»v t GLAS f*. List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers. :- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 2. — 6TEV. 2. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 4, 1916. — TOREK, 4. JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Situacija na Balkanu. -o- BOJI MED AVSTRIJCI IN ČRNOGORCI PRI REKI T ARI. — LETALCI NAD SOLUNOM. — GRŠKA VLADA JE POSLALA VRHOVNEMU POVELJNIKU ZA VEZNIŠKIH ČET OSTER PROTEST. — ARETACIJA NORVEŠKEGA KONZULA. — KRALJ PETER IN GRŠKI KRALJ. — NAMENI ITALJANOV. London, Anglija, X jamarja. — Reuterjeva brzojavna itgeutura j<» dobila iz Aten poročilo, tla jo bil na povelje IntiH'oskegit generala Šerraila aretiran tudi norveški konzul. Aretirali so ga zategadel, ker so nasti v avstrijskem m uciiiHkein poslaništvi nekaj dokumentov, ki ga močno kompromitirajo. Grška vlada je tložila tudi proti t»«j are-taeiji oster protest. Parix, Francija, X januarja. — Amsterdamski dopisnik Rtfuterjeve brzojavne ageuture poroča: Francosko vojaštvo je aretiralo v Solunu vse sumljive Bolgare, Avstriji*«*, Xemee in Turke ter jih prepeljale na neku ladijo. London, Anglija, 3. januarja. — Isti dopisnik je sporočil tudi sledeče: Neka brzojavka iz Carigrada naznanja, da je poslala Visoka Porta potom ameriškega poslanika grški vladi protect, ker je bil v Solunu aretiran turški konzul. Pariz, Francija, januarja. — Poročilo, ki ga je dobila Havasova agent ura iz Soluna, se glasi: V mestu je začelo primanjkovati živil in drugih potrebščin (> se v tem oziru takoj česa ne ukrene, bo prebivalstvo lakote pomrlo. Živila so pokupili za drag denar Angleži in Francozi. London, Anglija, 3. januarja. — Iz Attn ooroeajo: Dva dunajska specialista, ki sta kralja Konstantina natančno preiskala, sta izjavila, da je njegovo zdravstveno Ktjinje povoljno in da s** ni bati ničesar hudega. --- Parix, Francija, 3. januarja. — Avstrijska zdravnika, ki htiyidravila kralja Konštantina, sta se danes odpeljala na kmm nekega torpednega čolna iz Aten. Pari«, Francija, januarja. — Grška vlada je včeraj odločno demontirala )>oročilo, da se nahaja ob severni gr ški meji več oddelkov nemške konjeuiee. Paris, Francija, 3. januarja. — Grški princ Andrej brat grškega kralja Konstantina, se je vrnil v Atene. Vr nil se je zato, ker so zadnji čas nemški zrakoplovei več krat obstreljevali zavezniški tabor. Pari*, Francija, 3. januarja. — Ko si bo srbski kralj Peter ogledal srbske «"ete v Solunu, bo odšel v Atene in b< obiskal 2^*skega kralja. Včeraj je sprejel v avdienci srbskega poslanika za Urško. Paril, Franc ija, 3. januarja. — Vojni poročevalec H. Barbev je sporočil •%Jouruidu": Ko so se Francozi umikali iz Srbije, so vprvič v zgo do vini uporabili za ambnlaučno službo zrakoplove. Ker niso hoteli pustiti v Prizrenu svojih ranjencev, so jih spravili s pomočjo šestih zrakoplovov v Skader. London, Anglija, 3. januarja. — Namen zaveznikov jo spraviti kolikor mogoče svojih čet na Grško. Sedaj s< nahaja ob grški obali 30 velikih transportnih ladij, ki bodo poskušale izkrcati čete v zalivu Orfajio. vzhodno od Soluna. Na teh transportnih ladijah jo 45.000 vojakov. Kakorhitro bodo imeli zavezniki dovolj vojaštva, bodo napadli Bolgarsko in poskušali prekiniti železniško zvezo med Berlinom in Carigradom. London, Anglija, 3. januarja. — Iz Soluna poročajo preko Amsterdama: Na prošnjo franeoskega generala Šerraila, bo odso daj zanaprej upravljal ameriški konzul Kohl turške in nemško diplomat ično posle. Paril, Francija, 3. januarja. — Francozi so prepeljali ^rotirane konzule na bojno ladijo "Patro" ki jo včeraj tioznanokaiu odplula. Francozi zatrjujejo, da so bili konzuli zategadel aretirani, ker so bili zapleteni v obširno zaroto. * Aretiran jo tudi ravnatelj nemške šole v Solunu, Sig-mund. — Pariško časopisje je prepričano, da so bo dalo s temi aretacijami veliko doseči. Odsedaj zanaprej bodo imeli zavezniki skoraj čisto proste roke in bodo odvisni samo od grške vlade. Zadnji čas se je izkazalo, da je grška vlada veliko bolj naklonjena zaveznikom, kakor pa Nemcem, Avstrijcem. Bolgarom in Turkom. Paril, Fraucija, 3. januarja. — V Albaniji se nahaja sedaj kakih 40.000 Srbov, ki žive v strašnih razmerah. Reveži so brez hrano, brea obleke in brez orožja. Po deželi se vlačijo manjše iti večje tolpe, ki beračijo, na ponavadi ničesar ne dobe. - . "Persia". Seuaj iui to obljubo naenkrat porabiti In zaceli postopati čisto svojevoljno. GiSiko pr^Wvalsiro jo zelo ojrorčon« . in vidi v tem dejanju brutalno k k,-nj<> J Se sedaj 86 ne Ve natančno, IV južnem Brooklyn!! se je pripe Velika eksplozija. Kr^k^a suverenstra. V protestu! ki ua je poslala zaveznikom. pravi jrrška vlada, med drugim tudi sledeče: Orška vlada odlono protestira ^roti nesramnemu in brutalnemu kršenju suverenstva. Savesutiki s<» s :ein dokazali, da se popolnoma nič ne zmenijo za rawje mednarcilne j stav«-. Klin za klin. .Vnisterdjun, Nizozemsko. H. januarja. — Itolsarske oblasti bodo aretirale vse anjrlesko in francoske konzularne in j*»>la»i>3te uradnike, ki so slučajno ostali v deželi. Zaprti bodo toliko «*nxu, »tokler Fran.-ozi no i/pu-■ste na prosto bolcarskf&i k.mziiru. l od ameriško /astavf.. Berlin. Nemčija, 11. januarja. — NVmski, avstrijski, turški ln boijKtr-•*ki ura«lniki v Solunu ko poiskali zavetja pri ameriškem poslaniku. Boji pri TmrL Berluiu Nemčija. Ji. januarji —* Vrhovno poveljsivo avstrijska :rm:ale loto-*i» da so )Ki^nali Avstrijci rm se-veraem brepu rvke Tare v močan fruiisorski oddelek. Med Avstrijci in Cruojrorri se še neprestane vrš-» vro-i Uitilerijski spopadi. Panika. Orliii, Nemčija, janur.r:a. - Ko -.<» 1*1 ja ili v (Vtrtek na i ::ave?.ni-kiui tabonan v Solunu neiu-k« zra-kep'ovci. je nastala med vojn št v. »m -i'n.'i | anika. Nemri so vrgli sai-u» par >on-I»« mu j«a. iiovirortlc precejšnjo ško.i<>. Pnio utrjenih )M>stojank. Neki turški hldroplan je metat na antile-ki tal»or pri Setld-el-Bahru bombe. Artilerijski lw>ji v iej okolici neprestano nadaljujejo. Ob jierzijskeiu zalivu pri Ilamadanu ■*n zaplenili Turki dva ruska lopa. V bližini SHvie so se spopadli Rusi * perzijskimi prostovoljci. Vnela se je Silno vroča bitka, v kateri .so bili Per-■iijci zmagovalei. Na bojišču je obležalo ISO Husov, ostali so se |»a morali umakniti. Turki se 5e vedno pripravljajo na splošen ;v»hon< "en t ri ni ne^n dovolj vo jiMvi. Italjani in Krf. Rim, Italija. 3. januarja. — Ker se le zadnji ihis razširila govorica. d:i •majt> Avstrijci na otoku Krfu pristaniške za svoje jtodmorske ftilne. so I ♦aljani kljub ostremu protestu f!rkov otok zasedli. Zavezniki so sporočali grški viadl. •la l»odo izpremenili vilo nemškega et-•yirja v provizoiir'i'o Ijoinistth'o. V bolnišnico bodo spravili nuijenc srl>-. januarja. — Nemški generalni štab poroča: Boji severno od ceste La Bassee- Bethune se za nas precej ugodno razvijajo. -Zavzeli smo več ' sovražni ški h jarkov in zaplenili veli ko množino vojnega materiala. Francoska artilerija je obstreljevala vas Lutten-bach v Alzaciji. Dve deklici, tri ženske in trije otroci sc bili mrtvi. Materialna škoda ni posebna. Razen cerkve so poškodovane še dve ali tri hiše. Pariz. Francija. jaunarja. — l'»> '•očilo. ki pn je izdal fran- o-»ki vojni lopartoment, se jrlasl: v i-kolld Dueuneu so povzročil.* na-V? Idrije preeejSujo i'o/ar .ie uiileil dvoj«; nemških cinni«'ijskih skla«ILšč. V Argnuib so vriše neprestano vrni-l artilerijski spopadi, ki pn nimajo ni-kakt-ira npliva na ?q->loj;ni položil j. Na višinah pri Maasi se ie moral sovražnik z veliki iz^nharai umakniti. Vsli^i silnem divjanja nemšk«» arti-lerije smo se morali v Voffezili na nekaterih torka h zji "j0f» metrov umakniti. V s-ploinem je položaj na zapadni fronti neizpremenjen. influence, Povratek predsednika. Radi novih zapletljajev v mednarodnem položaju so poklicali pred sednika s počitnic. Nevarno širjenje influence v Zdra ženih državah. — Mnojfo smrtnih slučajev v zadnjem času. Washingto, D. C., S. januarja. Influenea se je nevarno začela širiti po .vseh Združenih državah Ter je že zahtevala nešteto smrtnih slučajev iu sploh ovira iu škoduje ljudem iz vseh slojev, posebno, delavcem pri njihovem delu. Kakor poročajo zdravstveni u-radniki od vsepovsod, je ta epi deinija najobsežnejša, kar jih kdaj pomnijo. Posebno iz vseh večjih inesi. prihajajo zelo vznemirjajoča poročila, pa tudi na deželi ni muo-«ro boljše. New York. Chicago, Philadelphia. Boston, San Francisco, Seattle. Cleveland in Detroit naznanjajo. da se bolezen vedno bolj nevarno širi. V Clevelandu in v Detroitu je v vsakem po skor.» 100.0(10 slučajev. Od večjih mest so edino Buffalo, Pittsburgh. San Diego, Dallas in Mobile, ki še nis-. naznanila, da sc tudi tam širi bolezen -influenea. Vlada ne more ukreniti ničesar, da bi se epidemija omejila. To morajo storiti krajevne oblasti in ljudstvo jim mora pomagati pri tem delu iu poučiti ljudi, kako se najuspešnejše izogne iu prepreči nadaljno širjenje influence, ki se kaj rada izpremeni v pljučnico in zahteva letos nenavadno veliko število življenjskih žrtev. Hot Springs, Va.. januarja, sta se vrnila predsednik Wilson in njegova soproga v Washington, po šestnajstih dnevih, ki sta jih preživela tukaj po svoji poroki. Predsednik in nevesta sta bila namenjena prvotno, da ostaneta tu do srede ali četrtka, toda predsednik je spremenil svoje načrte, ker ga kliče dolžnost na zaj v Washington, in sicer zaradi potopa parnika 4"Persia" in drugih pamikov. vsled Česar so nastale nove teškoee v mednarodnem položaju. Ker se je vsa stvar tako nenad- Vihar v San Francisco. San Francisco, Cal„ 3. jan. — Sinoči je divjal tu velikanski vi-hr t* hitrostjo 75 milj na uro. — Poleg velike škode, ki jo je napravil vihar, se je zgodila tudi ena smrtna nesreča in več oseb je bilo teško ranjenih. Uradniki vremenske postaje so rekli, da je bil ta vihar največji v zadnjih 27 letih. Številni slučaji prehlajenja. Chicago, 111.. januarja. — Tu se silno množe slučaji influence in pljučnice, ki so posledica piv-hlajenja. Kakor se zaniore soditi po številkah, ki so jih objavili včeraj. so imeli v okrožni bolnišnici največ slučajev. V omenjenem zavodu so zdravili 2035 oseb, največje število, odkar obstaja bolnišnica. Pozor, pošijatelji denarja! Denarna pošiljatve v Avstrlj* oodemo sprejemali kljub vojni t Italijo, posta gre nemo ti j eno prt so HOLANDUE in SKANDINA VIJE. Zadnja poročila nam naznanjk / 10, da se denarne pošiljat ve ne i* plačujejo v južni TIROLSKI os SORIŠKEM, DALMACIJI in de orna v PREMOR.JU. — Za de: ISTRE, KRANJSKO vso in enaki spodnji &TAJER in druge notra nje kraje pa posluje pošta kako t v mirnih časih, seveda traja poši Ijanje in izplačevanje kaka dv» tedna dalj, nego v mirovnih r&» merah. Od tukaj se vojakom ne mort denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlj« sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo sa njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vas naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati. Ocaii ustregli, smo priobčili v letošnjem no pojavila, predsednik ni imel Slovensko-Ameriškem Koledarju j na razpolago svojega dvornega' kratko zgodovino slovenskega na- (vlaka, ter se je mislil odpeljati roda. Kdor je prebere, ima le vsaj potem z navadnim skalnim via-j mal pojem o slovenskem narodu, j kom. Vendar mu je potem ponudil! V Koledarju dobite še veliko dru- svoj zasebni vot "Colonial" W.1 gih zanimivih Slankov, lepih po- Earl Dodge, ki se je pripeljal iz U'"" vesti, šale in drugih zanimivosti. New Torka. Zraven so pripeli še_ Kar Stane samo 35 eentov. j poseben spalni voz Naročajte ga pri i I tajne službe, ki so čuvali predsed- naš Oglasi 8LOVEH1C FUBUBHEM OO^ ' nika ter skrbeli za njegovo oseb- TVRDKA PfeARK satul- io—*— - ».»SE?** K 10.... 15.... 2».... 9 .... 3f•... 4* .... 5- .... &•' ...» 6' .... •••• 7« .... 71.... 10.... s .90 1.60 2.30 3.GU 3.70 4 40 6 10 5 80 c.fio 7 '20 7.85 8.55 9.25 9 95 U».6» 11.3F 1*2.0* >2.75 14.10 IM0 K I*;.,«, 130™ UP.... 15f..„ ••• ... • ••• $ lti.PO 18.20 19,fi() 21 00 22.4 23 SO 25 20 36.60 28 Oo 36.00 4*2.00 49.00 66. Ou c:t.0) 70.tO 84.0t) 98 00 112 on l'?6.00 »38.00 16i 17« lft. 19( 2CN »o« we— zr •••• is—• / / 13 Oortiand St, Htw York. M. 7. no varnost. 