33. Stev. V Kranja, dne 14. avgusta 1909. X. leto. ■ Političen in gospodarsKi list Stane za Kranj s dostavljanj «aa oa dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge drlave stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na oaročbe brez istodobne vpoittjatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in uprir-«o vlit je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*. Izhaja vsako soboto ===== zvečer = Iniarati sa rafiunajo za osle stran 80 K, za pol strani 80 K, za četrt strani SO E. Inssrati ss plačujejo naprej. Za stanjša oznanila m plačuje za potit-vrsto 10 vin., fio ie tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravnjatvu naj ss blagovolijo poiiUati naročnina, reklamacije, oznanila, splob vso upravno zadava, oredniitvu pa dopisi in novios. — Dopisi naj at izvolijo firankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Bodimo Sokoli! Na veliki Šmaren priredi gorenjska sokolska župa svoj zlet v Tržič. V tem, umetno še v nemških rokah nahajajočem se slovenskem trgu, hoče pokazati naš gorenjski Sokol, kaj si je pridobil v zadnjih letih, v dobi, ko je nov duh zavel po sokolskib vrstah, ko takoiekoč posamezna društva tekmujejo med seboj, katero bo prekosilo drugo v telovadbi, v krepkosti in pogumu. Videli smo zadnje tedne sokolske vrste v Radovljici, v Ljubljani na Ledini, na Vrhniki, zrli krepke mladeniče, polne mišičevja, prekipevajoče moči in samozavesti, in srce nam je igralo veselja ... Ta krepi rod, poln moči in navdušenja, bo rodil še krepkejši zarod, kateremu bo vcepil že v zgodnji mladosti vročo ljubezen do rojstne grude, kateri bo svoj zarod vzgojil v sokolski telovadnici, ki bo skrbno pazil na to, da se okrepi in telesno ter duševno enakomerno razvije naraščaj, ki bo kdaj poklican stati na braniku naše domovine... Samo telesno krepki narodi morejo obstati v borbi za narodni obstoj, slabotni ljudje upadlih lic, s šibečimi se koleni bodo izginili in po njihovih truplih bodo hodili drugi močnejši, krepkejši, samozavestnejši. »Zažgite kresove, kadar boste v nevarnosti, in prišli bomo polni narodnega poguma, da preplavimo kakor rdeče morje, kar je črnega," tako nekako je govoril navdušen Sokol na nekem so-kolskem zletu. In če opazujemo večurno telovadbo, če pomislimo, koliko dni in noči so morali žrtvovati ti mladi ljudje, da so prišli do tolike telesne popolnosti, da so se oni potili in trudili na telo-vadišču, ko so drugi sedeli pri čašah in kritizirali, ali pa že davno mirno spali, potem šele moremo pojmiti vso peklensko zlobo, s katero poročajo katoliški mašniki v umazanih listih: .Slovencu," .Domoljubu" i. dr. o sokolskih zletih. Oni se boje krepkih, samozavestnih ljudi, všeč so jim pritlikavi potuhnjena in slabiči, ker lažje gospodarijo nad njimi, ker se taki slabotneži ne morejo upirati njihovim samopašnim namenom. V sokolstvu leži bodočnost našega naroda 1 Dokler sokolski duh ne previje vsega našega življenja in mišljenja, dokler nas vseh ne prešine zavest, da le telesno krepak narod more uspešno vršiti svojo kulturno nalogo, dotlej smo še vedno narod druge vrste, s katerim se lahko igra sedaj Rim, sedaj Berolin, ki skače kakor žoga od enega do drugega, ki dobiva brco od vsakega, s komur pride v dotiko. Naj naš narod vidi, koliko moči tiči v sokolstvu, kako krepka je dlan, ki je pripravljena vedno stopiti na branik domovine; zato z vsem srcem pozdravljamo sokolske zlete po naši zemlji. Podaljšanje kamniške železnice. Dolgo se že razmotriva to vprašanje in marsikateri korak so 2e naredili slovenski poslanci sa uresničenje te proge, ki naj bi vezala preko stotnika Kranjsko in Štajersko do Polzele. Meseca maja t 1. je vložilo zopet 40 prizadetih občin kamniškega okraja po svojem poslancu dr. Kreku prošnjo na vojno in železniško ministrstvo za podaljšanje te proge. Ravnotako so prošnjo vložile štajerske občine Vranskega okraja. — Vlada je rešila prošnjo, toda enostranski! Po načrtu zakona naj bi se zgradila železnica samo na štajerski strani od Polzele do Motnika, pa tudi šele potem, ko štajerska dežela in udeleženci zagotovo svoje prispevke. Nadaljevanje podaljšanja te železnice do Kamnika pa naj bi se izvedlo kasneje. Vidi se, da hoče vlada le pritiskati na deželo in interesente glede prispevkov. Ampak tukaj pridejo vpostev drža vrni interesi, ker prav zveza Kamnik-Polzela obeta državi mnogo dobička. Dokaz temu je, kako se obrestuje 31 km dolga kamniška lokalna proga, tako da je v področju tržaškega ravnateljstva na drugem mestu, takoj za progo Ljubljana-Jesenice. — Leta 1908 se je vozilo le iz Kamnika v Ljubljano in nazaj do 300.000 oseb; oni, ki so vstopili ali izstopili na preostalih postajah, niso všteti. Baš tako ugoden je tudi tovarni promet, ki je znašal leta 1908 lepo število: 7438 vagonov ali 84.396 ton; pred otvoritvijo pa so računali le na 46.700 ton, na kosmati dohodek 136.000 kron in čisti dobiček letnih 74.800 kron. Ker se je povišal promet skoro za polovico, se je gotovo tudi čisti dobiček. — V celi kamniški okolici je cela vrsta obrtnih in industrijskih podjetij; zlasti pa bo vplivala na renta-biliteto železnice vehta vodna moč reke Bistrice, ki je osobito pripravna za zgradbo večjih tovarniških podjetij. Veliko izvaža c in kr. praharna v Kamniku, tedenski po dva vagona v Gradec. V okraju je okoli 28.000 hektarov gozda ter mnogo žag in mlinov v tuhinjski dolini; tudi so od stotnika in Spitaliča do Mekinj bogate premogove žile. Ne le v gospodarskem ozira bi bila ta proga velikega državnega pomena, ampak zlasti važna bi bila tudi v strategičnem ozira. Vezala bi po najkrajši poti in direktno Dunaj Z jugom. Kolikega pomona bi bilo to v vojnem slučaju, ko je južna železnica izpostavljena katastrofam slasti med Zidanim mostom in Zagorjem in pri borovniškem mostu. Nova proga bi se popolnoma lahko uvr- PODLISTEK. Grad In toplice Medija. Črtica iz počitniškega dnevnika. Letos na sv. Aleša dan se mu je popeljala mala dražba iz Moravč v Medijo pri Zagorju. Lepo vreme, prijetno razpoloženje, v voz vpreženi čili konjiči, zanesljiv voznik. Kaj hočete še več. In pot 1 Robančil bi nad njo tisti, ki je navajen voziti se po gladkih, ravnih cestah; mi pa, ki nam nič ne de, aka se voz . oljaiiraanj strese, smo ž njo zadovoljni. Pa če človek pogleda malo okolo sebe in vidi lepa polja, sočne travnike, dobro založene gozdove, trdne kmečke hiše, po vrhovih pa idilične cerkvica, ter povsod opazi zdrave pridne kmečke ljudi, potem pozabi na morebitne neprijetnosti pota in se vda nekaki dobrodejni zadovoljnosti. Pot je iz Moravč skozi napeta do vasi Peskih Kandrš. Zlasti hudi klanci so pri Vahtenberku, pri Zgornjih Kosezah, pri Pretržn in pri Kindrsah. Dolgočasni vožnji po teh kuncih smo se izognili s tam, da smo povsod poskakali z voza, jo mahnili po bližnjici ali po cesti in na ravnem zopet zasedli voz. Za Kandršami pot polagoma pada in se vije ob malem potoku po ozki dolinici, katero od obeh strani omejujejo večji ali manjši hribi. Potok goni tuintam skromen gorski mlin ali žago. Hitreje, nego pričakujemo, dospemo v Medijsko dolino in skoro se nam zablešči nasproti grad Medija, ki stoji na mali vzvišenini. Grad je štirivoglasto, enonadstropno poslopje. Tu se za malo časa ustavimo. Sedanji lastnik, g. Celestina, je tako prijazen, da nam razkaže vse grajske posebnosti. Med dragim si ogledamo prostorno Valvasorjevo sobano s starinskim stropom in z veliko sliko slavnega našega zgodopisca Janeza Bajkarta Valvasorja, katero je L 1875 naslikal profesor Janez Franke. Razen te slike krasita stene še dve drugi, stari, a že malo pokvarjeni sliki. Pomudimo se tudi v lični grajski kapelici, ki ima čeden mra-mornat oltar in nekaj lepih slik. Pod kapelico je žrf, v kateri je pokopanih okrog štirideset članov Valvasorjeve rodovine. Kakor znano, je bil grad last očeta našega zgodovinarja, pozneje njegova matere, nato brata in bratranca. Danes je lastnik gradu g. lesotržec Celestina, ki ga je kupil od rodbine Prašnikarjeve v Kamniku. Valvasor nam Jako mično opisuje Medijsko okolico, potok Medijo, zanimivo votlino nad gradom in grad sam. Is tega popisa vidimo, da se je Valvasor pač mnogokrat mudil v tem kraju in da mu je ta posebno prirastel k srcu. O Medijski okolici pravi Valvazor: € Medijska okolica se razširja okrog grada Medije po raznih dolinah med visokimi, strmimi gorami; tu je prav malo ravnine; kljub temu se povsod razgrinja rodovitno polje, travniki in njive, tako v gorovju kakor v dolinah. Losa je tu dovolj, prav tako sadja; tu izvirajo mnogi močni, mrzli in čisti studenci. Velikih vasi ni tukaj, ampak le po štiri ali pet hiš skupaj, ker ni prilike za velika sola; vendar stoje tako po najvišjih hribih kakor po vseh dolinah povsod posamezno mnoge hiše. Prebivalci ss na boje nikakega truda kot dobri in neutrudni delavci, ki napenjajo marljivo nočindan svoje delavne sila. Paše je dovolj sa živiao, tako tudi bukovega lesa, pa nič smrek, Leskovja je ves hrib poln. Ajda raste na najbolj strmem bregu med samim kamenjem jako uspešno in nadvse dobro, rasen tega tako gosto, da ne vidiš zemlje. Jutri vsi v Tržič! stila kot glavna proga drago vrste. — Pa ie nekaj pride v poitev. Vsled konkurence, ki bi jo prizadevala juta! železnici, bi bilo državi mnogo lažje to pod ugodnimi pogoji podržaviti. To naj isprevidi dunajska vlada in ne pritiska glede prispevkov na deželo, prizadete občine in druge udeležence, slasti ker donala državno podjetje, c In kr. kamniška smodilnica, letnega čistega dobička skoro milijon kron, pa ne plačuje rasven malenkostnega zemljiškega davka, ne vinarja deželnih in občinskih doklad, kakor tudi ne prispevkov za okraj. — Nič ne bi Škodovalo, če se občine opetovano oglašajo z zahtevami po tej železnic). Obč. Upr. Poučni listek. Mekollko o naši ustavi. Daije. O nadzorstvu nad občinami. Na Štajerskem ima okrajni zastop v postavi natanko določene pravice nadzorstva nad občinami v okraju, po drugih deželah pa pristoji nad-zorovalna oblast deželnemu zboru, oziroma deželnemu odboru. Zlasti mora deželni odbor potrditi vselej sklepe s katerimi bi se: 1. hotela prodati, zastaviti ali za vselej obremeniti kaka stvar občinskega imetka ali njenih naprav; 2. razdelil med občane prebitek od letnih stroškov; 3. vzel na posodo denar ali bi se občino napravilo za poroka, ako to posojilo ali znesek tega poroštva, če se prišteje k poznejšim dolgovom, preseže občinske letne dohodke, pri napravah, pa letne dohodke teh naprav. O pritožbah zoper sklepe občinskega odbora razsoja deželni odbor pri vseh stvareh, katerih ni država izročila občini. Pritožba se mora vložiti tekom 14 dni potem, ko je bil sklep razglašen ali naznanjen. Tudi sme deželni odbor kaznovati neredno starejšinstvo z globami do 200 K za posameznika in nastaviti svoje organe, da izpolnijo na stroške starejšinstva zastalo dolžnost ter zlasti, da podado zastali račun. Župana ali svetovalce, ki hudo ali večkrat zanemarjajo svoje dolžnosti, sme deželna vlada z dogovorom deželnega odbora odstaviti. Država nadzoruje občine v toliko, da ne prestopajo svojega področja in obstoječih postav. Zato sme okrajno glavarstvo zahtevati, da se mu sporoče sklepi občinskega odbora in dado potrebna pojasnila. Glavar ali njegov namestnik ima tudi pravico hoditi k sejam občinskega odbora in govoriti, kadar se mu zdi potrebno; glasovalne pravice pa nima, razen če je sam odbornik. Če občinski odbor sklene kaj takega, kar presega njegovo področje, ali kar je zoper obstoječe postave, ima okrajno glavarstvo pravico in dolžnost prepovedati, da se taki sklepi izpolnijo; zoper to prepoved se sme pritožiti na deželno vlado. Tudi sme okrajno glavarstvo neredne župane v poslih prenesenega delokroga kaznovati z globami do 40 kron. Ko bi se župan večkrat pregrešil zoper svoje dolžnosti, da bi se mu brez nevarnosti za javne koristi več ne mogla v rokah pustiti opravila prenešega delokroga, in če tudi občinski odbor, kljub naročilom, te stvari ne pre-drugači, tedaj okrajno glavarstvo ob občinskih stroških lahko postavi kako drugo osebo, da prevzame ta opravila. Tudi sme deželna vlada občinski zastop razpustiti. Občina se sme sicer V skalovju, ako ga odlomiš ali odtrgaš, najdeš razne školjke, ostrige, ki so izpremenjene v kamenje.» Potok Medijo popisuje Valvazor takole: «Medija nastaja eno miljo nad gradom Medijo med visokim gorovjem iz raznih studencev, ki zlivajo svojo vodo, tako da dobi tek potoka. Ta pa ne sega daleč, ampak teče v Savo pol milje pod Zagorjem. Vendar goni mnogo mlinov in teče silno, zlasti če dežuje, vsled česar naraste in postane močan, tedaj vali stot težke kamne in skale. Postrvi, male trUje i. t d. vidiš pogosto v njem in obilo rakov-koščakov.» O votlini nad Medijo pravi: «Pri Mediji, takoj nad gradom, v hribu, nekoliko v stran, se nahaja v skalovju majhna in tako ozka luknja, da moraš vanjo lezti po rokah in nogah. Ko pa prelezeš to ozko luknjo, najdeš notri takorekoč obokano votlino, popolnoma belo in gladko, ki jo je napravila narava iz enega kosa kamna ali skale. Sicer ne ugledaš nič posebnega v njej, kakor da je tako fino gladko, ravna v taki popolnosti, da bi je nobena človeška roka ne mogla ustvariti boljše, lepše in bolj mojstrsko. Zunaj poleg luknje lazijo gadje v veliki množini, v luknji sami pa nikdar nobenega al* Dalje prih. pritožiti na ministrstvo notranjih zadev, toda ta pritožba nima odložilne moči. Zadnji čas v 6 tednih potem, ko se je zastop razpustil, mora biti nova volitev razglašena. Občinski volilni red. Pravico voliti imajo: 1. tisti občani, ki so avstrijski državljani ter plačujejo od nepremičnega posestva, obrta ali dohodkov v občini vsaj že leto dni kak neposredni davek; (Na Štajerskem in Goriškem ni treba enega leta za to.) 2. izmed občanov, najsiže plačujejo neposredni danek ali ne: a) duhovnik v dušnem pastirstvu; b) dvorni, državni, deželni in javno-zakladni uradniki; c) častniki in vojaške osebe s častniškim naslovom, ki so stalno upokojeni, ali so službo sicer pustili, vojaško čast si pa pridržali; č) vojaški družniki brez častniškega naslova, naj bodo v službi, ali upokojeni, dalje aktivni in upokojeni vojaški uradniki, če ne spadajo k nobenemu vojaškemu krdelu; d) načelniki in učitelji v občini se nahajajočih ljudskih šol in vodje, profesorji in učitelji višjih učilnic v občini;' 3. meščani in tržani ter častni meščani in častni občani; Tudi pravne osebe (n. pr. ustanove, društva, naprave) imajo volilno pravico, če so dani pogoji, ki smo jih našteli pod št. 1. Upravno sodišče se je večkrat pečalo s tem, kak pomen imajo besede: plačevati kak neposredni davek. Izreklo je, da zadostuje za volilno pravico, če le obstoji dolžnost, da se plača kak neposredni davek, to se pravi, če je predpisan neposredni davek. Čas (eno leto) se računa od dneva, ko se razgrne volilni imenik. Izvzeti od volilne pravice so služeči častniki in osebe s častniškim naslovom, če niso upravičeni za volilni glas, istotako moštvo, razen rezervistov. Izključene od volilne pravice so pa: 1. osebe, ki so se spoznale krivim kakega hudodelstva; 2. osebe, ki so prišle v preiskavo radi kakega hudodelstva, dokler traja preiskava; 3. osebe, ki so se spoznale kiivim kakega prestopka tatvine, golufije, poneverjenja, ali udeležbe pri kakem takem prestopku. Dalje prih. Gospodarski del. Semen) aa fečmsn v Poznan. V mesecu avgustu se bo vršil v Požunu velik semenj za ječmen, ki ga prirede kmetijska društva Zahodne Ogrske. Podrobnosti so razvidne iz naznanila, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled interesentom. Semenj aa Ječmen. Dne 24. avgusta 1909 se vrši v Miškovcu semenj za ječmen. Spored in izpisek iz poslovnega reda za ta semenj sta na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Kako latreti prašnati aaetT Ker se je ta žitna bolezen v letošnjem letu na našem žitu, posebno na ovsu, v jako obilni meri razširila, hočemo podati našim bralcem, osobito kmetovalcem, kratek opis iste iz g. Rohrmanove knjige »Poljedelstvo" (I. del stran 219), kako ga zatirati, da se nam preveč ne razmnoži. Prašnati snet ali Črnivec napada oves, ječmen, pa tudi pšenico in razne trave. To bolezen poznamo na tem, da se razvije na klasju namesto cvetja in zrnja črn prah, ki se tako razkadi, da nam ostane le prazna lat, ali prazni koželj, ali »prazna glava". Prašnati snet se prenaša po trosih, ki obvise na zdravem semenu. Zato se tudi te bolezni varujemo z namakanjem semena v polodstotni razstopini modre galice, kakor pri pšenici, četudi z manjšim vspe-hom ker nam tako namočeno ovseno in ječmenovo seme težje izkali. V novejšem času se priporoča obdelovati namočeni ječmen ali oves še z apnenim prahom ali beležem, da ostane seme bolj kaljivo. Sedaj priporočajo tudi to, da se seme le poškropi z raztopino modre galice, za katero se vzame na 100 litrov vode 1 kilogram modre galice. Poškropljeno seme je dobro premešati, posušiti in takoj vsejati. V zadnjem času svetujejo tudi, da namakamo seme v vodi, kateri smo primešali žveplene kisline (hudičevega olja). Na 1001 vode vzamemo 1 kg žveplene kisline in v tej razstopini namakamo seme po 12 ur. Tudi to se priporoča sedaj, da namočimo ječmen ali oves za 5 minut v vodi, katero smo segreli na 55 do 56° po Celziju. Pri tej toploti se zamorijo trosi od sneta, zrnje nam ostane pa bolj kaljivo, kakor če bi ga namakali v rastopini modre galice. Male poskušnje, ki se lahko vsak čas napravijo, morajo nas o tem šele prepričati. Močno prepiho-vanje semena v čistilnem mlinu je tudi koristno. Dobro je tudi, da snetljive rastline na njivi zatiramo. Pridelujte vrtna aemena doma! Dostikrat vam pridejo v hišo razni ceniki za vrtna semena. Poleg cen in vrst semena vidite krasne in vabljive slike različne zelenjadi, ki zraste is dotičnih semen, da pridete hote ali nehote v Izkušnjavo in kupite od doti ene tvrdke. Toda pridelek navadno goljufa in razočara; zlasti čutijo to prav hudo eni, ki podeljujejo zelenjavo za trg in izdajo sa semena velike svote brez dobička in celo v veliko škodo. Zato bodi pravilo pametnemu vrtnarju in tudi našim gospodinjam, da si vzgoje, če le mogoče, vrtna semena zelja, kumar in drage boljše zelenjave, sami. Da aa pokonča podgana, priporočajo nekateri, naj se razseka prav na drobno surovo meso in navadna čebulja ter oboje skupaj prav dobro premeša. Nato naj se to zmes nekoliko pocvre aa masti ali maslu in nastavi tam, kamor zahajajo podgane. Čez nekaj dni, ko so se podgane privadile mesu in hrani, dene naj se med meso mesto navadne čebulje na drobno rassekana morska čebulja (lat Scilla maritima), ki se jo dobi v dro-gerijah. Ta čebulja je za podgane strup. Ker so se podgane privadile na prejšnjo hrano, žro tudi to, ker ne začutijo morske čebulje in poginejo. Kadar kupuješ živino, pazi, da bo stala, ko jo ogleduješ, na isti ravnini in ne višje od tebe. Kajti če stopiš višje, nego je ona, se ti bo dozdevala manjša, če stoji pa ona višje od tebe, se ti bo zdela večja, nego je v resnici. V poslednjem slučaju se torej prav lahko opehariš, zatoraj je treba največje pazljivosti. Novosti v brzojavnem prometu. S 1. julijem t. 1. je stopilo v brzojavnem prometu precej važnih novosti v veljavo; omenjamo v kratkih besedah najvažnejše. V besedilo brzojavk, ki se odpošiljajo v kakem občevalnem jeziku, se smejo odslej poleg dosedaj dovoljenih okrajšav (trgovske znamke, znaki mednarodne signalne knjige itd.) privzeti tudi dogovorjeui naslovi in borzni kurzi, ne da bi se brzojavko smatralo za šifrirano. Določila glede rabe dogovorjenega jezika (šifre) v brzojavnem besedilu, so se izpolnila s tem, da morajo obstajati besede, bodisi resnične ali umetno sestavljene, iz zlogov, ki se izgovarjajo v kakem navadnem jeziku in sicer v nemškem, angleškem, španskem, francoskem, holandskem, italijanskem, portugalskem ali latinskem. Črke z akcentom kakor a, a, e, ri, o, u, ne smejo biti v takih brzojavkah. Te črke tudi niso dovoljene v šifriranih brzojavkah. Besedilo brzojavk v dogovorjenem jeziku ali šifrah sme obstajati iz arabskih številk, iz posameznih črk ali zlogov, vendar se pa črke in številke v eni in isti skupini ne smejo rabiti. Novovpeljan za dostavljanje ponoči je ,nuit" pred naslovom, vsled katerega se mora brzojavka takoj dostaviti. Pri brzojavkah v dogovorjenem jeziku se šteje vsak posamezen znak in tudi vsako ločilo, apostrof in vezaj kot posamezna beseda in je torej za vsak znak plačati pristojbino. * Tedenski sejem v Kranju dna 8. avgusta 1909. Prignalo se je — koštrun, 83 glav domače goveje živine, 40 glav bosanske goveje živine, 13 glav goveje živine hrvaške, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 104 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 13-—, proso K 7 75, rž K 9—, oves K 9-—, ajda K 9—, repno seme K —90-, fižol ribničan.K —, man-dalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden: 15. avgusta. — 1760. Friderik II. premaga Lavdona pri Liegnitzu. — 1769. * Napoleon I. - 1771. • Pisatelj Sir Walter Scott. — 1799. Avstrijci imagajo v bitki pri Noviju. — 1808. * Pesnik dr. Jernej Levičnik v Železnikih. — 1814. V Rimu obnove inkvizicijo. — 1844. * Pisatelj Mihael Len-dovšek v Rogatcu. — 1847. Pisatelj Janes Skuhala pri Sr. Tomažu pri Veliki Nedelji. — 1893. f Pesnik Franc Ueatrin v Ljubljani. 16. avgusta. — 1717. Princ Evgen Sa vojski premaga Turke pri Belem gradu. — 1773. Papež Klemen XIV. razpusti jezuitski red. — 1784. Na Dunaju otvorijo občno bolnico. — 1815. * Pisatelj Jernej Dolžan v Križih pri Tržiču. — 1832. * Nemški fiziolog in modroslovec Wundt. — 1840. * Pesnik Janez Vesel v Mengiiu. — 1870. Nemci premagajo Francoze pri Mars la Touru. 17. avgusta. — 146. pred Kristom. Rimljani razdenejo Kartagino. — 1699. * Botanik Iaasien. — 1812. Bitka pri Smolenskii. — 1873. * Pisajelj Janez Baloh v Šiški, 18. avgusta. — 1717. Belgrad se vda Avstrijcem. — 1765. t Franc Stefan, mož cesarice Marije Terezije v Ino-mostu; Jožef II. postane sovladar. — 1818. * France Mila vašič v Ljubljani. — 1830. * Cesar Franc Jožef I. — 1830. * Pisatelj Jernej Križaj - Severjev v Orehku na Notranjskem. — 1855. V Avstriji sklenejo konkordat. — 1870. Nemci pre* magajo Francoze pri Gravelotte in začno streljati na Strauburg. A9. avgusta. — 17. pred Kristom. f Pesnik Publij Uvidij Naso. — 14. po Kristu. t Cesar Avgust. — 1691. Avstrijci premagajo pod poveljstvom Ludovika Radenskega Turke pri Slankamenu. — 1780. * Francoski ljudski pesnik Be rangor — 1828. * Skladatelj Anton Nedved v Horevicah na Češkem. — 1878. Avstrijske čete zasedejo Sarajevo. 20. avgusta. — 1460. V Oberlahnsteinu odstavijo nemškega kralja Venda I. (kot češkega kralja Vencía IV.). — 1639. t Pesnik Martin Opitz v G danskem. — 1819. t James Watt, inženir, iznajditeij današnjega parnega stroja. — 1823. F. A. Brockkaus, ustanovitelj konverzacijskega leksika. — 1854. t Modroslovec Scbelling. — 1877. t Pisatelj Jožef Premru v Gradcu. 21. avgusta. — 1810. Bernadotte postane švedski prestolonaslednik. — 1820. * Fizik John Tyndah. — 1830. f Pesnik Ad. pl. Chamisso. — 1866. f Naravoslovec Henrik Treyer v Ljubljani. Godovi prihodnjega tedna: 15. Vel. Šmaren, Mil vana, Dragomir, Lobeslat; 16. Rok, Branielavj 17. Liberat, Davorad; 18. Helena, Želiroir, Brani-slava; 19. Ludovik Tol., Zlatica; 90. Bernard, Kroeoslav Zorka, Boris; 21, Ivana Franc., Joko, JStUdreg. ~ I. priloga „Gortnjcu" if. 33 z 1.1909 Sejmi prih. teden aa Gorenjskem: 19. v Cerkljah. ] Dopisi. Ii škofjeloškega okraja. Znano je, da loške klerikalce silno v oči bode nate čilo sokolsko društvo. Neki poiebno glasni leski klerikalček je bil tudi član Sokola in se je tudi že postavljal s sokolskim krojeni. Njegovo coaprednjaštvo* pa je trajalo samo malo časa. Vemo, da je bil viakikrat nevoljen, ko mu je bilo treba plačevati mesečne prispevke sa Sokola, dasi se pri vsaki priliki rad baha, da mu ni nič za denar, ker ga ima baje veliko. Zato je iskal vzroka, da bi izstopil iz Sokola. In našel ga je. «Gorenjčeva» pisava mu nič kaj ne prija in ker je menda — loški Sokol «kriv» te pisave, zato je lopnil po njem. Iz maščevalnosti je naznanil svoj izstop is društva. Za tem izgubljenim «bratom» so loški Sokoli gotovo ne bodo jokali, pač pa se ga bodo lahko veselili vrli loški Čuki, ako k njim pristopi. Vsakako bi se mn pa še spodobilo, da si tudi opaše štrik sv. Frančiška, saj, kakor se cuje, uživa tudi pri kapu-dnih velik vzgled. ? počaičenje načelnika loškega Sokola, br. Vinka Pristava, ki se je vrnil iz Luksenburga od mednarodne telovadne tekme, zbrali smo se bratje Sokoli dne 10. t. m. zvečer v salonu brata Franceta Ziherla na sestanek. Udeležba je bila velika, hpregovorile so se ta večer tudi razne na-pitnice. Zlasti nagovor brata starosta Flisa je bil ganljiv, ko je navajal vrline brata načelnika, da se je ie tako mlad upal nastopiti v daljni tujini in s tem proslaviti svojo domovino in narod slovenski pred drugimi velikimi kulturnimi narodi. Vsem udeležencem je bilo z citati obrazov, da se veselijo uspehov naših rojakov-Sokolov, doseženih v Luk-senburgu, in da so se posebno ponosni na to, da je pri tej tekmi sodeloval tudi član loškega Sokola 1 Na ta večer se je po bratu Levu Lavriču sprožila misel, da se naj takoj začno nabirati prispevki za so k o Is k i prapor. Supskribirala se je takoj precejšnja vsota in se je tudi v ta namen takoj vplačalo čez 200 kron. Požrtvovalnost loških meščanov je vobče znana. Ti so vedno rade volje podpirali vsa naša narodna društva. Zato se tudi nadejamo, da bodo imeli odprto srce za našega Sokola, ki se hoče v kratkem zbirati pod svojim praporom. Naši nasprotniki so silni naivneži. Sam dr. Krek se je izrazil napram nekim ženskam dne 8. t. m., ko se ie ž njim vozil proti Železnikom, da general loških klerikalcev vse preveč verjame babjim čenčan in da tudi preveč uboga stare babe. Tudi o plesu se je baje izrazil, da je bil in bo in da on ni proti temu. Kaj pametnega seveda naši klerikalci še niso naredili. Pa tudi ne bodo, ako se ne izpre-obrnejo. Vsi vomo, da posnemajo nas narodnjake kakor opice. To smo že videli pri različnih njihovih napiavah. Da vedno capljajo za nami, pa so tudi dokazale volitve v pridobninsko komisijo. Te se bodo namreč vršile pri tukajšnji davkariji dne 17. t. m. Njim se niti sanjalo ni, kolike važnosti so te volitve za trgovce in obrtnike, zato se še zmenili niso zanje. Sole, ko je neki odbornik našega Naprednega političnega in gospodarskega društva hodil k onim, ki bi te morali za te volitve zanimati in jim razlagal njihov pomen, so klerikalci hitro sklicali neki sestanek v gostilni g. Josipa Hafnerja in tu so bobneli na veliki boben. A, razumel pa ni nihče nič. Največ se je širokoustil sedlar Bertl, ki je bil brž pripravljen tudi za agitacijo. Lazil je potem res okrog obrtnikov in jim jemal glasovnice in tudi nekaj drugih pomočnikov je imel pri tem «koristnem> delu. Ne verjamemo pa, da bi bili ti agitatorji tudi pravilno poučili one obrtnike, ki so se jim dali vjeti. Mogoče pa ie vendar, da bo sedaj Bertl prišel v pridobninsko »misijo in da bo s svojim vplivom dosegel, da se bo vsem loškim obrtnikom odpustil davek. To bi tudi res bilo še najbolje — samo če se mu posreči 1 Vas Vincarje pri Škof ji Loki je že dva meseca v temi, seveda ponoči. Sicer je mestna občina, h kateri so Vincarji priklopljeni, že preskrbela Vincarcem svetilke, pa jim vse to nič ne pomaga, če ni nihče, da bi jih zvečer prižigal. Ker Vincarci tudi plačujejo občinske doklado, so radi tega opravičeni se hudovati na one, ki zanemarjajo svoje dolžnosti. Tiskarski škrat je v zadnjem »Gorenjcu* zamenjal ime mestnega stražnika g. Alojza Kralja za «Kokalja». Resnici na ljubo konštatiramo, da g. Kokalja ne diči štrik tretjerednikov. Onim pa, ki so ž njim adjustirani, priporočamo, da se naj strogo ravnajo po določilih te bratovščine ia jim jamčimo, da bodo prav lahko izhajali tudi pri — naprednjakiht Poziv. Podpisani poživljam neznane mi «prizadeta*, ki so si dali najbrž po kakem nezrelem šolarčku skrpucali neko zelo neumno, a tudi hudobno anonimno pismo in mi ga baje v svojo proslavo nezadostno frankiranega odposlali dne 11. L m. po pošti, naj se javijo s svojimi polnimi imeni. Ko bom vedel, s bom imam opraviti, potem jim ■vato obljubljam, da jim brez ovinkov odkrito po« svoje mnenje glede svojega političnega pre-rja, zaradi katerega si po nepotrebnem belijo lase. Tudi A skriti pošiljatelji omenjenega pisma utegnili kaj več izvedeti zastran «zabavljanja* v «Gorenjcu», na katero me milostno opozarjajo. V Škof ji Loki, dne 14. avgusta 1909 Avg. Nadilo. Zabreinlške notice. VZabreznici je kobila udarila posestni-kovega sina Antona Legata tako močno s kopitom, da je dobil težko poškodbo. Prejšnji teden okrog devetih zvečer seje videla na nebu čudna prikazen. Videla se je gora ter še sneg na njej, Razločilo se je dobro, kako je 7 do 8 bribolazcev lezlo po pečinah, ter tudi velikega ptiča. Vse to je trajalo okrog S do 4 minute. Prikazen se je videla nekako nad Za-goricami pri Bledu ter se je lahko opazovala tudi iz Lesee. Videli so to prikazen baje tudi v Zasipu. V Mostah je umri v četrtek zjutraj Franc Noč, bivši posestnik. Bil je jako priljubljen in varčen gospodar, ki si je tekom let napravil lepo domačijo. Bil je 80 let star. Naj v miru počival Strela je ubila v torek, dne 10. avgusta popoldne ob pol 4. uri na travniku Iv. Prešerna z Brega, 43 letnega Jožeta Crnologarja, p. d. Biško-tarjevegr iz Zasipa, ko se je vračal domov od košnje. Nesel je koso na rami. Nekaj korakov spredaj sta šli istočasno domov tudi dve ženski. Kar trešči v Crnologarja, ki obleži mrtev. Ženski sta čutili samo nekoliko smradu po streli. Rajnki zapušča ženo in več otrok, ki ga bodo zelo pogrešali, ker je bil jako priden. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Zasip. Kap je zadela v soboto ob dveh popoldne bivšega posestnika Antona Zupana, p. d. «Kugu» iz Smokuča. Iz Brez nice. Pri nas imamo leto za letom več tujcev. Posebno letos jih imamo zelo veliko, tako da so vsa bolj prikladna stanovanja oddana. Kar se je otvorila bolj prikladna pot aa Stol, je veliko več turistov. Sploh pa je tu postalo vse bolj živahno, najbolj važne stvari pa manjka, namreč dobre pitne vode in toplic. Občina se resno trudi, da bi izpeljala po celi občini vodo, ki je res potrebna in da se napravi kopališče, ki bi bilo jako prikladno za letoviščarje. To napravo bi moral vsak pozdravljati z veseljem, da bi ne bilo treba hoditi tujcem kopati se na 1V4 ore oddaljeni Bled aH pa v mrzlo Save. Izpod Stola se nam piše: Pred letom dni je na planini pod Belšico stala napisna tabla, kažoč k Valvasorjevi koči z nemškim besedilom: «Val-vasorhütte 6 Minutten». , Sedaj pa se je napravila še velika groblja iz betona in z istim besedilom. Ali bi se tukaj ne moglo napraviti to, kar so storili pred dvema letoma na Triglavu, kjer so odstranili nemške napise, ker nimajo po naši zemlji svojevoljno napravljati napisnih desk P Ako bodo imele te vrstice kaj vspeha, bora poročal, sicer je pa tudi že skrajni čas za to. Zirovniški rojak, g. Jožef Koselj iz Amerike v Milwaukee je poslal tamburaškemu društvu cSto!» v 2 rovuici 11 K. Izrečena mu bodi za to srčna zahvala. Električno luč in vodovod dobimo — kakor se čuje — prihodnje leto. To bi jako pospeševalo promet tujcev. Zida se mnogo ter jako lično. Ako pojde tako naprej, bo Zabreznica v nekaj letih postala jako živahno letovišče. Sicer pa ima okolica tudi jako prijazna izprehajaušča. Ii kaaniikoga okraja. Premeščenje. Finančni komisar g. Martin Spindler je premeščen iz Kamnika v Novo mesto, finančni koncipist H. Ryschawy od finančnega ravnateljstva v Ljubljani k davčnemu referatu v Kamnik. Za Mengiš in okolico se ustanovi v kratkem nova Ciril-Metodova podružnica. Škoda po toči v kamniškem okraju. Torkova nevihta s točo je silno oškodovala velik del kamniškega okraja. Omeniti bi bilo kot središče okolico Lukovice, posebno vasi Prapreče, Gradišče, Znojilo, Kravje brdo, Lukovico, Prvoje i. t. d. Toča je padala gosta in debela kakor orehi. Posledice toče se vidijo povsod. Otava, ki je lepo kazala in bila upanje kmeta, ki je vsled lanske suše nakosil malo sena, je stlačena k tlom in bo ostala redka. Po vrtovih leži sadje (orehi, češplje in hruške) z listjem pomešano v kupih na tleh. Po strehah je toča pobijala opeko in škalco. Na polju je oves popolnoma uničen, koruzna stebla so okleščena, deloma pri tleh zlomljena. Fižol, ki je vsled suhega vremena zelo lepo kazal, je stlačen k tlom. Proso je popolnoma uničeno. Krompir bo tudi zelo trpel in ostal droben. Kar je ajde ozelenelo, se jo komaj še pozna, ali pa ponekod kar nič. Zelenjava: zelje, pesa, solata je tako uničena, da bo težko ali pa nemogoče v naslednih tednih preživeti prašiče. Ljudje hodijo obupani okoli. Naj bi storilo naglo kamniško okrajno glavarstvo vse potrebno, da se tu pomaga. Sirovost domžalskega postajena-čelnika. Ta tedtn je kupil na domžalskem kolodvoru za vlak, ki odhaja ob 5. uri 28 min. r Ljubljano, deček Alojzij Andrejka iz Rov zase in za svojega tovariša dva vozna listka do Tavčar jevega dvora. Vračala sta se z nedeljskega dopusta v Št. Vid, kjer se učita pri gosp. Erjavcu mizarstva. Andrejka, odkritega in inteligentnega obraza, je plačal voznino s krono, nakar je dobil nazaj 40 vin. Ta denar je pozabil pri Uniči in postajenačelnik ga je poslal po svojem sinku, ki naj ga izroči onemu, ki ga je pozabil. Sinko je prišel v čakalnico vprašat, čegav je denar in Andrejka se je oglasil. Tedaj je postajenačelnik zaprl linico in tekel v čakalnico, kjer je začel neusmiljeno udrihati po dečku Andrejki. Takrat pa se je dvignil grmeči glas ljudstva in ta je od uradnika zahteval pojasnila, zakaj tepe mladoletnega človeka; če je kaj zakrivil, naj ga pridrži in pokliče orožnike, ki lih je v Domžalah dosti; ali tepsti on ne sme nikogar. Nastal je hrupen Krepir zaradi dečka, oblitega s solzami sramu in olečin. Hvala vam, dobre mehke ženske in vam, usmiljeni moški, zakaj vsi ste stali na strani Alojzija Andrejkel Ko je načelnik videl, da ni naletel na ljudi z omejenim podložniškim razumom in srcem, se je potepel v svoj prostor in odprl linico. In spor se je nadaljeval. .Tam Ie Beschwerdebuch ... napišite ... me bo veljalo tronico ... nič več ... samo eno kronicol" — Ta je dobra I Torej če napišemo v pritožno knjigo, odmerijo za takšen sirov napad samo eno kro-nico kazni Naj si obdrži tisto kronico! — Kaj pa bi se zgodilo učitelju, ki bi naložil porednemu otroku v šoli pri zaprtih vratih med štirimi stenami toliko trdih zaušnic? Niti vojaški gospodje ne smejo tako pretepavati svojega moštva, visoki domžalski gospod pa sme javno izvrševati stroge kazni 1 In nič se mu ne bo zgodilo. Andrejka, njegov oče, občinstvo, vse se bo zadovoljilo že s tem, da je stvar prišla v .cajtenge". Fejl Umrl je po dolgotrajni bolezni g. Anton Mali, župnik na Blagovici. Pogreb je bil včeraj. Zopet nesreča v Triglavske« pogorju. O nesreči smo poizvedeli te-le podrobnosti: V nedeljo sta se napotila dr. Stoje, ki je znan kot izboren turist in nadučitelj Petrovčič na Škr-latico. Škrlatica je poznana kot ena najtežje pristopnih gor v Triglavskem pogorju. Pri plezanju sta prišla do strme stene na Suhem plazu, približno 300 m pod vrhom. Petrovčič se je izognil stene, dočira je dr. Stoje plezal strmo kvišku. Pri tem plezanju se je dr. Stoje ponesrečil. Ali mu je izpodrsnilo, ali se mu je odtrgala skala, na katero se je oprl, še ni dognano. Dr. Stoje je padel okrog 20 metrov globoko. Pri padcu si je zlomil obe roki in desno nogo. Druga poročila pa pravijo, da si je zlomil tudi obe nogi. Petrovčič mu je hitef na pomoč. Ostal je pri njem eno uro. Ko se je prepričal, da mu sam ne more pomagati, se je napotil v dolino. Po 10 urni hoji je prišel popoldne ob 3. uri v Kranjsko goro, kjer je županu dr. ličarju naznanil nesrečo. Tu so takoj odposlali na Skrlatico rešilno ekspedicijo. Potem sta se odpeljala v Kranjsko goro predsednik .Slov. plan. društva" dr. Fran Tominšek in zdravnik dr. Plečnik, da se udeležita rešilne akcije. Razen teh dveh so še odšli v Kranjsko goro ing. Viktor Skaberne, ponesrečencev sorodnik Stoje in zdravnika dr. Demšar in dr. Bretl. Dr. Fran Tominšek opisuje obširno akcijo ekspedicije za rešitev dr. Sto/ca. Znani vodnik Pečar v Kranjski gori je iz pripovedovanja nad-učitelja Petroviča posnel, da se nahaja dr. Stoje visoko gori, kakih 200 m pod vrhom Škrlatice. Zato se je napotila ekspedicija na vrh Škrlatice, ker je bil Pečar mnenja, da je rešitev dr. Stojca mogoča edino, če se ga na vrh potegne. Ko je prišla ekspedicija na vrh, so gledali v prepad, kjer naj bi bil dr. Stoje, a niso tam opazili živega bitja. Klicali so in slišali na vsaki klic zamolkel glas, ki je prihajal iz veliko globljega mesta; zato so spustili Pečarja čez gornje najhujše nagnjene stene v globino; preiskal je ves pristopni kraj severnih sten Škrlatice. Vedno je klical in vedno se mu je odzival zamolkel glas od spodaj. Zato se je spustil navzdol do roba prve stene, ki se dviga iz .Velike dnine" in tam notri v sredi stene je zagledal ponesrečenca, dr. Stojca, ležečega ob majhnem snežišču, mahajočega z eno roko in kličočega na pomoč. Do njega stopiti ni bilo mogoče. Zaklical mu je v tolažbo, da pridejo rešilci in se povrnil na vrh Škrlatice. Dr. Stoje je torej živel. A do njega je bilo mogoče priti z vrha Škrlatice le posameznikom, na vrh pa ga od tam ni bilo mogoče spraviti. Edina pomoč je mogla priti od spodaj tako, da pridejo rešilci do .Velike dnine" in do njega ter da ga v nalašč zato pripravljeni leseni škatlji spuste po klinih in vrveh naravnost do sneži šča v .Veliki dnini". Zato se je ekspedicija takoj vrnila po najbližji progi skozi Vrata in Mojstrano v Kranjsko goro m potem šla k .Veliki dnini". Spušcaneje dr. Stojca v dolino je skrajno težavno in njegovo življenje je v nevarnosti. — Dne 12. t. m. dopoldne je prišla ekspedicija do dr. Stojca. Zdravnika sta ga obvezala, nakar so ga spustili v dolino; v Kranjsko goro so ga pripeljali ob 8. uri zvečer, kjer so ga zdravniki, med njimi primarij dr. Šlajmec iz Ljubljane nanovo obvezali. Od tam so ga prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Zlomljeno ima desno roko in levo nogo v stegnu in več reber; ima tudi več ran na glavi in na trebuhu. Je še precej čil in čvrst in je upati, da ozdravi, če se ne pojavi pljučnica. Umetnost in književnost Prejeü smo: KafišBtoa «Narodno aaloiba v Celju*. I. zvezek. Strtiuo maščevanje. Nos. Cena 80 vin., po posti 90 vin. Naroča se pri »Narodni založbi v Celju*. Priporočamo. V Kranj n, dne 14. avgusta 1909. Politični položaj. Z Dunaja se poroča, daje bila pod predsedstvom dr. Luegerja 14. avgusta konferenca parlamentarične komisije kršfi.-socialne zveze, da zavzame stališče napram omogočanju delavnosti državnega zbora. Člani zveze so prišli skoraj polnoštevilno, med drugimi tudi predsednik zbornice, dr. Pattai. V vseh točkah je vladalo popolno soglasje. Sklenilo se je soglasno, udeležiti se konference dne 17. t. m., ki jo je sklical načelnik poljskega kola G lombin s ki ter podvzeti vse, da postane parlament čim prej zmožen za delo in nastopati vedno v soglasju z ostalim strankami.* Iz Carigrada se poroča: Napetost je še vedno velika. Poročila večine časopisov so bila preveč optimistična. Včeraj je imel ministrski svet seje, na kateri se je posvetoval o odgovoru, ki se izroči jutri grški vladi na njeno noto. Sltei se, da je nova nota sestavljena v malo uljudnem tonu ter očita Grški, da so v Kaneji grški orožniški častniki razobesili grško zastavo in da vodijo ne le na Kreti, temveč tudi v Makedoniji in na otokih preoblečeni grški častniki odpadniško agitacijo. Turista vlada namerava zgraditi povsem novo moderno mornarico. Vpokojili so že večino starejših višjih mornarskih častnikov, stare bojne ladje, katerih je 72 pa nameravajo prodati. Načrt za celo preosnovo je izdelal angleški admiral Gamble; po tem načrtu bo dobila Turčija v dveh do treh letih moderno in močno vojno mornarico. Tudi na Portngalakem nekaj zopet vre. V torek je bila burna s<*ja kortesov. Liberalci so namreč sklicali manifestacijsko zborovanje, v katerem so sklenili parlamentu poslati spomenico, v kateri zahtevajo obnovitev zakonov proti jezuitom. U deležniki so se podali v dolgem sprevodu pred parlament. Prodajalnice so bile zaprte v znamenje solidarnosti z demonstracijo. Zbornica pa je sploh odklonila debato o spomenici, nakar je galerija uprizorila veliko demonstracijo, ki je zavzela take dimenzije, da se je morala seja zaključiti Demonstracije so se nadaljevale tudi na ulici. Aretiranih je okoli 100 oseb. Novičar. Mladi Oaaanar v Trfiču toži. V 27. številki našega lista, ki je izšla dne 3. julija 1909, smo v dveh dopisih popisali oni, za pravne države neverjetni dogodek, ki se je odigral v nekem hotelu v Tržiču v noči od sobote (26. junija 1909) na nedeljo. V dotičnih dveh dopisih smo navajali, da je mladi Andrej Gassner iz Tržiča vlomil s silo v zaprto sobo, v kateri je prenočeval neki trgovec, grozil z revolverjem v roki temu trgovcu, da ga bode ustrelil in ga sočasno na naravnost nečuven način p s oval. Tudi smo v enem teh dveh dopisov povedali, da je mladi Gassner rabil pri ti priliki besede, ki se označujejo kot ve le iz daj a. Nad vse jasno vsebino teh dveh dopisov je mladi Gassner, v zavesti, da smo pisali le čisto in golo resnico, utaknil mirno v žep, ne da bi se nam upal poslati kak popravek in še manj naperiti proti nam tožbo, katero bi z veseljem sprejeli. V 29. štev. .Gorenjca" z dne 17. julija 1909 smo pa potem ponovno na ta dva dopisa v 27. štev. objavili, da je gornjo zadevo mladega Gassnerja pograbilo državno pravdništvo in izrekli upanje, da bo državno pravdništvo proti mlademu Gassnerju, ki se je tedaj obnašal kot bandit, postopalo z enako strogostjo kakor proti drugim. Mladi Gassner je pa iz te naše notice neopravičeno iztrgal suho besedo bandit in vložil proti našemu odgovornemu uredniku obtožbo zavoljo razžaljenja časti, češ, da se čuti s to besedo opsovanega. To je storil oni Gassner, ki se radi vnebovpijočega dogodka samega, kar še enkrat povdarjamo, ni upal niti vposlatj nam popravka in še manj vložiti obtožbo, ker je vedel, da bi sramotno pogorel, ker bi mu dokazali resnico vsega tega, kar smo pisali. O ti obtožbi mladega Gassnerja proti našemu uredniku se je vršila dne 10. avgusta 1909 glavna razprava pred okrajnim sodiščem ljubljanskim. Naš urednik je, stoječ na stališču,da je okrajno sodišče nepristojno, ker spada stvar pred poroto, s protestom odklanjal vsak zagovor pred nepristojnim sodnikom. Okrajno sodišče ljubljansko je pa v inkriminiranih besedah nepričakovano videlo le .psovanje" in našega urednika obsodilo v denarno globo 30 K. Ker Je naš urednik takoj priglasil proti ti razsodbi ! i v z kil c, moralo bo v ti zadevi soditi še deželno sodišče ljubljansko. Tedaj se bomo s to stvarjo tudi obširneje bavili. Mlademu Gassnerju pa že danes povemo, da mu bomo v kratkem postregli še z več mastnimi, a resničnimi noticami, katerih predmet bodo tvorila razna .junaštva" mladega Andreja Gassnerja in mu tako dali priliko, da nas tira pred poroto, ako ne bo imel strahu pred — dokazom resnice, katerega mu že v napre; obečamo. j Dopolnilni mandat aa dolenjska meata in trga. Narodno-napredna stranka kandidira v dolenjskih mestih na mesto dosedanjega poslanca Iv. Plantaua, ki je odložil svoj maudat, odvetnika v Novem mestu dr. Šegulo. Velika akupičlna družbe av. Cirila in Metoda aa Jesenicah dne 8. avgusta se je vršila ob precejšnji udeležbi. Došle goste so pozdravili dr. Kogoj, učitelj Josip Sedlak in dr. Janko Pretnar, katerim je odgovoril predsednik Senekovič. Sprevod na zborovalni prostor je bil veličasten. Jesenice v zastavah, z oken je padalo cvetje. Pri skupščini je pozdravil najprej predsednik vse navzoče, na kar je poročal tajnik dr. Žerjav o delovanju družbe, na katero se še povrnemo. Omenjal je med drugim, da bo prihodnje leto praznovala družba svojo 25 letnico. Glede dogodkov na Koroškem se je vnela živahna, da, burna debata, zlasti je naraslo ogorčenje pri govorih Korošcev dr. Arnejca in Smodeja. Na predlog župana Hribarja se je izrekla vodstvu družbe zahvala in jo pozvalo, naj deluje družba tudi v bodoče za brate na Koroškem. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imela družba za upravno leto 1908. dohodkov 136.268 K 69 v, izdatkov 93.483 K 72 v, prebitka je torej 42.784 K 97 v. Stroški za leto 1909. so proračunjeni na 174.160 K, dohodki 130.300 K, primankljanja 43.860 K. Pri volitvah so bili izvoljeni v vodstvo: notar Hudo-vernik, župnik Vrhovnik in prof. Vajda. V nadzorstvo: prof. dr. Ilešič, odvetnik dr. Muller, odvetnik dr. Ravnikar, Matija Prosekar, Miloš Stibler; v razsodništvo: notar Kogej, svetnik Šavnik, odvetnik dr. Tekavčič, dr. Triller in dr. Vinko Hudelist. Mesto brzojavnih pozdravov je došlo skupščini daril v znesku 3316 K. Popoldne ob štirih se je vršila ljudska veselica ob zelo veliki odeležbi. Uolteljatvo aa Kranjskem In korupcija. »Slovenski Narod* obs.rno govori o dogodkih, ki se zdaj odigravajo v kranjskem deželnem šolskem svetu pri učiteljskih imenovanjih in kot posledica tega v učiteljskih organizacijah. Ko so klerikalci prišli v deželi na krmilo, so takoj proglasili geslo, da ne dobi, nihco nobene boljše službe kdor ni «kfščanski» učitelj, to je, klerikalec in kdor ni zapisan tudi v »Slomškovo zvezo*, t. j. kdor se z dušo in telesom ae zapiše reakciji. Svoj sklep klerikalci tudi dosledno izvajajo. Na vsa boljša mesta so dejali klerikalne učitelje-priganjače, ki so kot učitelji ničle. Napredne učitelje pa potiskajo na najslabša mesta v hribe, prestavljajo naprednjake, ki so že po 30 in več let službovali v enem in istem kraju, na mnogo slabša mesta i. t. d. Tako si hočejo zasužnjiti sčasoma vse učiteljstvo. Ni čuda, če učitelji pri sramotno slabi plači (po 11 letih službovanja 100 K na mesec!) kar trumoma beže v klerikalno učiteljsko organizacijo. Želodec je prvo na svetu I In kako ljudstvo bodo vzgojili ti ljudje? Zlat gorenjskih aokolaklh društev v Tržič dne 15. t. m. bo za Tržič nekaj nenavadnega. Zbere se vsaj 250 sokolov v kroju, 120 naraščaja in 50 telovadk. Drugega občinstva bo gotovo na stotine in stotine. Kako tudi ne? Prireditev bo mudila v obilici koristnega in veselega. Veselica sama je najskrbneje pripravljena: vesebčni prostor je najlepši, kar jih je bilo dobiti in je tik pri tržiškem kolodvoru, točilo se bo sloveče vino Alojzija Pavlina iz Podbrezja in češke budjeviško pivo, igrala bo slov. filharmonija. Za ples pa je najeta še posebna godba. Železniška zveza je tudi jako pripravna. Kdor si hoče ogledati Tržič in njegovo okolico, zlasti šentansko in šentkata-rinsko dolino — Dolžaaov most in dom — ta se pripelje že ob 8 50. Vendar je tudi popoldanski vlak 1*25 še dovolj zgoden, ker bo sprevod po trgu šele ob 2. uri popoldne s telovadišča. Za nazaj je pripravljen poseben vlak, ki bo vozil iz Tržiča ob 9 20 in ima zvezo z vlakom proti Ljubljani in Jesenicam. Slovenci I Slovenke 1 zgrnite se ta dan v Tržiču. Videli boste da tudi Tržič vstaja in si mane oči. Radujte se tudi Vi z gorenjskim sokolstvom na ta dan. Zato pa v Tržič, kdor more. Nazdarl Jaaaalea ln narodna zavednost. V zadnjih letih se je na Jesenicah marsikaj izpremenilo v narodnem oriru. Vsakemu je znano, da je obstojala na Jesenicah zveza med Nemci in klerikalci, ki je imela namen zatirati narodno-napredni živelj in pripraviti obmejno slovensko postojanko do padca. Ko je bilo po zaslugi klerikalcev prodano, kar se je dalo prodati Nemcem, ko je tovarniška nem-čurska stranka prišla tako daleč, da je danes najmočnejša v občinskem odboru in lahko obštruira volitev župana, se je omenjena zveza razdrla ter se napravil kompromis med slovenskima stran-kana. Potom tega kompromisa je bil imenovan občinski gerent, ki pa je danes baje pozabil, da so se za njega podpisali tudi narodno-napredni odborniki. Zveza slo renskih strank se je ob sep- tembrskih dogodkih mogoče Še utrdila, kajti takrat se je v vsakem tudi manj zavednem Slovencu vendarle malo bolj vzbudila narodna zavest. Tudi zunanje lice Jesenic je postalo drugačne: Vsi dvojezični napisi so izginili in se nadomestili s samo-slovenskimi. Veselil se je tega napredka vsak zaveden Slovenec, kajti z javnimi napisi se pokaže, da nočemo biti podlaga tujčevi peti. Zveza med slovenskima strankama pa ni ostajala vedno tako trdna, če smemo reči, da je bila sploh katerikrat bogvekako trdna, ampak izvedelo se je, da klerikalci pač še ne morejo pozabiti svojih prejšnjih zaveznikov. Govorilo se je o neki nemški izjavi, ki jo je podal gerent zaradi lova tovarni »Slovenec* je svaril pred glavarstvom, ki dd vpogled v akte in pusti, da se take »tajnosti* izvedo. A vse to in drugo zveze ni razrušilo, zveza med slovenskima strankama še danes obstoja in to naj bi si zapomnili v prvi vrsti klerikalci I Na vse napade v »Slovenčevih* jeseniških novicah, ki so leteli v pretežni večini na »Sokola* se od napredne strani nikdar ni reagiralo. Dvomimo pa, da bi bil dopisnik »Slovenca* molčal, če bi se bilo od na-rod no-napredne strani napadalo »Čuke*! Torej to je najkrajša zgodovina zadnje dobe aa Jesenicah in če bi sedaj dopis končal, bi cenjeni bralci mislili, kako lepo je na Jesenicah! A čujte in strmite! Klerikalni občinski odbornik, g. Tancar, ki ima svojo gostilno v neposredni bližini kolodvora, ima na svoji hiši napis »Ueberaachtung*. On je bil prvi, ki se hoče prikupiti materi Germaaiji! Vemo pa k temu prav prijetno paralelno dogod-bico: Na shod v hotel »Union* v Ljubljano so se peljali trije zastopniki jeseniških klerikalcev: gerent Cebulj, Tancar in Franc Krivec Slišali smo, da jim je bil na čelu tovarniški Pangrac, kar je pa za nas popolnoma postranska stvar. Glavna reč nam je le to, da je g. Franc Krivec, ki je tudi obč. odbornik takoj drugi daa, ko je prišel od shoda, pustil na svoji gostilni napraviti zopet napis »Uebernachtung*. Hudobni jeziki pa so »seveda neutemeljeno* trdili, da so šli omenjeni gospodje zato v Ljubljano, da se na shodu nanče, kako se tajnim potom delajo kompromisi z Nemci in da je g. Krivec to napačno razumel in tako javno napravil nemški napis. Umrl je v deželni bolnici dne 9. t. m. v Ljubljani c. kr. šolski svetnik v pokoju, g. Jakob Vodeb. Služboval je od 1. 1872 kot profesor na ljubljanskem c. kr. moškem in ženskem učiteljišču do I. 1905 ko je stopil v pokoj. V tem času je bil umrli okrajni šolski nadzornik v novomeškem in krškem okraju in dolgo let član izpraševalne komisije za obče ljudske in meščanske šole. Po končanih študijah je bil tudi nekaj časa suplent na tedanji realni gimnaziji v Kranju. Bil je natančen in dobrohoten učitelj. Blag mu spomin! Tridesetletnice tnka|ia|oga gasilnega društva se je obnesla nepričakovano dobro. Udeležba je bila mnogoštevilna. Natančnejše poročilo sledi. Planiaaka ?aaaliea, katero so priredili prijatelji Prešernove koče minulo nedeljo pri Jegliču na Selu, je imela povoljen vspeh. Kljub temu, da sta bili skoro v neposredni bližini — na Dobravi in Jesenicah — 2 veselici, je prihitelo obilo odličnega občinstva iz raznih krajev lepe Gorenjske. In kako tudi ne! Vreme je bilo ugodno in krasno, kakor še nikoli letos in solnce ni pripekalo tako1 trdovratno kot zadnje dni. Glore so odložile svoja meglena pokrivala in celo Stol — ki se drži nekam čmerno, odkar mu je zrahljala človeška roka ponosni vrh — nam je pokazal ta dan prijazno lice. — Med onimi, ki so prihiteli na veselico, omenjamo v prvi vrsti vrlo meščanstvo kranjskega mesta, ki je jasno dokazalo, da ume geslo »viribus unitis*. Dame in gospodje so se udeležili veselice v tolikem številu — bilo jih je nad sto — da so zasedli malodane polovico prostornega JegHeevega vrta. Posebno pohvaliti moramo vrle »Slogaše*, ki so se rade volje odzvali vabilu prirediteljev, da-siravno so sodelovali prejšnji večer v Kranju. Njih nastop je mnogobrojno občinstvo naravnost očaral in čul se je iz ust fine dame kakor priprostega kmetica samo izraze pohvale. In ne samo, da je »Sloga* nesebično sodelovala, podarila je planin, društvu znatni znesek 30 K, za kar bodi požrtvovalnim delavcem na polju prosvete izrečena najtoplejša zahvala. Med udeleženci smo opazili ljube goste iz Ljubljane, Podbrezij, Radovljice, Begunj, Poljč, Bleda, Jesenic, Kranjske gore in celo Gorice, udeležili so se prireditve letovičarji iz Zabreznice in Žirovnice; pozabiti pa tudi ne smemo domačinov, ki so prišli v precejšnem številu h Kuntu ter s tem spričali, da tudi oni čutijo s planinci. — Ob vhodu na vrt je bila blagajna, katero sta vodila z znano spretnostjo gospoda Ivan Finžgar iz Greznice in Fr. Papler iz Doslovič. Požrtvovalne in delavne gospe in gospodične so skrbele, da občinstvo ni trpelo lakote in žeje. Zastavile- so vse svoje sile, da primerno okrase vesebčni prostor. Zlasti velja to o prostoru, kjer so točile dame pivo, vino in kavo. Bil je bučeljnak, katerega so spremenile spretne roke gospe Kalanove in gospo-dičen Ivanke Jegličeve ter Herme, Mile in Na ne Sirnikove v krasen paviljon. Sploh bodi pribito, da gre vsa zasluga za dobro uspelo veselico poleg gospe Antonije Kalanove imenovanim gospodičnam 1 — Skoro vsak je pohitel k pivu — bilo je budjeviško — katero so točile pod vodstvom gospe Olge dr. Pucove gospice Ivanka in Minka Jeglič, ŠU8 Marici in Mlaka Ztlar. Prijateljem in ljubiteljem Bakbovira 10 postregle z izborno kapljico iz Jegličeve kleti gospa dr. Piklova in gospodične Danica Koblar, Nana Sirnik in Ela Sterle. Z izborno kavo nam je postregla gospa Antonija Ka-laaova, podpirana v svojem poslu od gospe Alojzije Simikovo ter gospic Vide Eoblarjeve in Herme Sirnikove. Ako se je začel oglašati Želodec in zahtevati svoj tribut, ti je bilo stopiti le nekaj korakov do paviljona, kjer so prodajale razne okusne jestvine gospe Filipina dr. Jančeva ia Franja Mi-gličeva in gospici Melita Levčeva in Elza Lukan-čeva pl. Savenburg. Da so se mogli udeleženci prepričati o bujni Stolovi flori, so se pospele požrtvovalne gospodične Sirnikove z nenavadno vnemo v Stolove pečine ter nabrale krasnih planink, lepo-dubtečih murk ia živobarvnega pljuvanca. Pa tudi domača dekleta so pokazala, da še goje vrtove, kjer cvete O ^ t/l CA Zaloga vsakovrstnega 9 lesenega, železnega o ji in poblazinjenega pobištva M d. - o •& Compe f loiizejy, oa Marije Terezije cesti 111 Prlloineatni naknp sa gospodinja li neveste! 600 ducatov zarobljenih rjuh brez iiva. 150 cm Širokih, 225 cm dolgih, zajamčeno platnenih, se od daio radi nadprodukcije v jako dobri kakovosti po K 2*50 komad, v Ia kakovosti po K 280 komad. Najiuanje se odda 6 komadov. Dalje ponudim: 4000 metrov platnenih ostankov ranljivih za najfinejšo telesno in posteljno perilo. Dolžina ostankov 10 do 20 metrov po 60 vin. za meter. Najmanje se odda 26 metrov. Ha jf imejte oistoplatnem* Damast - brlealke 50/100_66/110 68/126 cm 10 — 18-— za tucat K 6'50 Čisto platnen« brl.alke aa po.edo od K 4'— do K 6*— za tucat. Razpošilja se v solidni kakovosti privatnikom proti povzetju in vzame proti povrnitvi denarja kar ne ugaja nazaj. 152 2—2 Tkalnica ia platno, H. Willig, Bronov ob Meiavf, Češko. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 10 52-80 tv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. Zobotehnik Oton Seydl je odpotoval do do 3 ]. aVgusta. POSOJILNICA V RADOVLICI registrovana zadrnga 2 omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne kujižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57« V* ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 6V0 :: Eskomp tirajo se tudi trgovske menice. 192—3 Denarni promet ▼ letn 1008s \ 1 5,000. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8. do 12. are dop. in od 2. do 6. are pop. isvsemšl nedel|e pop. Poštno hranilnico! račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. ffdaja k< i&ssreU «Uerenjaa». Odieverai vodnik Lavoslav Miku!, Lastnina la tlesk Iv, Pi. Uapieta v Kitaj«, 24