FOR Freedom AND Justice No. 9 Ameriška . --i a M AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONIV MOMijl.u NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, February 2, 1988 VOL. XC Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Z nocojšnjim televiziranim govorom bo skušal Reagan neposredno pritiskati na kongresnike glede podpiranja kontrašev WASHINGTON, D.C. — Nocoj ob osmih bo govoril po televiziji o svoji politiki do Nikaragve predsednik Ronald Reagan. Jutri bo namreč glasovanje v spodnjem domu Kongresa o odobritvi od Reagana predlaganega zakonskega osnutka, ki namenja 36,2 milijona dolarjev za nadaljnje financiranje aktivnosti protisandinističnih upornikov, tkim. kontras. Vodilne televizijske družbe ob tem poročanju se še niso dokončno odločile, ali bodo Reaganov govor neposredno prenašale, ker menijo, da gre za zgolj politično taktiko. Kot kaže, imajo nasprotniki Reaganove politike v predstavniškem domu, to so večinoma a ne izključno demokrati in liberalci, večino, je pa manjše število javno še neopredeljenih kongresnikov. Ravno na te skuša Reagan s svojim javnim nastopom vplivati, da glasujejo za njegovo politiko. Dobro obveščeni opazovalci razmer na kapitolskem hribu menijo, da je še možen kompromis, po katerem naj bi kongresniki odobrili nevojaško podporo za kontras, ne pa vojaške oziroma bi vojaški del programa — ta znaša 3,6 milijona dolarjev — odložili za določen čas. Tako bi dali več časa sandinističnemu režimu dokazati, ako misli resno glede svojih obljub o demokratizaciji političnega sistema v Nikaragvi. Če bi sandinisti obljub ne držali, bi kontras tudi vojaško pomoč zopet začeli prejemati. Reagan je prepričan, da je sandinistična politika spravljivosti le ukana, ki bo trajala samo tako dolgo, dokler niso kontras odstranjeni kot vojaški in politični faktor. Nato bodo sandinisti nadaljevali z ustanovitvijo Kubi podobnega komunističnega režima. Ker se nekateri demokratski liberalci tega tudi bojijo, so pripravljeni na kompromis z Reaganovo administracijo. Ne želijo namreč slišati od republikanskih tekmecev na prihajajočih volitvah očitkov, da so demokrati prodali oz. predali Nikagaravo komunistom. Liberalno demokratsko vodstvo v spodnjem domu pa je prepričan o svoji zmagi na jutrišnjem glasovanju. Poljska vlada povišala cene mnogih potrebščin — Z nepopularnimi ukrepi skuša oživljati silno bolno gospodarstvo VARŠAVA, Polj. — Včeraj je poljska vlada povišala cene mnogih potrebščin za do 200 odstotkov. Najhujša za navadne Poljake so povišanja cen hrane, saj ti znašajo 40 odstotkov. Da bi omilila negativne posledice povišanj, je vlada tudi povišala plače delavcev in drugih zaposlenih, vendar priznava, da bo življenjski standard skoro slehernega Poljaka prizadet. V obalnem mestu Gdansk so bile demonstracije, vendar zaenkrat ni prišlo do nobenih izgredov. Poljska vlada je že lani dala vedeti, da bodo potrebne v 1988 znatna povišanja cen. Le na ta način bo mogoče ustvarjati pogoje za uveljavitev tržne ekonomije in s tem oživitev gospodarstva. Povišanja so v skladu z željami Mednarodnega denarnega sklada in drugih zunanjih linančnih ustanov, ker ti zahtevajo temeljite reforme poljskega gospodarskega sistema. Sicer prepovedano a še vedno aktivno delavsko gibanje Solidarnost z Lechom Waleso na čelu pa je najnovejše vladne ukrepe ostro kritiziralo, ker pomenijo višjo inflacijo, nižji življenjski standard, obenem pa ne bodo prinesli zažele- nih gospodarskih učinkov. Življenjski stroški bodo višji kar za 27 odstotkov. — Kratke vesti — Bonn, ZRN — Včeraj je zgodovinar Manfred Messerschmidt odpotoval v Zagreb, kjer bo iskal dokument, ki baje potrjuje, da je avstrijski predsednik Kurt Waldheim res sodeloval v vojnih zločinih med drugo svetovno vojno. Ta dokument naj bi bil v nekem zagrebškem arhivu, a sedaj ga ni več najti. Messerschmidt, ki je član posebne komisije, katere edina naloga je ugotoviti resnico v zvezi z Waldheimovimi medvojnimi aktivnostmi, bo skušal izginuli dokument najti. Člani komisije so že dali vedeti, da so odkrili marsikaj obremenilnega v zvezi z Waldheimom, zelo pomemben pa bi bil dokument, ki ga vsaj trenutno ni več na razpolago. Sicer je znano, da je bila Jugoslavija glede afere Waldheim silno zadržana. Washington, D.C. — Pravosodni tajnik Edwin Meese je zopet v političnih in morda tudi pravnih težavah. Tokrat naj bi bil Meese povezan v aferi, po kateri so visoki člani Reaganove administracije skušali vplivati na izraelsko vlado glede načrta, po katerem naj bi neka ameriška firma gradila naftovod iz Iraka v Jordanijo. Meese in drugi naj bi skušali vplivati na Izrael, naj Izraelci omenjenega naftovoda — do katerega sicer ni nikoli prišlo — ne napadajo. Pri vsem tem naj bi nekateri od akterjev skušali podkupiti izraelskega zunanjega ministra Simona Peresa. Včeraj je Meese na tiskovni konferenci, na kateri je sicer podal dolgo izjavo, ni pa odgovoril na vprašanja, dejal, da je povsem nedolžen. Zadeva pa ni še končana in pravna preiskava se bo nadaljevala. Anubta, Okupirani Zah. breg — Včeraj so izraelski vojaki streljali na skupino palestinskih demonstrantov in dva teh ubili, tri pa ranili. Preteklo nedeljo je bil neki izraelski naseljenec hudo ranjen, ko so demonstranti napadali njegov avto s stekleničkami, napolnjenimi z bencinom. Doslej je bilo ubitih v palestinskih demonstracijah, ki trajajo skoro dnevno vse od 8. decembra lani, najmanj 41 Palestincev. Moskva, ZSSR — Sovjetski viri poročajo, da je pred nedavnim umrl v starosti 86 let Georgi M. Malenkov, ki je bil eden Stalinovih najtesnejših sodelavcev in tudi njegov naslednik, čeprav je bil kmalu odstranjen v zaroti, v kateri je prišel v ospredje Nikita Hruščov. Malenkov je ostal v vodilnih organih do neuspele zarote 1. 1957. Takrat je Hruščovu uspelo odstraniti Malenkova in več drugih voditeljev. Takratna sprememba v sovjetski politični praksi je bila tudi v tem, da so bili odstranjeni voditelji le upokojeni, ne pa ubiti, kot je bila navada v Stalinovem času. Washington, D.C. — Državni sekretar George Shultz bo obiskal Moskvo od 21. do 23. februarja. V pogovorih s sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem bo Shultz govoril med drugim o možnem obisku predsednika Reagana v ZSSR, do katerega naj bi prišlo v poletnem času. Luanda, Angola — Na obisku v Angola je bila skupina ameriških diplomatov. Prvič je angolska vlada sprejela kot pogoj, da bi morali vsi kubanski vojaki, nastanjeni v deželi — baje gre za več kot 40.000 —, Angolo zapustiti, to v slučaju, da bi prišlo do sklenitve miru med vlado v Luandi in uporniškimi silami, ki jih podpirajo ZDA. Iz Clevelanda in okolice 10-letnica godbe na pihala— Dne 6. februarja praznuje USS godba na pihala svojo 10-letnico s programom v SND na St. Clair Ave. Vstopnice po $12.50 (vključena je večerja) dobite, ako pokličete 481-7512. Pustna zabava— Dramatsko društvo Lilija priredi Pustno zabavo z večerjo v soboto, 13. februarja, ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. Vstopnice ($12): Avgust Dragar (943-5211), France Hren (531-6196). Ali ste opazili?— Bralci včerajšnjega Cleveland Plain Dealerja ste morda opazili sliko nekega vsaj malo znanega človeka, ko ste pa brali pod sliko, njegovega imena ni bilo najti. No, bil je naš bivši sen. Frank J. Lausche, ki je bil na prireditvi Nationalities Services Center v velikem poslopju BP Petroleum v mestnem središču. V ozadju je bila skupina oseb, oblečenih v narodnih nošah raznih etničnih skupin". V slovenski noši je bila Suzanne Vadnal. Na prireditvi je omenjeni Nationalities Services Center, ki mnoga desetletja pomaga novim naseljencem iz vseh koncev sveta, počastil Thomasa Vaila, ki vodi Plain Dealer. Izbira je bila politične narave, saj Vail sam in njegov list vsa leta načrtno prezirata ravno etnične skupine v našem mestu in okolici. Je pa velika riba. V Rožmanov sklad— Za študirajočo mladino v oskrbi Mohorjevih domov so darovali: N.N. $30; po $20 ga. Julka Smole, g. Viktor in ga. Nežka Tominc, g. Vinko in ga. Mary Vrhovnik. V spomin na pok. Marijo Breed sta darovala $20 g. Frank in ga. Paula Dolinar. Družina Antona Lavriša pa je darovala $10 v spomin na umrlega Jožeta Perpar. Za darove se lepo zahvaljuje pov. J. Prosen. Novi grobovi Estelle E. Urbančič Umrla je Estelle E. Urbančič, rojena Atkins, žena Stan-leva M., mati Terrancea Brvanta st. in Gregga Hamela, 3-krat stara mati, sestra Delores Williams, Lois Scuderi, Jean McNamara ter že pok. Christine Moore in Williama. Pogreb bo danes, v torek, ob 1. pop. iz pogrebnega zavoda Corrigan na Lorain Ave. in W. 148 St. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin American Cancer Society. Izreden sestanek— Ta četrtek (4. feb.) zvečer ob 7h bo v društveni sobi sve-tovidske šole izreden sestanek Kluba graduantov farne šole sv. Vida. Članstvo je naproše-no, da se sestanka udeleži. Novi člani so dobrodošli. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši, ob 1.30 pop. sestanek v društveni sobi. Članice lepo vabljene. Oltarno društvo Marije Vnebovzete bo imelo skupno sv. obhajalo pri osmi sv. maši to nedeljo, ob 1.30 bodo molitve, nato sestanek pod staro cerkvijo. Članice, pridite! Škof Leničev intervju— V današnji A.D. prinašamo prvi del daljšega intervjuja, ki ga je imel škof Stanislav Lenič z uredniki ljubljanske Nove revije. Za vsakega, ki se zanima za slovensko problematiko, je ta intervju izjemne važnosti. Prihodnji torek bomo skušali objaviti ostali del intervjuja, da se ne zavleče več tednov. Nova revija je skoro obvezno branje za vsakega resnega slovenskega intelektualca in misleca v stari domovin«, prav tako ga berejo vsi vodilni politiki. Škof Lenič veliko govori o škofu Rožmanu, domobranstvu itd. Rojak preminul— Tončka Brne, 15228 Chilli-cothe Rd., Novelty OH 44072, sporoča, da je 6. decembra 1987 umrl njen mož Joe Brne, stanujoč na gornjem naslovu. Rojen je bil v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Zapušča ženo Tončko ter hčer Tončko z možem in vnukinjo. R.I.P. Nova trgovina— V nekdanji Mandelnovi trgovini s čevlji, le nekaj korakov od Ameriške Domovine, bo kmalu nova trgovina s čevlji. Novi lastniki so poslopje temeljito obnovili. Ko bo nova trgovina odprta, vas bomo obvestili. Še to omenjamo, da bo v nekdanji Šornovi restavraciji na St. Clair Ave. tudi nova restravracija, ki bo menda nudila kitajsko hrano. Ko jo bodo odprli, bomo poročali. Ribje večerje— Očetovski klub pri Sv. Vidu bo pripravil ribje večerje vsak petek. Serviranje bo od 4.15 do 7. zv. Pridite! VREME Oblačno in hladno danes z verjetnostjo dežja ali snega, odvisno od temperature. Najvišja temperatura bo okoli 33° F. Oblačno tudi jutri, z naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 25° F. V četrtek pretežno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 21° F. AMERIŠKA DOMO VINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas No. 9 Tuesday, February 2, 1988 M Tisoč let krščanstva v Rusiji V Rusiji se pripravljajo na praznovanje tisočletnice pokristjanjenja. Res da pogoji za to praznovanje niso tako ugodni, kot so bili pred leti za poljsko Cerkev, ki se je za tisočletnico krščanstva pripravljala deset let in so sadovi tega jubileja vidni: zahteva po verski svobodi je prišla do krepkega izraza v celotni družbi, ki je globoko versko zasidrana in eden od sadov je tudi ta, da je na krmilo Cerkve prišel Poljak. Sovjetske oblasti so vse prej kot naklonjene verskim slovesnostim te tisočletnice in bi jih najraj v kali zatrle; toda v kolikor jih ni mogoče ignorirati, jih skušajo obrniti v svoj prid kot propagando za širjenje svojih idej po vsem svetu in se za to hočejo poslužiti celo Cerkve. Res je sicer, da je sovjetska oblast »vrnila« ruski pravoslavni Cerkvi Danilovski samostan (pravzaprav ga je prodala za bajno vsoto 40 milijonov rubljev in Cerkev ga je morala na svoj račun popolnoma prenoviti) pod pretvezo, da bo Cerkev tam razmestila svoje osrednje urade, a dejanski namen svetne oblasti je bila le propagandna poteza v prid sovjetske zunanje politike in delno tudi, ker potrebuje denar. 18, aprila 1987 XX. kongres komunistične zveze mladine SZ sprejel resolucijo: »Treba se je posluževati vseh sredstev ideološkega vpliva za širjenje brezbožnih poznanj, zato da se verski predsodki premagajo v tistem delu mladine, ki je verna.« Nekoliko zgodovine Ce pomislimo, kako različna so mnenja sedanjega rodu o dogodkih druge svetovne vojne, bomo laže dojeli, kako težko si je biti na jasnem glede dogodkov izpred tisoč let, kot je npr. krst kijevske kneževine »Rus« leta 988. Le ruski letopisec Nestor (pobožen menih Pečerskega samosiana pri Kijevu) nam zapušča nekaj pisanih virov in še ti so skopi in nepopolni; da si pridemo vsaj malce na jasno, nam je v pomoč arabski pisani vir Muhammeda Ibn-Ahmeda (IX. stoletje). Iz tega vira zvemo, zakaj je Vladimir z vojsko zavzel Herzonez. Po najnovejših domnevah zgodovinarjev je krščanstvo prodiralo v Rusijo že kakih sto let prej, in to iz Bolgarije po učencih sv. Cirila in Metoda, ko so ti bili pregnani iz Moravske po Metodovi smrti (leta 885). Bolgarija je namreč z veseljem sprejela pregnane Metodove učence in v Bolgariji se je s tem začela doba procvita vere in kulture. Krščanstvo se začenja širiti iz Bolgarije v kijevsko kneževino v zahodnem in vzhodnem obredu, kakor sta vzgojila svoje učence sv. Ciril in Metod. Ko je leta 946 knez Igor sklenil dogovor z Bizancem, so bili na prvem mestu omenjeni kristjani (pogani šele na drugem). Kristjani so se zbrali v cerkvi preroka Elija in se tam obvezali spolnjevati dogovor. Ruski zgodovinar Golubiski sklepa iz tega, da je moralo biti tedaj v kijevski kneževini že veliko kristjanov in da je bil verjetno tudi sam Igor v srcu kristjan. Kneginja Olga je sprejela krščanstvo in se dala krstiti Peli so jih mati moja (Ta članek izpod peresa Ivana Cimermana je izšel v Rodni grudi januarja letos. Obravnava na podlagi osebnega intervjuja z zborovodkinjo Marije Ashamalla clevelandski pevski zbor »Glasbena Matica«, ki bo letos pod njenim vodstvom gostova! po Sloveniji. Članek prinaša marsikaj zanimivega in ga posredujemo bralcem v celoti. Naj dodam, da bo imel zbor svoj pomladanski koncert 26. marca v SND na St. Clair Ave., kjer domuje od svoje ustanovitve. Ur.) ______________u_______ v Pevski zbor Glasbene Matice v Clevelandu se letos odpravlja na novo turnejo po stari domovini. Da se v Clevelandu nadaljujejo najboljše pevske tradicije tudi v današnjih dneh, ko stopa na sceno že tretja in četrta generacija Slovencev, se lahko zahvalimo tistim potezam v značaju našega naroda, ki jih označujemo z: delavnost, vztrajnost, neupogljivost in velik posluh za peto ljudsko pesem. Vse te lastnosti pa bi bile mrtev kapital brez zagnancev, ki vedno znova vzbujajo speče ali omahujoče sile, ki se stekajo na avenijo St. Clair. Zborovodje postanejo duše teh hotenj. Maria Ashamalla je v Clevelandu šele tri leta, vendar že krepko drži v rokah dirigentsko — zborovodsko paličico zbora Glasbene Matice Cleveland, ki namerava to poletje gostovati v matični domovini. O svoji poti preko luže in veliki ljubezni do slovenske glasbe nam je pripovedovala ob obisku na Slovenski izsljenski ma- tici: »Rojena sem v Kranju, kjer sem do odhoda v Ameriko učila kot profesorica glasbe na glasbeni šoli. Z mojim sedanjim možem Ramzesom sva se srečala v Kranju, doma je iz Egipta. V Slovenijo so po prijateljstvu, ki sta ga sklenila Naser in Tito, prihajali strokovnjaki v Iskro, tako je pripotoval tudi moj Ramzes kot inženir elektronike.« »Pet let sva živela v Kranju, sla po širših obzorjih pa naju je premamila in odpotovala sva v Ameriko. Za Ramzesa je bil svet bolj odprt kot zame, pa je ta svet odprl še meni,« se zasmeje Marija. »Zdaj delam v Euclidu kot knjigovodja v potovalni agenciji ,Europa Travel Service*, hkrati pa se ukvarjam z glasbo, ki je nekaj najlepšega v mojem življenju. Kot zborovodkinja Glasbene Matice Cleveland sem nasledila Vladimirja Malečkarja, ki je pred menoj žel z zborom velike uspehe. Ta zbor je v ZDA eden tistih redkih, ki gojijo klasično glasbo v najbolj žlahtnem smislu te besede, ne le klasično narodno pesem. Zdaj poskušam uvesti novitete, skladbe, ki so nastajale v Sloveniji po drugi svetovni vojni in so vnesle novega duha v zborovsko petje. Seveda pa vladajo med našimi rojaki v Clevelandu različne struje in prepričanja na glasbenem polju, zlasti med različnimi generacijami. Redno hodim na koncerte vseh slovenskih zborov, ki pojejo v tej ,drugi Ljubljani*, mnogi pa ne hodijo na naše koncerte, ker se štejemo med ,staroselce*, ohranjevalce neke tradicije in idej, ki so jih slovenski pevski yenkiji prinesli iz domovine svojih dedov.« »Presenečeni boste, če vam povem, da v Clevelandu, oziroma Euclidu, mnoge slovenske družine še vedno ohranjajo starosvetne slovenske pesmi, celo take, ki ste jih doma, v Sloveniji, že prenehali peti! To je velika dragocenost, dana prihajajočim rodovom! Saj smo vendar tam, v ZDA, povezani najprej z melodijo, z neko sentimentalnostjo do nekdanje domačije, rojstne vasi, .starega kraja*, kot ji pravijo izseljenci. Ta melos, ki ga nosijo v sebi, seveda povezujejo s sorodnim, z Avseniki in Slaki in moderno glasbo s tovrstnih narodnozabavnih festivalov,« se navduši Marija. Med slovenskimi slavčki na »Taboru slovenskih pevskih zborov« v Šentvidu 1988 Kadar vsako poletje pisana množica pevcev iz vse Slovenije, z drugih kontinentov in evropskih dežel preplavi nežno dolenjsko pokrajino v Šentvidu pri Stični, bi moral teh pet ali šest tisoč pevcev slišati vsak Slovenec, ki se zanima za — Slovenca! Maria Ashamalla bo svoje pevce zagotovo pripeljala! »Na pobudo našega, za kulturo vnetega generalnega konzula SFRJ v Clevelandu Ivana Vajgla, bomo v povezavi s Slovensko izseljensko matico, organizirali pevsko turnejo prav v času šentviškega tabora. Poleg tega bomo obiskali sedem mest, kjer bomo prepevali.« Rada bi svojim pevcem, ki so večinoma iz druge in tretje generacije, pokazala visoko raven slovenskega petja, ki slovi po vsem svetu. Obenem pa bi radi tudi mi, ki živimo v Ameriki in gojimo našo lepo pesem, pokazali, kaj vemo in zmoremo, kako pojemo.