88 "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owurd a ud published by the SLOVENIC PUBLISHING CO. (a corporation.) THANK SAKSER. President I.OI IS HIINKDIK, Treasurer. Plair of titleless of the corfioration »url addrewM of above officers: 82 CurtlaruU Street. Boroagb of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto reija list za Ameriko In Cauu lito tix mesto New York.. 4.00 „ j»«.l !i>?m za mesto New York.. 2.00 „ Evrojto za vse leto..........4.50 „ pol leta............2.55, „ četrt teta.......... 1.T0 "<;LAS NAIUHiA" Izhaja vsak daD Irvzem^i n«-t1elj in praznikov. "(, I. \ S NARODA" i - Voiet? of tlie People") * lasue«J e\ c r> .Jay except Sunday« and Holiday*. Si;;.- rlptl«.!! yearly *.1_00. Advertisement on agreement. I* jiUi brez j..»<]pisa to osotonoetl r~i ne prlol »kujejo. Ii. Mar naj s" l.la^ovt.ii po&iljatl po — Money Order. PH iytremenibl kraja naročnikov pro f'nni da nam tudi prejšnje bl-\aliNt t* i .iznani, da hitreje najdemo naslovnika. L*,, i-'.ui in iK^Sljatvani naredite ta naslov: L A S NAROD A* R2 Portl.i ndt St.. New York City Telefon 44587 Cortlandt. ^mmmg^ Priprave za prihodnje predsedniške volitve. glo zaspati, da bosta uspešno vodila usodo Združenih držav. Theodore Roosevelt je bil velik predsednik Združenih držav in pod njegovim predsedništvom je bilo zbranih v kabinetu največ zmož-aiih mož. Bil je za Ameriko in za Amerikance ter je obsojal vse nepoštene stvari. Prvi je obsodil javno zločin proti Belgiji in do-čim so se drugi skrivali, se on ni strašil ničesar. Nastopil je proti nemški nepostavni politiki in ne-človečanskemu načinu bojevanja, a obenem tudi javno pohvalil in priznal vse dobro, kar so Nemci storili v zadnji generaciji. Zato Roosevelt ne samo lahko združi progresiste in republikance, temveč zanj bo volilo tudi mnogo demokratov, ki ne bi hoteli voliti za nobenega drugega republikanca. Končno pravi še Mr. Bird, da bi bil znani pravnik Elihu Root zmožen državni tajnik. Pod vodstvom takih zmožnih mož bi mogli Amerikanci pač brezskrbno počivati, drugače pa, če bi zopet izvolili demokratskega predsednika, bi bila odgovornost njihova. * * * Iz prejšnjega se razločno vidi, da je zopet stopil na površje bivši predsednik Združenih držav polkovnik Roosevelt, ki se je mislilo zanj, da se ne bo več udeleževal političnega življenja, ali pa nastopal kot kandidat za predsednika. Ne more se sicer še trditi, kako bodo izpadle prihodnje volitve, ena stvar pa je gotova, da bodo boji zelo cstri in živahni. Mas NAB0DX J-&TUABJ1, 191B. Iz Avstrije. Pcraba klavne živine med vojno. Tajnik trgovske obrtne zbornice v Budimpešti J. Vajo je poročal permanentni komisiji za dolo- Pravi Trst. Trst !• Ime že pove. kam da spada. Ime je slovensko, in kar je slovenskega, spada k Sloveniji. V dobi, ko se je ščitilo na jugu ita- čenje cen, da so v monarhiji že Hjanstvo. se je Trst precej poita-leta 1932. bili navezani na uvoz *UM«il; velike množice Itahjanov 28,653 glav živine. jkraljestva so romale v Trst in Med vojno je narastla potreba si tam napravile ognjišče za eelo za vojaštvo dnevno na 5,000 glav. Za nemško karpatsko armado in kar porabljajo tovarne konzerv, znaša dnevno okoli 1.000 glav živine. življenje. Trst je dobival na zu naj izključno italijansko lice. Ko šp na gimnaziji študirali, se nam je še vedno vtepalo v glavo, da je Trst izključno italijansko Skupna dnevna poraba tedaj mesto. Sele splošna volilna pravi-okoli 6,000 glav živine. jie pokazala začudenemu svetu, Vojna t vaj a okoli 15 mesecev 11 a Trst nikakor ni izključno ira-ali 450 dni. Vojaštvo in tovarne ^ansko mesto, in poznejši časi so konzerv so v tem času potrebovali dokazali, da je Trst. največje slo-okoli 2,700,000 glav živine. vensko mesto, v katerem je pa ve- Za civilno prebivalstvo znaša1 iiko poitalijančenih Slovencev in mesečni konsnm okroglo 250.000 k.ier se italijanstvo vzdrževalo glav. Za čas vojne 3.750,000 glav.|na ffki višini s pomočjo Italija-Skupna poraba vojaštva in ci- nov kraljestva. vilnega prebivalstva .za čas vojne tedaj 6.450.000 glav živine. Pri zadnjem štetju v monarhiji In iz kraljestva privandrani Italijani so samopašno vladali v našem Trstu. Slovenci niti javnih je bilo okoli'17 milijonov glav ži- ljudskih šol niso imeli, ampak so vine. Vsakoletni prirastek znaša jih vzdrževali « pomočjo Družbe 10 odstotkov ali 1 milijon 700 tisoč glav. Ako se 1 milijon 700 tisoč odšteje od prejšnjih 6 milijo- da trpela z ozirom na zvezo z Ita-nov 450 tisoč, ostane 4 milijone lijo, kjer so postajali takoj ner-750 tisoč — kar se je moralo vzeti vozni, če bi padel prašek na čisto že od rodne glavnico. Razven tega italijanstvo Trsta. Dale.kovidni se mora odšteti še tudi nek izvoz tržaški namestnik princ, Hohenlo-v Nomčijo in okoli 2 milijona 700 he je pa videl v Trstu vse kaj tisoč glav živine, ki je bila. v Ga-J drugo, nego italijanske stebre Av-liciji in BukovinL J atrije, on je videl prave stebre in Tako ostane od 17 milijonov jih je cenil; ti stebri so bili ob-kveejemu še 9 milijonov glav ži-jeneni stebri slovenstva v Trstu.' P01 eg njega i, da doseže njihova stranka ton Cvetkovič, tajnik Frank Sta-■ ■ i in zmago svojega kandi- riha, 57 Bremen St., blagajnik Pe-;' a. Iter Mavrin, arhivar John Valetič. :v< lik or se more sklepati iz že Preprečani smo, da bodo novi odjav ti !i stvari in oklieov, bo- borniki na svojem mestu in da ' prihodnje volitve ene najbolj bodo v vseh ozirih izpolnili svojo \ ahaili, kurjih pozna zgodovina dolžnost. Srečno novo leto vsem . . nih Jržav. Prvič se je po- Sloveneem in Slovenkam sirom v.•. ii.« d nekaterimi strankami Združenih držav! — Ivan Tmš i. mi nt ko notranje nasprotje, novec. pa so vojna v Evropi in! Burdine, Pa. — Pred kratkim ! i i u. n položaj rodili tudi v smo izgubili iz r-voje srede rojaka , riki čisto nove razmere in Franca Starešinič, starega 51 let. na površje politična in Umrl je za vnetjem črev. Doma je ■« -ka vprašanja, ki prej bil nekje od Metlike in je bival pi jnla v poštev in ki jih v Ameriki nad 27 let. Bil je član j ih) razne stranke v svoje J. S. K. J. Badi mu lahka žemljica! — J. Kržišnik. Cleveland, O. — Ni dolgo tega, • ,n ikratska stranka. Ime- ko sem poročal o žalostni smrti v ' . » Iti prav malo prilike rojaka Antona Trebušaka, te dni : i.t do zmage in le redko- se je pa pripetil v naselbini New-! ij ji je posrečilo spraviti burgh zopet podoben slučaj. Ro-kandidata na predsedni- jak Anton Tratnik je šel na delo « ■. Ker pa se je sedanji v železolivarno. Nesreča je hote-;ii predsednik Wood- la. da je prišel med železniške vo-a \ViU,.n priljubil pri nekate- zove, kateri so ga tako stisnili, da ilujilt r; di svoje mirovne po- je takoj padel v nezavest. Prepe-!,;> , ker se ni pojavila nobena ljali so ga r bolnišnico, kjer je i- kriza in boda, kakor po strašnih bolečinah dne 21. de-: > , .!>« t :ili prej nasprotniki, je cembra umrl. Doma je bil iz Idri-n d mokrdtska stranka rano- j«1 na Notranjskem. V stari domo-[i; t _* - -s d t se ji bo še posre- vini zapušča dva, v Ameriki pa o zmagali pri prihodnjih volit- enega brata. Bil je član in tajnik >. {društva Slava S. N. P. J, ter dru- V *!edeč«-.m bomo posneli neko- -^va Jutranja Zvezda S. D. P. Z ..» : vari iz odprtega pisma, ki Društvi sta mu priredili krasen i • r>U::l Charles Sumner Bird pogreb. Bodi mu lahka svobodna d ve Massachusetts George zemljiva! — Lep pozdrav in sreč-n o i K-ni nasprotniki Za nesrečno Zupanovo družino Tonino jim je izkazoval dobroto s tem, da jim je brezplačno kr-pil čevlje. Naravno, da so le redkokdaj nosili obuvala. * ^ * Ko je pričela v poletju kolera razsajati, prič 11 je tudi Tonino bolehati. On se je te bolezni bal j kakor samega, vraga in se je ves Idau prijemal za svoj trebuh. Pred jo ljudje sploh imenovali "hišo", P°lIobo petega Krmogena je pri-doeim je bila v resnici le enostav- ?vetl, ^^ ^ oh" na s slabo streho pokrita izba, te-i?jnM nOV okv'r' ako obvani^ ga v resnici ne vem poro Vendar sem pa z lastnimi videl njegovo čudno opremljeno Iščem svojega prijatelja MATIJO SDR IČ. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga ;ni javi. ali naj se sam oglasi. Doma je iz Stude-nega pri Postojni. — John Sim-čič. Rafel Canij), Leetonia, Pa. 1) Kad bi izvedel za svoja dva bratranca FRANKA in JOHNA BENCIC, podomače Hribovče-va iz Javorja pri Novem gradu na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju na-^•lov, da ga mi javi, ali naj se pa sama zglasita. — John Va-lenčič, Bf-x 416, Norwich, Pa. (3-4—1) Kako je bilo mogoče, da se To-ninova hiša ni nodrla, in čemu so - , , • »juon. iivi\ uh\T, aivo ga oinaniu'; izba, te- ' ! čati bolezni. Povsem naravno je, da bi . - " - .'takoj oni trenutek, ko bi se pre-; imi oemi .. , . . ! pričal, da mu je sveta Priseila po-j t'AlU lOtlA 1 " 1 J POUK V ANGLSŠČINIl To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. Kje je GEO. PAZ POTNIKDoma je iz Loke pri Trbovljah. Star je 56 let. Pred 10. leti je bil v Ramey, Pa. Prosimo, da se javi upravništvn Glas Naroda. (31-12-4-1) izbo, katere najčudneja vsebina je pa bil pravzaprav njen posest-1 nik sam. \ Prišedši v kočo, ugledal je člo- POSLANO. Preklic in sodna poravnava. magala, ugasnil svečo pred s ve-j Milwaukee, Wis.. 27. dee. 1915. tim Ennogenom. j Gospa Katarina Kanale« s Pri- On se celo za svoje breskve ni morskega, sedaj stanujoča v Mil-več zmenil. Ponoči je radi vlažno- waukee, je govorila proti raznim sti zaprl okno m ko je podnevu osebam o svojima ožjima rojako- f™? ZT n}"gir ka,k° ^.^lia svojo čevljarsko mizo delal in ^^ gg. Antonu Bizjaku in Fran- i tll J n Jr T^'gledal v mali vrt, je najbrže pr^ ^u Ivančiču take razžaljive stva- poleg njega k rate, kakor pa kakega v Gro%*e City, Pa. New York, N. Y.. Pavlina Ož " k t i kandidata re- bold je nabrala za nesrečno dru-. k - stranke. Ker se bo žino $5. Darovali so sledeči: po ' i ' vrjni n-šteto velikih $1: Pavlina Ožbold in Joaie Ža-1 • ' ;-n V.- bo imel zato prihod- gar; po 50f: Ivka Žagar, Frances ■i • k r.<■]o t^/ko stališče, Ožbold, Alojzija Kovač, Antonija j" .' ! S'1 z'lružij.> rajše na- Belar in Gregor Žagar; po 25^: r n- .ii Vst h strank, da prema- Mary Belar in Barbara Muck. y .1 . d :n •krate. Prihrduji pred- Chicago, 111. Po $1: Martin s. li.iU niora biti dovolj zmožen in Knifie in Blaž Madeževec; John <..»',olj ; ogiimcn. da bo lahka pre- Pavlin 75<«; po 50#: Lojee Knifie, maga! vse t« žave, ki jih bo imel. Frank Prwen, Frank Kozina, D. a rac,:a sta, ki bi bila zn,0ž- Lojze Saviiik, Mary Beton, An-? *'a postavita po robu \Vil- gela Tich, Joe Debelak in John f- ' t m di ara premagata, namreč Pečar,- po 25*: *iaiy feuateršič in •ndmk ll'ighe* in pa polkovnik M. Keržišnik; po 10*: Joe Puša-I? o rise vel t. Oba ta dva moža bi vec in Frank Pučavec. b u sprejemljiva zA republikanec v Farroington, IU. John Majdič to progresiate m obema bi se m o- 50f __ Vpcklic letnikov 1872, 1873, 1874 je. kamor se stekajo niti veletrgo-' sok možiček, grd' kakor kanibal Br1eskve ,b0l° in 1896. j vine, tedaj je princ Hohenlohe po-|se znal nakako sarkastično Črnovojniki letnikov 1872, 1873, stal žrtev svoje politike in je od- smejati ter je imel take oči, ka-1874 in 1896, ki so bili pri zadnjih šel- pa z zavestjo, da je bil.tere so lastne enim, ki bolujejo na naborih spoznani za sposobne, so namestnik, ki je delal kakor se srčni bolesti. * " ' * "" spodobi In dogodki med vojno so On ni bil zlomušen in je rad ter mu dali pravi brezplačno pripovedoval starim Tržaška "Edinost" piše: Trst ženicam loterijske številke ter je imel pred vojno kakih 240,000 razna sredstva, s katerimi se pre-ni. Črnovojniki so se morali 6. de-'prebivalcev. Od teh moramo po žene črv iz prsta. Razun tega je cembra do 11. ure predpoldne o-1 italijanskih listih dokazanih re-j otrokom ruval mlečne zobe, obre-glasiti pri svojem nadomestnem' gnicolov (Italijanov iz kralje- j zoval kurja očesa in je dajal raz-povcljstvu. Vsak je moral vzeti stva) odšteti 80,000, potem mora- "im ženskam ter celo onim, ki so seboj dvoje močnih čevljev, vol- mo računati najmanj 20,000 Nem- bile v stanu 4'dobre nade", zdrav-nenega perila, dobre volnene no- cev in drugih, ostane, še 140,000 niske nasvete. Bil gavice, jedilno orodje in posodo prebivalcev ter robo za snaženje. Za seboj pri- je dokazanih nešene čevlje in perilo dobijo čr-jeev. Ostane čeravno je tvoje sadje sladko, .jaz zateči se k sodišču ter sta erospo z njim gotovo ne vem kaj početi. Katarine Kanalee tožila za od-nikar ne misli, da bom umrl, da škodnino $1000. bi ti tako le mojim dedičem na-' Po parkratni preložitvi bi se imela vršiti obravnava dne 13. tovo tudi zorele, ko se bo kolera decembra 1915. Do obravnave pa od nas že poslovila." ' sploh ni prišlo, ker je toženka, ga. Svojim nečakinjam in nečakom Katarina Kanalee, boječ se posle-je prepovedal dotakniti se sadja svojega nepremišljenega go-in oni so mu morali vsaki trenu- vorjenja. prosila javno v sodni tek pokazati jezik, da se je na ta dvorani in pred sodnikom t ožit e-način prepričal, imajo-li gastrično Ua za odpuščanje in preklicala mrzlico. i svoje besede kot neresnične in iz- " Jaz mislim, Tonino", dejala mišljene, nakar sta tožit el j a soil-mn je njegova svakinja, "da ti postopanje proti njej ustavila, radi tega rad ne umrjeŠ, ker bi se ker jima je ta izjava od strani to-potem moral posloviti od svojega ženke zadostovala, njenega de-denarja." inarja pa se itak nista polakomila. "Naravno, meni je žal denar' Ker pa govori gospa Kanalee je prijatelj tebi prepustiti, ker vem, da bi se okrog, kakor da sta se An- dmgič poročila." | Bizjak in Frank Ivančič zba- ko h? se poročila, bi bilo *a obravnave in onadva prosila za hude«« ?" j odpuščanje go. Kanalee (!), sta novojniki odškodnino. Vpoklicani prebivalcev italijanske narodno- mi prijazno in vljudno postopal, 1 "Potem pa mene vzemi za mo-' imenovana rojaka sklenila, da so morali tudi prinesti za en dan sti. Se vam li to zdi pečina ? Me-! dasiravno so bile stene njegove ker Sf tn jt;lk tvo j sorotinik priobčita rezultat njune tožbe v živil seboj. Vpoklicani so imeli ni ne. |male koče polne slik raznih Ma-|iu'zain(>re!U osrečiti z nadaljniini javnosti, da se s tem gospej Ka- pravico do proste vožnje po želez ' " ....... nici. V to svrho se je moral legi timacijski list pri železniški bla gajni s pečatom potrditi. Oprostitev živinorejcev. Nam tudi ne. Ko je izbrulinilajdon in svetnikov, dočim je imel |csetini[ otroci, kateri bodo štvo- nalee enkrat za vselej zaveže pre- vojna, se je kmalu pokazalo, kdo pod steklenim pokrivalom na da je pravzaprav domačin v Trstu, kdo pa priseljenci. Kakor v Gorici, tako je tudi v Trstu postalo naenkrat vse slovensko, lta-Vojno ministrstvo namerava u- lijan^ki podaniki in nekaj tistih, kreniti vse potrebno, da se možki ki jih srce vleklo v Italijo, so po-letnikov 1865 do 1872, ki krmijo brali šila in kopita,, ostali pa so živino (posestniki in hlapci) na Slovenci in tisti, ki so se prej tka", ker je v svoji koči popolno-kmečkih posestvih, ako ni nobene šteli med Italijane, pa so med.ma sam živel. Slednja je stala druge možki sile na razpolago, za vojno naenkrat, kar čez noč znali sredi polja, katero so vsi radi do-zimsko dobo 1915—1916 oprostijo slovensko. Zdaj bi ljudsko štetje brohotnega sočustva, pa tudi radi od čmovojniŠke službe. Tozadev-, v Trstu povedalo, eegav je Trst breske\% katere so rastle na pone prošnje se morajo vložiti pri v resnici okrajnih glavarstvih. omari trpljenje Kristusa. Otroci so imeli navado v njegovo kočo trumoma prihajati, baš kakor da bi bil pri njem večni semenj. Pušča vnikova koča je pa bila zaista čudna. Tonina so imenovali "pušeavni- praška atlStlCUe 1------------- • ' i "u j«, buujc J T uu&u&uaj liicu »J"-" 1>U/ a Duna- venei oglašajo za svojo pravico(di delil in je bil tako ljubosumen !ir. Ljudsko štetje po vojni. Predsednik osrednje statistične koanisije dr. V. Mateja na Duna- „ . .. ju je izdelal načrt, po kterem bi v soh- 01>^ma -l,m Je v mestu od-|na krasno posest, da je v mesecih se kmalu po končani vojni vršilo rekla ^^ žolski Pouk' m tako so, juliju in avgustu pri odprtem ok-ljudsko štetje in štetje živine. Ko- sc..morah zateci k samopomoči in nu spal in bil vedno pripravljen misija je sklenila, da se bo o tem »J^ova Ciril-Metodova družba s svojim starim revolverjem stre-p red logu posvetovala. vzdržuje v Trstu že leta privatne! 1 jati na nočne tatove. jo scdanjodeeo v največjem so- (ve'"' gibčni jezik. Naprosila sta rodstvu." I mene, da v tem oziru vse potreb- " In a če nimaš drugih želja? Ne,'n0 ukrenem, ne. midva ostaneva tudi v nadalje1 Preskrbel sem overovljeni pre-svaka, kar je mnogo bolje!" iPis tozadevnega sodnega akta ter Vendar je pa njegova svakinja se ?lasi «java, ki jo je toženka, vedno upala, da bodi bogato ded- Katarina Kanalee, podala ščino, — nihče ni nikoli videl v*e- r,rf'cl sodiščem po svojem odvetni-birio puščavnikovega zaboja, bilo ku- v slovenskem prevodu tako-je torej kaj lahko mogoče, da j«Oe: v zaboju hranil svoj prihranjeni Odvetnik toženke Mr. Rowan: denar. V ostalem je bil pa vedno' "Prosim sodišče, mi smo to za-vesel in je večkrat dejal, da se devo natanko premislili in dobo. v slučaju, ako on umrje, nje- mnevamo. da toženka razžaljivih govi sorodniki lahko na vozu vo- besed, katerih je obtožena, nikdar in da bodo, ako prodajo ni govorila,, kolikor se spominja. (Konec prihodnjič.) Prepovedana knjiga. V Avstriji je prepovedana na Nemškem tiskana knjiga "Berlin—Bagdad". slovenske so to edine pojiolne ljudske šole v Trstu. Tržaški Slovenci zahtevajo za svoje otroke tudi srednješolske naobrazbe. Na prigovarjanje od neke strani, ki jej je na čelu de-Nemška vlada je določila za želni glavar gorižkij c.e5j da trža_ krompir m surovo ma&lo najvišje žki Si0Venci morejo svoje otroke cene. Cene za surovo maslo so do- pošiljati v Ljubljano, odgovarja ločene za 1 kg od 4.30 marke do njihovo glasilo "Edinost" po-4.80 m. za krompir pa od 2.75 m VS€m pravihio, da tržaški Sloven- Iz Nemčije. lju, po nekoliko obdelovali. Ako Prva državna potreba v Trstu je Tonino kako svojih v resnici je, da vlada ustanovi slovenske krasnih breskev podaril, bilo je'žili šole. Glede tega vprašanja pišejio v resnici kraljevo darilo, toda'samo zob svete Apolonije kaki po- 111 tožitelja kot moža ne- "Union": "Tržaški Slo-j on je sadje le redkokdaj med lju-jl»ožni duši. dobili najmanj tisoč omadeževanega značaja in na dobrem glasu : in ako bi pa toženka le res kedaj govorila kake take besede z ozirom na tožitelje, me je ona pooblastila, da prosim v njenem imenu javno tukaj v sodni dvorani za odpuščanje, in da v njenem imenu izjavljam, da ni bila nikdar in ni sedaj sovražnica tožitelje v in da ničesar slabega o njima ne ve." Tožitelja se s to izjavo toženke zadovoljita. privatne! I jati šole, v katere je letos kljub voj- Podnevu je visel revolver na nemu stanju vpisanih 1806 otrok, j steni med' slikami svete device Prvi razredi so prenapolnjeni injPriscile iii svetega Krmogena; v Največji tovor železnih cevi na potu iz Združenih držav v Egipt. Baltimore, Md., 2. januarja. — • V torek in sredo bodo odplule la- , . , . . . . dije v Aleksandrijo z velikanskim neposredni bližini je bilo opaziti tov ki bo sestajal iz Vj mi]j tudi velik kup starih čevljev, med žeIeZnih Cevi iz zvitega železa za katerimi so bili namesani tudi „ , T?1 - , . , v." . L, . zavezniško armado v Egiptu, t e- stursem storži, katere je Tonino vi bodo uporabili pri vodnih ua. navadno pn peku zamenjal za h za ra2deljevanje vode v kruh; v mali leseni zaboj je afrižkih hl arabskih pilK.avah. spravljal svojo obleko m klobuke,, ^ zast iknv angl^kefra pokrivalo zaboja je bilo okrašeno konzulata nadzira ter čuva pri la- *J™r]LfZ. moda° ..sllk01 12 leta dijah v Baltimore, da se ne utiho-| 1821, docim je puseavnikova po- tapijo kaki špijoni in da ne potak-stelj dopolnjevala njegovo pohi- nejo v oevi kakih bomb aU drugih snovi v cevi in zabo- Vsled izjave, podane javno pred sodiščem, se je sporazumno sklenilo, da se sodno postopanje brez nadaljnih stroškov ustavi. (Sledi uradni podpis sodišča.) (31-12—4-1) Ivan Kaker. ttr.T T Cl 116 naj bi poši- štvo. Njegova postelj je bila ta- s Nemška vlada je prepovedala i j aU otroke v Ljubljano ter.ka. da bi vsakdo mislil, da jo je , , + - --- prodajo in izvoz slame vseh vrst.jda se ne more zahtevati od njih. dobil iz Thebais, kjer je sveti An- f' ~ b? _to naj bi nosili velike stroške takega ton Abas delal pokoro svoj^a tovor ^leza, kar jih pošiljanja v oddaljeno mesto, ko življenja. Kongres in vojne predloge. Washington, D. C., 2. januarja.I imajo njihovi someščani druge Kongres se bo zopet lotil dela po narodnosti svoje srednje šole v praznikih, v torek, 4. januarja, ter pričakujejo v poučenih krogih, da bo ta seja ena najživahnejših in najdaljših, kar jih poznajo v zadnjih letih. Prvo mesto bo baje zav- Trstu. Učne moči za slovenske srednje šole so na razpolago, isto- Pod posteljo je imel Tonino navadno shranjene svoje i kuhinjske posode, svoj lonec, bakreni kotel za vodo in večkrat tu-| di juho, katera mu je opoludne je kdaj zapustilo Združene države. — Vojno posojilo in Čehi NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je za večno preminul v stari domovini na VI-jokem pri Kranju dne 25. novem- "Selske Hlasv" poročajo, da se bra 1915 naš ljubljeni oče Pragi podpisala ena milijar-1 tako prostori, ki stoje prazni. V'ostala. Važneje predmete je pa v Trstu samem je dovolj učiteljev, hranil pod čevljarsko mizo, tako da m- v0Jue?a posojila. To je za za prvi razred, a za tretji in če-!na primer redovnika iz papirja, eno s81110 mesto naravnost veli-zemalo vprašanje glede narodne trti razred jih je dobiti dovolj iz'kateri je kazal slabo vreme s tem, kanska svota. obrambe. V zvezi s tem bodo raz-j .-sega Primorja. Zato odklanja, da je svojo glavo pokazal izpod pravljali o predlogah glede tista- "Edinost" ta nasvet naodločneje svoje kaspuce oreh s tremi jedri 1 Božidar Lešetickij. novitve državnih municijskih to- in brani popolno pravico trža- knjigo, kater4 vsebina so bile taj-1 V Draždanih je umrl slavni uči- Mihael sinov' < ~ Varn ^ V°Jne P°- S1°Jenfe7' da se v "i'1' DOSti čarovništva, zob svete Apo- telj glasbe Božidar Lešetickij v Leben 'ivanka' in Maiiča treoseme. — ^ hovem brvaliseu samem dajo po- lonije, bajonet vojaka iz časov 86. letu svoje starosti. Lešetickij, ' ni UmnilL hčere Poleg tega je na sporedu to vec j trebne srednje šole in tudi možko Napoleona I., ladijo, katera je bi- rojen Poljak, je deloval dolga leta! ^^ drugih predlog m vprašanj, ki so učiteljišče. Šolski zakem, ki dolo- la izrezljana iz čresnjeve peeke in v Rusiji, kjer je ustanovil petro-! velike važnosti m ki jih je treba; ča enakopravnost vseh narodov, razne druse predmete. gradski konzenatorij — Od leta v Trstu še vedno ni aktiviran, i Mladeniči iz bližnje vasi so pri-1878 je imel na Dunaju šolo za kla- JOŽE STKUZNIK. Bil je dober gospodar in skrbni oče svojim otrokom. Bodi mu lahka domača zemlja! Žalujoči ost a H: Jožef, France, Janez, Peter in Marija, omožena omože- Camas. Wash., 29. dec. 1915. (4-5—1) rešiti v kratkem. f V---- Za soško fronto. 5. decembra. — Bežite takoj, ker hočemo se- mogli osvojiti. T. žke granate letijo v.mesto iz Brd in izza Podpore. letalci meee-j.> bombe iti pušicr. proizvaja se napovedano razdevalno delo. — Gorica je za Italijane v vojaškem oziru malega pomena, vendar pa s.- bij»»jo 7.a njo tako kruti boji. Tu si stojita v nasprotju genera-lissiiuus Cadorna in italijanska politika. Borojevič je napram ameriškemu poročevalcu Wigandu o-/uačil Cadornu za može velikih /mo/nosti in strat»*jri«"nih idej. ali po njegovi sodbi ('tuloriia ni gospodar svojih sklopov. Bistroumen je in vojaški talent, ali njegov« idej« stojijo pod vplivom po itike in so podrrjfiu1 kriku poli-tičarjev. da treba na vsak način ljudstvu pokazati kak uspeh. h. dostavil je nato general Borojevič: v vojni pa mora biti politično iu vojaško delo enotno. — Kjer tega ni, tam manjka nekaj resnega. kar pa je v slučajih lahko odločilnega pomena. Gorica, katt-ro hoče dobiti Cadorna za v-sako »•■•no. ni vredna krvi, ki so jo preliva za njo. Cadorna sicer to v o sam. ve pa tudi. da se zahteva zavzetje Gorice v namene, da so potolaži razdražena italijanska javnost in se razpoloženje v Italiji /.boljša. In tako je, da se mora general podvreči političnim momentom, kakor jih izfažata — •\ lada in kralj. Tako Borojevič. Politični momenti torej narekujejo one ljute boje za Gorico, ki naj bi kar najhitreje padla Italijanom v roke, da bi se pogasilo • •no živo hrepenenje po kaki zmagi. po kakem uspehu, katerega j«- italijansko ljudstvo tako polno. Ker pa le ni hotela pasti Gorica malo obstreljena, so sklenili, uničiti jo: pregnati ven prebivalstvo in mesto zažgati. Ne gre tako hitro tudi to njihovo zločinsko delo izpod rok. kakor so si mislili, kajti mnogo granat je napravilo le luknje, izredno mnogo jih ne eksplodira in tako se bodo morali "rešitelji Gorice" truditi še precej časa. prodno mesto popolnoma razdenejo. a-ko si zadnji čas še ne premislijo, kajti s;tj je vendar škoda toliko dragih strelov v mesto, v kati-j rem ni vojaštva in iz katerega je sedaj pobegnilo že skoro vse o>. vilno prebivalstvo. Kaj prav nad samim golim zi-dovjem naj si hladijo Italijani jezico radi stalnih neuspehov.' Tisto svojo municijo bodo pa še krvavo rabili, kajti kdo ve. kaj jih še eaka in kje! Če presodijo malce položaj na Balkanu in zmagovit naš prehod z zavezniškimi >V tami po bojnemu terenu v JSrbjii. se mora delati Italjanom črno —j pred očmi. Pa tudi ako bi končno zavojevali Gorico, česar sicer ni pričakovati, kaj bi imeli? Kaj bo-1 izvršenem občeva-nju samca i>ožre. Samica žuželke, ki se latinsko imenuje 'Mantis lteligiosa". ima navado, da s«" pari v 14. dneh s šestimi ali sedmimi različnimi sainci. ali jih požre vse. bodisi še med spolnim občevanjem, ali j»a koncu tega občevanja. Značilno je tudi ljubezensko življenje vešč. Osem dni po rojstvu samice .s«? začne ljulwzensko rajanje in sicer vedno med 9. in 11. uro zvečer. Kar do 150 samcev se loti ene samice. Samci uislntijo samico na razmerno velikansko razdaljuvo. celo dva kilometra daleč. Fabre je opazil, da je 13 samcev šlo s samico na ženitovanjski polet in da so rabili za spolno združenje šest minut. Vojni poročevalec padel. Vojni poročevalec ruskega "Novega Vremena",' rit mojster gen. štaba M. Konšin je padel na severnem Ikoji-Sču. To je menda prvi vojni poročevalec, ki je postal žrtev vojne. Rodbina srbskega generalisimusa Putnika je prispela, kakor poročajo dunajski listi, v Florino. Kolikor je znano, nima vojvoda Putnik rodbine. Edina hčerka se nahaja vedno pri generalu. da mu streže. Bila. je svoj čas tudi v Cileiclienbergu s svojim očetom vred aretirana. Naši vojni vjetniki v Sofiji. Teh dneh je dospelo v Sofijo iz Ni-.ša 4no avstrijskih vojakov, osvobojenih srbskega vjetnLštva. Odpotovali so s 14 v Sofiji se nahajajočimi avstrijskimi V-astniki čez I.om v domovino. Ruski zdravniki med seboj. Vrhovni ruski medlcinalni svet pri-ob^uje v "Novem Vremenu" dolg odgovor na Menšikovov članek, ki hvali nemške sanitetne naprave, vsled česar se more v Nemčiji vrniti 60 odstotkov ranjenih zopet v fronto, dočim se to zgodi v Rusiji samo pri IS odstotkov. Vrhovni medlcinalni svet ta Članek strogo obsoja, češ. da je povzročil v ruskem narodu veliko potrtost in v ruski vojski nezaujKinje napram ruskim zdravnikom. Možnost odzdrav-Ijenja ni odvisna samo od načina le-čenja. mavreč tudi od kakovosti rane. Jasno je. da se rane ruskih vojakov, ki izvirajo večidel od artilerij škili krogel, ne celijo tako hitro in tako dobro, kakor rane nemških vojakov, ki so zadane večidel od infanre-rijskih krogel. — Tudi je treba pomisliti. da nporabljajo Nemci prav pogosto eksplozivne krogle in strupene pline in da so transporti ruskih ra-skih ranjencev zelo težavni. — Tudi pošiljajo v nemški armadi vsled nemške discipline in vsled pomanjkanja zdravnikov, ranjence zopet v fronto, ko so rane šele površno zaceljene, dočim ravnajo ruski zdravniki z ruskimi ranjenci bolj človeško in jih pri-drže, dokler se niso rane poi>olnoma zacelile. Zaslužena kazen. V Budimpešti je bila te dni obravnava proti gostilničaru Borscoku. gospodinji in njegovi hčeri. Toženi so bili, da »o dajali gostom gola5 posebne vrste: dobivali so namreč iz vojaških bolnic pomije, da bi z njimi krmili prašiče, pa so iz teh pomij pobirali o-stanke mesa in kosti ter iz tega delali gola s. liostllničar je bil za to obsojen na šest let ječe, njegova gospodinja na pet let, njegova hci pa na dve leti. Patrulja v lavini. Iz Briga poročajo, da je bila neka vojaška patrulja, obstoječa iz enega častnika in 5 mož gorske infauterije v Simplonskem tunelu presenečena od snežnega zameta. Rešilni oddelek je našel v snegu lavine samo še palice in zlomljene smuči, tako da se domneva, da se je patrulja ponesrečila. I>o sedaj poizvedovanja fie niso imela nobenega uspeha. M EDEM PHOTO SC* Slovens ko katoliško Odlikovanje hrabre Francozinje za njeno junaštvo. Z druge plati. Spisal Ivan Cankar. Prišel sem k prijatelju, k človeku, ob katerem sera občutil, da je boljši in bistrejši od mene. — meniti človek me je nenadoma po-1 gledal temno, skoraj sovražno. — Zvest prijatelj si, hudo blag' in nesebičen ! To steklenico terana sem bil naročil zaradi tebe in zate.! Raznoterosti. Madžarščino ,. . ,. , , ..lso uvedli kot. neobligatni predmet na Nikoli ti nisem pridigal, da ne pij,raznih i ,, ,,.„„„ v™,-«....... *' : iim l>:ilkiiuu. >.a nemškem vladajo per žganje in zoper eigansko } temperature od - S do 1«. pcwel.no To se pravi, da so ravbarja pri- rot o. bi jo bil začel zoper krivice j mrzht v p.oljrariji. v zadnjih '15 le- znali, samo počesali so ga ter ga preoblekli. Zame pa je tak počesan in preoblečen ravbar najpri-suktnejša priskuta na vsetu. 0-gabnejši je edinole človek, ki si je bil tega ravbarja izmislil. Pomenljivo je, da se je vnela vojska zoper šund na Nemškem naj-poprej. da se je misel nanjo porodila v glavi nemškega profesorja, v tisti glavi, ki je s svojim nizkotnim sovraštvom do vsega mladega življenja, s svojo devetkrat podčrtano, ob vsaki priliki s klicaji razkričano plemenitostjo in s svojo vseobsežno hinav-ščino prava kazen božja za ves človeški rod. Šivilje bi ukanil za ravbarjevo frizuro, najvernejši vernik kuštravosti pa je sam. — Svilja se joka ob eiganski siroti. ali joka se kar ]>odlega na tisoee srh Kanu« krila t« zatrjuje in ri-izseljevanje farmarjev. Ona da takega preseljevanja ni i mogoče. Splošne vojaške obda za Kanado ne bo. ker je poslala Kanada 10,000 voja-stovoljno. In »S- 1.1 se izkazala i»i zauioirla poslati Kanada t ol i ko prostovoljcev. nam je ene ure. vsaj ene ure spa- skih iK^gnnoev. nja. spanja z bdečimi očmi. Ozre-! ti sc drugam .... ozreti sc v nič'.' Ti piješ vino. zamižiš, nasmehneš se .... za gledaš se v nič: jaz berem šund! .... Zaradi umetnosti se peliaš, njen a postelj si, pa jo suješ v ponižanje. Kaj je umetnost narkotikum? Kaj naj mi da umetnost tisto blaženo uro spanja, pozabljenja. brezni isl en ost i ? Kaj ni več res. da je umetnost najpredrznejši razmah človeškega duha, da je umetnost tisti jezik, v katerem sc človek z Bogom pogovarja ? Za vsakdanje opravilo mi ie dovoli tehle dvoje; . l -So krepkih rok. mi je dovolj ta bistra pamet, (.'e hočem biti z u-metnostjo sam. moram zbrati vse svoje sile do kraja, zalo da sem umetniku brat. In ti si bil v svo- ji ne morem do živega, kakor bi J jih misljh ponižal umetnost »to rad. Največji nemški profesor. — vina. čaja, opija .... do šund a ! vcličanstveu v svojih čednostih Zapeljala te ie bila smešna okoli-in grehih, v svojih spoznanjih in ščina, da sc poslužuje narkoti-zmotah. Bismarck, je bil častilec kuni. šund imenovan, govorjene šunda. Vsak dan po eno uro se je in pisane besede, kakor je po-s šiviljo svoje žene in s svojim služuje tudi poezija. Vojaške ko-hlabcem sestal v bajnem dvorcu račniee igrajo na prav taka gias-ciganske sirote .. I bila, kakor Beethovnove simfoni- V izbo je stopil pismonoša. — je. Koračnica je narkotikum. — Moj prijatelj je bil naročen na troje dnevnikov. Poškilil je k me ni, čuden nasmešek mu je stiv-sel košati desni brk. — Potrpi malo. samo trenotek! Kri mi je bušila v lice. Prija-telj je bil časopise po vrst i razgr- siinfonija je umetnost, boben pa je inštrument .... At, ti, apo-stclj besede, poznani te! Smili se ti beseda, sinili te si inštrument. — kako si tesnoben in plali in sko-puški! Meni se ta lepi zeleni kozarec prav nič ne siiiili. ko piješ iz nil predse ter sc zatopil v branje, i njega vino namesto vodo Ni bral političnih člankov, tudi i Tako je smehlja je govoril moj ni pogledal brzojavk, temveč po- j plemeniti prijatelj ; nisem ga uteg-lastil se je podlistkov. Tistih nil obesiti, zakaj prežlahtno je di-podlistkov, ki sc vlečejo brez hal teran. konca in kraja skozi ves letnik — ^»~ - in še malo čez in ki jih šivilje iu kuharice verno strižejo ter hra-; ni jo. Obraz prijatelja je bil ob tem branju nekam čudno mehak in mil, v oči so mu segle sanje, na vzbočenih ustnicah se je prikazal vlažen smehljaj, kakor ob zelo močnem in opojnem vinu. Bral je do konca, nato je zgrnil časopise ter se okrenil k me-J - ni. i V tisti minuti, — Ali si že južinal ? ; ko sc mi duša iz zvezd je utrnila — Se ne! j v bitje, in v bivanje TIFl'S V MEHIKI. Ni še prav koneano klanje in medse-| bojno bojevanje v Mehiki, a nalezljive bolezni že kose med obe ra celim in izčrpanim narodom. Tegko bi bilo po vedati. kaj da se godi pravzaprav v globini dežele same. n v njenem glavnem mestu ni prav dobro in veselo. V Mexico City je izmed 30 tisoč bolnih za tifusom. Med temi je zelo velika smrtnost. Ljudstvo v tej deželni prestolnici je vse zbegano. Zdaj tudi v mnogih mestih Združenih držav razmere niso prav zadovoljive v zdravstvenih ozirih. V Cliioa-gu n. pr. jo po časniških poročilih do tisoč šolskih otrok bolnih za in-fluenoo (grip). Tem je prepovedano hoditi zdaj v šole. * Podnbni slučaji. osebno v svoji prestolnici. Mexico City. V to svrho pa mu primanjkuje dovolj veščih zdravnikov in ljudstvo v mestu je premalo vešče. Glavna o-vira pa je. da mesto no premore ni-kakega denarja. Zdaj bo priskočil na pomoč ameriški Rdeči križ, in sicer na stroške mi-Ijonarja Rookefellerja. POIjJEDKLCI uhajajo iz ca-NADE. Iz Omaha. Nebraska, javljajo, da so se začeli vračati iz Kanade oni a-merikanslci farmarji, ki so se bili Izselili tja pred leti. ker so dobili za mal denar dobro zemljo. Kot vzrok tega. vračanja v Združene države navajajo dejstvo, da je motnost prisilne in obvezne vojaške službe v Angliji in Kanadi zelo velika. — Izguba državljanstva. "Sarajevski List" prijavlja imena SO prebivalcev fočanskega okraja, ki jim je vlada vzela državljanstvo v Kor tl Poljedelci boje. da bi se tu- Bosni in Hercegovini, ker so lili v neprijateljsko dinavo. V tisti minuti. Pozvonil je hišni; prinesla na-1 v drobnem telescu se v stvar pre- ma je steklenieo terana, ki je s svojim težkim, omamljivim duhom že zdaleč oznanjal svoj blagoslov. Vzdignil seni čašo do ust, pokusil, zamižal. izpraznil do dna živ ogenj mi je planil v žile, planil v samo dušo. — Kakšno je vino? — Bog ga je blagoslovil in .. št mene z njim! Prijatelj se svoje polne čase ni bil dotaknil. — Kaj ne piješ? — sem se začu dil. — Sem že bil----pravkar! Pokazal je na časopise - in ta ple- lila čista ko voda-planintep materi zemlji privre je iz krila -- V tisti minuti ko si v življenje moč kljubovati je osvojila, v pesek in kamen dolbla iu rila iu je močna, močnejša bila iu je rastla in ni počila — ah, da ni tedaj minila. ce ko v pesku vir stopila in se v zvezde preselila ■rista ko vir in zvezde____ di oni morali pridružiti angleški vojski. so začeli zapuščati Kanado. Ti ljudje se ]>osehuo boje za svoje otroke. V i>oslednjih desetih letih se je mo ( glo opaziti, da so se preseljevali ame-rikanski farmarji v velikem številu v Kanado, kjer so mogli dobiti p»x*e-ni mnoge dobre in še ne obdelane rodovitno zemlje, ki jo je še na razi>o-lago na stotine miljonov aker. Tam so dobili prosto zemljo od kanadske vlade. ali pa so jo nakupovali za mal denar od železnic in delniških družb. O-henem pa so privzemali ti Amerikan-ei tudi kanadsko državljanstvo ter so izvrstno uspevali. Vojna i>a zdaj ni prizanesla niti tem obdelovalcem zemlje, ki so izpre-menili obširne kanadske puščave v morje pšeniee, ovsa in detelje. Val obratnega izseljevanja i r. Kanade v Združene države se je začel preti kakima dvema mesecema, ko so se v-prvic začele širiti novice in domneve glede možnosti, da bo uvedla angleška vlada splošno obvezno vojaško službo v Angliji in vseli svojiH kolo Ivan Pregelj. ; nijah. PABIZ IN DUNAJ. Že večkrat so dunajski -Jamski krojači poskusili ustanoviti posebno modo, ne samo da bi se ««it•• gnilo občinstvo tiranstvu parišk<-mode. nego tudi iz dobičkaželj-nosti. Parizu nese njegovo jr\čustvo na polju ženske m ode ogromno dobička. Ne samo Francija. Angleška in »Španska, vsa Amerika, I-talija, Rusija itd se drž" pariške mode in držita se je tudi Avstrija in Nemčija. Ker sc ni bati, da bi Berlin v modnem oziru igral v doglednem času kako odločilno 1-gro, je čisto naravno, da bi rad Dunaj ustvaril posebno modo, ki bi gospodovala vsaj v Avsxr;ji in Nemčiji in donašala Dunaju \-p.