IPomerLki o slovenskem pis an//. XXXVII. A'. To menda vendar ni napak, da §. 15. č. e) pravim: Nebes Firmament, sl<Wes Leumund, Euhm, so wie auch čudez und čfidež Wunder, statt: nebo, slov6, čiido, sind der Schriftsprache unwurdige Afterformen. O. V staroslovenskem res ni brati teh oblik, in morebiti so nevedni pisatelji podaljšek es, s kterim se sklanjajo nektere srednje imena na o: nebo, pero, drevo, slovo itd. pripeli ludi imenovavniku, in nekteri so ga premenili celo v ez p. nebez, slovez itd. Čadez nisem doslej bralnikjer; stsl. je bilo čudo,-a in -esa. v D. Casih smo ločili aebo, a (eoelurjij, nebo, esa (palatum) in nebe*a v množnini fcoeli), in takose damorebiti v pomeau ločiti čudo in čude*. Ali ste oblike es, ez in ei sploh zavreči v boljši pisavi, kakor n. pr. Janes-ez-ež, Jude«, Herode«, PilatM*:*.' Aii niso dobre in slovenske? O. Slovanske niso; Slovenci jih pa iniamo zlasti e% in e* prav pogostoma. Poslednjo razlaga še Janežič str. 119, kjer pravi: e» kaže na osornega, sitnega ali samogoltnega človeka, n. pr. derež, grabež, gulež, prevzetnež, revež, sitnež, snedež, storklež, tepež, zagovednež; vendar ima sama po sebi se širji poraen, n. pr. živež, delež, tcpež, niade/, padež, in tako tudi čudež itd. — Končnice ez Janežič nima, Metelko pa, in še v mnogih besedah, p. vitez, nebpz, siovez, videz, samez, kladez, gobez, belez, penez, knez. D. Ali je grajati v vseb teh besedah, ali samo v nebez, slovez in čudez? 0. Ako se pomisli na sostavljpnke p. Ijubezpn, bolezen, in tema podobno prijazen, prija-znost i. t. d., ktere so vendar tudi občne , terditi ne morem, da bi bile omenjene oblike v novoslovenščini »der Schriftsprache unwiirdige Afterformen". xxxvm. K. Vsaj opombi §. 17. č. b}: Zu bemerken ist, dass die steierischen Slovenen bei allen auf a Auslautenden den Gesellschaftsfall auf oj bilden: z rokoj orler z rokrtj, was auch der Schriftsprache dienlich ware, um uicht blos dem Tone nach sondern auch der Form nach den Gesellschaftsfall vom Wenfalle zu unterscheiden« — in o pridevnikih $j. 22, Č. g): »Im weiblichen Wem- und Ortsfalle der Einzahl wird der Biegungsauslaut ej statt i in der Schrift immer mehr iiblich; hingegen kommt der Biegungsauslaut des weiblichen Gesellschaftsfalles der Einzahl: oj, obwol empfehlenswert, meistens nur bei den steierischen Slovenen vor« — ste dokaj krotki in pohlevni! D. Rps imaš obliko ej pri pridevnikih v zgledu, i pa z °j — oj v oklepu; Janežič kaže nasproti praviloma -i (^O? piše v opombah k posameznim sklonom %. 116.: ,,Dajavniku in mestniku ženskih pridevnikov v ednini služite dve obliki: i in ej> perva je navadniša v danesnji pisavi, druga pravilniša in vsega priporočila vredna, ker ne rabi samo mnogim Slovencem, ampak tudi drugim slovanskim narečjem, vsaj zadoločne pridevnike; marsiktera dvoumnost bi se utegnila odverniti po nJeJ"- — Zastran oblike oj pri pridevnikih molči, pri samostavnikih pa §. 89. pravi: Štajerski Slovenci govore še dan danes oj v druživniku, n. pr. Z bradoj giblje, z nogoj ziblje. N. ps. O. 0 teh oblikah ali sklonilih sta govorila že ^Tovarš" in Učenec (gl. Jezičn. I, 7 . , .3, kakor tudi v oblikah strandma, stranam, slranaA in stranema, stranem, straneA, pesmam in pesmim §. 18, a (gl. Jezičn. 1, 34 in II, 7); le to naj še opomnim, da §. 17, e) prav po nepotrebnem pišpš detca di> Kinder, kpr, dasiravno se stsl. bere defca fnsl. bolje žp detica!), slovenski in vsi drugi slovanski pisatelji rabimo sedaj deca dece: in bi sicer pri sto in sto starih impnih marsikaj mogli oponoviti zoper lastnijo sedanjega živega jezika. 0 tem torej ni vredno govoriti. Manj krotka in pohlevna je pa druga opomba tvoja, ki se bere v §. 19! XXXIX. D. K §. 19. bi memogrede le opomnil, da je menda razloček med Goričaoi in Goričanoin, in da je rodivnik na -an, kteri je lasten še nekterim drugim množinskim vasnim impnom, n. pr. Cerkljan, Dupljan, Gorjan itd. iz stsl. imen. Goričane, Cerkljane itd. po pravilu, po kterem se za mesto ali kraj imenujejo, uieščanje ali krajani. — Hazun tega tudi, da Metelko piše: Viniverb, Janežic Vini verh, ti pa Vinji verh, in kdo drug bi pisal Vini Ferh ali pa Vinji Ferh! ktero je pravo? 0. Pustimo tO; pomenimo se ob kratkem le o tisti krotki in pohlevni graji: Anmassung1 und Sprachunkenntnis liat in der jiingsten Zeit: Novomesto, Novomesta, wie man es nie und nirgends horenkann, statt: Novo mesto, Novega mesta u. s. w. abzuandern angefangen«. (Vid. §. 19. str. 23.) K. Pač res! Pa berita vletošnjih wNovicah" 1.6, kjerglasoviti slovničar /\ graja, da so nekteri pisatelji slovensko ime Novo mesto premenili v Rudolfovo po nemškem Rudolfswerth namesti Neustadtl, in da so nekteri počeli pisati: rz Novomesta", ,,(pri) Novomestu", nza Novomestom" itd. D. ,,Kadar beremo kaj takega, piše ondi tenki slovničar po novi ,,slovnici za oči", dozdeva se nam, kakor bi nas kdo . . . zauhoval. Pa menda čuti take (nevidne) zaušnice z nami vred tudi vsak trd (!) Slovenec. Ves narod slovenski sklanja mestna itnena: Stari trg, iVova gora, Arovo mesto itd. ravno tako, kakor se sklanjajo narodna (samostavna) imena s prilogi: *tari trg, nova gora, novo mesto itd. Ziva duša ne pravi: ^iz Starotrga", v/, ,,Novogore, iz wNovomesta" itd., nego ves narod govori: vix iVbvega raesta" (kakor iz novega mesta)" itd. — Tako pa govori narod po svoji stari pravici. Te stare pravice mu ne sme kratiti tedaj noben pisatelj". 0. nVes narod govori' tako — živa duša pa ne pravi!" — in vendar a) se čuje sim ter tje: ,,bil sem v JVov'mestu, grem iz Xov'mesta; „ s polglasnikom, ki ga nampstuje o, torej ,,v Novomestu, iz Novomesta"; in vendar b) piše oni slovničar ,,za oči" sam ,,Xovomeščani*, in tako se c) glasi pridevnik novomeški-a-o"; in satn pravi, da d) ¦/. nami vred pišpjo drugi Jugoslovani ,,Carigrad, in Carigrada: mi pa, Mokronog, iz Mokronoga" itd., in saui spozna, da e) pravi Srbin: ^Beograd (o = \), iz Beograda ali Biograda itd.", da f) nemško ime ,,Neustadtl" tudi ni na dvoje razdeljeno, in naposled mora viditi sara, da pisatelji, ki so to pisavo nasvetovali, se je vkljub tvojirn in njegovim nekrotkim in nepohlevnim besedam deržijo, in se je morpbiti celo vprihodnje deržali bodo, ker tudi letos sino dobili gitnnazijski letnik iz ,Xo vomesta" ne pa iz BNovega mesta". D. BocU si že kakor koli; vendar mislim jaz, ker se ve, komu je zaušnica tvoja, dragi mojKrušic! namenjena, da je to, če tudi ne »Sprachunkenntnis«, vsaj »Anmassung in der jungsten Zeit!« —