« Nasvidenje v Šentvidu pri Stični v letošnjem poletju! (Konci) V BLAG SPOMIN Matthew Balazek Šestnajsta obletnica Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 1. februarja 1972. V miru boijem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uiivaj, do svidenja na vekomaj. Skupaj mnogo tel smo Uveli, slabe in dobre čase imeli, Bog pa je hote! tako, da Tebe prvo vzet je v nebo. Žalujoči: Žena, Verona ter ostalo sorodstvo. Cleveland, 0., 2. februarja 1988- 955 v Carigradu (njeno krstno ime: Helena). Ko seje vrnila domov, je dala v čast Presvete Trojice zgraditi cerkev v Pskovu (965). Ni dvoma, da je kneginja Olga pozitivno vplivala na svoja dva vnuka Jaropolka in Vladimira, a slednji je vendar ostal pogan in je celo obnovil poganstvo v kijevski kneževini, ko je premagal brata Jaropolka in se sam umestil na kijevskem prestolu. Seznanitev Vladimira s krščanstvom je povezana s princeso Ano, sestro bizantinskega cesarja, ki se mu je prestol zamajal vsled upora poveljnika polka Bardasa Foke: česar je Vladimiru obljubil Ano za ženo, če mu v težkem trenutku pomaga. Vladimir je s 6.000 vojaki res strl upor in čakal, da dobi Ano za ženo. Ker pa cesar svoje obljube ni izpolnil, je Vladimir osvojil Herzonez. Šele tedaj je prišel iz Carigrada odgovor: kako ti moremo dati za ženo našo sestro, ko pa še nisi krščen. Vladimir se je začel pripravljati na krst, se dal krstiti (on, njegovi spremljevalci in svetovalci) leta 988 in ko je dobil Ano za ženo, se je z relikvijami sv. Klemena vrnil v Kijev, kjer so bili nato krščeni njegovi sinovi in mnogo veljakov. Duhovniki, ki so prišli z Ano iz Carigrada, so vneto širili krščanstvo, kakor tudi knez Vladimir sam. Izdano je bilo povelje o uničenju malikov in ko je knez videl, da je ljudstvo že pripravljeno na krst, je ukazal, naj se prebivalci Kijeva dajo krstiti v reki Dnjepru. Krščanstvo so večinoma sprejeli radi, deloma pa tudi zato, ker so si rekli, da to mora že biti prava vera, ker so jo sprejeli knez in velikaši, a bili so tudi taki, ki so se dali krstiti iz strahu pred knezom. Položaj danes Cerkev v Sovjetski zvezi ni več tako surovo preganjana kot pod Stalinom in Hruščovom, a zavoljo krivičnih zakonov in »ustnih povelj« je Cerkvi onemogočeno svobodno delovanje. Minister za verstva SZ, Harčev, pravi: »Tisočletnice krsta Rusije jaz ne bi prišteval med naša državna praznovanja. To je praznik kristjanov. Krščanstvo je v Rusiji igralo veliko vlogo v razvoju kulturnih zvez z Zahodom, v pismenosti, kulturi in umetnosti. Cerkev je pomagala k centralizaciji države, veliko pripomogla streti (dalje na str 4) Ha-Hec-Hi-Ho-Huinor! SkuhaTE-I an pogrel SALOMONSKA REŠITEV Friderik II., mogočni pruski kralj v 1 8. stoletju, seje rad ponašal, da je prosvetljen vladar, kar je v gotovih ozirih tudi bil. Nekoč je sklenil pozanimati se za razmere v berlinški ječi in je osebno hotel slišati iz ust jetnikov samih, kako se počutijo. Eden za drugim so prihajali zaporniki in padali na kolena pred svojim kraljem ter mu s solznimi očmi izpričevali svojo nedolžnost, in ga vsi brez razlike zagotavljali, kakšna krivica se jim godi, ker so bili po nedolžnem obsojeni. Le nekdo tam v kotu je ostal tih in to je vzbudilo Friderikovo pozornost. »Ti, tam!« je zaklical kralj. »Veličanstvo, želite?« je rekel jetnik. »Kaj si ti storil, da si tukaj?« »Oborožena tatvina. Veličanstvo!« »In si bil po pravici obsojen?« »Popolnoma po pravici. Veličanstvo. Upravičeno zaslužim kazen, ki sem jo prejel.« Friderik, vidno presenečen nad takim odgovorom, pokliče paznika in mu naroči: »Takoj izpusti tega kriminalca na prosto, da ne bo s svojo navzočnostjo tukaj okuževal teh nedolžnih ljudi.« Sinček postajnega načelnika je šel prvi dan v šolo. Zvečer ga vpraša teta: »No, kako je bilo v šoli?« Sinček zaničljivo zamahne z roko: »Vse je sama goljufija. Na vratih piše prvi razred, notri pa so majhne lesene klopi in nobene postrežbe.« Hvala Bogu, da sem ateist! »Kaj nam pa morejo, če smo vesel’ ...« Oče vpraša Mihca, kako mu je všeč nova sestrica. »Oh, obnaša se strašno neumno. Lahko je v usta stlačim muho, črva ali komarja, vse bo požrla.« Mož ženi: »Mica, kaj ti je padlo v glavo, da greš kupovat tako drage zavese?« »Madona, si čuden! Saj vendar potrebujeva zavese, s'cer me sosed lahko gleda, ko se preoblačim.« »Pa naj si on kupi zavese!« Maks je sanjal, da je umrl, ampak vročina ga je kmalu zbudila. Zdravnik je prijazno pogledal ženo, ki je bila prišla k nje-na zdravniški pregled, in rekel: »Gospa, imam dobro novico za vas.« »Me zelo veseli, ampak jaz sem gospodična.« »Gospodična,« povzame spet zdravnik, »kot sem rekel imam slabo novico za vas...« Nasvet črvom: Nikar zgodaj vstajati! Dimitrij Rupel, Jože Snoj, Spomenka Hribar Pogovor s škofom dr. Stanislavom Leničem (I. nadaljevanje) (Tekst intervjuja s škofom dr. Leničem je izšel v ljubljanskem mesečniku Novi reviji (štev. 67-68, november-december 1987, in ga prinašamo v celoti. Hvaležen sem naročniku, ki mi je posredoval tekst. Mislim, da je vsebina intervjuja izredno zanimiva za brake, katerih mnogi seveda osebno poznajo škofa dr. Leniča. Ur. AD) Povejte nam, prosim, vsaj v grobih obrisih, kako je potekalo Vaše življenje. Kako ste se odločili za duhovniški poklic, kakšne so bile takrat družbene razmere, kaj ste pričakovali od tega poklica? Rodil sem se leta 1911 v družini malega kmeta kot četrti otrok v Župeči vasi, župnija Cerklje ob Krki. Ko sem bil star štiri mesece, se je moj oče odpravil v Ameriko, da bi tam kaj prislužil, postavil morda boljšo hišo — naša je bila še s slamo krita. Doma je pustil mater samo z majhnimi otroki. Prišla je prva svetovna vojna, moški so šli na fronto, ženske pa so obdelovale grunte. Moja mati je v 34. letu zbolela za tuberkulozo in umrla. Na dan pogreba so nas otroke razdelili med sorodnike. Oče je pozno zvedel za materino smrt in se je vrnil šele po končani vojni, ko sem bil star že osem let. Drugič seje poročil, pa po dveh letih tudi on umrl. Potem sem spet moral k drugim ljudem za pastirja. Ko sem bil star že štirinajst let, me je odkril takratni kaplan Matej Tomazin in mi pomagal, da sem prišel v znamenite škofove zavode sv. Stanislava v Št. Vid. Tam sem se osem let vzgajal ob velikih vzgojiteljih in profesorjih; mnogi so bili zares biseri takratnega klera, izobraženi, odprti, kakor prof. Breznik, prof. Šolar in drugi. Ves čas sem se tudi navduševal za duhovniški poklic. Pred seboj sem imel mladega kaplana iz domače župnije, ki ni bil samo naš verski vzgojitelj, voditelj raznih katoliških verskih organizacij, ampak je skušal tem našim zaostalim ljudem na Krškem polju pomagati predvsem v socialnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Gradil je prosvetni dom, pomagal zgraditi most čez Krko, vodovod itd. Videl sem ga vsega zavzetega za ljudi in ta ideal je bil pred menoj, ko sem se odločal, da bi tudi sam postal duhovnik. Tako mi po maturi leta 1933 ni bilo težko reči: Tudi jaz bi bil rad duhovnik, ki bi v takšnih razmerah, kot je bil ta kaplan pri nas, hotel biti ljudem vse; da bi jih dvigal ne samo versko, ampak tudi prosvetno, kulturno, socialno. To je bil glavni motiv mojega odziva na poklic. Potem sem vstopil v ljubljansko bogoslovje, na teološki fakulteti sem diplomiral in tudi doktoriral. Najbolj nas zanima obdobje med vojno in neposredno po njej. Kaj ste počeli med vojno, kako ste doživljali revolucijo in njeno zmago? Ta doba je gotovo ena najtežjih v naši zgodovini. Izredno težka je bila tudi za našo Cerkev, za ljubljansko škofijo, morda po svoje še veliko težja kakor za mariborsko, kjer so škofa pač zaprli v škofijski dvorec in mu odvzeli vsak vpliv navzven; medtem ko je bila Ljubljana povsem drugačna. Na škofijo sem prišel za tajnika leta 1940, meseca septembra, ko še ni bilo vojne. Takoj moram povedati, da so službo škofijskega tajnika mnogokrat precenjevali, posebno kasneje, ko sem bil v zaporih, in pa med zasliševanjem. Hoteli so, da bi bil kot škofijski tajnik nekak faktotum na škofiji, ki vse ve in tudi odloča. V resnici pa je bila služba škofijskega tajnika v tem, da je bil škofov ceremoniar, skrbel je za tekoče obrede, ob enem bil škofu na uslugo v pisarni, mu tipkal njegove izdelke in mu bil vsak trenutek na voljo, spremljal pa ga je tudi na raznih obiskih. Na te obiske sem ga spremljal tudi med okupacijo in tako veliko doživel. Vojna je bila za Ljubljano res nekaj izrednega, posebno še za škofa Rožmana. Že odkrivajo nemške dokumente, kako so Nemci leta 1941 pripravljali pohod v Ljubljano; v tistih dokumentih so že objavljene prave resnice o škofu Rožmanu, kjer so ga naslikali kot največjega sovražnika Nemcev. To sem tudi sam doživljal. Ves čas nas je on opozarjal, kaj se pripravlja, kaj se dogaja, ko je videl, kaj so Nemci počeli po vsej Evropi. Vedno je ponavljal: Vi Nemcev ne poznate. Zato so mu večkrat očitali, da je pesimist. Pa je bilo vse to potrjeno. Zgodilo se je drugače. Ljubljane niso zasedli Nemci, ampak prišli so Italijani. Rožman je takrat ostal skrit v škofijskem dvorcu in se ni nikjer pokazal Italijanom, kaj šele, da bi jih pozdravljal, kakor smo večkrat morali slišati, kot da bi jih pričakoval in jim šel naproti. Kasneje sem slišal, da je neki italijanski špijonažni oficir rekel tole: »Rožman je eden najbolj poštenih ljudi v Ljubljani, ker vemo, da je izjavil, da smo Italijani manjše zlo za Slovence kakor pa Nemci. Vedno pa smo še — zlo.« To je bilo resnično Rožma-novo prepričanje in njegovo gledanje na italijansko okupacijo. Šele takrat, ko so začeli z nemške strani prihajati begunci, duhovniki, bogoslovci in laiki, ki so bežali pred Nemci, saj so ti že zapirali in deporti-rali ljudi iz Štajerske in Gorenjske, so začeli politični faktorji pritiskati na Rožmana, da mora stopiti v stik -z Italijani, če hoče reševati te ljudi — saj vemo, kako so bili Italijani takrat povezani z Nemci — da jih ne bodo vračali nazaj v nemške roke in potem v nesrečo, v deportacijo, v Dachau itd. To so bili nagibi, da se je Rožman po približno 14 dneh tihega samovanja v dvorcu odločil, da bo prosil za sprejem pri visokem komisarju Grazio-lliju, da bi mu predložil to zaskrbljenost in prošnjo tolike-rih naših ljudi, ki so ga prosili pomoči. In tako je res šel h Graziolli-ju. Seveda so Italijani ta obisk pripravili z vsem pompom, potem pripravili tudi neko izjavo, ki naj bi jo Rožman ob tej priložnosti dal. Vem, da je to izjavo škof prej dobil na vpogled, da jo je zelo skrbno preučeval, popravljal, zmanjševal njeno ostrino, pa so kasneje objavili spet svoje prvotno besedilo. Tako so Rožmana potem predstavljali, kako je pozdravljal Duceja in Italijane in se veselil njihovega prihoda. Škof pa je poudarjal predvsem to, da so Italijani zagotavljali našemu narodu samobitnost in samostojno kulturo in Šolstvo in nadaljevanje vseh drugih kulturnih ustanov, ko pa vemo, da so Nemci vse to takoj z eno samo gesto uničili. Rožman, ki je bil po srcu, kakor je splošno znano, silno blag, občutljiv, je bil prepričan, da s tem koristi mnogim ljudem in zato se je do tega tudi ponižal. Na škofiji smo doživljali takrat res pravo revolucijo. Lahko rečem to: Škof Rožman je bil ves čas prepričan, da Nemci ne bodo zmagali. Do konca je vedno ponavljal: Rešitev bo prišla. Toda njegovo prepričanje je bilo: Slovenci smo tako majhen narod, da moramo vse storiti, da bomo preživeli, da se ne bomo spuščali v nepotrebne žrtve, ki bi bile sad našega preostrega odpora do takratnega okupatorja. Zato vem, da so se ob njem zbirali zastopniki različnih strank, kjer pač ni bilo takrat v Ljubljani nobenega vidnejšega političnega voditelja; celo ban Natlačen se je nekako umaknil v ozadje. Druge stranke, demokrati, liberalci, so imeli veliko večje zaupanje v Rožmana kakor pa v Natlačena in so prihajali k njemu s prošnjo: Samo Vi ste tisti, ki nas lahko v tem trenutku združujete in nam pomagate, da bomo vsi skupaj preživeli. In tako so nekako Rožmana prisilili, da je postal tako imenovani voditelj, narodni voditelj v takratni Ljubljani, čeprav vemo, da Rožman po svojem značaju, po svojem prepričanju nikdar ni bil politik. Celo veliki politiki so rekli, da je politično nekje okoren in da ima premalo izostren (Dalje na str. 4) Pogovor s škofom dr. S. Leničem w ' (Nadaljevanje s str. 3) OB DVESTOLETNICI AMERIŠKE USTAVE franc Bučar Optimalna družbena strukturiranost bi torej bila, da bi vsakdo prek ustreznega družbenega mehanizma dobil tisto vlogo, ki njegovim sposobnostim najbolj ustreza, ter hkrati tista sredstva (materialna in družbeno psihološka), da bi svojo vlogo čim bolje opravljal. To je optimum, ki ga lahko označimo samo kot ideal, ker ga v stvarnosti nobena družba še ni dosegla. To je etična enakost v funkcionalni različnosti, ki naj bi bila pot do »sreče« — ki je zopet lahko le etičen pojem. Ali je sreča le več gmotnih dobrin, večja socialna varnost, odpravljena skrb za vsakodnevno preživetje? Ni. To vemo, toda ali ni