—   63    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Zagreba. 16. t. m. se je naša kupčij ska in obertnijska zbornica začela. Gosp. Anastazi Popovič, kupec, je predsednik izvoljen, predsednika namestnik pa iz obertnijskiga stanii g. Peer, pek. Občno mnenje je, da si bo nova zbornica pridno prizadevala v po-vzdigo kupčijstva in obertnijstva, ki nam je toliko potrebna. V gospodarskim društva se je predložil hvale vredni nasvet za napravo kmetijske učilnice, v kteri naj bi se mladost djansko podučila v kmetijski vednosti. Taka učilnica bi nam jako koristna bila, ker pri nas še več kot drugod je kmetu podučenja v kmetijstvu potreba; podlaga kmetijske učilnice pa bi morale biti narodske šole, da se prosto ljudstvo uči branja, pisanja itd., v kterim je veliko veliko bolj zanemarjeno, kakor vaše slovensko. Vodstvo krepke podpore vredne družbe za povestnico jugosla vensko, ktere premoženje je zlo oslabelo, je razglasilo poziv: naj bi rodoljubi po izgledu „Matice" se podpisali z doneski po 50 fl., ki bi se na enkrat ali v več obročih odrajtali, in darite-Ijem ime in pravice vstanovnikov društva dodelili. — Višje sodništvo se ima zanaprej spet banski stol (Banaltafel) imenovati,  kteriga  predsednik je ban;   za
namestnika predsednika je izvoljen sedanji senatski predsednik Maksimilian Rušnov.
Iz Ceskiga se piše, da zavolj lanske slabe letine nar veči nadloge učitelji na deželi terpe; kmeti jim nimajo veliko dati, in ker tudi otroci zlo bolehajo in so iz šole ostali, dobijo učinine sila malo ; so sem tertje učitelji, ki prejmejo na teden komaj 24 kraje, učinine. — V zboru odbornikov češki ga muzeuma v Pragi se je slavni Palacki, ki je bil veliko veliko let duša muzeuma, odpovedal opravitelstvu; za njegoviga naslednika je bil dr. Strohbach, c. k. sve-tovavec deželne nadsodije. enoglasno izvoljen.
Iz Stajarskiga. Častiti gosp. Mihael Pikl? sedaj fajmošter v Brešcah, je za korarja pri stolni cerkvi Labudske škofije izvoljen.
Iz Mokriškiga. (Konec.) Novcev (denara) je med Mokričani sila malo. Hčere, kadar se može, imajo kacih 10 do 50 fl. zapisanih, dobijo jih pa še le po smerti očeta; zato je pa tudi med zakonskimi manj prepira; zato se mnogokrat hči nar bolj revnih staršev, samo če je dobriga zaderžanja, k nar boljši hiši pri-moži; zato se po velicih dotah tolikanj hiš tako globoko v dolgove ne zakopa. Veliko več bi pa vender lahko Mokričani svojim decam prihranili, ako bi le to, kar pri botrinjah zaveržejo, za otroka prihranili. Tudi to je pri nas prijetno, de prav nobeniga berača ni iz domače tare, ki bi po hišah ljudi nadleževal.
Povejo nam „Novicea, kako po Slovenskim šol pomanjkuje; z žalostjo moram reči, pri nas tudi. Štiri fare, tukej po versti skupej ležeče, ne premajhne, so vse brez šol, brati se semtertje doma naučijo, malokdo kaj pisati. Z velicim veseljem smo vse spise brali, ki so o potrebah ljudskih šol govorili, pa pri spisih je tudi ostalo. Saj na Dolnja h, ako bi se le kdo višjih potegniti in si kaj prizadeti hotel, bi se gotovo saj za prihodnje leto šola ustanoviti zamogla; hišico za pervo silo imamo« Že pred 20 leti jo je nek blag mož v ta namen postavil, ali poprej, ko je bila gotova, je neu-trudljiviga gospoda nemila smert zaklicala. Lahka mu zemlja! Po njegovi smerti je pa dozdej vse zaostalo.
NašihMokričanov nobeden nemškiga ne razume; vender do sedaj še nisim slovenskiga spisa ali dopisa od naših gospodov vradnikov vidil; v tej reči smo kakor med terdimi Nemci! Drugač naroda jezik spoštujejo naši sosedje horvaški vradniki.
Poslednjič še nekoliko o lanski letini: Ječmen jari in ozimni je dobro obrodil, rež in pšenica srednje, sob (oves) je toča vzela, sicer je lepo kazala. Žito (proso) je prav malo dobriga zernja dalo, veliko pa premka in plev; pira (Speltweitzen) se tudi ni posebno obnesla, ajda slabo, sočivje srednje, ravno tako korenje; pesa je bila lepa, samo premalo je sadijo. Krompir je zlo gnjil, ljudje več semena nimajo. Vina se je po goricah, kjer toče ni bilo, precej pridelalo, dobilo se je po 5 — 6 fl. austr. vedro. Mokriške vina so nar boljšim krajnske dežele prištevati, pa lanskih ne morem ravno hvaliti, de bi bile dobre in jake, kakor je bilo od Leskovških rečeno. Sadja je bilo vsake baze zadost — samo kostanja le malo, in še ta je bil voden in malo vredin. Bukvice ni bilo nič, in ker je tudi krompirja manjkalo, so prešičemalo spitali. Cena prešičev je taka, kakor vKrajnji. Sena in o ta ve je bilo še zadost, samo teško se je spravljalo zavoljo dežja. Nar imenitniši tukajšnji poljski pri-delk, koruza, je bila srednja, in prav dozoreti ni mogla; od kraja je pa lepo kazalo. Sedaj imamo lepo in prijetno vreme, danes (6. svečana) je bilo popoldne v senci 13 stopinj gorkote po R. Kar je sneg zginil, so ljudje veliko orali in sejali, zdej pridno po terzjirežejo.    Terto je sneg hudo polomil.
—   64   —
V nedeljo po sveti Ani zjutrej ob 4 je toča tudi pri nas hudo tolkla. Koruza je ravno nar bolj stroke zastavljala, toča ji je perje (slamo) vse razčehala in tudi bilke hudo ranila, vunder se je še precej dobro okrevala.
Iz Dolenskiga 14. feb.    J. Hribovski.    Tisti so-stavk iz Dolenskiga v 7. listu ^Novic"   o   g. Močniko-vim „navodu"   ni bil sadu prazen,   ampak je   pri do-tični osebi sicer nekoliko žolča pa tudi poboijšanja pridelal.    Enmalo žolča ne škoduje nikomur zlo, dobro pa je, če se človek poboljša.    Tisti   gospodine ni sicer še dozdaj pred otroci svojiga prenaglila izreka očitno preklical,   pa vunder   učencov z nerazumljivo  nemšino ne nadležva in tudi nič več v misel ne jemlje potrebe nem-šine v slovenski šoli , v kteri  se otroci le za  domačijo učijo, de se kaj nauče in de kaj znajo.   Mislim tudi, de zdaj tisti gospodine ne bo prenaglo nakupljenih nemških knjjg za drugo polovico šolskiga leta otrokam vsi-loval.    Ce  bi   se   vunder   kaj   taciga zgodilo,   ne   bom odlašal, vse natanjko  po imenu  naznaniti.    Vem  sicer, de gospodine voha na  skrivnim ,  de  bi   tistiga  nadlež-niga dopisuna (kaj ne?) zasledil; pa povem mu, naj se nikar  s praznim delam ne trudi;   ako bi ga tudi zasledil,  se   ga  tisti ultra-Slovenec (kaj ne?!)  celo nič ne boji,   ker  je  čisto  resnico   govoril.    Ce je   pošteno naše ravnanje,   zakaj   bi se ne smelo razglasiti? S. pismo o tem lepo pravi: „Slehern, kteri hudo dela, sovraži luč, in ne pride k luči, de se ne svarijo njegove dela.    Kdor pa dela resnico,   pride k luči,  de se razodenejo  njegove dela ,   ker so v Bogu storjene". Zakaj so tedaj nekteri ljudje tako razkačeni, če se njih početje  resnično   svetu   oznani ?    Zato, ker   se   sodbe ljudi boje.    Primeri se gostokrat,   de  vohune   nos  goljufa in de kaciga nedolžniga  v sumu imajo,  kakor se je bilo pred kratkim  unstran Save   na Stajarskim zgodilo ,   kjer  so nekoga vohuni  po nedolžnim  tako napadli ,   de je očitno prosil,   naj bi vredništvo wNov(cu povedalo , de on ni napadeniga sostavka za Novice pisal. Kdor pošteno ravna,   se mu ni treba nič bati,   če njegove dela in besede na svitlo pridejo;  kdor se pa svojih besed in del  sramuje,   niso poštene,  tedaj   tudi   on veliko prida ni.    Dixi.
Pri nas se že več časa dva volkova okolj klatita, drobnico, pse in goveda napadata, človeka se bojita. Ljudje govore marsikaj o tem ; nekteri pravijo , de so 4 zverine iz zvcrinjaka nekimu možu, ki jih je po svetu vozil in kazal, ušle — te zverine bi bile 2 volka, košuta in tiger. Nar beržej sta se imenovana volka v naše kraje ali iz Gorjancov ali pa iz Kočevskih planin prikradla.    Šli so jih lovit, pa sta se jim zmuznila.
Iz Ljubljane. Vse kmetovavce in umetnike sploh, kterim je za nove gospodarske znajdbe mar, opomnimo, uaJ grcjo v saboto ali pozneje Pajkovo maši no ogledat, ktera je v današnjim ^oglasniku" napovedana.
Iz Ljubljane. Včeraj se je govorilo, da grejo presvitli cesar na poti v Mil a no jutri (v četertek) skozi Ljubljano.