--dobičke. Toda se to ne posreči. V nekem dunajskem listu je pojasnjen-?, d-i tudi sedanja dunajska moda ni drugega, kakor posnetek parišk • mode. Ideje za modo so tudi sedaj vzeli dunajski krojači iz Pariza: dobili so iz Pariza — čez Švico — modele in po njih napravili dunajsko modo. Reče ii list konštatira. da to. kar se sedaj po pariških modelih vpeljalo kot dunajska moda na Dunaju. — v Parizu že zopet opuščajo kot preživelo. List pravi, da se godi že desetletja tako: krojači kupijo v Parizu nekaj modelov in delajo po njih obleke, prikrojene po dunajskem ukusu in po obilnosti dunajskega ženstva. Dejstvo, da si je Pariz eelo v času svetovne vojne ohranil absolutno prvenstvo, razlaga navedeni list s tem. da so Francozi izredno liežnočutni. tako. kakor samo narodi, pri katerih se je že začelo — degenerira nje. V RUSKEM GLAVNEM STANU. Berlinski listi poročajo sledeče : Kuski glavni vojni stan sc nahaja sedaj v nekem mestu Bele Rusije. Car stanu.;« \ dvonastrop-ni hiši, kjer ima dve sobi na >•«/-polago. V istem iad."tropju imata še vsak po eno s-jbo dvorni minister Frederiks in dvorni poveljnik general Vohyov. V prvem nadstroplju stanujejo: gen. pobočnik Nilov. dvorni maršal knez Dolgorukov, telesni zdravnik Fedorov; tu se nahaja tudi carjeva vojna ptearna, katere predstojnik je krilni pobočnik Drentelen. V bližini carjevega stanovanja stanuje v neki hiši malo carjevo spremstvo: veliki knezi Ciril in Boris Vladimirovič, Dimitrij Pavlovič ter zapovednik carjeve telesne straže gen. G rabe. Car vstaja ob 9 dopolne. Po zajtrku se poda k štabu, kjer mu poroča šef generalnega štaba, general Mihael V. Aleksijev, o položaju in važnih dogodkih na fron- ti. Car se vrača ob 1. popoldne domov k dejeueurju. h kateremu so vsak dan povabljeni generali in vojaški atašeji Anglije, Fran cijc, Belgije. Srbije, Črne Gore. Italije in »Japonske. Ta obed se servira brez vina. Ob 2. popoldn-I zasliši car svoje politične referen i i«- ter se nato pelje poldrugo uru na sprehod. Čim sc vrne, ga že čakajo poročila iz Petrograda. - -Ob pol S. zvečer sc vrši diner. 01) sc poda car v svoj kabinet, kjer dela do pozne noči. Če sc po noči zgodi kaj posebnega, mu pride gemral Aleksijev sam poročat. MYTILENE ' se imenuje otok, ki leži blizu — maloazijskega obrežja in ki so ga v sedanji vojni izbrali Francozi in Angleži za svoje glavno opira-liščo za operacije ob Dardanelah in tudi na Balkanu. Otok se je časih imenoval Lesbos in Mvtilene je bilo ime glavnega mesta, ki je slovelo in cvetelo že let pred Kristusom, a to mestno ime se je tekom stoletij preneslo na ves o-| tok. Na tem otoku je bil rojen in j je živci eden znanih "sedem grških modrijanov". Pitta kos. tu je živel tudi pesnik Alkaios in lepa grešuica Sappho. Otok je bil v davnih časih samostojna država, potem je pViše! pod oblast Aten in končno pod o-blast Rima. V srednjem veku so vladali ta otok najprej Bizantin-ei, potem Benečani, dokler se ga ni leta 1354. polastila neka plemiška rodbina iz italijanske-Genove. A že leta 1">62. je prišel otok v oblast Turkov in je ostal v njihovih rokah nad 500 let. namreč do 'JI. novembra 1912. Ta dan se je namreč turška posadka kar brez boja vdala Grkom in je pri šel otok v posest kraljevine Grške. Glavno mesto, ki sc je nekdaj imenovalo Mvtilene. sc zdaj imenuje Kastro, ima kakih 40.000 prebivalcev, in je sedež generalnega guvernerja vseh grških otokov. Vseh prebivaleve na otoku je 140.000. Podnebje je se ve jako milo in pridelajo prebivalci jako mnogo vina. oliv in fig. INDIJSKI KONGRES. V Bomba.vu v Indiji se je otvo-ril narodni indijski kongres, ki sc ga je udeležilo 10.000 delegatov. Na kongresu so izrazili svojo zvestobo in lojalnost do Anglije. Nastopila jo cela vrsta govor-( ni ko v. ki so povdarjali, da je In-; dija pripravljena, da da na razpolago še nekaj miljonov vojakov. Sir Satvcndra Sinhha je izjavil, da je Indija pripravljena in navdušena za to, da se žrtvuje vse težave in žrtve za osvoboditev na rodov, ker je prenapolnjena z duhom samopožrtvovalnosti. Kiliuo nasprotovanje, ki je zvenelo v besedah govornikov, je bilo ono, ko so govorili o nadejali Indije, ki pričakuje, da bo dosegla avtonomijo iu pa, ko so razpravljali o silni narodni indijski vojski. ____ __ IŠP Jugaslovanska ®== Katol. Jednota B 9 MKorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •ULVHI UUDKini rV^Uednik: J. A. S REM, 507 Ckerry Way <4 to* dock, Pa. Fod^redaednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling At«., Parberto* Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VXHOVHI ZDRAVNIK: Df. MARTIN IVEO, »00 N. Chicago St., Joliet, El, NADZORNIKI: KiKB ZUNICH, 421—7th St., Calumet Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kanaaa City, JEan» JOHN KRŽlftNIK, Box 133, Bnrdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St, La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Clevelaad. O. POROTNIKI; r*AN JUSTIN 1708 E. 28th St, Lorain, O. JOHEPH PISHLAR, 808—6th St, Rock Spring«, Wyo • J. POBENTA, Box 701. Black Diamond, Waab. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od dru Stva ar. Cirila in Metode. Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od.drnitva it. Srra Jexuia, iter Minn. JOHN GRAHEK, at., od drultva Slovene«, Iter. 114 Minn. BUr. I m? V«1 dopiai, tikajoči «e uradnih cadev, kakor tudi denarn? potiijatve, naj «e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. v«e pri lolbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov s« ni bode —flalu. Društveno glasflo: "GLAS I! A IlO D A." f voza. je zardela, kakor "mlada de-j klica, in je naglo odšla v kuhinjo. France se je pa takisto zmedel in .lesa sama sebe jedo? To ni tako, To je stroj. Franca ! Ali naj 1 Kitzville, Minn. In «koliea: Joe Adas m'atilnica prazna drdra in nai ko-fmich- 1 . - . _ I i je izpregovoril prve besede dninarjem-, ko jih je razpostavljal, tako tjavendan, da ga ni nihče raz-umel. kaj bi rad. Ponovil je še enkrat : ! "Maiic-a. ti tukaj podajaj snop-je. otroci je boilo reševali, Jolia-na ti bo vdevala v mlatilnieo, saj si že pri nas večkrat, Luka, ti veži otepe in jaz bom drugo, kje bo treba." j Zapregli so živino. Drrr — — je zapela mlatilnica in začela požirati suho klasje, i Roke delavcev, ki so doslej stali .poslušali Franceta in se pogovarjali. so se zganile. France je hodil okrog njih, prijel in pomagal sam tamkaj, kjer je videl, tla kdo komaj zmaguje, za vpil z glasom. ki je premagal ropot in šum' mlatil nice : "Le poženi. Ferjan!'; kakor stari pikapok. potem pa faj fa. potlej opravljanje in naslanja-! nj" na cepe — kdo bo to gledal?! Zato sem si napravil gepelj. Ali j to pa tudi rečeni: Sedaj nam daj,' Franca, dve uri oddiha, nam in ži-J vini. In če vsakemu primakneš par[ desetič na plači, ne bo zato nobene! izgube." (Dalje prihodnjič.) Za vsebino oglasov ni odgovor- j no ne upravništvo ne uredništvo. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, ka- j kor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob LovSln. -Denver, Colo.: Frank Skrabec. Nasbtvauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Mina.: Frank H ro vatic h. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aidridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Fails, Mont.: Math. Urlcfli, Red Lodge, Mont.: J. Koprivšek. Roundup, Mont.: Tomaž Panlin. Gowanda, N. Y.: Karl Sterniša. Little Falls, N. \\: Frank Gregorka, Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J. Marinčič, Cbas. Karlinger, Jakob Rfe«- •Otr oci. naglo snope!", klanca,« Leadville, Colo.: Jerry Jainnik. ■»..,.,: _ nmrta i? t i i Pueblo, Colo.: Peter Cnlig, J. M. pazi n, pr.te! Iz poda se je ka- Kojtz, Frank Jiinesh ln John Germ< Uil prah, dninarjem je tekel pot j Salida, Colo, in okolica: Louis Capo licih, ženskam so se. na lase, ko- stello (The Rank Saloon), likor jih je gledalo izood rut na-1 WalsenI»urg, Colo.: Ant. Saftich. sedale tenke pleve, da so bile vse i Ind.: Lambert Bulskar. L-,'™ i,- » • V Indianapolis. Ind.: Alois Rudnian. kakor bi nenadoma osivele. j Woodward, m okolico. Lnka? Gospodinja Jančariea je prišhi1 Pcxlbregar. pred pod in vprašalo Matica : ! Auror^ nL: Jernej B. Verblč. ''Kaj nai jazChicago, HL: Frank Jurjovec. u ..... Depue. M.: Dan. Badov-inac -Me, rranča, ti ni« , je hitel j La Salle, I1L: Mat. Komp. mimogrede Malic 111 zmetaval z vi j Joliet, UL: Frank Laijricb, John Za lami slamo. ; letel in Frank Bambieh. Vse dopoldne so prenehali toli-l ^csby. III.: Matt. Hrlbernlk. uik in John Prostor. Barber t on. O. in okolica: Atola Ba-lant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collimvood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kum3e_ Youngstown, O.: Aut. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Kinrich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgcviUe, Pa.: Rudolf IMeteršeE. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-žišnik. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Conemaugh, Pa.: Ivan rajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Brought on, Pa. in okolira: A. Demšar. Darragh. Pa.: Drasrutin Slavič. Duiiio, Pa. in okolica: Josip Snhor. Export, Pa. in okolica: Frank Trebeč. Forest City, Ta.: K. Zalar ln Frank Lel>en. Farell, Pa.: Anton Valentinčlč. Fitz Henry, Pa.: F. Gottlieher. Greensburg, Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwin. Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ia John Pulanc. Anton O- ko, da so prepregli in grede nekaj i J^SS? ^ ^ Petk°v5<* ' Luzerne. Pa. in okolica: pngnzndt. Ko^lec se je praznil j So." Chicago, DL: Frank čeme tob'^w r a p , nihče m zinil besede, ko ni uteg Rudolf Požek I Meadow Tan,ls. Pa.: Goo nil. — Snrinffifiii. ¥11 r Monessen. Pa.: Matb K.ik General Sir Boji. ( "Ali si se udarila?" jo je Loj za ; prijela in ji pomagala. i "Zaspalo ><• mi je. Ko j pokličem še deklo. Bela postava je zginilo od okna. rdeča zavesa se je spustila čeznje in žarela v motnem sijaju. France je nastavil drug: kol iji j Ko je Franca poklicala: Muzi i nat :r so se vsi oddahnili. France j je izpregel voli, delavci so si ote- --- i:ali prah in brisali znoj, ki jim je jdeš, Jera. ko te jaz ne v umazanih curkih črtal lica. pomisli: če bi sedaj ŠIu . "l>r^sueto si nas ugnal, Matic" uwderwogo A UHi rwcoo, t. ouglas H" i cr. "Ne p pustim. I l-o enajstih letih, kaj bi reklflju- ie rekel bajtar Luka, ko so sedali ogovo* j odarja >odoin. F. S. Finigar. il. "Kaj u j«-. France?" je ii rahlo sestra Lt»jza gosj obstala začudena pred iela j<* obranuiiee, da ji j»* zdrk-l t(žt*k k«!.š plaže, ki j«» j«' natrga-v zelniku, na tla. S predpasni->iii si je obrisala pot s čela, pri-ta za off le ruto in m jo popra-La iu jirevezala na glavi, stopita bliže brata, si oj bok roke in ga gledala. France je klečal na tleh ia mz-diral g«'p<'lj. Odvijal je vijake, snel v rat ilno plo^-o, jemal izpod nje zobčasto kolesje in je natikal na staro vrv. "Ali je pokvarjen?" ga je vprašala sestra vnovič, ko ji ni odgovoril. "Zakaj ?'* je revsnil France med «lelom, nastavil itriieo na železno i France je pa stal na vozu, ve- j zatJ1Jal- j i likan. in se smejal: i 1>rav takrat se je pa od plota. " K;ik«»r smet si. Jera. S sapo bi ki Je Jančarjevo dvorišče. [!«• podrl." j odtrgala ženska postava in hitela i "Mm" pe pomolila Jera brado lJO t0s,v lu kolovoz« v sencah leš- i •naprej in se mu popačila. in J'"1'^1" Pi-oti Maticu. 1/.- v.-in, kara prepelješ. K Jančarju. Podreeann kri!., je udarjalo na Kar priženi se tja. ko si več tam. 2ole meče, preveliki, razhojeni ko doma. Mm —" se mu je še ^.^kornjičidki so ^ izmikali z nog. krat nauirgodila in šla jezna v hi.j in votlo klokotniii ob vsakem ko-jšo. Franceta je očitek spekel, da raKu- Ko bilil ^' »»»ka dosti dalje jezen planil z voza in iskal, kaj 3e'*- ' l»oigla.>no mrmrati.) , l»i vr^el za Jero. j dokler se ni blizu Matica ustavila S J« Nato rla v Ilu je začel. in se vsa zaripljena od hoje in ji Lojzki je pr mu. "Nikar. France! znaš?" ''Vidiš, Lojza. ti \li je lic po- si sestra in •istopila naglo k nj-jf Rinila nazaj ]>o kolovozu proti, Jančarju m pozugala s pestjo: — s "Sram te bodi! Fuj, prešuštniea! j Nato je šla tiho na dvorišče, sedla na trato pred drvarnico in stisni-i la glavo me«l dlani ter se tiho raz • > t iiust II< naj |>iutlt:c i'11 ill-I -11 i . . Si. pa si tiho. Ta jezik me pa ob-l t;j-oT,la >,iti opazila m. j-'da — hu-" Dvignil je kladi-! ;Ia,se je5ianiI°' 111 tu< 1 sligiila 111 vo. ko je pobiral orodje s tal. in j «« ^ tumtam zakridile podne ga zavihtel proti hiši. kjer pa ni dVi'!*L ^ so jih odpirali gospodar- jji ali pa dekle. 1 udi pri Matieu so t, . . . i se odprle vezne duri in Lojza se i Saj je_ vendar j za-miiIa^ ^ je zaglwlala bilo vo 4 "Ne • J ere. meni se zagozdo in bil nanjo s kladivom. l,rav- pomagaš. Le pojdi in ji o-1 skijuiien'0 na tnalu " da je letelo skozi ušesa. » Iatl; l»a ne kolni!" ^ " Jera!" jo je poklicala. "Potemtakem te res ne raz- I-ojza je sla kuhat večerjo, — Dokla je ila laVQ iu r, redno slišala rina beseda, ""te imas ženo, si za!v_ k„,. • , - i • > , , . i vse. kar je Inio nji*i prav. gospodarja pri hisi. ce imas deklo. u^a: t i , ..........^ ^o^1 čudna, Jera, in ne ze si hlapec. In ko ji mc ni mar. 0-!ni sj v !ua dobi svoje, če toča pobije ali i • I L- i«lr«t:. K^I: _____i—i. i "Saj poirpim. Samo tega, kar sem sedajle videla, ne bom." "1 kaj neki? Strahove, kali?" se je Lojza prijazno nasmehnila. "Se več ko strahove. Veš, da sem šla za njim. ko je.odpeljal gepelj. in sem se skrila. "Jera. to je grdo", se je razbu-• i V' , . .. , Lojza. '"Gospodarja takole brž scedi mleko in pri- ^ ranče naprcgcl „, zapeljal zalezovati. To je že nah.lccvanje h,
  • :v. l\rj nastavil /i. kjer je ločila V latvice. Lojza' f™ ..da ^-'M- v tla m pri- gledal, To jc prežllStovai in ri j- šla za njo in jo pogovarjala: ^ ^^o, mu jo. obstala d v ign je- takih jaz ne bom služila. Ko sc mu '■Ne jezikaj mu. S.j je gospodar. ua mJl 11 je izmuznila, lisica, in ga zvodila ka. razmahedrana, kakor poštena ženska z moškim ne govori nikoli .— to pa ni greh. hi kako jo je on In tako jezno gleda"danes. Le ni- je France in otrok, kar ga ne draživa. klel hi. riga v bi bil pa greh?" Lojza je naglo postavljala latvice na polico v vrsto drugo ob drugi in silrla Jero, da sta šli za Francetom, ki je imel mlatilnieo že pri vozu. "Tam priinita, je lažja. Na tem koncu bom saui." Napele so se mu mišice na rokah, mlatilnica se je obesila čez lestve in se naguila v voz. "Držita", je zavpil in .skočil na voz. Tamkaj je zgrabil za stroj ju ga postavil med letsve tako naglo in s toliko silo, da se je Jeri za pletlo krilo in se je spotaknila ter padla. ' Živina in se pobirala. "Zbudim jih." Postal je, sekiro del na rame, z levico se oprl na pripravljeni kol in gledal na okna. Prav takrat panes in mu nisem bila v spotiko niše .i«- za rd čimi zavesami v oknih koli in sem delala za dve in se še za nos. sem bila jaz dobra. 'Le o-stani, Jera, Jerea. vidiš Lojza je bolehna. nič nc hodi proč', me je preprosil in sem res ostala do da- posvetila luč. France je udaril po kolu. V tihe jutro so doneli udarci po vasi so se oglašali petelini. Ko je bi! prvi kol zabit, se je odprlo okno. zmenila nisem, ko so vsi rekli: Jero naj vzame. Saj >c ne dobi boljf še. Ce nima dote na kupe, ima pa roke za dve — o — roke in tudi sicer sem za tolikanj že, kakor ta "Dobro jati o, France? Preveč j Franca, kozjehrcla prešuštna. Jaz si priden!" grem." France se je ozrl proti oknu in Jera jc odločno zamahnila z ro-videl za ujiui v mraka in slabi lu-jkami, stisnjenimi v pesti, da sta či belo postavo, ki sta jo črtali se na hrbtu slcoro srečali. Lojza dve črni progi — dve težki kiti. Bog daj. Franca! Ne vstajaj ga zmerjala Le poležite šc eno uro. Dotlej ga postavim." je pa stopila do nje in jo umirila bolj z naznamenji kakor z besedo. Za roke jo je prijela in jo odvedla v hišo_ u.i-'; >.anio s tem, če zdajle greš. •redi leta. ob največjem delu, ob-i-e Čelo s^ je prepregln z gubicami. "Jera, ali nimaš vesti? Kradia bi. dobro ime bi vzela in nedolžni! Jera. Jera!" '"Ni nedolžna!" "Je, in li natoleuješ!" Jera je gledala v tla in si začela zapenjati modrec. Nato je u<; šla v kamro, od koder se je vrnila mrka na delo. Lojza je kurila na ognjišču in-gledala zamišljeno v nlamene, dokler ni polglasno izrekla : "Slutila sem Jero in nisem verjela. Danes se mi jc pa razodela." Ko je vzšlo solnee, je bila pri Jančarju vsa družina okrog Franceta. Gepelj je bil postavljen. — France je samotež pognal praznega. Zobje so natančno ubirali, prazna mlatilnica je gladko tekla. "Tlic, lii-jo-hi", je koraeljal Ja-nezek v srajčki za Maticem. ko se je sam vpregel in vlekel prazno vratilo. France ga je dvignil in posadil na debelo oje in zavrtil š« ■nkrat. da se je deček peljal naokrog. In tedaj je nastala zavist :ned otroki in na ©je so morali vsi.f '•azen Ferjana in Micke, najstarejših dveh. Franca je stala in gledala. Ko o sc pripeljali otroei naokrog jim je velela: "Dosti! Le na tla!" "Se, še, stric, še še!" so vsi o-troei naenkrat zaprosili in bing-Ijali z bosimi nogami na ojesu ter se 'branili na tla. iNo, mama pa pusti še enkrat", je prosil France za otroke. "Naj bo", je rekla Franca in srce se ji je smejalo, ko je slišala otroški krik in — hijahot — pa gledala v oje napreženega 'strica' — Franceta. "Tako! Sedaj je dosti!" je rekel Franee. Otroci so na prosili: "Še, še! hi-joho!" "Ubogati!" se je zresnil Matic in gledal izpod čela. "Mamo moramo vsi ubogati, šc jaz ki sem že velik." France je pogledal Franco, ki še mu je nasmehnila. Otroci so zlezli z ojesa. "Torej, križ božji, kar začnimo. Ječmen jeli ?" Franca je potrdila in potegnili so voz h kozolcu ter pričeli nalagati. Medtem so prišli dninarji; tri dekleta in bajtar Luka. "IIo", se je čudil France, ki je visel v kozolcu za lato. "Kaj nas je! Kot toporišč! Če se poprime-mo, bo drevi kozolec do malega prazen." Franci na vozu se je smejalo in vsa vesela je bila. Ko je Matic na-tezal vrv okro? žrdi, da jc pokala, »a je občudovala. In ko jc iztegnil roke, da ji je pomagal z visokega 'kroj Springfield, 111.: Matija Rnrbnrlč. Columbus, Kans.: Joe Knafele. Franklin, Kans.: Frank Le^kovec. Fronten3c, Ivans, in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City. Kans.: Peter Sehneller Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Mirtlt Kos. „ - ^ ^ x, ,, i Rin^o, Kans.: Mike Pencil mize pod hruško. Calumet, Mich, in okoli«: Pavel ,Jaz. .laz ze ne! Delo žene, de Shaltz in M. F. Kobe, lo! 'se je smejal France in pome ! Manistique, Micb. in okoliea: Frani žiknil Franci, ki je postavila skl<>-! Kot7ian. do na mizo. i Kanse» Sfich. in okolica: M. O .p * * • IJkovich. r ranea ni hotela videti njegove- j Aurora, Minn.: Josip Fugina. ga hudomušnega mežikanja, s ka- Chisliolm, Miun.: K. Zgonc, Jakol terim ji jc hotel dopovedati: ' Vi-1 Petrl^h; di5, če sem jaz zraven, se tak ' ^^ Hela." Potegnila je z Lukom: j " iV> je res. Luka. Franee misli. I M. Perušek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: I.. Vesel. Ilibbinz. Minn.: Ivan Pou.^5e Georg Schulta. Monessen, Ta.: Matb K.tkelj. >inon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe. I. Po^lvašnik, I. Magister in D. B. Ja-kobich. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph ŠkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Vtlllocli, Pa.: Fr. Šeiue in J Peter nel. Tooele, Utah: Anton Palčič. TYinterquarters, Utah: L lilaslch. Black Sjiamond, Wash.: G. J. Po- renta. Davis, W. Va. in okolica: J. Rroslcli Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan iu A. Koren'-han. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha. Wis.: Aleksander Pewllr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Frank Meh. Sheboygmn, Wis.: Heron i m Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Kock Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Stalieh in Valentin Martina. Ker.ur.erer. Wyo.: Jos Motoh za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil 1 — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipL — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi,, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. -- Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem — Ruski vojni jetniki — Vodljiv- angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y \ L i — OYIGE IZ STARE DOMOVINE. i so v Dobernigovih očeli 4kšu- • jviks".) Opozarjal je na besede ' ' ' ; barona Dninreieberja, da kdor Je l)ri razodel nt prisega pri- dL.luje M nemštvo. deluje tudi za kdo piie ""a 740 gotovine ' državo. Po vojni bo treba zvezo Ko sem eitnl ,]r> 1a lK>ni,r sknl- Jn ^či ei-'llled Nemčijo in Avstro-Offrsko jejo kot Neroei, ali še hrabrejse, so v KRANJSKO Padel na bojišču. N i:ij./ur.nUio pohvaloVzopetuih viil,i 2aPor ni privesti pogl obit lin" razširi tV vvojaškem. ..i..-Mi.ih dejanjih -našega do- tikrat miio-: ^ j nost armad morajo ostati ohranje- ... krvi; in moja slut-: STAJERSKO. nedotaknjene, uresničila. Med mnogimi! Blazen vcjak. V rezervni bol-| j,■ (i;idel, zadet v glavo, nišni.-i v Brueku je zblaznel neki; PRIMORSKO. -.'■i.iic Fran Mikuš v mla-; infanterist in je najprej dva dru- Padel je v zadnjih bojih naJ razvila in je donašala kmetovalci --'i is let. Nemila u-|ga bolnika, ki sta spala kraj nje-1 Tolminskem v najlepši mladeni-T^ • • I I. da je baš. ko S<> ju-j ga. z noži zabodel v trebuh. Ko je ški dobi 20 let star V. Geba. jej Boj cb Seči. Nad pol leta že o z nemalo siv je znano, e pohvale \n rugim id i po eniški Mla ie udi Italijane iz za vze-j stražnik prrhitel .na pomoč. i l»oz,eij pri (Klavlju. ranj- i v blazni vojak napadel še njega ter divja boj ob Soči. nad pol leta že »leno • v:iiw >e na ebveeevali-jca utto ranil na trebuhu in pri!se trmlijo Italijani, da bi dobili dobil smrtonosni strel v glavo.; sreu. Stražnik je sm rt none varno Gorico v svoje roke ter ponosno V ruskem ujetništvu nahaja' ranjen. [kazali ta svoj uspeh celemu svetu. "I.-* Sv-.•,<.» .1 era s i/. Ljubljane. Smrtna kesa. V Mariboru je Ali po toliko mesecih so dosegli ). ! je b l dne 2. julija i:n:» iu umrl veletržec Josip Martinz. 80samo ta "uspeh'', da so mesto se-l:t i M,I1 a.i.s ' Lipe-kit, guber-, let star. Njegova tvrdka je ena' strelili in sesuli. Prav na središče j a Tauihov. Piše. ,la jt* zdrav in' naj v. -jih na Spodnjem Stajer- J mesta so naperili svoje topove in (/■Javlja vse sv«»je prijatelje.1 skcm. Martinz je bil slovenske hoteli luiičiti vse glavne ulice, ee-. '»na skrb m.i je, da bi bili tu ! matere sin. — V Gradcu je umrl ste in ttge, ali tudi to se ni izvr-,itj<- in v.-sire /diavLlbivši profesor kanonskega prava šilo ako, kakor so baš hoteli. /. n j i.ii s! a v ujel niš: vu na graškem vseučilišču dvomi kajti izredno mnogo italijanskih A! i/ij Ilrovat iz'svetiiik dr. Friderik Thoner. granat ni eksplodiralo. Drugače Privatni brzojavni promet. Na bi bila <5oriea že pred dnevi veli-Spodnjem Štajei-skein je razve- kansko pogorišče. "Malo sem eni-Poroka. I>ne 2'». uovembra se jell javi jena prepoved privatnega br- Šče". ki se nahaja v ulici Vettu-\ Gr..ih-u g«!č. Kri-stina zojevnega prometa in je zdaj br- rini. je zgorelo. ITiŠa mirodilni-Kf e ' \ov ga mesta z Ivanom j zojavni premet po celi Štajerski rja Volpisa iu hiša Baumanova doce-ob uli- iu Milko Gmztla iz 2.">. novembra se je [1 ■ _r.' niesia /. i > uihuii ' / »m |in.uo-L l en t-arja \ oipisa m nisa rsauuij ; .š inili praktikan- dovoljen. — Tudi za velike žn-pa-jv Uosposki ulici sta zgoreli / :iim pr:ipor.š."a-Hije Zagreb. Varaidin in Belovar 1h. vse je zgorelo tja do hiš o I na Hrvatskem je preklicana ena- ci Sv. Ivana. V tej ulici je posuta Zi. koz.uni sta obolela v Ljub-'k i pre.poved in je zdaj tam pri- hiša, kjer je bila krčma Sfiligoje- .11 »Miiiiški strežnik Martin vatni brzojavni promet dovoljen.j va (Buon Furlau) 'otrebno desinfekeijo, izola-l cepljenje okužbe usuuilje- *tanovaleev se je izvedlo, ir ni študent. Leta 1*47. je vil dr. Stroj ustanovo za Vi denja. ki se ii ik i ustanovit u*t. Oče. ljudsko šolo če aru Metoda G report V bolnišnico ! Rekvizicija. Iz Celja poročajo: usmiljenih bratov je padlo 6 gra-J.evstikovi ulici št. 21.' Kakor je že bilo poročano, je do-|jiat. Bomba je padla na veliko . v oddala v mobilno j bilo mesto Celje rekvizicijsko stavbo škofovih zavodov ob ulici lišuico \ /dravljc-1 pravico za mleko, jajca in krom- Di-evo«si in jo vžgala. Poškodb je pir v celjskem okrajnem glavar- polno v mestu na vseh koncih in *tvu. To je tako razumeti. se arhivom vrni. — Gorico in okoli-lja imajo! leib če cene: za 10 komadov jajc čanske va.>i hočejo Italijani, ka-2 kroni, mleko na domu 2« vin..'kor priča njihovo uničevalno de-V mestu 28 do :i0 vin., za krom-jlo, popolnoma pokončati. Ves pro-pir na najbližji železniški postaji s;tor v dolini od Solkana do hriba ali v Celju 12 kron. Cene so se do-j sv. Mihaela je pod ognjeni itali-1 oči le na nekem zaupnem posve-j janskih baterij. Zrakoplovci ita-tovanju zastopnikov spmlnješta-i lijanski in francoski pa delujejo j« rskih mest v Mariboru. Ce se nad Vipavsko dolino, katero ob-bode pa dalo jajca in mleko po da m jejo z bombami in pušicaini. čeli cenah v Celju v zadostni meri Poroča se. da so vrgli na Ajdov-dohivati, je vprašljivo. Mlekaricejščino 10 bomb, ki so ubile enega pravijo, da lahko mleko izven iu dva konja, v Dombergu mesta prtnlajo po 32 «lo vin. in'so povzročili požai-. — Po uradnih jim ga ni treba niti v mesto vo- i .poročilih do 23. novembra je po-ziti. Zato bo treba na vsak način škodo van ih v Gorici 1196 hiš. od dobivanje mleka zu Celje in oko- teh 300 močno, oziroma 46 popol-lico organizirati. | noma ponišenili. Mesto ima hiš Tatvine za ljubimca. Italijanski okoli 2200. Raz de van je mesta pa ta! ( l»r«»sil za podelitev love. a tako deželna ijani, kakor naučno it odbila to prošnjo, ka ustanova le dija-(kovuleetu ljudskih uiatraii za študente, regonea se je prito-•vno vodiš^-c. poudarja-iegnilo ne-u eden «>«1 teh se je pri-dreju Srebotnjaku, poŠt ranch. Ta je pravil-oblast i dogodek naznani!. obenem pa prosil, da se mu za nekaj časa vol prepusti za poljsko drlo, kar se mu je dovolilo. Sredi meseca julija j - pa prišel vojak po vola. Obtoženec mu je pokazal slabšega vola, in ker ga vojak ni poz-ual, ga je odpeljal. Kasneje se je pa ta prevara dognala ter se izkazalo, da je podtaknjeni vol okoli 100 kg manj tehtal kakor pobeguivši. K«'r prizadeta škoda ne znaša 2 kron, je bil obdolže-uec. ki dejenja ni tajil in škodo povrnil, zaradi prestopka prevare obsoj. n na ed*n tedon strogega zaporu. Tatica iz revščine. Marija Tuša r. krojača žena. je živela s svojimi otroci iu 7. bolnim možem v Masori na Idrskem v največji bedi. Pri hiši ni bilo ne denarja ne živil, poleg tega pa še bolni mož. to je bil povod, da se ji je porodila misel: poseči po tujem imet« ju. Poleti je še semintja dobila kakšno d«-lo, a v sedanjih razmerah je tudi to ponehalo. Olnlolžcn-ka sama priznava, da j«k vzela v Krnicah Katarini Kenda koruze iu prekajeuega mesta ter Ani Kenda pšenice, koruze in preka-jenega mesa v skupni vrednosti 114 kron 0."» vinarjev ter pravi, da ima skrbeti za štiri otroke iu za že dalj časa bolnega moža. ki redko s krojaškim delom kaj zasluži. Ker s<» po izvedbe dognale, da je »lržavtjau Capellari je interniran, njegova ljubica Josipina Pillieh, se nadaljuje. — Na Starem trgu v Gorici tiči kos mestne zgodovi- ki je doma blizu Vidma v Italiji, ne. Eno stran tvori arkadni hod-slu/i pa v Celju za hišiuo, ga tudi nik iz trinajstega stoletja s cer-v teh hudih časih ni zapustila, kvieo. posvečeno sv. Antonu Pa-Kradia je v Celju denar, zlatnino dovanskemu. Tam je bil v prej-in druge stvari ter podpirala in-(šnjih stoletjih frančiškanski sa-terniranega ljubimca. Velik del. mostan, katerega je ustanovil ba-ukradenih stvari so našli" v neki'je sam sveti Anton. V neposredni irvarnici. tako dva bankovca po bližini cerkvice se nahaja palača sto kron, briljantne uhane in druge stvari. Svoji gospodinji Josi-pini Kupki je ukradla denarja in stare grofovske rodbine Lanthie-ri, kjer se je bil ustavil leta 1782. papež Pij VI. povodom svojega zlatnin za 423 kron. neki Klizi znanega potovanja na dvor cesar Foruari raznih stvari v vrednosti ja Jožefa II. Lanthieriji so izumr-395 kron in celo neki kuharici 20 h hčer zadnjega Lanthierija je kron. poročil pred nekaj leti baron Le- Ujeti cigani. Okrog Brežic se je wetzow iz Nemčije. Palača je sedal j časa klatila ciganska družba,' suta. Na drugi strani trga je-fia-ki je vlomila pri različnih posest- j lača grofov Strassoido, tam je bi-nikih in samo posestniku Francu vala francoska kraljevska rodbi- Seperju odnesla 100 litrov vina in za 1 *H> kron prekajenega mesa. V tej tatinski družbi so bili: Josip Kokoš in Štefan Kri/, ter Katarina in Ljuba Križ, vsi s Hrvatskega. Orožniki so družbo že ujeli in jo izročili sodišču. V Peklu je namesto umrlega Baumanna izvoljen za župana Karol Sim a. Iz Maribcra. Ravnatelj deželnega ženskega učiteljišča Fr. Priseli je pomaknjen v 6. činovni razred. KOROŠKO. Zemlje. Iz Celovca poročajo: Imeli smo že razne ';dneve", "cvetlične dneve'', "vojaške dneve", dne 2. decembra pa kot čisto izredno speeialiteto * 'zemeljski dan". Z dovoljenjem deželne vlade so se v Celoveu pri nabira-lišču vojnooskrbnega urada prodajale žeuilje. prave, bele zemlje, cisti dobiček je bil namenjen za božičuieo za ranjence v celovških bolnišnicah. Za te vrste požrtvo-\e to resnično, se ji'je prisodila valnost v prid ranjenim vojakom inila kazen edeu mesec težke ječe. ni bilo treba prav nobene agita- Raje v zapor, kot pravdne stro- eije. škc plačati Jožef Žitnik, vdovce | Dobernig v Monakovem. Koro- v L j ubij a ni, dolguje Francetu in ški poslanec Dobcmig je imel v Matiji Pavšič ni različnih sodnih Monakovem prerlavanje o "nem-s; roških več kot 100 kron. I m en o- ških in avstrijskih vprašanjih bova na sta uvedla proti obtožencu doenosti". Dobernig je najprej izvršbo, ki pa je bila brezuspešna, razpravljal o položaju avstrij-Konečno »ta izvedla proti obto- škili Nemcev, ki da so pravni drže: icn izvršbo ter izposlovala izvr- žavni narod. (Torej drugi avstrij- na in tam je umrl vojvoda An-goulemski leta 1844. Tudi tam so razbijale granate. — Ko je ukazal Cadorna sestreliti Gorico, je milo potožil v enem svojih uradnih poročil, da sta zgorela dva cvetoča kraja M osa in Ločuik. Kaj sta Moša in Loenik v primeri z Gorico? Oba sta na desnem bregu Soče. Ločnik smo že opisali. Je res čeden kraj, dobra kmečka občina. V Ločniku je bil odbit prvi dan vojne vrh zvonika, cerkev stoji na daleč vidnem kraju. Za Ločuikom je Moša. Kaj pa je v Moši? Železniška" postaja, katere se pridno posluziyejo Briei, ki tudi sieer dajejo dosti zaslužka Moši. Moša je mala kmečka občina, šteje okoli 1300 prebivalstva. Nič izrednega ni ne v enem ne v drugem kraju, zgorela pa sta, ker se tam okoli mudi iu trudi italijansko vojaštvo. Moša je od Gorice 9 kilometrov, Ločnik 6 kilometrov. — Občina Deskle se nahaja severozapadno od mesta Gorice na levem bregu Soče med Solkanom, Sv. Goro in Kanalom, oddaljenost od Gorice 17 kilometrov.. Občina šteje okoli 1100 prebivalcev po zadnjem ljudskem štetju. Pod občino Deskle spadajo vasi Deskle, Britof, Itodež, Pod-brdo, List ivenca, Za gomila, Glob-no, Paljevo, Zagora, Plavi, to so vasi. v katerih so skoro vsak dan boji z Italijaui. Hudo je prizade- »ilno dovolilo na ta denar. Pav- ski narodi, ki se ravno tako boju- ta ta občina, skoro popolnoma so uničene te vasi, ali požgane ali porušene iz jeze italijanske, ker Italijani niso mogli prodreti v avstrijske pozicije. Med porušenimi stavbami so tudi farna cerkev sv. Jui ija in podružnica,, farna cerkev sv. Kvirina v Paljeveni, obe šoli v Deski a h moenp poškodovane in ena v Plaveh. V Desklah je bilo slov. kat. društvo, telovadno društvo Sokol Deskle-Plave, več gostiln, nekaj obrti, orožništvo v Plavek. poštni urad in železniška postaja Plave. V občini Deskle cvete sadjereja, ki se je potom kmečkega društva v Kanalu zelo a lepe dohodke. Največ pa so donašale črešnje iu tine namizne hruške, sploh pa rodijo tam tudi več poljski pridelki. Zelo veliko se od tam odpošlje sena v Gorico. So pa tudi gozdovi, v katerih kmetje v zimskem času drva delajo in čez celo leto v Gorico vozijo in skoro ne dobič dneva, da bi v Gorici na trgu ne videl De-sklana ali Plavljana s snopi cepljenih suhih drv. Sedaj so vsi prebivalci begunci. Ako se pelješ po železnici iz Gorice proti Jesenicam. se ti pri postaji Plave odpre široka lepa dolina proti Deski a m in Kanalu. Meseca aprila se ti zdi. kakor bi bil kraj ves v snegu od cvetja, proti severa se ti pa res prikažejo tolminski snežni k i. Marsikateri potnik je vskliknil: Krasnii kraji! Tukaj vse belo cvetja, tam pa vse belo snežil i ko v. Sc-daj je ta kraj od Italijanov skoro uničen. Pcrocila sta se v Hočah pri Mariboru Ivan Jurea, računski narednik 97. pešpolka. in gdč. Marija Krivic iz Tolmina. Železniški minister baron For-ster se jc- mudil na svojem inšpekcijskem potovanju v Trstu. I2 politične službe. Namesuii-štveni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva v Pazinu Ivan Sorli je stopil v pokoj. Tem povodom mu je cesar podelil naslov dvornega svetnika. Sorli je goriški rojak. Za istrske učitelje. Šolske oblasti so sklenile, da se v Istri ne namesti nikakega začasnega učitelja. dokler niso j naprej nameščeni, bodisi v Istri ali med begunci, vsi definitivni učitelji iz evakuiranih krajev. Ako bi se kateri defi-nitivnih učiteljev branil nastopiti odkazano mu mesto, ali bi se 11111 ne moglo dostaviti dekreta, ker ni naznanil oblastim svojega naslova. se mu takoj ustavi plača in se uvede proti njemu disciplinarna preiskava. Imenovanje ulic na Reki. Rešk' mestni zastop je izvolil odsek, ki se ima baviti z novim imenovanjem mestnih ulic ter podati mestnemu zastopu tozadevne predloge. Odsek je imel te dni sejo, v kateri je sklenil, pri prvem imenovanju ulic uporabiti imena znamenitih Reeanov, Ogrov. upošteval pa bo v obilni meri osebe, ki se odlikujejo v sedanji svetovni vojni, in kra.je. kjer se odigravajo važni dogodki. Tako 11. pr. se bo imenovala ena ulic Hindcn-burgova, druga Kanpatska itd. Veliko poneverjenje. Pri tvrdki Bratm & Co. na Reki je bil nastavljen neki Bela Herman. Poverjeno mu je bilo knjigovodstvo in blagajna ter je imel pravicc dvigati pri komercijalni banki denar za svojo tvrdko. Vse je šlo dalj časa v najlepšem redu, dokler ni gospodar zapazil, da ta njegov knjigovodja in blagajnik noč za noč kroka po zabaviščih in pevkam daruje kar po več sto kron. To jo napotilo gospodarja, da jo vse dobro p 1 ogledal in dognal, da mu je Bela Herman samo v zadnjih tednih poneveril 8145 kron. Hermana so' seveda zaprli. DALMACIJA. Ncv oddelek. Na dalmaliiLskem namestništvu je ustanovljen nov oddelek, petnajsti, ki se bo bavil izključno z vprašanjem aproviza-cije Dalmacije. Kje je JOŽEF ŽELEZNI K? Za njega želita izvedeti sina Anton in Jožef. Pred tremi leti je bil nekje v Monta-ni. Ker se gre za važne zadere v stari domovini. prosiva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga naznani, ali naj se sam javi. — Anton Železu ik. 1025 McAlister AVe., North Chieago. HI. (4.10—1)_ POTREBUJEM 20 do 30 mož delati drva. Plača od kvarta $1.40. Lepo rasrteče drevje. Joe Uljan, Box 144, "Westline. Pa. Rad bi izvedel za naslov svojega ^prijatelja JOHNA SVET. Doma je iz Unea pri Rakeku. Pred dvema mesecema je delal na Vel k. W. Va.. Carap 7. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se pa sam oglasi. — Matija Bajt. Camp G. Yelk. W. Va. (4-6—1) Kje je moj brat ANTON K REBEL i Doma je iz Ost rožnega brd a pri Št. Pet m na Krasu. T'red 3 in pol leti je bil v Cleve-landu. O., od tu je šel v šumo v Michigan. Ker mi pa ves ta čas še ni nič pisal, zato ga prosim, da se mi javi, ali pa ako je komu znan njegov naslov, da ga mi nazuaui. — Frank Kre-bel, 1150 E. 61. St.. Cleveland. Ohio. (4-6—1) Rada bi izvedela za svojega brata JOSIPA VALENČIČ'. Doma je iz Javorja pri Podgradu na Primorskem. V Združenih državah biva že 10 let in pred dvema letoma je bil v Wauke-gan. 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje je. da mi javi. ali naj se sam oglasi svoji sestri: Rose Valenčič, seda j 01110-žena Caric. Box 416. Norwich. Pa. (3-4—1) Iščem kolarskega mojstra MATIJO PRAZNUJ, pri katerem sem se izučil. Doma je iz Rudnike pri Ljubljani. Cul sem, da se nahaja v Detroit«, Mich. Prosim ga. da se mi javi. ali pa naj kdo drugi naznani njegov naslov. — Frank Glašič, Box 238. Alliqu'rppa, Pa. /.31-12—4-1) Rad bi izvedel za naslov FRANKA TOMAŽ IN. Pred enim letom je bival v Rich Iiill. Wash iiigton Co.. Pa., in pred petim meseci pa v Kingston. "W. Va. Iščem 2a radi društvenih, stvari. zato prosim, da se mi javi ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Anton Semee. Milburv. \V. Va. (3-5—1 1 _ Kje je MARTIN J AN KOVIC1 ? Doma je od Iga. ! ; irotlajarbelo vino po............. črno vino po............ Drožnik 4 pallone za .................... $11.00 V Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 4 gallone (sodček) za.......... 516.00 | Za obilno^naročbo se priporoča Marija Grill,' } 5308 St. Clair Ave., N. E., Cle-elard, Ohio ! 5 - Sfi ^ DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja JOSIP SVETE 17SO-S2 E. 2Sth St., Lorain, Ohio. 2 X 1 CONCORD RDEČE VINO | CATAWBA BELO VINO 60c. galona. | 80c. galona. Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Gena sa "BBINJEVSC" je: t steklenic I S.bo 12 stekleni« ls'oo T ZALOGI IMAMO tndl ilrtl domači TROPINJEVEC la 8LIVOV-KA kabana v naSl lastni di stile rl jI. Naše eene so sledeče: Tropinjevec per gal. 12.25. $2.50, $2.75 In $3 00 Slovovltz per ....................|2.75—f3.00 Tropinjevec zaboj .................... g 0OO Slivovi ta zaboj ...................yi® oo Bye Wblskey 5 let star, uboj 7.7. S1L0Q Rodeča Ohio vina per gal. .... Kc„ «5« Catawba to Delaware per gaL......75c.—80e! Za 5 to 10 gal. posodo računamo $1 00 ox 25 wl. 12.00. za večja naročila Je «od zasicci NaroCUu naj se priloži denar all Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 sr. CLAIR AVL, CLEVELAND, 0. 1 r ■ " • ** «*. '» 'I- ,-U ■ • - GrLAS NABODA 4. JANTARJA, 1.936. EMILE QABORIAU: TATVINA v. 7 (Nadaljevanje). — Torej vedno pravite, da je Fauvell sam ukradel ? Kiliiio in on sva vedela geslo. — Ce jaz nisem tat, kdo je potem? Mhlo emino se mi res zdi. da bi okra del samega sebe. — Seveda, on ni imel vzroka, toda vi ste ga imeli. — Ali mi lahko poveste, koliko ste zapravili zadnje l*'to? — Približno 50,000 frankov. , - Kje ste jih dobili? — Po materi sem podedoval 12.000, 14.000 sem imel plače, S000 ■fin dobil na borzi, ostalo sem pa dolžan. — Sicer pa lahko plačam, ker imam s«* na banki l.r»,000 frankov. — Kdo vam jc posodil denar? — (i>>spod p!. Largos. — Zakaj ste pa prinesli omenjeno svoto prejšni večer, kljub tesnil, da vam jc bil to šef odločno prepovedal. — Uospod ( lameran je hotel imeti zgodaj zjutraj denar. — To <><► la h ko sam'potrdil. Kazen tega sem se tudi bal, da bom prišel tisti dan malo bolj pozno v pisarno. Ali sle ('lamcranov prijatelj? Ne: pripo/nati moram, da se mi čisto nič no dopade. — On je fobt-r znanec mojega prijatelja Raula pl. Lagorsa. Sodnik ga je vprašal nadalje: Kje *te pa bili »mi večer, ko se je dogodila tatvina? (H> petih sem š»-l iz pisarne in se odpeljal v Saint Germain ter liiskiil svojega prijatelja Raoula v Vesinctu. Nesel sem mu 1500 frankov, katere sem mu dolgoval. Ker ga ni bilo doma, sem jih izročil njegovem« služabniku. Ali so vam rekli.'da bo gospod Ranul pl. Lagors odpotoval? Ne, tega mi niso povedali. Kaj ste potem napravili, ko ste se vrnili iz Vesinetaf Vrnil ««eiu se v Pariz, srečal sem nekega znanca in šel ž njim v renta v racijo. — Kaj potem? Prosper ni hote! takoj odgovoriti. Vi tor«-j molčite vi nočete pov«nlati. kje ste bili potem? — Čakajte, vam bom ]»h jaz povedal. — Preoblekli ste se in šli k gospodični Wilsouovi. — Ali ni tako? - Da, tako je. Tudi to vem. da se ni vprvič zgodilo. — Ž njo ste bili večkrat -.k ti pa j in ^te prirejali raziie zabavne večere. — Nekoč ste se morali celo zagovarjati pred sodiščem. — Ne, tedaj sem bil nastopil kakor priča. Ali niste igrali pri gospodični Wilsouovi neko hazardno igro in zaigrali InOO frankov. — Ne, samo 1100. — To je nazadnje vseeno. — Malo prej ste dvignili menico za 1000 frankov, kai ne? — Da. — V svoji pisalni mizi ste imeli ."»00 frankov, ko so vas aretirali, vfe pa imeli pri sebi 1400 frankov. Prosper se je zelo čudil, kje je sodnik vse to izvedel. — Da. vas račun je čisto pravilen. Kje ste pa vzeli denar, ker še prejšnji dan niste mogli plačati svojih računov? Prodal sem nekaj vrednostnih papirjev, razen tega sem pa vzel t udi v banki 1*000 frankov predujema. — To jc vse, kar vam imam poveilatiT Vse? Meni se zdi. tla Še ni vse. — Zakaj ste pa vrgli svojemu prijatelju to pismo 1 Po ti*h besedah mu je sodnik pomolil pred nos pismo, katerega je bil piKal Nini (]ypsy. Prosper ni vedel, kaj bi storil, in kaj bi odvrnil. — Povesil je pogled in molčal. Ilotel sem — mislil sem......— je začel slednjič jec- lati. — — Hvojo ljubico ste hoteli skriti, kaj ne? f)a. — Prepričan sem bil, da bo moja nedolžnost prej izkazana. če sodišče ne izve, da sem imel kako razmerje. Seveda, vedeli ste. — Seveda, človek, ki živi z lahkoživko, ne store biti poštenjak. Gospodična Gypsy ni lalikoživka. — Ko sem se jaz seznanil ž njo, jc bila govcruauta. Rojena je bila v Oporto in je prišla z neko portugalsko družino v Pariz. Ona s,* ne imenuje Gypsy, ona ni Portugalka, ona ni bila še ^nikdar vzgojiteljica. Sodnik je začel pregledovati akte in je rekel slednjič: Ona se imenuje Ana Dupout iu je hči ubogega rokodelca. V >dnji mladost« si je začela služiti kruh kot dekla, kar se ji pa ni < Imo dopadlo. Kolikor nam je znano, je imela do svojega šestnajste-• ta |>et ali šest služb. Nato je šla v trgovino, kjer pa tudi ni dolgo / a Iu. Zatem s«- je seznanila z neko portugalsko rodbino, s katero šla v Lizbono. Tam je bila eno leto. Pozneje se je vrnila v Pari t in začela živeti pod imenom Nina Gypsy. Gospod sodnik, zagotavljam' vas... . Ze veni, kaj mi hočete povedati. Trga vam niso hoteli drugi "•vi'ilaii, ta zgodba ui romantična, pač pa je resnična. V Parizu se je -/naiiiU z nekim potnikom Ca hladom, ki se je v njo zaljubil in je ' udi '-no 3. to živel ž njo. Pozneje se je seznanila z vami in je začela z vami /1 w 11 { aldas je začel obupa vat i, slednjič je pa popolnoma upa! in m vedno izginil. — Od tistega časa ga ni videla ni živa tuša več. Sodnik za nekaj časa utihnil potem je pa rekel- T., že n v ko ste si izbrali za svojo prijateljico, ta žeuska vas je spravila 'ako daleč, da ste začeli krasti. Bajrajnik j* neprestano tajil. Pripojenajte že vsaj. da je ona kriva vaše nesreče. Tega ne morem pripozuati. ker ni resnica. Ali st,- ji ,ia|i prejšnji mesec 2000 frankov za obleke in nakit? Tega ne tajim, toda denar, ki sem ga ji dal. sem sam zaslužil. — _ -Sodnik je skomignil z rameni. Ali pripozuate, da zaradi te lahkoživke niste hoteli več zahajati k svojemu š< fu? — Ne zaradi nje, p*č pa zaradi drugih vzrokov. - Zakaj ste prekinili vse zveze z nečakinjo gospoda Fauvell a ? — Ne smem in ne morem povedati. — Torej je gospodičn« Magda kriva vaš*1 nesreče? Prosper je molčal. — No, le povejte, to bo za vas zelo velike važnosti. Vem. da je vseeno, če molčim ali govorim. — Ne morem dru- — — Sod isee qi s tem zadovoljno. — Dolžnost vaša je govoriti. Pro*per je molčal. __ — Vi molčite? — No, to je pa nekaj drugega — Pripoznali ste, da ste vsako leto zapravili do 70,000 frankov. — Kje ste dobili denar? — Tisočaki se vendar ne pobirajo po cesti — Mislil sem, kolikor časa gre je dobro, ko ne bo "več šlo, bo moralo biti tudi dobro. — In ker vam je bila blagajna na razpolago, kaj ne? — Gospod, preiskovalni sodnik, ee bi hotel krasti in ee bi bil res ukradel, bi ne bil tako neumen, da bi se vrnil naslednji dan zopet v pisarno. — Ta izgovor ni zame ničesar novega. Največjo neumnost bi napravili, ee bi bili pobegli. — Blagajnikom, ki poneverijo denar, je znano, daje slabo zanje, če zbežijo. Železnica je hitra, brzojav je pa še hi-' trejši. — Defravdant. ki pride v Ameriko je vesel, tam je pa presenečen. Ameriške oblasti ga takoj vrnejo. — Ali res mislite, gospod sodnik .da bi se zadovoljil s 350.000 franki? — Če bi hotel krasti, bi čakal ugodne prilike, da bi ukradel miljon. — Zdi se mi, da bi morali predolgo čakati. Prosper je nekaj premišljeval in ni odgovoril. Slednjič je odvrnil: — Nečesa sem se spomnil, in mislim, da bo dobro zame. če povem. — Le govorite1. — Tedaj, ko >em zaprl denar v blagajno, Je bil navzoč tudi služabnik. — Dobro, bom še služabniku zaslišal. — Vrnite se v svojo eelieo in še enkrat vse dobro premislite. — Drugega vam ne morem svetovati. (Nadaljnja dobit« "GLAS NARODA" skost ftOrl bmmm dnevno, limmil nadilj Ii fo-■trnih praznikov. "GLAS NARODA" iibajt dnevno na ifffli itrinih, tako, te dobita tedensko M strani berila, v nmcD 166 strani, ali 624 strani t fttlrfk mesecih. "QLAS NARODA" doaaia dnevno poročila g bojišča ta rasna sII* ______ k«. Se&4 ga sleherni daa raspoHljama It j0001 — Ta itevilka jasno govori, da ja list zalo ras&rjea. oeofcl? Usta la organizirano la nndt » «troko»»» «n!1« naznanilo. Cenjenim naročnikom ▼ Peno* sylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal nai potovalni sa-stopnik LA VSLtilNU OGLASOV IVI UOGUVOKNO iTvn mtwTYNnftTvo JSJS UPRAVNI ob i, MODERNO UREJENA TISKARNI GLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • •• • • DELO OKUSNO • » m m m • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. * • n a UNIJSKO ORGANIZIRANA m m * m POSEBNOST 801 DRUŠTVENA PRAVIL Ac OKROŽNICE PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NASKOČILA POŠLJICT NAi SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo 4'Glas Naroda' Prosti nasvet in infor- - "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo Ne V York varuje in pomaga priseljen eem, ki so bili osleparjeni, oropa ni ali s katerimi se je slabo rav nalL Brezplačno se daje nasvete pri »eljencem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr govcev z zemljišči, prodajalcem parobrodnih listkov, spremljevs) cev, kažipotov in posestnikov go stiln. Daje se informacije t natarali zacijskih zadevah: kako: postat1 državljan, kjer se oglasiti za dr žavljanske listine. Sorodniki naj bi Be sestali a pri seljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. Veliki vojni atlas •HsVnjoali se evropskih držav in p* kalini j stih posest*? vseh yelesfl Obaega II raznih remije vido* na 20tih straneh in vsaka stran je 10*4 pri pale* velika Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas obeep* darat runih asm^evidn na < stran«h. vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena saiho 16 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo za žel jeni a ti a«. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, «^2 Cortlandt Street New York. N \ \ EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR \ I (Notary Public) i ▼ GREATER-NEW YOR^U j ANTON BURGAR \ | 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. i IZDELUJE IN PRESKRBUJE P vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne ^ nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti S f ameriški državljanski papir, daje potrebne inforjpacije glede f I datuma izkrcanja ali imena parnika. p Obrnite se sanpno na njega, kjer bost« točno ln solidno pustreSea). p ♦ ♦ t ♦ ♦ r ' ♦ ♦ > Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 pelo!H Cena 15 centov. Kaj prtrU« ittUL -Mlilt ta Maram a ran MMDt Najbolj a- B» /A rilo z* len-* —■ ■ki ln moške ime«, kakor tudi mačke brke In brado, f Ako m rs bi to ! mašilo, tr*. •te jo t < te.