svoboda (torej svoboda v zasledovanju lastne sreče) pogoj za eno in drugo? V Evropi, ki je izhajala prav iz takega pogleda na svet, tisti Evropi, ki je ustvarila idejno podlago tudi za Ameriko in njeno ustavno ureditev, se je sorazmerno kmalu pokazalo, da zgolj priznanje enakosti kot vzgona za največjo družbeno učinkovitost v smislu optimalne porazdelitve družbenih vlog, ne vodi niti do najbolj ustreznih odgovorov na zahteve okolja niti do občutka največjega zadovoljstva. Slednje tako ne more biti samo nasledek družbene ureditve, je pa od nje v veliki meri pogojeno, čeprav ne neposredno odvisno. Porazdelitev družbenih vlog se je jasno izkazala kot neustrezna, družbena neenakost v smislu nepravilne porazdelitve materialnih in sociopsiholoških dobrin v toliki meri disfunkcionalna, da je pripeljala do resnih družbenih kriz. Odgovor na to krizo je bil nastop socializma. Najprej kot drugačnega pogleda na vprašanje enakosti. Enakosti ne pojmuje kot družbeno funkci-onalno kategorijo, pač pa kot etičn >. Vendar ne etično v met- i/.ičnem smislu, ampak new novsko mehanističnem. (II. nadaljevanje) Ljudje kot entiteta smo enaki. Zato tudi vsem enake pravice v odnosu do družbenega in naravnega okolja. Iz te filozofije je izpuščeno vprašanje družbene strukturiranosti: kako vrednotiti enakost ob različnih družbenih vlogah in kako zagotoviti, da bo ob razpoložljivosti različnih sposobnosti, ki jih imajo ljudje, izziv okolja sprožil ravno tisti odgovor, ki je glede na izziv najbolj ustrezen. Samo mehanistično pojmovana enakost nikakor ne daje odgovora na družbeno strukturiranost. Zato socializem kot družbena filozofija ni mogel nikoli, in v nobeni svoji inačici, izoblikovati pravilnih odgovorov na temeljno vprašanje, kako zagotoviti najbolj ustrezno porazdeljevanje družbenih vlog in kako tako porazdeljenim vlogam zagotoviti čim boljšo podporo v gmotnih, statusnih in etičnih dobrinah. Njegov temeljni cilj, zagotoviti vsem družbeno enakost, je sam po sebi napačen. Enakost enostavno ni vprašanje, od katerega bi bilo odvisno družbeno blagostanje. Uporabljena kot vodilo za uravnavanje medsebojnih odnosov v družbi pa je disfunkcionalna. Ne gre namreč za enakost, ampak za tisto neenakost, ki je potrebna za optimalno opravljanje družbenih vlog. Temeljni cilj socializma je tedaj napačno postavljen. In ker je v svoji osnovi napačen, do njega ni mogoče priti drugače ko s sredstvi, ki so v nasprotju s samim bistvom človeka: treba ga je spremeniti v objekt ideje, ki naj se ostvari z žrtvovanjem njegove svobode. Tako je kot ideja postal tudi protietičen. Enakost pa je kot ideja samo etično vprašanje. Tudi ameriška Deklaracija o neodvisnosti jo izvaja iz Stvarnika. Enakost pri razpolaganju z gmotnimi dobrinami — kolikor je sploh dosegljiva v svetu, ki je omejen — postaja kot cilj vse manj pomembna, kolikor bolj je neka družba sposobna v proizvodnji in ustvarjalnosti. Z napredkom postaja, vsaj za najbolj razviti svet, kot cilj vse bolj brezpredmetna. Da lahko do takega cilja njene brezpredmetnosti pridemo, pa je potrebna ravno tista neenakost pri opravljanju različnih družbenih vlog, ki omogoča največjo možno uspešnost pri zagotavljanju gmotnih dobrin. Ostaja nam kot nerešeno vprašanje, tudi ob hipotezi, da smo ta cilj dosegli, še vedno vprašanje družbenega statusa posameznih vlog, njihovega družbenega vrednotenja. Družbena strukturiranost, in ta bo z razvojem vedno višja in bolj zamotana, terja neko notranjo hierarhijo, ki sama po sebi izhaja iz medsebojnega odnosa vlog, se pa v stvarnem opravljanju teh vlog spreminja v o-blast in moč podrejanja in odrejanja. Je torej po svoji naravi proti svobodi. Svoboda in družbena vloga prihajata v medsebojno protislovje. Zgleda, da z vedno večjim napredkom pri ustvarjanju gmotnega blagostanja, za kar je potrebna vedno višja stopnja družbene strukturiranosti, upada možnost svobode ravnanja, ker zadeva na vedno višjo gostoto družbeno porojenih omejitev. Sodobni človek ima na razpolago vedno več gmotnih dobrin, pa je v nekem smislu vedno manj »svoboden«. Možnosti svobodnega ravnanja se namreč vse bolj zmanjšujejo. Sodobna razvita družba postaja notranje vse manj svobodna in tudi statusno neenaka. V obeh primerih seje izkazalo, da sta tako enakost kakor svoboda kot družbena ideala ne samo nedosegljiva, ampak tudi notranje protislovna. Oba sta relevantna samo na osebni, ne na družbeni ravni, kot taka pa v bistvu etični kategoriji: enakost v vrednotenju človeka kot človeka, ne kot nosilca kake določene družbene vloge, svoboda kot vprašanje notranje človekove skladnosti ob razumevanju omejenosti in prisilnosti, ki človeka obdajajo. Slednje se iz naravnih, ob naraščajočih človekovih in družbenih sposobnostih za njih premagovanje, vse bolj selijo na družbeno področje. Ameriški uspeh (ali »uspeh«) je možno meriti samo ob takih razsežnostih in s takimi merili. Formalna enakost v možnostih se je pri njih spremenila v dejansko heenakost — ki pa je še vedno ostala v mejah in okvirih družbene funkcionalnosti. Ti okviri sami na sebi pa niso kaka konstanta, ki bi veljala vedno in povsod. Prostor, naravna bogastva, gostota prebivalstva itd. imajo pri tem najbrž izjemno pomembno pomembno vlogo. /se nadaljuje) politični čut. Duhovniki so mu to šteli v dobro, ker so posebno nekateri starejši duhovniki škofu Jegliču zamerili, da se je preveč spuščal v politiko, politizacijo Cerkve, in so potem ob Rožmanu poudarjali: Zdaj pa imamo nepolitičnega škofa, ki mu gre res samo za vero, za verske zadeve in politiko prepušča drugim. Čas pa je bil tak, da ga je nujno vrgel tudi v politiko. Res je veliko vprašanje, ali je bil Rožman tej vlogi dorasel po svoji naravi, po svojem političnem obzorju. Zato je gotovo zaradi tega sledila kakšna napaka, ki bi jo morda drug, recimo Jeglič, na njegovem mestu ne bil storil. Rožman pa je imel pred seboj samo eno: reševati ljudi, tako posameznike kakor narod, da bomo preživeli. Vem, da so takrat organizirali tudi mimo OF že vse mogoče odbore in pripravljali na tihi odpor, tiho pripravo, na tisti odločilni trenutek, ko bo okupator moral zginiti z naše zemlje. Teh priprav je bilo veliko; pa saj zgodovina bo o tem še in še pisala, mnogi, ki so bili aktivni pri tem delu, še danes živijo, in zato je prav, da se tudi te stvari povedo take, kakršne so bile; da ne bi mislili, kakor smo mnogokrat brali: Rožman je komaj čakal okupatorja, pripravljal nemško in italijansko okupacijo, kakor smo še prav posebej brali v zadnjem času. Nasprotno: če je bil kdo proti okupatorju, če je bil kdo proti Nemcem, potem je bil gotovo Rožman; Italijane pa je pač trenutno vzel kot manjše zlo, mislil je, da bi mogel z njimi delno reševati in pomagati ljudem. lina občutljivih točk medvojne zgodovine slovenske Cerkve je njeno sodelovanje z okupatorjem. Ali menite, da za Cerkev ni bilo druge možnosti kot takšno sodelovanje? Že prej sem povedal, kako je do tega »sodelovanja« prišlo. Vsi danes vemo in vedno bolj odkrivamo, kako je bilo pravzaprav v OF, v katero so vstopili tudi nekateri nekomunisti in krščanski socialisti s Kocbekom na čelu, vse to kasneje izigrano od komunistične partije, ki je pod parolo nacionalne osvoboditve, kar je gotovo bilo pozitivno, hotela izvesti socialno revolucijo, in sicer stalinistično revolucijo, kakršno je Cerkev tako dobro poznala, saj smo imeli toliko poročil iz stalinistične Rusije. Danes jih odkrivajo, danes o njih na široko pišejo, takrat pa so tisti, ki so vedeli za te napake, molčali samo zato, da bi lahko prodrli med ljudi, med množice. Gotovo je mnogo katoličanov, mnogo dobrih fantov, dobrih vernikov šlo v partizane in se pridružilo OF z velikim namenom, da delajo za osvoboditev naroda, nekateri pa tudi v prepričanju, da delajo za socialno osvoboditev. Cerkev kot taka je imela stroga navodila, kakor veste, v papeževi okrožnici o komunizmu, kjer je bilo rečeno, da tisti, ki mu je mar krščanska kultura, ne bo v nobeni stvari sodeloval s komunizmom. In to je bilo tudi tisto načelo, ki je gotovo vodilo Rožmana in je bilo nekako odločilno zanj, da ne more sodelovati. Čeprav vem, da je bil Rožman mnogokrat zelo razklan v sebi, da mu je bilo silno hudo, da je toliko dobrih ljudi, dobrih fantov in mož v partizanih. Ali ni bilo možnosti, da bi Cerkev sodelovala z OF? Zakaj je ni bilo? Mislim, da pri nas ni bilo možnosti, da bi Cerkev sodelovala z OF uradno, predvsem zaradi stališča partije ne. Saj vemo za kasnejši razvoj, za Dolomitsko izjavo itd. Predvsem pa vemo, kaj je bilo tisto pomlad leta 1942, ko so se začele vaške straže, kako so pripadniki OF pobili toliko dobrih ljudi po naših vaseh po Dolenjskem, toliko dobrih laikov in duhovnikov. Lahko Vam zagotovim, da nisem bil nikdar na nobenem sestanku, kjer se je pripravljala ustanovitev t. i. bele garde. Toda bil sem priča-opazovalec dogodkov, ki so se takrat dogajali, in lahko rečem eno: Čisto gotovo nikoli ne bi bilo ne vaških straž ne bele garde in ne kasneje domobranstva, če ne bi bilo tega krvavega začetka; pobiti vse morebitne svoje nasprotnike in potem lepo nemoteno vladati. To je bil glavni nagib, glavni motiv za odklonilni odnos Cerkve do OF. Rožman mi je osebno pripovedoval, kako je nekoč ves razdvojen ob vsem hudem, kat se je dogajalo s strani okupatorja in s strani OF, bil v Rimu pri papežu Piju XII. in mu vse j to razložil ter mu rekel, da ima namen, da bo v ljubljanski stolnici javno obsodil tako delo OF, namreč te »morije«, kakor tudi vse krivice, ki jih dela okupator nad našim narodom. Takrat mu je menda Pij l XII. rekel takole: »Presodite-Zdaj ste edini človek, na kate-(dalje na str. 5) Tisoč let krščanstva v Rusiji (nadaljevanje s str. 2) sr žnika v drugi svetovni vojni. Z druge strani pa je treba ti eči, da je pravoslavna Cerkev ne le vdano služila di ni oblasti v teku zgodovine, ampak je celo sama post veleposestnica in izkoriščevalka ruskega naroda. T; je zgodovina. Seveda nihče ne prepoveduje pravo-sl -i Cerkvi praznovati jubileja. Državna oblast je celo ti vodiče za te slovesnosti. Velike krivice so se delale v om (pod sovjetsko oblastjo), toda vse to je bilo proti-u: no. XXVII. kongres KPSZ 1987 je marsikaj spreme- ni! bi bilo treba dobre volje s strani vseh državljanov (ki se o v istem čolnu), da dosežejo zaželeni breg. So neka-te. ki hočejo na vsak način doseči neomejeno svobodo ve e dejavnosti, kar vodi končno do spora med interesi vt -h in nevernih, kot je vsakemu dobro mislečemu takoj ja; .« (Religija i nauka, nov. 1987). Kot vidimo, komunistični oblastniki nikakor niso pri-pr: lieni dati Cerkvi v Rusiji resnične verske svobode, da bi m i nemoteno vršiti svoje poslanstvo. Zato v tem svete: Marijinem letu radi in pogosto molimo, sami in v skupina.1 organizirano in posamično, zlasti v čast Brezmadežne-mi: Srcu Marijinemu, da se uresniči leta 1977 napovedani čuf 'ž: »Rusija se bo spreobrnila in doba miru bo dana svetu.« Karel Kozina, Bruselj (Kat. glas. ll.l.imt Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let Kanadska Domovina V F A TORONTO, Ont. - Jesen je v Evropi navadno zelo primerna za potovanje. Ni prevroče in mraza tudi še ni. Tako sem izbrala ta čas za romanje in Potovanje po Iberijskem polotoku. Pridružila sem se romarski skupini in tako preživela dva tedna med ljudmi, ki sem jih srečala prvič v življenju. In bilo je lepo in zanimivo. Iz Toronta bi bili morali odleteti v Lizbono 7. oktobra popoldne. Pa ni bilo tako. Bili smo že v letalu in čakali, kdaj bo začelo drseti in se dvigati. Toda letalo se ni premaknilo. Kmalu so nam prišli povedat, da ne morejo pravilno zapreti Vrat za prtljago, da popravljajo in da naj potrpimo. Čakali smo in čakali in naposled so nam povedali, da je polet odložen za naslednji dan. Z avtobusom so nas zapeljali v Constellation hotel pri letališču. Naslednji dan dopoldne smo pa le odleteli proti Lizbo-n‘ in pristali tam ob 11. uri zvečer. Tam je že čakala zastopnica potovalnega urada in nam pokazala, kje nas je čakal avtobus. Takoj smo se odpeljali proti Čoimbri in prišli tja v zgodnjih jutranjih urah. Bili smo na poti več kot tri ure. COIMBRA je zelo staro me-sto- Tam je najstarejša evrop-ska univerza. Je to prva portu-Salska prestolnica. V katedrali sta pokopana prva portugal-ska kralja Alfonso Enriques in Sanchez 1. V tem mestu je tudi študiral sv. Anton Padovan-ski. V karmeličanskem samostanu pa živi sedaj sestra Lucija* zdaj že precej v letih in edi-na še živeča od tiste triperesne deteljice, ki se jim je prikazo-val najprej angel, nato pa satna nebeška Mati Marija Pted sedemdesetimi leti. Takoj po deveti uri zjutraj as je avtobus zapeljal pred armeličanski samostan, se-Lucije sicer nismo videli. Pa smo v kapeli pri sv. ^aši in potem je bilo treba ^Pet v avtobus na pot proti •uyu. . TlJV je na meji med Španijo ln Portugalsko. Ko smo čakali Pa meji, je lilo kot iz škafa. reča, da je bila le ploha in da Sm° kmalu le lahko šli proti athostanu, kjer je včasih žive-sestra Lucija in imela prika-vanja v samostanski kapeli. Prišlo smo pozno, bila je že jeSem ura. Kljub pozni uri nam v sestra prednica dovolila ^st°p v ]ent avditorija pri Sv. Vidu. Ase- se pobira 2-krat na leto in si- Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. g na 25. jan. in 25. julija od 5.30 . '. ure sv. v društveni sobi pri Sv. s^du. če je 25. dan meseca sobota, Pobira v petek, če je nedelja, pa Se Pobira v ponedeljek. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob' uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 441 10, tel. 531-7635. Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce Lenassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Martha Koren,. Sharon Kobal Sunshine Ladies: Irene Collins, Frances Eržen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje vsak prvi torek ob 7.30, SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja; Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m' at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Arabrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v .mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Vlllaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnlck Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gina llacqua Nadzorniki: Louis Sile, John Cen-do, Gina llacqua Seje v 1988 bodo ob 2. pop. 20. marca, 1 7. julija, 1 6. oktobra in 1 8. decembra na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O., 44094. Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom — John Cendol, SDD, Recher Ave. — Louis Sile, Gina llacqua; Slov. dom za ostarele — Louis Sile, Carole Czeck. (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIKU št. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1 1 72 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev.-Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. John M. Kumse Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hank Skarbez Recording Secretary: Joe Sterle Jr. Financial Secretary: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-21 19 Treasurer: Vicki Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, te. 951-9775 Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OE SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Joe Petrie Jr. 1st Vice Pres.: Tom Meljac 2nd Vice Pres.: Helen Urbas Secretary-Treasurer: Rudy Pivik, 1 5570 Humphrey Rd., Middleburgh Hts., OH 44130 Corresponding Secy.: Anna Mae Mannion Recording Secy.: Helen Konkoy Executive Secy.: Charles Ipavec Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 Sl. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank. Ways and Means Committee: Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Genevieve Drobnič Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue President: Ed Kocin Vice Pres.: Leroy Koeth Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle, 40 Waban Dr., Tirnberlake, OH 44090 Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jim Krann Clubroorn Mgrs.: John and Alba Plult Federation Reps.: Chuck Femec, Frank Fena, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Main, John Primo, John Habat, Frank Podlogar, Bob Ryan 1st alternate: Jack Videtich 2nd alternate: John Kolovich Meetings for Directors every 4th Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, Al Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk. Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: M°n., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481 5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.) House Comm.: Ed Koren (Ch.), Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Janša, Ed Marinčič. Al Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie DOM ZAPADN1H SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upruvni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne priredi tve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel. št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta- nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov. pristave Pensioner’s Club of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531 8982 Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary Acting President: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at 1 o’clock, the months of March, June, September and December. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: Antoinette Krajc II. podpreds.: Irene Toth Tajnik-blagajnik: Stanley Frank, 5919 Prosser Ave., Cleveland, O., 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel Karpin-ski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Odbor za potovanja: Margaret Kaus Planning Chairman: Edward Kar-nak Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1.30 pop. v prizidku Slov. nar. doma na St. Clair Ave. SLOVENIAN PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kausek 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Caroline ILokar, Josephine Trunk Meetings are held on the first Wednesday of every month, beginning at 1 o’clock, at the Slovenian Society Home on Recher Ave. CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: PJuise Fujda Fin. Secy.: Mary Lavrich, 6926 Firestone Ct., Mentor, OH 44060, Tel. 951-4974 Auditors: Christine Bolden, Mary Gornik, Ann Grzybowski Federation Reps.: Gus Petelinkar, Frank Fabec, Mae Fabec, Henry Kersman, Emily Kersman; Alternate: Mary Petelinkar Sgt.-at-arms: Cecelia Rozman Reporter: Ann Stefančič Sunshine Chairlady: Jennie Schultz, 19501 Pasnow Ave., Euclid, OH 441 19, tel. 481-0339 Meetings every 2nd Wednesday of month at 1 p.m. at Slovenian Home on Holmes Ave. Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev! AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu!