,C»r«dijji delavski »vet opozarja vse delavske svete d»lo- - i tudi sindikalno podružnico, naj redno in resno •izpravj.„.j,.c o zaotojifth urah in staležu bolnih. 2oTovari5 Franc PLUT ee imenuje za predsednika komisije za izdelavo statuta in za predsednika komisije za pripravo na prehod na skrajšani 42-delovni čas« 3Za poplaviJence prispeva vsak Slan kolektiva enodnevni zaslužek in aicer iz zaslužka v mesecu septembru«. 4.Štipendisti, ki po svoji krivdi niso dokončali študija , kakor tudi tisti, ki se po končani šoli niso zaposlili v podjetju, morajo povrniti celotni znesek prejete Štipendije0 5.Vse delovne enote morajo r primeru, če zmanjka materiala, napraviti zapisnik, ki mora biti podpisan od obratovodje obrata, tehničnega vodje, ^odje priprave dela in vodje nabave. Če bo zastoj zarodi pomanjkanja materiala zapisniško doku-mentiran, bo obrat upravičen do plačila osebnega dohodka«. 6.Pri Komunalni banki CELJE se najame kredit za stalna obratna sredstva v znesku 2o milijonov din z 7,5% obrestno mero ter z odplačilnim rokom 5 leto 7.Za gradnjo Šole v Črnomlja se dodeli pomoč v znesku 5 ooooOOOo- dinarjevo Dotacija se dodeli po zaključnem računu za leto 1965«» ČLANOM KOLEKTIVA ! Verjetno vam je že znano, da je sindikalna podružnica BETI -Metlika ustanovila blagajno vzajemne pomoči« Veselilo bi nas če bi čimveč ljudi našega kolektiva sodelovalo z nami in se v Čim večjem številu vključilo v članstvo« Gotovo vas bo zanimalo delovanje oziroma poslovanje naše blagajne , kar bomo tu na kratko opisali • Blagajna vzajemne pomoči je začela delovati v mesecu marcu letos s lol članom in 50O0OOO0- dinarjev gotovine, ki jih je dalo podjetje kot dotacijo za začetno poslovanje blagajne o Blagajna"je Smola do sedaj 1,272-»99o dinarjev prejemkov in 922«17o dinarjev izdatkov, ki jih je dala kot poeojilo članom kolektiva in vrnila podjetju 150o000 dinarjev«. Preostali denar je naložen na računski knjižicio Da bodo člani kolektiva seznanjeni e pravilnikom vzajemne pomoči, bomo navedli neke j najvažnejših členov : 3o člen Članstvo se pridobi s pristopno izjavo in plačilom vpisnine v znesku loo dinarjev« Pri iztopu iz članstva se članom vrne vsa vplačana gotovina, razen vpisnine« Član blagajne vzajemne pomoči lahko postane vsak član sindikalne podružnice0 8 cčlen o Če umre član blagajne vzajemne pomoči, še vplačani znesek izplača najbližjemu sorodniku ( žena, možu, bratu, sestri, otroku K Ako umrli član nima najbližjih sorodnikov in z izjavo ni določil koristnika vloge, zapade vloga v korist blagajne« 1o« členo Posojila so kratkoročna in dolgoročna«. Kratkoročna posojila so tista posojila, ki ss vračajo v dvsh zaporednih mesečnih obrokih., Kratkoročna posojila se dajejo do vičine 20.000.- dinarjev. Pri Kratkoročnih posojilih mora imeti posojilojemalec enega poroka, ki je član blagajne samopomoči« Kratkoi?oČno posojilo dobi vsalc, ki je najmanj 4 mesece Član blagajne 0 0 kratkoročnih posojilih sklepa predsednik in en >^lan UO blagajne« 11.člen« Dolgoročna posojila so tistanposojileki se vračajo v lo rednih mesečnih obrokih« Dolgoročna posojila se lahko da^jejo Članom, ki so najmanj 8 mesecev člani blagajne, oziroma član§m pred potekom tega roka, ki imajo vplačano v blagajni najmanj 5o% iskasiega posojila« Dolgoročno posojilo praviloma ne more presegati loo«ooo din« Pri dolgoročnih posojilih mora posojilojemalec imeti enega oziroma dva poroka, ki sta člana vzajemne pomoči« 12» člen V slučajurda posojilojemalec ne vrne posojila pravočasno, morata posojilo vrniti poroka in sicer : 1 pprok 2/3, drugi porok 1/3 dolžnega zne3ka« 13očlen « Posojilo se daje z eno procentno obrestno mew. 14o člen Kdor ppsojile ne vrne pravočasno, se lahko na njegove prejemke Izvrši administrativna prepoved« Pripomba : Kdor zeli postati člen vzajemne pomoči, naj izpolni pristopno izjavo, ki jo dobi pri blagajniku '/zatr jemne pomočio Pri njem dobi tudi vse nadaljnje informacije« Upravni odbor blagajne Poročili so 3e i BULIČ ZLATA - poročena 9A 'J Alk • < .‘.č NOVOPOROČ ENKI ŽELIMO HA H 0 VI ŽJ ILJENSKI PO'JI V bj,- IK.C L REČE , \ N/ ■r c d i 1 e so s STARINA MARICA - dekli,i MAMICI IR NOVOROJENČKU ŽE: IMO VELIKO ZDRAV« \ IN NAJLEPSE ČESTITKE S V podjetje bo prišli v mesecu aeptembri', " Obrat M e v 1 1 X,a Sušnik Stanka* Križan Marija; Itelcelje Zierika Jakša Leopolda, Vuletič Savoc Žilič Ivica. Mj;ik Margareta V-dečak Katica* Kolenac Viktorija, Selan Zinka, Koželj josi Milanec 'Antonija Novosel Stjenan, Markovič Dragica., Zvonkovi- 'Arra, Pavlovič Marjan, Popovič Danica, Grubačev č Nikola Tuj* Marija, Zvona-rič Anton, C or jan c Marjan Matjci-iČ Jožo Cunj ek Anki ca, Papič Ana Pečar Ana, Car Marica, Zorn Olga, Gl nat JI_Č r n o n e ,1 _.j Butala HarJ J«* Stroj* M1Hoa, T»-b*t« Braneta. Grahek Martina. Obral M y r nja_ P..AL1 Rus Alojzija \Srii NOVIM ČLANOM NAŠEGA DL-L-CVN’«Sl "O-SF1'- A /jui.aAG MNOGO DELOVNIH USPEHOV IR OS E V-N* GA ZAiXWv,LJST « V rr.cBtcu , eptcmbi-u odšli tz podjetji i O bra t M ■ j . I , LJE.-& MataSevf.o Draga GaSperK Stane Karo . Mtrasla. Mulaš,- Marija. . v tan,- petruš ,5 Ar. ,oa, Solee fcr.rjan, Koiar Raža. skalit Ana kj D ra v urn u c > J Bandelj Analija Mirna peč - obrat III Bcrštar Ivan KBSRBČB PRI DELU NA POTI Z DEL' L$ N D ILC 7 MESECU SEPTM3PU 23cseptembra se je na delu ponesreči. PETPUŠIČ JOŽE DELAVEC v barvami =•■ ra p. sera Inl . t r o j 0 Delavec je pri eneaan ju olaga iz stroja stopil v razpoko deske in c-1 zlomil levo nogo. 13 .9ol965 se je na delu ponesrečila KOKAU EMILIJA, delavka v rašel pletilnlei -= en .-vanje 3 Delavka je pri napanjanju niti stopila na stol. ki se ji je spodmaknil, da je padla. Pri tem si je poškodovala ieeno roko v pregibu=zapestju0 Zb oseptembra se je na delu poškodova KOKAH. JOŽE, preddelavec v. barvami0 Delavec je šel po barva ni, K e: je im«l na nogah gumijaste škor&je, tla pa sc bila mokra mi je spodrsnil«- ir ;.e padel •.& ret seta-, P škodoval si ;e rebra. Jlo^ept^tabra sc je ponesrečila pri d lu OZBEITČ FRANCKA kuharica v obratu ružbene pr* vran*' Delavka je vrl od< ejanju vol« spustila p kr vkc in sc poparila po rogi, 28;.septembra se je ponesrečila pri d ilu MIRIČ MILKI,, delavka v krojilnici, Delavka j c nesla ko ji j vi r ' «v po nerodnosti ji je padel iz rok in ji odrgnil desne noge pc členkuo Bošnjak anton Predsednik sindikalne podružnice " TETI -Metlika RFKAJ BESED O DELU SINDIKALNE PODRUŽNICE Če bi hotel govoriti o delu $lar- >,r ritega kolektiva v sindikatu, ibp bi imel dosti oovedaii, ker vem, da večina naših ljudi v tovarni nravi da nas sindikat snloh ne delaB Res je da sindikat ni aktiven, čeprav so ljudje v podjetju ze:o samokritični, samo šal ne nn nravem mestu. Temu pa je krivo morda to, ker vsi ne vedo za svoje pravice in dol~ Žnosti, ki 15.h imajo kot člani sindikata* Vsi vemo, da v tako naglem razvolu podj^tia nastajajo razni problemi, ki jih moram' rešiti sami,, Da Jih lahko rešimo, moramo hiti verrajni in preudarni, kar v takem kolektivu vsekakofc ni lahkOc Po volitve novega izvršnega odbora je nastalo vprašanje, kdo bo novi predsednik sindikalne podružrice. Vsi člani izvršnega odbora so ee namr: 5 branili te funkcije, Jasno pa nam mora biti, da takrat že morali Člani kolektiva paziti na to, ko bo Je sprejemala kandidatna lista koga se izvoli, hkrati pa misliti na pomoč in sodelovanje z izvršnim odborom0 Prav tako mi Je bilo neprijetno, ko sem zvedel, da nam je odstopila blagajničarka tov. Avguštinova, na mesto katere smo potem izvolili tov. Verico Herceg o Redke tudi niso seje na katerih je prisotnih zelo malo članov, tako da dostikrat nismo sklepčni* lahko rečemo, da nekateri čla ni v sindikalnem odboru niso aktivni in zato seveda sindikalna organizacija ne dela tako kot bi moralau Venctar smo nekaj uspehov le dosegli Takoj v začetku leta, ko Je V11 izvoljen novi sir^iks ni odbor smo namreč ustanovili-blagajno vzajemne pomoč? ", kamoj? se člani kole -ktiva obračajo za denarno pomoč. Plfgajna, kar Stepo deluje, saj ima Že loo članov in upamo, da se bo to število še povečalo* Prizadevali smo si tudi, da nabavimo nekaj tekstilnih izdelkov po znižani geni za člane našega kolektiva* Dobili smo le moške r-ajce, pri tem pa so nekateri člani kolektiva svoje naročilo stornirali n smo tako imeli neprijetnosti. — 't fM- M *a p* *oč po- %11 *V0,1 #B0~ . - •• ? t- alo zanimali ssa . . ene In disciplino v ji " - a 'rar zr anjžanju odpadkov« ... otitl že v začetku leta* Mio lin r3 i rezultate kot so bili nekje v 6 e trt. «š ju "at : ^ečjo sa- ret* stju lešujemo probleme pri de*u ra. . ielavev glads neenakomernega zaslužka« "le;.** . namreč ne zasluži tolike kot Šivilja v šivalni i čep.«*. Jela na dveh strojih ln pod težjimi pogoji« ▼se to slabe vpliva na morale delavca ln njegov delovni efekt«, Take la podobne pereče probleme bi morala sindikalna organizacija odpravljati in reševati« Pa bi dosegli čim večjo aktivnost članov sindikata smo na seji izvršnega odbora sklenili, da se v posameznih delovnih enotah Izvolijo pododbori, ki naj poročajo o uspehih ln neuspehih pesa« mesnega oddelka«, Tl pododbori naj bi tudi skrbeli, da bi vsakodnevno seznanjali kolektiv o zastojih, kvaliteti, odpadkih itd« Dobro bi bilo, da se >sl važnejši podatki« ki so v zvezi s proizvodnje lzobešall po obratih na oglasne deske ali pa naj bi ae objavili v našem gladili? V glasilu naj bi se bjavili tudi izvlečki iz zasedanj organov kakor tudi izvlečki statuta. Pcglejno št novince, ki pridejo v podjetj8« Podjetje bi moralo ta delavca, ki pridejo na novo bolj seznaniti e njihovimi pravicami ln dolžnostmi obenem pa jim dati možnost, da bolj spo*-znajo naše zunanje obrate0' Dogaja se namreč, da nekateri dbkmvci in uslužbenol delajo Se nekaj lat v podjetju pa ne pozna nobenega obrata izven matičnega podjetJa. Še mnogo problemov podjetja bi morali rešiti po sindikalni liniji« Eden cd teh je tudi skrajšani delovni čas, o čemer do danes nismo razpravljali« Mislim pa, a bo to nujno potrebno razmišljati, saj je že večina sorodnih podjetij vpeljala Ž2-urni delavnik«