Glasnik SED 1 6 (1976) 1
17
ČEBELARSKI MUZEJ V RADOVLJICI NIMA ETNOLOGA. V sedanjem stanju ne vidimo realne možnosti za njegovo namestitev, čeprav se nam zdi nujno potrebno, da bi imeli vsaj ie eno strokovno delovno moč in se v letu 1976 potegujemo zanjo.
V	letu 1975 se je zbirka čebelarskega muzeja pomnožila le za dva primitivna panja iz drevesnega debla, pritrjena na deski. Posredoval nam ju je čebelar Ivan KraŠovic iz Krmelja na Dolenjskem, ki ju je našel leta 1974 v Kiju. krajevni skupnosti Šentjanž na Dolenjskem,
V	začetku jan. 1976 smo pričeli z dopolnilnimi deli v 2birki, ki so deloma tehničnega deloma vsebinskega značaja. Obsegajo predvsem zasteklitev slikovnega gradiva, opremo z večjezičnimi podnaslovi in namestitev že zbranega gradiva v zbirko (medalje različnih slov. čebelarjev in društev, dekorativni panji, dopolnitev tehniške zbirke in biološko gradivo), ki je ob preureditvi leta 1973 zaradi pomanjkanja denarja in časa ostalo v depoju 200-letnica smrti Antona Janšel, Poleg tega bo dobil muzej nekaj ponazoril o preprostem čebelarjenju v rovih na Orientu in o gozdnem čebelarjenju z upodobitvami akad. slikarja Jaka Torkar-ja z Jesenic. Od njega ima muzej v svoji zbirki že 8 slik različnih tipov slovenskih čebelnjakov in upodobitev po prazgododovinski risbi iz votline Cuevas de la Arana v Španiji, ki prikazuje paleolitskega človeka pri ropanju Čebel.
Za načrtnejie zbiranje čebelarskega gradiva na terenu muzej doslej ni našel dovolj časa, za kar je vzrok pomanjkanje strokovnega kadra.
Maruša Avguštin
POKRAJINSKI MUZEJ KOPER si že od leta 1970 prizadeva dobiti etnologa, vendar zaenkrat brez uspeha. V letu 1975 niso opravili nobenega dela na področju etnologije.
ETNOLOŠKI ODDELEK GORIŠKEGA MUZEJA, NOVA GORICA
Muzej deluje na območju štirih občin: Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina in Sežana.
KADROVSKA ZASEDBA: Prvih 8 mesecev leta 1975 je v oddelku za etnologijo delal en kustos etnolog (podpisani), septembra se mu je pridružil drugi (Danilo Zega), ki pa v letu 1976 odhaja na drugo delovno mesto. Zato Goriški muzej v srednjeročnem načrtu predvideva zaposlitev enega diplomiranega etnologa.
RAZSTAVE: Etnološka razstava Gora, ki je plod raziskave v letu 1974 na področju Od Predmeje do Križne gore, je doživela prvo postavitev v Galeriji Ajdovščina, marca meseca, čez poletje pa je bila na ogled v gradu Kromberk pri Novi Gorici. Ob razstavi je izšla pregibanka s slikami in besedilom,
ZBIRKE: Z aprilom je pričela v Štanjelu redno poslovati zbirke Kraška hiša. V restavrirani „romanski hiši" sta dva prostora opremljena s predmeti kraške ljudske kulture. V zgornjem prostoru je stanovanjski ambient, spodaj pa gospodarski. Zbirka se z rednimi odkupi na Krasu Še dopolnjuje.
Goriški muzej je leta 1975 sprejel v upravljanje grad Dobrovo v Brdih. Dolgoročni načrt predvideva tam postavitev stalne zbirke ljudske kulture območja, na katerem deluje Goriški muzej. Z idejnim osnutkom zbirke so bili seznanjeni primorski muzealci na svojem rednem srečanju v Idriji, 14. oktohra 1975. Do dokončne ureditve gradu bodo prostori služili za skladišče muzejskih pred metov.
13. junija je v Tolminu na Brajdi pogorela lesena kašča, ki so jo delavci Goriškega muzeja pripeljali s Pečin na Šentviški planoti, kot prvi objekt manjšega etnoparka pri Tolminski muzejski zbirki, S postopno restavracijo, ki je trajala do septembra, je kašča dobila nekdanji videz.
STROKOVNE POVEZAVE: Etnolog v Goriškem muzeju je povezan s skupnostjo slovenskih etnologov preko dejavnosti SE D in RS Slovenije. V letu 1975 se je podpisani udeležil Posvetovanja EDJ v Stubičkih Toplicah in strokovnega seminarja Goriških folklornih prireditev v Gorici.
SODELOVANJE ZUMAJ MUZEJA: Etnološki oddelek je v letu 1975 dajal strokovne usluge organizatorjem ljudskih praznikov v Dutovljah (Praznik pršuta in terana! in v Vipavi (Praznik vina in grozdjal. Etnolog je sodelovat v razpravah o bodočih oblikah omenjenih prireditev, ki dobivata vse bolj folklorni karakter.
V	Zgornjem Lokovcu je leta 1975 stekla priprava za ureditev priložnostne zbirke lokovške ljudske kulture v prostorih osnovne šole. Sodelovanje je pomembno, ker je pobuda zanj prišla s terena, kar muzejski delavci mnogokrat pogrešamo.
V	zamejstvu je etnolog sodeloval s folklorno skupino Sovodnje. Zanjo je pripravil nekaj recenzij Hn besedilo spominskega kataloga.
ODKUPI: V letu 1975 je etnološki oddelek pridobil 29 novih predmetov.
Naško Križnar
CBIBMO&RJFFFJA
UDK 016:39 „1974"
SLOVENSKA ETNOLOŠKA BIBLIOGRAFIJA ZA LE TO 1974
Bibliografija je sestavljena iz gradiva, ki ga hranijo Bibliografski oddelek NUK, knjižnica PZE za etnologijo na Filozofski fakulteti, knjižnica ISN SAZU in nekatere druge etnološke usianove. Z bibliografijo za leto 1974 uvajamo tudi nekaj sprememb:
1	— Opustili smo dosedanjo sistematiko. Gradivo je razvrščeno po le delno dopolnjenem sistemu kot je bil izdelan za vprašalnice Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja in po sistemu, ki ga je izdelala dokumentacijska komisija SED. Poskušamo se vključiti v skupna prizadevanja za enotnejši dokumentacijski sistem. Razen tega sedanja („domača") sistematika bolj ustreza značaju našega gradiva. V celoti jo bomo objavili v naslednji številki.
2	Popolnoma smo iz bibliografije izpustiti geslo: Recenzije. Množica zbranih ocen, večkrat tudi bolj poročil, je povečevala predvsem obseg Glasnika. Ocene pa se bodo še naprej zbirale v okviru naloge Slovenska etnološka bibliografija.
V letu 1974 je bilo ohjavljenih 94 ocen knjig, zbornikov. Časopisov itd. in sicer: v Etnološkem pregledu 1 7, v Traditio-nesu — 68, v Delu — 2, Večer, Naši razgledi. Dnevnik, SE, Jahrbuch fur Volksliedforschung in JiS pa so objavili po eno oceno.
Bibliografija za I. 1 975 bo izšta v naslednji številki Glasnika. KRATICE:
CZNG — Centralni z3vod za napredek gospodinjstva, Ljubljana ČZN n.v. - Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta, Maribor DZS - Državna založba Slovenije, Ljubljana IdR — Idrijski razgledi, Idrija
ISFNR — International Society for Folk-Narrative Research
ISN SAZU — Inštitut za slovensko narodopisje
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana
JiS — Jezik in slovstvo, Ljubljana
NRazgl — Naši razgledi, Ljubljana
PDk — Primorski dnevnik. Trst
PV — Planinski vestnik, Ljubljana
SANU - Srpska akademija nauka i umetnosti, Beograd
SE — Slovenski etnograf, Ljubljana
SEM Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
SodK — Sodobno kmetijstvo, Ljubljana
SUFJ — Savez udruženja folklorista Jugoslavije
TiP — Teorija in praksa, Ljubljana
ZČ — Zgodovinski časopis, Ljubljana
Zdrav V — Zdravstveni vestnik, Ljubljana
ZZSV SRS — Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije