leto xi. st. 128 Ljubljana, november 1968 GLASILO KOLEKTIVA P O D [ E T f A »GRADIS« Zakaj centralna železokrivnica Z ustanovitvijo takega obrata pa bo potrebno disciplinirano naročanje armatu re in planiranje vsaj za mesec dni naprej Že dolgo je to vprašanje predmet diskusije na raznih sestankih v naših poslovnih enotah, še posebno v širšem ljubljanskem bazenu in na centrali podjetja, z njim pa so se ukvarjali že tudi °rgani delavskega upravljanja podjetja. Mnogo argumentov smo dišali, ki so prikazovali akcijo za ustanovitev enotnega železo-brivskega obrata kot potezo, s katero ne bo mogoče doseči nobenih Prednosti niti v organizacijskem, niti v finančnem pogledu. Slišali stoo tudi ugovore, ki so celo trdili, da sc bo skupen železokrivski °brat moral boriti z nepremostljivimi organizacijskimi problemi pri Usklajevanju svojega dela s potrebami poslovnih enot. Prvotni predlog, da bi formirali lak skupen obrat v okviru ene od sedanjih poslovnih enot ljubljanskega bazena, je naletel na odpor vseh drugih uporabnikov, češ da pri uslu-Sah tega obrata ne bodo v enakopravnem položaju. Ko je tehnična služba centrale vedno znova poudarjala nujnost Ustanovitve takega obrata, pa je upirala svoj predlog predvsem na Naslednje argumente: 1. Železokrivsko delo je nujno Potrebno modernizirati z uvedbo sodobne mehanizacije, tako strojev varjenje armature in betonskega jekla kot strojev za avtomatsko krivljenje stremen s programator-jem. Potrebno je racionalizirati notranji transport in mehanizirati dostavo železa in nakladanje pri odvozu. 2. Krivljenje železa naj bo v neposredni bližini centralnega skladišča betonskega železa, da se izključi vtoesne transportne stroške iz skladišča do obrata, ki mnogokrat pred- Zdaj smo subakordanli stavlja celo križni transport železa, ene izmed naših glavnih vrst materiala. Bližina centralnega skladišča s svojo zalogo nam zagotavlja tudi maksimalno izkoriščenost surovinske baze za vse potrebne profile, izključuje vmesne zaloge v poslovnih enotah in zastoje pri krivljenju armature. 3. Atestiranje betonskega jekla je cenejše in lažje, ker atestiramo skupno pošiljko glavnemu skladišču betonskega železa. 4. Zmogljivosti železokrivsk. obrata tako strojne opreme kot potrebnih strokovnih delavcev bodo bolje izkoriščene, ker bo obrat delal za široko področje podtotja in se bo z večjo kapaciteto bolje vključil v proizvodni proces. 5. investicijska sredstva, ki so potrebna za sodobno opremo obrata, bodo manjša kot pri opremljanju večjega števila obratov po posameznih enotah in se bodo hitreje amortizirala. 6. Centralni železokrivski obrat bo strokovno na visoki stopnji, ker bo njegova proizvodnja velika in bo finančno prenesla dobro strokovno vodstvo. OB DNEVU MRTVIH Sv. Urha pri Ljubljani SE SPOMINJAMO VSEH DRAGIH — Detajl s 7. Ker bo obrat organizacijsko spadal pod tehnično službo podjetja, bodo vse poslovne enote lahko zahtevale njegove usluge z enakimi pravicami in brez bojazni, da bodo njihove naloge zapostavljene. Veliko slavje v Škofji Loki Nedavno je kolektiv lesnoindustrijskega obrata v Škofji Loki praznoval 23-let-nico ustanovitve podjetja in lastnega obstoja z otvoritvijo rekonstruiranih obratov in žagalnice, ki sodi med najsodobnejše obrate te vrste pri nas v Franciji Ob koncu oktobra je odšla prva skupina naših delavcev v Francijo, kjer smo prevzeli gradnjo stanovanjskih objektov v St. LOUIS — Bourg-fclden. St. Louis je prijeten manjši kraj tik ob švicarski meji pri Baslu. Naše gradbišče je oddaljeno od meje •e nekaj sto metrov. Tam, kjer je sedaj gradbišče, je imelo lokalno jahalno društvo svoje konjušnice. Nekateri teh objektov bodo ostali do konca gradnje. V enem teh objektov so si naši delavci uredili stanovanja. Seveda je bilo treba prezidati vso notranjost objekta, znižati stropove, urediti instalacije itd. Ko So prišli prvi delavci in potem tudi glavnina delavcev, še ni bilo vse urejeno po naših željah, tako da je morala prva skupina imeti malo potrpljenja in razumevanja, Zaenkrat imamo v pogodbi predvideno gradnjo \ večstažnih stanovanjskih objektov. Rok gradnje je 14 toesecev, z zimsko prekinitvijo. Pozneje se bodo naše naloge še razširile, ker je predviden še velik trgovski center, garaže itd. Način, kako smo prevzeli v delo objekte, je precej enak načinu, ki ga uporabljamo v Avstriji, Ker Gradis zaenkrat ni registriran kot gradbeno podjetje v Franciji (kar bi bilo zaenkrat zaradi davkov neugodno) smo prevzeli dela kot subakordanti Po enotnih cenah. Cene so približno enake cenam v Nemčiji, če upoštevamo, da je francoski frank vreden ca 0,80 DM. Zahteva se kvaliteto del, ki je skoro Nadaljevanje na 5. str. Te skromne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki gospodarskih in družbenih organizacij, predstavniki občinske skup- ščine občine Škofja Loka, med ščine Zdravko Krvina, številni podjetja z glavnim direktorjem ter številni drugi gostje. Delovnemu kolektivu je namreč uspelo z lastnimi sredstvi, brez kreditov, dograditi ustrezna poslopja in spraviti pod streho vse potrebne strojne naprave, ki jih je že posedoval, ter nove, ki predstavljajo v tesarski stroki najnovejše tehnične dosežke. Da tu upravičeno govorimo o »pridobitvah«, nam najzgovorneje pokaže naslednja primerjava: V preteklem obdobju so znašale kapacitete obrata, razen lesa, v višini 6000 kubnih metrov na leto v'dveh izmenah, Sedaj pa prihajajo do bistvene spremembe: ob 8 ali 10 urnem delavniku bo obrat razrezal na leto nad 15.000 kubnih metrov. 90°/o celotne lesne mase se na žagalnici pripravlja za potrebe Gradisa s tem njimi predsednik občinske skup-poslovni partnerji, vsi direktorji ing. Keržanom na čelu, šefi enot da les dvakrat razreže, t.j. da ga prizmira. Ob otvoritvi je v svojem nagovoru tov. Ilovar nakazal prehojeno pot v 23 letih od obnovitve požganih Dražgoš, ki jih je takoj po osvoboditvi obnovil škofjeloški »Gradis«-, prek uveljavitve načela »tovarne delavcem« skozi vse težave in uspehe do zadnjih let, do širjenja kapacitet, do obdobja, ki pa še vedno ni končano. Hkrati je poudaril tudi veliko prizadevanje podjetja pri vzgoji kadrov, strokovnjakov na področju obdelave lesa, tesarjev, ki bodo v prihodnje imeli prav tu velik šolski center, pomemben za vse gradisove enote po Sloveniji. Rast obrata v Škofji Loki bi lahko orisali in prikazali z vrsto pokazateljev, pa ni potrebno. Zadostuje že en sam podatek, da se je npr, vrednost proizvodnje v zadnjih 10 letih zvišala kar petkrat, dovolj zgovorno dokazuje, da je delovni kolektiv v preteklih letih, četudi manj opremljen, prizadevno vodil svojo proizvodnjo z nalogo, da je s proizvodi pravočasno zalagal lastno podjetje in tudi poslovne prijatelje. Na slovesnostni seji je govoril tudi ing Viktor Rebolj, ki je kot zunanji sodelavec s svojimi strokovnimi nasveti mnogo pripomogel k uspehu in sploh rekonstrukciji žagalnice in celotnega obrata. O uspehih v Škofji Loki bi še lahko pisali in govorili. Dejstvo pa je samo eno. da škofjeloški gradisovci tudi v bodoče ne bodo držali križem rok, kajti vsi dosedanji dosežki, kronani z novo pridobitvijo, jih bodo tudi v bodoče vzpodbujali k novemu elanu. Ob tej slovesnosti tudi mi Škofjeločanom iskreno čestitamo. Obrat bo delal na temelju pokrivanja čistih proizvodnih stroškov, brez dobička in bodo cene njegovih uslug nižje od sedanjih proizvodnih stroškov po enotah. Zmanjšanje kala bo služilo istemu cilju, >. Neposredno stimuliranje zaposlenih v tem obratu s čistim delom po učinku in soudeležbo nri prihranku materiala bo zagotovilo njihov interes in sodelovanje pri znižanju stroškov in dobrem poslovanju obrata, To so glavni argumenti, ki jih tehnična služba navaja pri zagovoru predlagane spremembe v organizaciji železokrivske dejavnosti v našem podjetju. Ti argumenti naj bi služili pri diskusiji o smotrnosti nameravane ustanovitve centralnega železo-krivskega obrata za objektivnejšo oceno predloga, Osnovni pogoj za dobro obratovanje in izkoriščenost takega obrala in za uresničitev vseh prednosti pa ie, da se hkrati z ustanovitvijo predlaganega obrata uvede tudi disciplinirano naročanje armature in planiranje vsaj za mesec dni vnaprej za vse potrebne železokrivske usluge, ki naj jih obrat nudi. Trditve nekaterih strokovnih delavcev podjetja, da je tako planiranje negotovo ali celo nemogoče, je brez podlage, saj izkušnje drugih podjetij kažejo, da se da z disciplino in z vestnim strokovnim delom pri sestavi planov zelo natančno predvideti potrebe Odporu proti planiranju botruje večinoma le neznanje ali podpora strokovno neorganiziranemu delu, ki pa jo zagovorniki skrivajo za kulise drugih argumentov. Ob pretehtan ju naštetih utemeljitev in ob želji po iskrenem sodelovanju v začeti akciji, odgovor na zastavljeno vprašanje ne bo težak. Prepričan sem, da bo predvideni obrat koristil vsem poslovnim ena-tam s tem pa tudi vsemu podjetju. Ing. A, Peteln SLOVESNOST V ŠKOFJI LOKI — Poleg številnih gostov se je proslave udeležil tudi celoten kolektiv — Šef poslovne enote Šušteršič v prijetnem pogovoru s šefom projektivnega biroja inž. Jožetom Uršičem ter šefom poslovne enote Koper Bernardom Gabrijelčičem f Še vedno preveč poškodovanih in bolnih članov kolektiva V obdobju od 16. VIII. do 15. IX. 1968 je bolovalo 399 članov kolektiva. 40 od teh se je poškodovalo pri delu, dva na poti na delo, 357 pa je bilo odsotnih zaradi drugih bolezni. Izostanki z dela v tem času zaradi bolezni so trajali: za poškodbe pri delu . 5.103 ur za poškodbe na poti 598 ur za ostale bolezni 35.350 ur Skupaj . . . Po poslovnih enotah je bilo zaradi bolezni izgubljenih na sled- nje število ur: Posl. enota Bolnih oseb za Izgubljene ure za pošk. bolezni skupaj pošk. bolezni skupaj Celje 4 31 35 677 4.042 4.719 Jesenice . . . 4 41 45 321 3.125 3.446 Koper .... 5 31 36 347 3.544 3.891 Ljubljana . . . 7 46 53 1.318 4.488 5.806 Ljubljana ok. . 5 31 36 1.309 3.446 4.755 Maribor . . . 4 66 70 232 7.070 7.302 Ravne .... 2 17 19 223 1.977 2.200 KO Ljubljana . I 17 18 18 1.318 1.336 KO Maribor . . 1 15 16 187 926 1.113 LO Škofja Loka 2 16 18 134 1.104 1.238 OOP Ljubljana . 6 18 24 873 2.360 3.233 SPO Ljubljana . 1 16 17 62 1.398 1.460 Biro za proj, — 2 2 — 27 27 Upr sam dom. . — 2 2 — 98 98 Centrala . . . — 8 8 — 427 427 42 357 399 5.701 35.350 41.051 Kaj bo treba ukreniti, da se bo zdravstveno stanje članov kolektiva izboljšalo, oziroma da se ne bo še poslabšalo? Prvi pogoj za izboljšanje in obvarovanje zdravja članov kolektiva je pravilna in zadostna oskrba ljudi pri delu, če upoštevamo, da sta vzgoja in organizacija dela primerni. To so osnovni pogoji, ki morajo biti brezpogojno izpolnjeni, če hočemo, da bodo delavci lahko izpolnjevali svoje naloge, kakor to od njih pričakujemo, predvidevamo ali planiramo. Nova metoda zaščite pri delu? Večkrat se sliši, da ogromno dajemo za osebno in tehnično zaščito pri delu. Res je, da se za to dajejo precejšnja finančna sredstva, ampak ta sredstva so učinkovita šele takrat, če so izpolnjeni drugi pogoji. Ta zaščita ohranja delavca zdravega, če jo je zdrav pričel uporabljati. Vsem v podjetju je znano, da večina naših sodelavcev, ki delajo na gradbiščih, do sedaj ni imela za delo, ki ga opravljajo, ustrezne obutve in jo tudi še sedaj nimajo vsi, čeravno je DS podjetja na seji dne 14. maja 1968 s posebnim sklepom priporočil poslovnim enotam, da za vse delavce nabavijo delovne čevlje upoštevajoč čl. 27 pravilnika o osebnih zaščitnih sredstvih, kjer je predvidena udeležba podjetja do 60% vrednosti obutve Tega priporočila nekaj poslovnih enot ni upoštevalo. Nekatere poslovne enote tudi delavcem ne dodeljujejo delov-nih oblek, čeprav jim po določilih člena 12 pravilnika o osebnih zaščitnih sredstvih pripadajo. v v podjetju imata le dve poslovni enoti lastne menze. To v več primerih vpliva, da se precejšnje število delavcev v podjetju ne hrani zadostno. Načrtno delo na področju zdravstva je v zadnjem času v podjetju popolnoma zamrlo. Ko bomo vsi v podjetju spoznali, da je vse te navedene pogoje treba izpolniti in da bo vsak posameznik k temu prispeval svoj delež, bomo zdravstveno stanje delavcev v podjetju izboljšali in utrdili, kar bo tudi zanesljivo privedlo do zmanjšanja števila bolniških izostankov. j g. Podjetja bodo morala plačevati prispevke tudi od terenskega dodatka — Kaj je pokazala analiza mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani Letos poleti je bil v zvezni skupščini sprejet zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka. S tem zakonom se med drugim ukinja tudi predpis, ki je doslej dovoljeval, da so podjetja sama s svojim pravilnikom lahko določevala kriterije in višino terenskega dodatka. Najbolj pomembno pri tem je dejstvo, da je tako določen terenski dodatek predstavljal materialni strošek. To pomeni, da za izplačilo za terenski dodatek in dodatek za ločeno življenje ni bilo treba plačati prispevkov, kot je to pri osebnih dohodkih, ki nimajo značaja materialnih stroškov. Kolikor do 1. 1. 1969 ne bo sprejet drug predpis, bodo podjetja morala plačati prispevke tudi od terenskega dodatka. Glede na to, da gre za predpis, ki bo urejeval problematiko terenskega dodatka, je mestni odbor sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani pri- pravil temeljito analizo. Z dodatnimi izračuni dejanskih večjih stroškov, ki jih imajo delavci na terenskem delu, bo služila tudi za podlago kasnejšemu dogovoru med podjetji o višini in kriterijih za izplačilo terenskega dodatka. Analizo so dobila vsa večja slovenska gradbena podjetja. Odgovorila je večina gradbenih podjetjij, zlasti iz ljubljanskega območja. Odgovori skupaj z analizo so predstavljali osnovo za stališča sindikata, najprej mestnega nato pa republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. S temi stališči bodo seznanjeni centralni odbor sindikata gradbincev Jugoslavije in pa ustrezni zveznj zakonodajni organi. V čem je bistvo stališč? 'Terenski dodatek predstavlja v bistvu povračilo za večje stroške, ki jih ima gradbeni delavec, ko se seli z objekta na objekt in je ločen svoje družine. Tak terenski dodatek je v bodoče imeti za enako katego-rijo stroškov kot npr. dnevnice. Razumljivo je, da tako opredeljenega terenskega dodatka ne bo mogel več dobiti delavec, ki nima t°' vrstnih stroškov za prevoz, nastanitev in prehrano. Kar pa zadeva razlikovanje delovnih mest s posebnimi delovnimi pogoji na terenu v primerjavi z delovnimi mesti v pisarni, pa naj se izvede analitična ocena, ki bo glede delovnih pogojev najbolj primerno ocenila vrednost vsakega delovnega mesta. To je bistvo stališč slovenskih sindikatov. O nadaljnji akciji in o njenih rezultatih bomo člane našega kolektiva pravočasno obvestili. S. U. Mladi, mi in Zveza komunistov Živimo v času, ko so rezultati našega dela že vidni na vsakem koraku. Vedno hitreje se uresničujejo sprejeta načela, odpravljajo se pomanjkljivosti in vedno bolj so jasna stališča za naš nadaljnji razvoj. Zato tudi zveza komunistov kot nosilec vsega naprednega stalno pridobiva ugled in vedno več je tistih, predvsem iz vrst naše mladine, ki so nedavno stopili in še stopajo v naše vrste. »Želim postati komunist«, tako je napisala Martina Čebašek iz centrale podjetja, tako so se izrazili naši mladinci Branko Škof, Ivan Štefa-nec. Stepan Najman in še mnogo drugih. To so spontane želje in potrebe mladih, da še več kot doslej prispevajo k skupnemu napredku podjetja kot celotne družbe. Ko smo nedavno med mladinci izvedli kratko anketo, jih je na vprašanje, ali ste pripravljeni delati in sodelovati v organih samoupravljanja, v sindikatu, zvezi komunistov itd., se je od 40 anketiranih izrazilo z željo da želijo delati in sodelovati v sindikatu.....................9 v mladinski organizaciji . . 28 v Zvezi komunistov .... 14 v organih upravljanja ... 23 v športnih organizacijah . . 38 Sindikalna podružnica centrale se je le enkrat odločila za izlet na obisk k našim sosedom Italije in Avstrije. Po enem tednu dežja in slabega vremena, ko smo že vsi obupavali, se nam je prismehljalo sonce. Ko smo se odpeljali iz Ljubljane proti naši lepi Gorenjski, se nam je odprl čudovit razgled na naše prekrasne gore, ki ga ni mogoče popihati, pač pa ga mora vsak sam doživeti. Očak Triglav se nam je prijazno smehljal, Julijci in Martulj-kova skupina pa so nam bili tako blizu, da bi jih lahko pobožali. No in v Kranjski gori so se »Italijani* od nas ločili ter šli svojo pot. nam Da so čudoviti razgledi razpoložil! dobro vol4o in krepko smo jo mahnili proti meji. Na meji Korenskega sedla je šlo vse po sreči. Avstrijski cariniki sploh niso stopili v avtobus, verjetno se jim naši pošteni obrazi niso zdeli sumljivi. Ko smo se spuščali s sedla proti dolini Žile in Drave, smo presenečeno gledali lepo dolino in vasi, ki so naseljene s Slovenci Naša pot se je končala v BeUaku. kjer smo imeli nekaj ur prosto za ogled mesta in »nakupovanje*. Prav čedno mestece le Beljak in skoraj nisem imela občutka. da sem na tujem. Povsod prijazni ljudje v prijaznem mestu. Po malici smo se odpeljali do Osojske-ga jezera, kjer se je strmo spuščal grad »Mutca Osojskega«, poljskega kralja. Ob jezeru je bil kratek postanek in ogled, nato pa smo jo mahnili še k večjemu jezeru in sicer k Vrbskemu, katerega konca nismo videli. Ob njem smo imeli daljši postanek, kjer smo si lahko ogledali minimundus, kjer so prikazane v miniaturi vse velike zgradbe sveta oz. Evrope. Pri tem ogledu smo srečali Domžalčane, saj menda ni kraja, ki er ne bi srečal Slovenca. Za par šilingov nas je prijazni čolnar popeljal po jezeru, ob katerem so prelepe hišice — nedeljski vikendi Ce- Ze ti skromni podatki nam povedo, da naša mladina ne želi več stati ob strani, temveč se aktivno vključiti v delo, sodelovati v samoupravnih organih, delati v sindikatu, se vključiti v športne organizacije itd. Ko smo jih med drugim vprašali: »Kaj vas ovira, da bi intenzivneje sodelovali pri samoupravljanju, v sindikatu itd.«, jih je mnogo odgovorilo, ker me k sodelovanju ne pritegnejo. Tudi tu so naše naloge jasne. Pritegniti mladino, ji dati konkretne in odgovorne naloge in uspehi ne bodo izostali, Seveda bo pa moral tudi marsikateri mladinec spremeniti svoj odnos do dela. delovne discipline in dosledno izpolnjevati sprejete naloge tako na strokovnem kot družbeno poli ti č- lovčanov in bližnje okolice. Ko smo se po počitku vkrcali v avtobus, smo že bili v Celovcu. Mesto je bilo prazno, saj je bila sobota in večina domačinov je odšla na nedeljski izlet. Z avtobusom smo se vozili po mestu, kjer smo si ogledovali znamenite stavbe. Vodič nas je predvsem opozoril na zmaja, simbol mesta Celovca. Po starem ustnem izročilu zmaj pomiga z repom, če gre mimo njega »nedolžna Korošica*. Nam Ljubljančankam se tega ni bilo treba bati, ker med seboj nismo imele nobene Korošice. Po ogledu mesta smo se odpeljali do Gospe svete, stare cerkve z znamenitimi oltarji in umetnostmi. Se en kratek skok, pa smo bili pri knežjem prestolu, ker smo se zamislili na čase, ko so na tem kamnu ustoličevali koroške vojvode. Ta kamen so ob osvoboditvi čuvali naši borci skupno s koroškimi partizani, dokler niso »višji* odločili, da se meja pomakne proti Jugoslaviji nazaj. Se polni vtisov smo se peljali z avtobusom do Hochterwitz, čudovite vasice, s še bolj čudovitim gradi-čkom, grad vitezov Ostrovrharjev, k; je od daleč izgledal kot pravljični grad. Ko je znani Walt Disney nekoč zašel v to dolino in ko je zagledal ta grad, ga je uporabil v otroški risanki »Sneguljčica*. Danes je v tem gradu muzej, lastniki gradu pa imajo svojo pristavo pod gradom. Ko smo še zadnjič pogledali ta lepi gradič, smo se že peljali čez stare slovenske vasi nazaj proti meji. Že v mraku smo se ustavili v slovenski gostilni, ki je vzorno urejena, ter zapravili še zadnje šilinge, da nam ne bi bremenili žepe. Nad vse zadovoljni z dobro izkoriščenim dnevom ter pod varno roko našega šoferja smo prekobalili Ljubelj in naprej proti Ljubljani. Vsi smo bili zelo zadovoljni z lepim izletom ter želimo da bi sindikalna podružnica organizirala še več takih enodnevnih izletov k našim bližnjim sosedom. N. P. nem področju. Spremeniti bo moral tudi svoj odnos do starejših, kajti ti so svoje že doprinesli k razvoju našega podjetja in družbe. Ne pa kat mi je nedavno dejal nek mladinec-»Ta čas je že dal svoje, sedaj pa naj gre med staro šaro.* To je neodgovorno mišljenje mlaj' ših o starejših, ki so v najtežjih časih dali vse od seb: da so s skupnimi napori ustvarili to, kar danes imamo. Le v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju je napredek. Vsekakor pa zaupajmo mladini, ki bo že našla svoj koncept in pravo pot v bodočnost. L. C. Umrl je Franc Magišfa »Moram v bolnico*, je 5 dni pred svojo smrtjo dejal Franc Magšta, naš vzgojitelj vajencev in bivši podpolkovnik JLA »Kmalu se bom vrnil* — toda vrnil se ni nikoli več. Franc Magišta je bil rojen 13-februarja 1910 v Novem mestu-Že v rani mladosti je moral prijeti za trdo delo. Bil je zidar, delavec na žagi, soboslikar, vse dokler si z delom in učenjem nj pridobil mesto v finančni u-pravi v Novem mestu. V začetku vojne, leta 1941, ga že najdemo v vrstah OF. 20. junija 1944 pa bil sprejet v organizacijo komunistov. To, da je Magišta postal komunist, ni naključje, vedel je, da je potrebno preobraziti svet. Bil je zvest idejam marksizma in leninizma vse do svoje prerane smrti. Po osvoboditvi je ostal v vojski ter zaradi izredne pridnosti in sposobnosti napredoval vse do čina — generalštabni podpolkovnik. Leta 1963 je bil upokojen-Kmalu nato se je zaposlil pri našem podjetju, najprej v nabavnem oddelku, pozneje pa na delovnem mestu vzgojitelja vajencev. Dragi France, hvala ti za tvoje veliko delo, za tvojo nesebično pomoč, hvala ti v imenu vseh mladincev — naših vajencev, ki si jim bil drugi oče. Tudi družini naše iskreno s<> žalje. L. C. Na kratkem obiska pri sosedih Sindikalna podružnica centrale je le priredila izlet Avgusta Pocedič Vinko Stanc Jožefa Rituper V opravičilo moramo povedati, da ta niso vsi tisti, ki so žc dvajset let v podjetju, niti med slikami niti v seznamu. Ljudje se namreč še vedno javljajo, nekateri so pa slike poslali prepozno, Pa drugič! Gabrijel Poljak Jože Kerec Ferdo Filipič Stefan Farkaš Edo Pahor Alojz Hleb Matija Juršič Vinko Požar Anton Mesinek Božo Zevnik Jože Jarkcvie Alfred ing. Peteln Avgust Gomboc Avgust Žontar Marija Mlakar Anica Bergant Albert Steineker Janko Košir Lojze Cepuš Marija Podkrižnik Lazar Karel Peter Ravnikar Ivan Keršič Franc Ceh Marija Mrak Oto Trobentar Darko Flander Stane Kogovšek Vinko Mesareč Jože Križnik Jože Lenaršio Marija Mrak Valentin Strekelj Stojan Paternost Mavricij Ravnikar Nada Sulič Avgust Skrt Kati Volavšek Franc Artenjak Mira Cepuš Slavko Onič Francka Erjavec Emil Pečar Mato Kaparič Anton Horvat Karel Kržntar Anton Langerholz Franc Langus Franc Pavlič GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA Franc Artenjak Anica Bergant Franc Dime Francka Erjavec Karel Kržir.ar Lazar Karel Jože I.enaršič Peter Ravnikar Anton Horvat GRADBENO VODSTVO CELJE Alojz Hleb Ivan Keršič Franc Langus Pavel Polgar Ludvik Šltaper Marija Verbič Kati Ve'avšck GRADBENO VODSTVO MARIBOR Josip Bukovec Lovrenc Cebek Franc Ceh Tomo Damiš Ferdo Filipič Anton Golob Ivan Hranjec Vinko Mesareč Alojz Šinko Albert Steineker Vinko Štruc Blaž Vidovič KO MARIBOR Slavko Onič GRADBENO VODSTVO RAVNE NA KOROŠKEM Jakob Prosenjak Franc Pogorelc Jožefa Rituper Franc Rajh Viktor Vouri Franc Pavlič GRADBENO VODSTVO JESENICE Vlado Marolt Polde Maučec Marija Mlakar Avgust Skrt LIO ŠKOFJA LOKA Darko Flander Anton Langerholz Jože Volčjak GRADBIŠČE KOPER Marija Mrak Gabrijel Poljak OGP LJUBLJANA Ivan Mavčec SPO LJUBLJANA Štefan Farkaš Avgust Gomboc Jože Križnik Anton Mestnek Pavel Peternelj Emil Pečar Ivan Raniovž Valentin Strekelj Oto Trobentar Božo Zevnik Avgust Žontar CENTRALA LJUBLJANA Mila Capuder Lojze Cepuš Mira Cepuš Jože Kerec Mato Kaparič Jože Lorenčič Stanislava Mrak Alfred ing, Peteln Mavricij Ravnikar Bruno Wabra GRADBIŠČE LJUB-LJANA-OKOLICA Jernej Brank Bruno Colovini Ivan Janževec Edo Pahor Nada Sulič Franc Škotnik KO LJUBLJANA Kovilka Jakšič Jože Jarkovič Matija Juršič Slane Kogovšek Janko Košir Stojan Paternost Vinko Požar RAZPIS Da bi čim širšemu krogu naših delavcev omogočili strokovno in dopolnilno izobraževanje, bo center za izobraževanje podjetja »Gradis« v zimski sezoni 1668,69 organiziral vrsto tečajev in seminarjev. Želimo v izobraževanje vključiti čimveč delavcev iz vseh enot, Tečaji in seminarji bodo naslednji: 1. Tečaj za brigadirje — pomožne delovodje. Tečaj je namenjen vodjem delovnih skupin, brigadirjem in pomožnim delovodjem. Tečaj bo v Ljubljani in bo obsegal 200 ur teoretičnega pouka Na tečaju se bodo kandidati seznanili s podrobnostmi tesarskega, zidarskega in železokrivskega poklica, z nalogami za povečanje produktivnosti v delovni skupini, z organizacijo del na delovišču, varnostnimi predpisi itd. Pogoji za vpis v tečaj so, da so kandidati zaposleni v podjetju, da imajo najmanj 8 let prakse v poklicu tesar, zidar ali železo-krivec. Kandidate bodo sprejemali samo na izrecno priporočilo šefov poslovnih enot. 2 Tečaji za pridobitev interne kvalifikacije za naziv tesar, zidar. Tečaji so namenjeni predvsem tesarjem, ki si želijo pridobiti interno kvalifikacijo. Program tečaja obsega 260 ur teoretičnega dela ter 10 mesecev praktičnega dela na delovnem mestu pod vodstvom delovodje ali inštruktorja v enoti, kamor je kandidat dodeljen. Pogoji za sprejem so: da je kandidat zaposlen v podjetju in da je najmanj tri leta že delal na delovnem mestu polkvalificira-nega tesarja ali zidarja. Tečaji za pridobitev interne kvalifikacije bodo organizirani v Ljubljani, Mariboru in Celju. 3. Tečaj za pridobitev naziva polkvalificirani delavec — tesar, zidar, železokrivec. V tečaj se lahko vpišejo vsi nekvalificirani delavci, ki so zaposleni v podjetju ter imajo najmanj 2 leti prakse v gradbeništvu ter imajo veselje do enega izmed navedenih poklicev. Tečaji bodo na Jesenicah, Mariboru, Celju in v Ljubljani. Drugi tečaji: Tečaj za minerje bo v Ljubljani in se bo začel januarja 1989 ter trajal 3 mesece Tečaj za inštruktorje vajencev bo v zveznem centru za izobraževanje inštruktorjev od januarja dalje. Tečaj traja 3 mesece. Tečaj za strojnike težke mehanizacije bo prav tako v zveznem centru in bo trajal 2 meseca, Tridnevni seminarji za tehnično strokovni kader bodo v Mariboru, Začetek 'seminarja 20. december 1938, Tečaj za tehnično strokovni kader bo obsegal naslednje teme: 1. organizacija podjetja, 2. organizacija del na gradbiščih po vseh sodobnih metodah moderne -organizacije, 3. nove. vrste materiala' v gradbeništvu, 4. zaključna in obrtniška dela ter finalizacija v gradbeništvu, 5. finančno poslovanje, struktura cene in poslovanje z materialom, 6. varstvo pri delu, 7. odnosi pri delu in vpliv medsebojnih odnosov na produktivnost dela. Tečaji za tuje jezike (nemščina, angleščina in italijanščina) bodo organizirani v Mariboru, Celju in Ljubljani. Poleg tega bodo po vseh enotah organizirani krajši seminarji iz varstva pri delu. V skladu z zakonskimi predpisi bomo preizkus znanja iz varstva pri delu izvedli v mesecih januar—marec 1869. Na vseh tečajih in seminarjih bodo predavali strokovnjaki podjetja in zunanji sodelavci. V času tečaja ali seminarja so kandidati upravičeni na osebni dohodek po veljavnih predpisih. Prošnjo za sprejem v tečaj naj kandidati vlagajo v kadrovski oddelek enote, v kateri so zaposleni. Rok za vlaganje prošenj je 1. december 1968. Člani kolektiva, izkoristite ugodno priložnost in dopolnujte svoje znanje! išemo za ljudi Pobudo za la sestavek mi je dal tovariš Jurca — glas 16. Že sam naslov nam veliko pove — pišemo za ljudi. Pišemo v preprostem lepem jeziku, v jeziku, v katerem so združeni spomini na otroška leta, na leta mladosti, na najlepši čas našega življenja. Jezik je torej dragocena dediščina. V njem živi vsa preteklost našega naroda in celoten razvoj. vega podjetja k drugim podjetjem. Četrti pa mu pravi, da io pomeni združitev podjetja z drugim. »No, zda.j pa vem tol:ko kot prej.« Pazm .šlja in razmišlja naš bralec — upravljavec in na koncu pride do edinega možnega zaključka, da je to pač po vsej verjetnosti tako, kol bi pisalo o iglastem drevesju. To na so lahko smreka, bor ali pa brinie. »Ja, bratci — meni pa ni vseeno ali zasadimo v park smreke ali brinje.« Če beremo razne časopise, teze in referate, so ti polni tujih in »učenih« besed, kot so: »decentralizacija«, »integracija«, »desintegracija«, »sanacija«, "»likvidacija«, in druge podobne »acije«. Nikjer nobene razlage, kaj ta »acija« pomeni. Delavec je kot upravljavec izvoljen v delavski svet, v sindikat itd. Preden teče razprava na sejah, je s problemi seznanjen, dobi gradivo za sejo. Vse je dostikrat p sano tako zelo učeno, da ubogi upravljavec nič ne razume. Kako r.ai potem odloča? Vzame tak upravljavec teze, refe-^ rate in gradivo za .ejo, si podčrta vse neznanke in gre od enega do drugega sodelavca in sprašuje: »Kaj pomeni integracija?« O integraciji bo moral vendar odločati. Pa mu prvi pove, da pomeni to neke vrste sodelovanja z drugim podjetjem. Drugi mu reče, da pomeni to pripojitev podjetja k drugim podjetjem. Tretji mu pa razloži, da to pomeni pripojitev njego- Naš bralec — upravljavec ni učen naj in je že vse pozabil, saj mu vse te »acije« kot kajžarju niso bile nikoli potrebne, sploh ga niso zanimale. Vse svoje življenje je naš bralec, dan s upravljavec, samo delal — garal, Tudi danes na gradbišču dela, pridno dela, vendar pa danes mnogo več zahtevamo od njega kot pa samo delo. Od njega zahtevamo upravljal' ske sposobnosti. Zahtevamo, da odloča o živlieniti podietja, enote in njenih l.jud'. Odločali mora o integraciji, amortizaciji, sanrciji, likvidaciji in podobnem. Kako pa naj odloča, če mu je vse lo španska vas? Problemi gredo res na sejo takrat, ko so zreli za odločitev. Dozorevajo pa tako, da so ob!avljeni v glasilu, v gradivu za seje delavskega sveta in na koncu še v razprav). Dozoreti pa morajo v glavah tistih ljudi, |, kar je za 2 c/o manj kot prejšnji me-sec, medtem ko je PE Jesenice presegla mesečni kumulativni plan skupne proizvodnje za 56,5 procentov, kar je za 3,7 »/o več kot v avgustu. Po odstotni vrednosti preseganja sledi PE Koper (+35,4 »/e), PE Celje (18,4 <•/»), itd. Razmerje med najvišjim in najnižjim presežkom vrednosti plana čiste proizvodnje je manjše. Najvišji odstotek presežka plana je dosegla PE Jesenice 48 °/», sledi ji Koper 42,2 ”/o, Celje 1.5,6«/«, medtem, ko je najnižji odstotek dosegla PE Maribor. FE Jesenice je v vrednosti čiste proizvodnje presegla že letno planirano vsote V naslednjem meseca še pričakujemo izpolnitev letnega piana tudi pri PE Koper. Dosti večja nihanja opažamo pri vrednosti obrtniških del, vendar ta za finančni uereh podjeria niso tako odločujoč« C. Uspeh obratov in ,/roja za projektiranje Obrati v celoti manj presegajo plan, kakor gradbene PE. Tudi medsebojno se razlikujejo po tem. da sta dve PE obratov pod planom, pa tudi večjega presega- nja ne opažamo. Razmerje med najvišjim presežkom in najnižjim dosežkom jc manjši od gradbenih PE, saj znaša samo 22,9 %> (od 88,6 "/o do 111,5«/«). Vso realizacijo obratov smatramo kot čisto proizvodnjo, ker nimajo realizacije zunanjih sodelavcev (o-brtniška dr) i)) razen biroja za prajelttrivanjc, ki pa je samostojna PE in ne spada v skupino obratov. D. Efektivne ure in produktivnost Efektivne ure so v glavnem ped pianom., razen pri PE Jesenice, Koper in birojem za projektiranje. Kazalec efektivnih ur je pozitiven, če so pod planiranimi, V našem prikazu so tri PE presegle plan in imajo nega- % PLANSKI BAROMETER I tiven kazalec efelivnih ur, vendar sta dve od omenjenih PE plana čiste proizvodnje tako močno presegli, da sta upravičeni do več opravljenih efektivnih ur. Produkilvnost (razmerje med čisto proizvodnjo in efektivnimi urami) je v primerjavi s prejšnjimi mesecem boljša za 3,5 “/o. Vse gradbene PE so produktivnost presegle, in to močno (od 9,6 %f 3o 41,1 */«). Od oblatov pa so pod planom produktivnosti pri KO Ljubljana in SPO, ker zaostajajo s planom proizvodnje močneje kot s planom efektivnih ur. Malo pod planom produktivnosti je tudi biro za projektiranje, ker vrednost realizacije zunanjih sodelavcev glede na plan hitreje raste kot vrednost čiste proizvodnje. I++1 ČISTA PROIZVODNJA UTI EFEKTIVNE URE PRODUKTIVNOST 5 3 ■S. -»4 § S S k. •s «3 & s; žf *s 3 3 S ca § v Q> <5> -S g S Q> 55 BQ Alojz Sinko Jakob Prosenjak Franc Dimc Bruna VVabra Ivan Mavčec VRSTA MESA KIRURG PRISLOV PESNITVE flal* — 20-Ietnik iz Škofje Loke prejema diplomo in zlato Subakordanti v Franciji Nadaljevanje s 1. str. enaka pri nas običajni kvaliteti. Zato si glede tega ne delamo preveč skrbi. Ker je to prvo naše delo in na tem tržišču, še nimamo izkušenj, seveda tudi ne pričakujemo večjega finančnega uspeha. Naši delavci bodo prejemali osebne dohodke, ki bodo približno enaki o-sebnim dohodkom tamkajšnjih delavcev. Od 1. oktobra veljajo v Franciji nove povišane urne plače, ki se gibljejo od bruto 3,20 do 4,40 FF na uro. Poleg tega prejemajo dodatek za hrano 3,80 FF na delovni dan, in terenski dodatek od 5—10 FF na delovni dan. 1 FF = 253 S din = 2,53 N din Seveda delavcem pripadajo vsi dodatki in nadomestila po francoskih Predpisih (npr. za nadurno delo). S temi dohodki se more pri skromnem življenju še kar dobro shajati in tudi prihraniti. Pod skromnim življenjem v prvi vrsti razumemo ureditev lastne prehrane, ker je seveda prehrana po restavracijah in gostilnah draga. Stanovanje in posteljnino imajo delavci brezplačno. Ker so delavci socialno zavarovani v Franciji, s katero imamo konvencijo o ureditvi soc. zavarovanja, jim Pripada v primeru bolezni boleznina Po francoskih predpisih. Bolj izdaten pa je dodatek za otroke, ki je v Franciji precej večji kot pri nas. Toda pri tem je mala zanka: v knjižicah z navodili, ki jih dobijo delavci, ki gredo samostojno v Francijo, so navedeni visoki otroški dodatki. Toda ti veljajo le, če se de-vec z ženo in otroki preselil v Francijo in tam živi. Za tiste, ki pustijo otroke doma, so ti dodatki manjši. Ena izmed težav, ki nastane, če gre delavec v inozemstvo in je tam socialno zavarovan, je v tem, da je družina — dokler se ne urede vse formalnosti — včasih tudi po več mesecev primorana začasno sama plačevati zdravstvene storitve. To je neprijetno, čeprav seveda potem naknadno dobijo povrnjene stroš ». Zalo morajo dobro čuvati vsa potrdila 0 Plačanih zdravstvenih storitvah. Yse te formalnosti smo skušali Skrajšati na minimum, vendar nam to ni vedno uspelo, zlasti ne pri tistih komunalnih zavodih za socialno zavarovanje, ki nimajo zadosti izkušenj. . Delavci dobijo v Franciji tudi plačane dopuste po h-ancoskih predpisih. Seveda so pri 'em nekatere omejitve, kot jih pozna tudi naš zakon. Socialne dajatve so v Franciji deljene: deloma (ca 10°/») jih plača delavec sam iz svojega bruto zaslužka, večji del jih plačuje podjetje. Podnebje je v St. Louisu podobno hašemu. Zime so lahko precej ostre, lako da se računa, da se januarja in februarja zunaj ne dela. Za ta čas sm° se zmenili, da bodo dali delav- Naši slavljenci ob dvajsetletnem delu Alojz Šinko, Frankfurt, Nemčija: Skoda, da nisem 20-letnik po letih, mnogo veselega bi še doživel. Ker sem bil vedno dobre volje, mi razen cem, ki bodo to želeli, po možnosti delali pod enakimi pogoji v Avignonu na jugu Francije. Tam se lahko tudi pozimi dela. Drugo leto se bodo dela bolj razmahnila in bo potrebno več delavcev vseh kvalifikacij. Zaželeni so taki, ki obvladajo vsaj malo nemščine. St. Louis je sicer v Franciji, toda v obmejnem pasu, kjer skoro vsi govore nemško. Zlasti morajo seveda obvladati nemščino polirji, ker se morajo znati dogovarjati s tehničnim vodstvom. Zato priporočamo vsem polirjem, ki imajo željo, da se zaposle v Nemčiji, Avstriji in Franciji, da se uče nemščine. Ker bodo delavci zlasti prvi čas malo osamljeni in bodo imeli domotožje, vabimo vse njihove prijatelje, da jim kaj pišejo. Naslov je: (Ime in priimek) St. Louis-Bourgfelden, Haut Rhin 6a, Rue du Marechal de Lattre de Tassigny FRANCE delil k podjetju »Gradis«. Tako sem danes že 21 let v podjetju. Več stvari je, ki sem jih bila vesela: Zlata udarniška značka, sprejema v mladinsko organizacijo, zaključka del na hidrogradnji za Bežigradom, dopusta v Arandelovcu in še nešteto drugih lepih ur, ki sem jih preživela v podjetju. Bruno VVabra, centrala: Naljboj vesel sem, kadar zvem, da dobimo na licitaciji kakšen večji objekt in tudi kadar vidim v Ljubljani našo tablo. Vesel sem tudi, kadar se dobimo stari sodelavci Gradisa. Žal je to premalokrat. Rad sem bil na terenu, bil sem v Črni gori, Makedoniji, Ravnah na Koroškem, Zenici, avto cesti in skratka povsod, kjer me je poklicala potreba. Moram poudariti, da sem na terenu našel veliko prijateljev ter da je med nami vladalo iskreno tovarištvo. Vesel sem bil vsakega uspeha, ki smo ga dosegli. z a Kovilka Jakšič »lili! Ob 20-letnici uspešnega dela v podjetju smo vprašali slavljence, kateri je bil najbolj vesel dogodek pri njihovem delu v tem obdobju? Objavljamo nekaj odgovorov naših sodelavcev, Jakob Prosenjak, Ravne na Koroškem: Težko bi vam odgovoril o enem samem srečnem dogodku v podjetju, kaj tj veselil sem se vsakega uspeha, ki sem ga dosegel in ki smo ga dosegli vsi člani kolktiva. Posebej pa me je prevzela neka tiha sreča in zadovoljstvo ob vsaki stavbi, ki smo jo končali, predvsem pa pri tistih, pri katerih se je delo končalo brez vsake najmanjše delovne nezgode. Ivan Mavčec, OGP Ljubljana: 13. 1. 1948 sem prvič prestopil prag te hiše in nisem mislil, da bom ostal 20 let pri podjetju. V Mariboru sem bil 4 leta, 3 leta v Zenici, 4 leta na avto cest; in skoraj 10 let na OGP. Povsod sem bil zadovoljen. Veselih dogodkov se rad spominjam, slabe sem pozabil in prav je tako. Zelo rad se srečam s starimi znanci — delavci, še posebno tistimi iz Maribora, kjer imam najlepše spomine. »denarja« ves čas ni ničesar manjkalo. Spominov imam veliko, toda ti niso za objavo. Uporabljam to priložnost in pozdravljam vse svoje sodelavce in gradisovce v domovini. Franc Dimc, Ljubljana: Najbolj sem bil vesel, ko mi je podjetje s posojilom omogočilo, da sem si zgradil lasten dom. Vesel sem bil tudi uspeha, ki smo ga dosegli v Opatiji in sploh vsakega uspeha, ki ga doseže naša enota. Jože Volčjak, Škofja Loka: Zahvalim se za čestike, diplomo in zlato medaljo, ki sem jo prejel ob 20-letnici dela v našem podjetju. Ponosen sem na »Gradis«, na naše skupno in uspešno delo. Najbolj vesel pa sem bil takrat, ko smo v Škofji Loki odprli prenovljeno delavnico. Kovilka Jakšič, kovinski obrati Ljubljana: Bila sem na progi Brčko—Banoviči. Komandant našega štaba me je do- K r l GOZDNO GOSPO- DARSTVO NEŽNOST VRSTA SOLATE BUČEK ŠTEFAN OČKA RADU ■ > F SPOŠTO- VANJE 1 HAJDUK ' VELJKO EVA PERON ‘PREBIVALCI IGA — NE- STROKO- VNJAK, 1 M ŠPANIJA REKA IN KRAJ V SRBU/ :.l 1 ČETRTA ČRKA jj ŽENSKI j GLAS | KMETIJSKA: PANOGA 1 MESTO V JUŽNI ITALIJI STROJENA KOŽA MESTO NA SICILIJI /FON./ RIMSKI ZGODOVINAR PREPISNI ,PAPIR , /2. SKLON/f SOTESKA PRI IGU IN BLEDU VEZNIK 29.11. 19U5 OBR/ GIBATI SE PO ZRAKU GLAVNO MESTO ARMENIJE GIPS, MAVEC \ ROJ. MESTO j K.MAP.AA | DVOGLASNIK KRAJ NA PRIMORSKEM NEMŠKI ADMIRAL V 2. SVET. VOJN! OBOKANO STE- BRIŠČE ŽENIN BRAT IVAN TAVČAR OD NEKOGA /SRD. HRV./ NADAV GL. MESTO LETONSKE DALMAT. BESEDA POVR- ŠINSKA MERA TAKRAT /SRB. HRV/ POLJE V MAKEDONIJI REKA V FRANCIJI Na Mozirski planini, ki jo s starim izrazom imenujejo tudi Golte, smo se na hitro pogovorili s tremi našimi delavci, graditelji žičnice in drugih turističnih objektov na tej planini. Josip Mihalj je že 9 let pri našem podjetju. Doma je blizu Slavonskega Broda, torej na popolnoma drugačnih tleh, kot je Mozirska planina. Prav zato nas je najbolj zanimalo, kako mu je tu zgoraj všeč. »Na spodnje gradišče sem prišel že 25. marca, tu zgoraj pa delam tretji mesec,« je pripovedoval kvalificirani tesar Mihalj. »In kako vam je tu všeč?« Skomignil je z rameni. »Veste, semkaj se zaletijo vsi oblaki in potem se vlije, da si v petih minutah moker do kosti. In kadar te hribe ovijejo megle, ne vidiš niti tri metre daleč,« je pripovedoval. »Pa hrana, ste z njo zadovoljni?« »Prej je bila nekoliko boljša", je odvrnil. In še je dodal, da je tu za Bosance premalo kruha. Milovan Dragomirovič je nekvalificiran delavec iz Frnjavora blizu Banja Luke. Ko smo ga vprašali, kako .ie zadovoljen s hrano, je nekoliko v zadregi odvrnil, da ouoip inniiuj ,je ze nevei let v podjetju je včasih dobra, včasih pa slaba. Povedal je še, da ne pije in ne kadi, toda cena 300 S din za steklenico piva se mu zdi le previsoka. V pogovoru je nato še povedal, da bo šel v kak tečaj da bi si pridobil več znanja, kajti zdaj je še mlad in ima zato še vse možnosti, da se strokovno izpopolni. »Zaslužek ni ravno najboljši,« je v pogovoru omenil kvalificirani betoner «gnac Bcstjanič ,z Strenskega pri Smarjeti blizu Rimskih Toplic. »Torej se vam zdi, da zaslužite premalo?« Tu smo srečali tudi Milovana Dragomiroviča in Ignaca Bestjaniča »Seveda. Imam družino v Strenskem. Ženo in štiri otroke, od katerih je le eden na pol pri kruhu,« je odvrnil. »Vse moram preživljati sam. Takšno življenje na dva konca precej stane.« »In kaj predlagate?« smo ga vprašali. »Mislim, da bi morali glede na zelo težke delovne pogoje dobiti nekoliko višji terenski dodatek,« je odvrnil tovariš^ Bestjanič. »Meni skoraj ne preostane niti dinar, ko plačam vse stroške zase tu gori in ko pošljem družini najpotrebnejša sredstva za preživljanje.« mm ® w w Na nadmorski višini od 1400 do 1600 m rastejo novi objekti i zgornja postaja gondolske žičnice, sedežnica, hotel, trafo-postaja in drugi turistični objekti — Dež je največkrat sovražnik naših »planincev« — V hribih je planincem prijetno, gradbincem pa precej manj — O konkurenci pri pivu, prehrani in sindikatu Šoferji ponavadi o sovjetskih »Mo-Skvičih« nimajo ravno najboljšega mnenja (izjeme so seveda lastniki »moskvičev«), Toda tovariš Milan, ki že dolgo let krmari limuzine celjskega »Gradisa«, je kar uspešno poganjal »moskviča« navkreber, od Ljub-na proti prostranim gozdovom in pašnikom na Mozirski planini. Včasih me je kar rahlo stisnilo pri srcu, saj je okrog 18 km dolga gozdna cesta ne samo strma in ozka, marveč tudi polna nepreglednih ovinkov. Toda pozneje, ko je tovariš Milan povedal, da skoraj vsak teden najmanj enkrat prevozi to gozdno pot, sem razumel to hitro in hkrati zanesljivo .vožnjo navkreber. Že na spodnji postaji gondolske žičnice, ki bo že letos popeljala prve potnike, turiste in smučarske na Mozirsko planino, je res pravo gradbeniško vzdušje: cesto od Mozirja do naselja Žekovec (497 m višine), kjer bo spodnja postaja, pripravljajo delavci celjskega cestnega podjetja Cesta je seveda še vsa razrita, polna kotanj in lukenj, ki so jih med poletjem naredila težka tovorna vozila. Pozneje so nam povedali, da bo do zime cesta od Mozirja do spodnje postaje vsekakor urejena in pripravljena v makadamu, kajti za asfalt bo treba počakati vsaj na prihodnje leto. Zato pa je skoraj vse urejeno na velikih parkirnih prostorih, prav tako pa je praktično že usposobljena spodnja postaja žičnice, bife ob postaji in seveda štiri veliki stebri, na katerih bo slonela žična vrv od spodnje do zgornje postaje (od 497 do 1402 m nadmorske višine), dolga 3150 metrov. »Moskvič« jo urno reže navkreber in kot za šalo pobira strme vzpone. Skozi listava gozdove se vzpenjamo vedno više v kraljevstvo iglavcev. Kmalu smo sredi gostih smrekovih gozdov. Približno 1300 m visoko smo in zdaj je poti konec. »Do gradbišča je kakšnih 20 minut hoje«, so nama, Lojzetu in meni rekli v Celju na upravi. No, na terenu se je izkazalo, da bi lahko prišli na gradbišče tudi v 15 minutah, seveda, če bi imeli primerno obutev. Zlasti Lojze je postal resnično »žrtev poklica«, saj je bila hoja v lahkih letnih pletenih čevljih po razmočenem gozdu vse prej kot zabavna in prijetna stvar. Na gradbišču nas sprejme vedno nasmejani Franc Zupančič, ki bdi nad to pomembno in razsežno gradnjo, in njegova desna roka — Ivan Kosec. V pogovoru hitro zvemo za vse uspehe in težave, za probleme in nadloge, s katerimi se graditelji mozirske žičnice ubadajo že vse od spomladi. »Dež, dež«, pravi tovariš Zupančič, »ta nas je poleti preganjal In tudi septembra smo bili večkrat mokri do kosti.« No, seveda to še ni vse, so še drugi problemi. Težko je na primer spraviit sleherni kilogram cementa ali železa do višine 1400 m in še više. Enkrat se je utrgala žična vrv, potem so skoraj teden dni čakali na popravilo. »Seveda je žičnica probremenje-na«, pripoveduje šef sektorja Zupančič. »Mislim, da se nam bo letos še enkrat utrgala. Pa jo bodo Tolminci že popravili. Saj se dobro spoznajo na svoj poklic.« Ogledujemo si gradbišče: zgornje postaja žičnice je praktično gotova, tudi stebri sedežnice, ki bo peljala smučarje in turiste od zgornje postaje na vrh Med ved jaka (1572 m) čakajo pravzaprav le še žične vrvi. Postavljajo tudi trafopostajo, s hotelom B kategorije, ki bo imel 160 ležišč, pa so šele v temeljih. »Sneg imamo planiran 15. decembra«, se smejejo graditelji mozirske žičnice. Z Lojzetom ugotavljava, češ prav lahko boste tu zgoraj čutili sneg in mraz že sredi novembra. No, v pogovoru potem zvemo, da bodo še oktobra in novembra izkoristili sleherno urico, saj delajo od jutra do mraka, včasih še v trdo temo. Kolikor bo pač mogoče, bodo letos naredili. Hotela morda ne bo mogoče spraviti pod streho, nedvomno pa bo vsaj zabtonirana kletna plošča, tako da bodo lahko pozimi v kleti vsaj pripravljali smučarjem čaj in kak mrzel prigrizek. Vsekakor pa bo do novega leta žičnica gotova in z njo glavni ter najpomembnejši objekti — spodnja in zgornja postaja, sedežnica na Medvedjaku, bife ob spodnji postaji ter parkirišča z dovozno cesto. »Težave bodo tudi s prevozom jeklene pletene vrvi«, nama razlagajo. Vrv, kj bo — tako kot vse naprave za žičnico — prišla iz Italije, je namreč 40 ton težak zvitek. Problem transporta ne bo šala, tožko bo šlo že po železnici in še teže po cestah. In ko bo žična vrv ob spodnji postaji, bodo monterji potrebovali vsaj mesec dni, ca jo napeljejo. V planinske. i domu se pri pivu in kosilu pogovarjrmo o hrani, prenočiščih, zabavi to drugih zadevah. Ljudje hrano še kar hvalijo, samo nekoliko draga se jim zdi. Poldrugi tisočak star i dinarjev na dan res ni tako malo, čeprav podjetje seveda Vrano regresira v obliki znižani.) dnevnic Precej zabeljena je tudi cena piva: 300 S rito za steklenico, skoraj toliko, kot r j Kredarici pod Triglavom, No, za o pa je iznajdljivi šef poskrbel za »konkurenco«: v pisarni lahko dobiš steklenico piva za 180 S din, tudi »ora« je precej cenejša kot v planinskem domu. »In kako je poskrbljeno za spanje?« vprašam sosede ob mizi. Odgovorijo, da še kar gre, težava je le v tem, da nimajo kje sušiti oblek, ki so marsikdaj temeljito premočene od dežja. Morani bi imeti kak prostor, kjer bi lahko mokre obleke hitro posušili. »Mar ne veš, da je najceneje, če se obleka suši na iebi?« se odreže tovariš Zupančič in spet poskrbi za veselo razpoloženje. Sicer pa skrbi tu gori za razvedrilo tudi televizor, ki daje baje zelo čisto sliko. Včasih ob večerih, ko se vsem še ne da v posteljo, za kratek čas vržejo karte. Tako se našim graditeljem in še vsem drugim, ki tu sodelujejo — delavci mariborske »Metalne«, tolminskega gozdnega gospodarstva, celjske vodne skupnosti in cestnega podjetja, gradbenega podjetja Graditelj sei v aven urican iz doline na pianino Golte. Pred slovesom še zvemo, da je v spodnji in zgornji postaji, pa še v temeljih stebrov okrog 2400 kubičnih metrov betona, da celjska vodna skupnost tu gori ureja vodovod, da naši Skofjeločani pripravljajo brunarice oziroma depandanse in da bodo vsi objekti — hotel, postaja, bife, brunarnice — kriti s skodlami, ki so jih pripravili domačini iz Luč. Potem spregovorimo še o zaslužku in sindikatu. Precej ljudi meni, da bi spričo zelo težavnih delovnih pogojev moral biti tu v planini zaslužek boljši. Res je sicer, da podjetje z znižanimi dnevnicami regresira hrano, vendar je to še vse premalo, da bi odtehiato težke delovne pogoje. Mnogi ■ menijo, da bi morala tu biti višja terenska. In sindikat? Bi lahko kaj pomagal pri lem? Odgovori — brez ovinkov in iskreni — kažejo, da so delavci Precej ravnodušni do sindikata. Na vprašanje, kdo je predsednik celjske sindikalne podružnice, nihče ne ve pravega odgovora. »Včasih smo po ^ nadmorsk! visim 1400 m gradimo zgornjo postajo žičnice na Mozirsko planino. Poleg zicnice bo stal tudi nov hotel, ki pa bo gotov šele prihodnje leto. Od zgornje postaje do vrha Medvednjaka (1572 m) pa bo zgrajena sedežnica za smučarje in turiste iz Luč ter v zadnjem času še naši delavci iz škofjeloškega lesnega obrata — tekli spomladanski in poletni dnevi in zdaj še jesenski. Veliko svežega planinskega zraka in tudi veliko dela, pa še precej dežja, s katerim je bilo letošnje poletje res radodarno. In kdor je šel ob tednu domov v dolino, se je moral drugi teden v ponedeljek kar pošteno spoprijeti s strmimi bregovi, da je pri- sindikalni liniji vsaj skupaj šli n£ kak izlet, zdaj pa samo plačamo članarino«, pravi eden izmed delavcev, »Sindikat bi moral ljudem bolj pomagati.« Ko smo zapuščali naše graditelje na planini Golte, ki je sploh najvišje Gradisovo gradbišče, smo jim res od srca zaželeli še veliko sončnih jesenskih dni. I. P. Vek0VeC’ na dCSni Pa iC P°Snetek 8 PrVCga Sregania rš™ani ^ M°-Zirskih Planil, Jih je delovodja Kosec Nova betonarna na Ravnah Med graditelji ceste Radeče - Krško 19. oktobra 1968 so naši delavci zasadili prve lopate na cesti Radeče— Krško. Tu najdemo zopet naše stare znance iz Kopra in Plomina: Marjana Primožiča, Martina Golnarja, Boža Kogovška, Franca Pehana, Maksa Urbanijo, Jakoba Lovša, Karla Beti, Toma Fumida, in še mnogo drugih znanih in neznanih sodelavcev. Cesta Radeče—Krško spada med izredno pomembne prometne žile, saj povezuje Celje, oziroma celotno Štajersko ter zasavsko cesto z avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. Cesta je močno frekventirana in obremenjena, tako da dosedanja makadamska cesta že davno ni več služila svojemu namenu. Nešteto lukenj in oblaki prahu so šoferje spremljali na celotni poti. Padla je marsikatera kletvica na račun ceste. Trasa nove modernizirane ceste poteka od Radeč kot nadaljevanje že obstoječe asfaltne ceste Celje—Rimske Toplice—Zidani most. Dolga bo 9,20 km, vozišče bo široko 6 metrov plus 1 meter za bankine. Del ceste poteka po popolnoma novi trasi, stari del cestišča pa je potrebno razširiti, in to v glavnem z zasekom v hrib in izravnati. Pri tem bo potrebno zabetonirati preko 2000 m3 opornega zidu, izkopati 30.000 m3 materiala ter navoziti na cestišče 60.000 gramoza. Skoraj ves izkop je v blatu, zato zelo hitijo, da bodo kritični izkopi gotovi še pred deževjem. Na gradbišču je zaposlenih 80 delavcev, od tega je 32 strojnikov in šoferjev. Delajo po 10 ur na dan, in to večino v akordu. Tudi prevozi so akordirani. Delavci spijo v barakah, ki niso najbolj v ponos podjetju. Barake so dotrajane in z njim tudi ves notranji inventar in oprema. Omaric pa sploh nimajo in tudi menze ne. Hrano vozijo s posebnim avtomobilom iz Sevnice. Ko smo vprašali delovodjo Maksa Urbanijo, ki je pravkar prispel iz Plomina, kako se počuti pri tolikšni spremembi dela in okolja, je dejal: »Vse bi še šlo, le za kosilo bi potreboval nekoga, da bi mi držal posodo (krožnik) na kolenih.« Pravljica o koščeni mizi se je torej uresničila. Se bi lahko pisali o »cestarjih« in njih življenju, toda o tem kdaj drugič. L. C. Lok je sklenjen Na radgonskem mostu čez Muro tečejo zaključna dela, grade cestne priključke in druge objekte v okolici. Točno 22. septembra so naši delavci skupno z graditelji avstrijske firme Mayreder sklenili lok na novem mostu čez Muro. Tako je zdaj že možen prehod čez Muro po novem mostu, seveda pa bo treba urediti še marsikaj, preden bodo lahko 110 m dolgi in 13 m široki most (10 m cestišče in na vsaki strani poldrugi meter za pločnike) odprli za promet. Na naši strani so pred kratkim uredili pločnike, sredi oktobra pa so Polnili diletacijske rege na mostu. Tu so morali najprej zavariti med seboj betonsko železje, nato pa diletacije zaliti z betonom, Potem bodo Prišli na vrsto še robniki, asfalt in prav na koncu še ograja. Seveda pa je še precej več dela v okolici mostu Tu je treba na novo. Položiti okrog 400 m kanalizacije in približno 120 m dolg cestni priključek Sredi oktobra so že začeli pripravljati temelje zu novo carinarnico, za katero pripravljajo kovinsko konstrukcijo v ICO Maribor. Seveda so morali zato podreti staro enonadstropno hišo carinarnice. Nova carinarnica bo široka 22,70 in dolga 10 m Na vsaki strani bo pod streho 6 m širok cestni pas, tako da bodo po eni strani vozniki odhajali čez mejo, na drugi pa prihajali iz Avstrije. Načrte za ureditev okolice mostu na naši strani je izdelalo koprsko podjetje »Invest-biro«. Na gradbišču je zaposlenih 33 delavcev, ki upajo, da bodo še lahko izkoristili lepe dneve v novembru in decembru in tako do konca leta končali vse naloge. Ker delajo ljudje po normah so zaslužki kar zadovoljivi, saj delavci poprečno presegajo norme od 20 do 30 odstotkov. Ker tudi Avstrijci končajo delo že v petek opoldne, se tudi naši delavci ob Petkih poslovijo od gradbišča vse do ponedeljka, saj večina živi v okoliških krajih in zato lahko vse sobote in nedelje preživijo na svojih domovih Gradnja za trg v,gramoznici’ končana Na ozkem preostalem prostoru bivše gramozne jame ob potoku Suhi, Po katerem je gradbišče prevzelo tudi ime, je zgrajena zadnja stanovanjska enota na tem delu. Trije stanovanjski bloki, ki se držijo tesno skupaj, izgledajo kot en sam velik stanovanjski blok in so dokončani. S temi je bil še zadnji del bivše gramozne jame izpopolnjen. Poslovna enota je gradila te bloke za tržišče in je te odkupilo stanovanjsko podjetje v Ravnah. Dva bloka sta že vseljena, zadnji pa bo sprejel svoje prebivalce do konca oktobra 1988 V prvem bloku so prostori za sodobno pošto, na katere so Ravne ze težko čakale. Pošta ima avtomatsko telefonsko centralo in so sedaj zveze iz našega kota mnogo boljše. Ime »gramoznica« je bil neprimerno, zato so ta del preimenovali v Trg svobode. Ko bo okolica blokov urejena, bodo Ravne zopet lepše. Stanovanjski bloki v »gramoznici« na Ravnah Nova centralna betonarna na Ravnah Dolgoletna želja PE na Ravnah se je izpolnila, kajti nova sodobna centralna betonarna je začela obratovati. S tem je baza v Dobji vasi dobila še en pomemben objekt, ki bo prispeval k uspešnejšemu poslovanju poslovne enote. Že od leta 1964 se je PE trudila, da bi si postavila sodobno centralno betonarno, kajti zastareli mešalci na sektorjih niso zmeraj zmogli mešati kvalitetnih vrst betona. Gradnja betonarne se je zelo zavlekla, ker dolgo ni bila odobrena lokacija, s strani centrale pa niso bila na razpolago finančna sredstva iz amortizacije za strojno opremo. Premostene so bile vse zapreke in julija 1.1. je začela obratovati nova betonarna. Zraven betonarne je postavljena lesena baraka za vskladiščenje 400 ton cementa in 2 silosa po 30 ton. Pred betonarno je urejen prostor za deponijo velike količine gramoza. Zdrobljena jalovina se dovaža od rudnika Mežica, ostali gramoz pa iz stene v Oti-škem vrhu. Deponija gramoza je potrebna, ker v zimskih mesecih ni mogoča dobava gramoza. Kapaciteta betonarne je 14 m3 betona na uro. Do sedaj je betonarna zmešala že nad 3000 m3 betona in bo proizvodnja še večja, ko bo betonarna polno opremljena. Nabaviti bo treba še nov ročični skreper, tehtnico in naprave za doziranje cementolov. Kvaliteta betonov je zelo dobra in dosegajo visoke marke betona. Betonarna pokriva vse potrebe po betonu in ga prodajajo tudi zunanjim naročnikom. Z dobro kvaliteto in solidno ceno si želi PE pridobiti čim več naročnikov. L. L. Kaj menijo naši delavci V vajeniški šoli Profesor vpraša zidarskega vajenca, zakaj mora uporabljati pri delu čelado. — Da mi veter las ne zmrši, ker je prepih v stavbi, je odgovoril vajenec. Na invalidski komisiji Po dolgem času so Petra ponovno poklicali na invalidsko komisijo in ga vprašali: — Ali pijete alkoholne pijače in koliko? — Ne, ne pijem, tovariš zdravnik, saj ste rekli, da ne smem. — Kaj res, niti kapljice ga ne poskusite? — ga sumljivo sprašuje zdravnik. — No, ja — pravi Peter — samo pol litra »starega graničarja« dnevno, saj to je malo, ali ne, ko imam tako močno revmo. Pri zdravniku Zdravnik tolmači pacientu: — Izogibati se morate alkohola, cigaret, žensk, burnih zabav in razburjanja, pa boste zdravi in dolgo živeli. — Ja, tovariš zdravnik, kaj mislite, da me vaša navodila ne razburjajo? Ko bi jaz vedel-a ... — Veš, Janez, mene pa se vedno drži »neka smola«. Pred letom sem si zlomil nogo, pred mesecem mi je nek »vrag« padel na glavo, včeraj pa mi je hlod stisnil prste na nogi. Ne vem, kaj bi dal, če bi vedel kje še bom poškodoval. — Kakšno korist pa bi imel od tega,, če bi to vedel? — Kakšno korist? Ti si pa res neumen, na kraj nesreče ne bi nikoli rinil. Kvalificiran za varnost — Torej, vi želite postati nočni čuvaj na gradbišču; kakšno kvafliikacijo pa imate? — Kakšno pa bi nai imel za to delo, na primer, prebudim se ob najmanjšem šumu. Kosilo so organizirali kar na cesti. Dober tek! In tole je naša brhka kuharica 19. oktobra 1968 so naši delavci zasadili prve lopate na cesti Radeče— Krško Točno 22. septembra so delavci Gradisa in avstrijske firme Mayreder speli lok čez Muro in tako pri Gornji Radgoni z novim mostom povezali ob bregova Zidarji Ivan Korotaj, Aibin Senekovič in Martin Vorošič spenjajo betonsko železje v diletaciji na novem mostu čez Muro v Gornji Radgoni Deset vprašani »moderne organizacije” 1. Zgodi se, da se ta ali oni pri svojem delu sreča z mlajšimi kadri, ki razpolagajo z novejšim znanjem, ki se bolj razumejo na tehnologijo dela in operirajo z boljšimi metodami dela. Kaj v tem primeru storiti? 2. Nekateri ne dopuščajo, da bi se posameznik razvijal v zrelo osebnost. Ljudje ostajajo isti tudi pet do deset let, ko so stopili v delovno organizacijo. Ali to drži? 3. Marsikje se razvija konformizem. Razvijajo se ljudje, ki so v prvi vrsti «kimovci», ki delajo samo tisto, kar se od n jili pričakuje, ki mislijo samo tako, kot drugi hočejo. Ali je to mogoče? 4. Srečujemo se s togimi in po vsem videzu abstraktno postavljenimi pravili, zakoni, odločbami, ki so bili nekoč smiselni, s časom so postali za-sareli, neustrezni in z njimi ni mogoče več urejati novega položaja. Ali poznate kak primer? 5. Sistem kontrole in pristojnosti je zastarel. Zakaj se nekateri tako bojijo kontrole? 6. Včasih so razlike in nasprotja med posamezniki in skupinami urejali po stari metodi »s kolom po glavi«. Ali se to še tudi danes dogaja? 7. Ljudje po naravi niso pasivni in se razen redkih posameznikov ne upirajo potrebam nove organizacije. Ce pa se, se zaradi izkušenj, ki jih imajo v sedanji organizaciji. Misli nekaterih, da so ljudje leni, indolentni in da se upirajo zato, ker je z njimi nekaj narobe, ne drži, ampak zato, ker je nekaj narobe z nami in našim načinom, kako organizacijo vi>..»mo. Ali so možne primerjave z namd? V vseh gljudeh so nagibi in možnosti za razvoj, sposjbncst, da prevzamejo odgovornosti, in pripravljenost, da svoje delo, mišljenje in ravnanje usmerijo k enotni organizaciji. Ali so te misli napačne in zakaj se nekateri bojijo sprejeti odgovornost? 9. Ljudje predstavljajo največje možnosti napredka, ali so naše umske sile v celoti izkoriščene? Cpam si trditi, da je v vsaki enoti dosti več nadarjenih in sposobnih ljudi, kot pa smo jih izkoristili. Imam prav? 10. In kot zadnje vprašanje, kaj je možno v letih, ki so pred nami glede organizacije izboljšati in spremeniti? Odgovore pošljite na naslov uredništvo Gradisovega vestnika, Ljubljana, Korytkova 2. Gradisov vestnik »Gradisov vestnik* izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno S $ Obe pretočni komori sta enaki in glede na vrsto plovnih objektov projektirani s 4,5 m globine. Naša stran se je odločila, da na svoje stroške poglobimo komoro na 5.00 m, ker se ptedvideva, da bi z razširitvijo beograjskega pristanišča lahko prispele tja tudi manjše morske ladje. Za samo izgradnjo je točno izdelan plan in le plane »etno usklajujejo, po potrebi pa tudi v krajših razdobjih. Za sedaj so na obeh straneh 2 meseca pred rokom, kot sami zatrjujejo. Drugega dela strokovne ekskurzije se je udeležilo 35 članov našega kolektiva. Ogled opravljenih del na romunski strani v Tuin-Severinu. Ekskurzija v celoti uspela. Astronomske številke iz Djer-dapa. Izkopati bo treba 8,418.777 m:l izkopa v zemlji, 4,726.589 m3 izkopa v skali, vgraditi 2,693.757 m3 betona itd. V skladu s planom centra za izobraževanje podjetja smo v času od 10.—13. oktobra 1968 organizrali drugo strokovno ekskurzijo naših tehničnih kadrov za ogled izgradnje hidroenergetskega giganta Berdap. Ekskurzija je bila planirana tako, da smo si ogledali dela na jugoslovanski strani, potem pa še na romunski. To je bilo zanimivo v toliko, ker smo videli različne tehnične in organizacijske prijeme ene in druge strani. Sama hidroelektrarna naj bi bila most prijateljstva med dvema sosednjima socialističnima državama. Uradni začetek izgradnje je bil 7 septembra 1964. Pred začetkom del je bilo potrebno 7 let študioznega dela in poskusov v laboratoriju »Jaroslav Cevni«, da so se lahko odločili za sistem izgradnje in definitivno lokacijo. S posebnim dogovorom so se sporazumeli za izdelavo projekta. Na naši in romunski strani je sodelovalo 400 raznih strokovnjakov. Projekt vsebuje 15.000 gosto tipkanih strani in 10.000 raznih načrtov. Sama elektrarna je locirana ca. 233 km južno od Beograda v bližini Kladova oziroma na romunski strani Turn-Severina. Ožin,; na Donavi -N Pogled na del zgrajenih objektov Sam način izvedbe in izbira potrebnih sredstev sta prepuščeni vsaki strani povsem svobodno. Prav v tem ia zelo zanimiva organizacija dela na samem gradbišču pri nas in pri sosedih. Naša slran je, lahko rečemo, moderno urejena. Preko vse centrale so montirani 3 kabelski žerjavi, ki se lahko združijo v enega s skupno nosilnostjo 45 ton. Videli smo že 2 ali 3 amerikanska dvigala na gumijastih kolesih — torej prevozna, ki dvignejo do 90 ton. Betonarni sta dve, po-olnoma avtomatični, vsaka daje 105 m3 betona v eni izmeni. Gramoz dobijo iz korita Donave in ga sejejo a šest frakcij. Izdelavo betona je pievzef zavod za raziskavo materiala iz Beogisda. Zaradi vestnega projektiranja betona in redne preiskave dodatnih vrst materiala z lahkoto dosežejo tudi 400 kg trdnosti na cm2 pri dodatku 250 kg cementa. Za zgostitev cementa dodajajo brečijo, zato je videz izdelanega betona malo rdečkast. Nekaj tehničnih podatkov: Nivo vode se bo dvignil za 34 m, inštalirani pretok vode pa je predviden na 8700 mT sek. Kot primer naj navedem, da je npr. pri HC Mariborski otok inštalirani pretek vode 300 m:l sek (.3 agregati a 100 m:,/sek). Ves objekt od enega brega do drugega je dolg 1278 m. V sredini je 441 m dolga pretočna pregrada s 14 polji a 25 m. Temelji te pregrade so široki 43,72 m, sam temelj pa je v skali dna Donave celih 11,72 m. Celotna višina pregrade je 59,58 m. Na vsaki strani sta še po 2 elektrarni dolžine a 214 m, v smeri toka reke pa široke 77,85 m. V vsaki elektrarni bo montiranih po šest agregatov. Skupna instalirana moč bo 2050 MW. Za montažo in poznejše remontno delo bodo postavili dva žerjava nosilnosti a 550 ton. Na vsaki strani je po ena elektrarna s po 6 agregati in pretokom za plovbo, v sredini pa je 14 pretočnih polj. Preko same centrale je predvidena cesta v širini 7,80 in dve stezi za pešce s po 1,10 m in 2,10 m širine. Ce bo treba bo možno perspektivno zgraditi tudi železniški most čez centralo. Prvo energijo naj bi dobili iz centrale 1. 1970, popolnoma gotova pa bi naj bila 1. 1971. Dogovorjeno je, da si delita stroške gradnje cCe strani enako. Ker konfiguracija zemljišča ne dopušča te dogovorjene delitve, bodo Romuni opravili nekatera dela tudi na naši strani. Po izgradnji bodo objekti, ki ležijo na našem ozemlju last države SFRJ, tisti na drugi strani pa analogno Romunije. Eksploatacijo in plovbo bo urejala posebna mešana komisija. Skupna sredstva za izgradnjo kompletnega sistema so bila predvidena leta 1962 na 400 milijonov dolarjev. Kakor so nam povedali, bo ta vsota do konca gradnje po dosedanji oceni prekoračena za 50—60 °/o. Kot vzrok za podražitev so nam navedli dva primera. Prvi so novi pred. piši o odkupu zemljišč. Na naši strani je potrebno preseliti 5000 ljudi, na romunski pa 14.000 ljudi. Preseliti bo treba več naselij in na naši strani regulirati precej daleč v notranjost ustje reke Morave. Zanimive so še plovne komore na naši in romunski strani. Skupni stroški so predvideni na 95 milijonov dolarjev (od celotnih 400 milijonov dolarjev). Po zaključku del se pretočne komore predajo derdapski rečni upravi, ki bo te vložene zneske vračala sukcesivno obema partnerjema. Temelj za kabelski žerjav Pristanišče Kladovo Na vsaki strani sta še dve ladijski komori. Vsekakor je to enkratno delo, ki ga že zaradi ogromnih dimenzij in same organizacije del mora videti vsak gradbenik-operativec. Naj samo mimogrede navedem: v celoti bo 8,418.777 m1 izkopa v zemlji, 4,726.589 m3 izkopa v skali, vgrajenega pa 2,693.757 m;l betona. Dela se izvajajo v 3 izmenah. Za nastanitev je bilo postavljeno naselje Karataš, 2 km nizvodno od gradbišča. Trenutno je zaposlenih na naši strani g500 ljudi — fizičnih delavcev, od tehničnega kadra pa sodeluje 400 inženirjev in tehnikov, ki seveda niso vsi na gradbišču, ker delajo mnogi v raznih inštitutih in birojih ter prihajajo samo občasno na gradbišče. Za pripravljalna dela so porabili 6 % od celotne investicijske vsote, oziroma 25 «/n gradbenih del. Gradbena dela na jugoslovanski strani izvaja »Jugoinvest«, tj. združenje 7 velikih gradbenih podjetij Srbije in BiH. Velika škoda je. da tudi slovenski gradbeni operativi (v mislih imam Gradis) ni uspelo priboriti si sodelovanje pri tem objektu. Pri hidroobjektib so cene dobre, pri velikih masah so tudi dohodki ustrezni, strokovna obogatitev z izkušnjami pa je enkratna. Montažna podjetja iz Slovenije so dobro zastopana, tako Litostroj, Metalna in Hidromontaža, Organizacija samega ogleda je dobra. V primernem prostoru smo si ogledali najprej maketo, več slik in skic, iz magnetofonskega traku pa slišali glavne značilnosti. Dodeljen nam je bil inž. Milomiv Ilič, ki nam je na vsa vprašanja dal jasne odgovore tako v sprejemni dvorani, kakor pozneje na samem gradbišču. Jasno je, da je na gradbišču, ki je tako veliko in v polnem teku za pravega gradbinca prijetno. Vsak gleda in vpraša, kar ga zanima. Imaš občutek dobre organizacije, velik poudarek mehanizaciji, vse beton* Soteska Djerdap v najstarejših časih, ko so ladje po Donavi še vlačili sko železo se vari na železokrivskem prostoru ali na kraju samem po splošni oceni bi bil pa resnično »rahlo razburjen« naš tovariš Škofič. Kar se tiče reda glede varnosti, je pa gradbišče le na Balkanu. Na romunski strani nam je kratek potek del tolmačil simpatični inženir Gradi Ferdinand. Njihova gradbena jama je manjša. Teren je težavnejši. Oni so morali najpreje odstreliti 1,000.000 m3 skale, potem planirati plato v Donavi to še nato zabiti zagatno steno iz zagatnic v obliki okroglih kasonov. Zato imajo v prvi jami samo plovno komoro in strojnico, mi pa še dodatno 3 pretočna polja Razen tega imajo vzvodno velika dela s prestavitvijo ceste in železnice. Kar se mehanizacije tiče, niso tako moderni kakor mi. Našteli smo nekako 18 žerjavov večjih in manjših ruskega izvora. Seveda temelji njihova organizacija na možnostih, kakšna mehaniza. cija je dosegljiva, vendar pa v rokih ne zaostajajo in je medsebojna sin nromzacija planskega napredovanja del vzorna. Izdelane so bile ekonomske študije, ki dokazujejo visoko rentabii nost objekta Vsaka stran bo dobila poprečno letno 5020 milijonov kilovatnih ur električne energije. Cena bo prvih 10 let 2,33 din-R potem pa 1,43 din h, Kar je ogromnega pomena za gospodarstvo na obeh straneh. Velikega pomena so plovne komore. Danes gre letno po Donavi 12 milijonov ton tovora z ladjami skozi Berdap. Berdap je zoženi del, ki je dolg ca, 100 km. Na tem od: eku mora meti ladja pilota, na enem mestu pa vlečejo ladje z lokomo ivo Danes ^aia plovba na tem odseku 120 ur. Ko bo centrala dograjena, se bo nivo vode dvignil, ne bosta več potrebna vleka niti pilot, ves mi. ne ver m vožnja pa se bo skrčila na 31 ur. Po Donavi bo možen promet do “a milijonov ton letno. Sedaj se gradi prva faza, ki je sorazmerno enostavna. V drugi fazi sejama razširi, pri tem pa že spusti del vode skozi zgrajeni objekt Najtežja bo tretja faza, ko bo treba zapreti ves sedanji tok Donave in jo Preusmeriti skozi že dograjena pretočna polja. tp'i ^apiranje tretje jame so predvidevali s potapljanjem v vodo 30 ton težkih stožčastih jeklenih modelov, kar bo vsekakor interesantno in tega tlela ne bi smeli zamuditi, ne da bi ga videli, Sama vožnja s hidrogliserjem iz Beograda do Kladova skozi Berdap le bila tudi zelo interesantna in se je simpatična stjuardesa trudila, da nam je pojasnila vse zgodovinske znamenitosti okoliških krajev in dobro vidno cesto rimskega imperatorja Trajana. Naš center se bo potrudil, da bomo tudi v naslednjih dveh letih organizirali ekskurzije na to gradbišče, tako da bodo vsi naši tehniki in nzemrji lahko videli ta res edinstveno lep in interesanten objekt. Dragovan Sever, dipl. gr. inž. Gradbeni šolski center Ivana Kavčiča — vajenska šola v Ljubljani, Titova 98 razpisale vpis v 1. razred za odrasle poklicne šole, in sicer za poklice: zidar, tesar, vodovodni inštalater, inštalater centralne kurjave. Pogoj za vpis je starost nad 18 let, dovršena osemletna osnov, na jola, 2 leti prakse kot priučen delavec za določen poklic. Začetek pouka 15. novembra. Pouk se vrši popoldne ali zvečer (po dogovoru) in traja tri mesece po 30 ur na teden. Šolnina znaša 800 N din, ki jo je mogoče plačati v 3 obrokih Stanovanje si morajo kandidati preskrbeti sami Prijave s kolkom za 0,50 N din je treba poslati do 1. novembra 1968 upravi šole. Priložiti je treba: rojstni list, spričevalo o dovršeni osnovni šoli, potrdilo podjetja o zahtevani praksi, izjavo, kdo bo plačeval šolnino. Enkratno doživetje vsakega zemljana je, če ima priložnost pobliže spoznati daljno Sibirijo. Irkutsk, Bratsk, Bajkal predstavljajo zemljepisna imena, ki so na zemeljski obli prav lako daleč od nas kot olimpijska Mehika. Sedem ur je časovne razlike do vsakega od obeh področij na zemlji. Medtem ko v Irkutsku sije jutranje sonce, gredo ljudje pri nas šele spat, v Mehiki npr. pa ljudje preživljajo zgodnje popoldanske ure. Skoraj nič manjše doživetje ne predstavlja videti Gruzijo, ki leži za Kavkazom, skoraj 2000 km južno <’d Moskve, med Kaspijskim in Ornim morjem. Na poti iz Moskve v Tbilisi smo leteli nad Kavkazom, ki je razkazoval svoje bele vršace. Toda kmalu smo prišli v meglo. Ko smo po dveh urah in četrt pristali v Tbilisiju (baje do minute točno), je močno deževalo. Naslednji dan je reka Kura katastrofalno narasla in se razlila. Ta reka ima pri Tbilisiju normalen pretok okoli 200 m:,!sek. Doslej je prišla katastrofalna voda leta 1864. ko je prešlo v sekundi 1890 m:' vode. Ob našem obisku pa je znašal pretok 2080 mVsek. Domačini so nam v šali dejali, da si bodo po tem prav gotovo za-pom-ili naš obisk. Gruzinci so eden najstarejših narodov v SZ, vsekakor pa precej starejši kot Rusi, saj je njihova knji-evnost stara že skoraj 4000 (štiri tisoč) let! Rustaveii e svetovno znan gruzinski pesnik, ki je ustvarjal v času vladavine gruzinski cesarice Tamare v XIII. stoletju. Veliki ruski pesnik Lermontov. Leninov vzornik, je velik del svojih stvaritev posvetil prav Gruziji. V novejši dobi je dala Gruzija še eno zgodovinsko osebnost — Stalina. Med tridngvnhn k vanjem v Gruziji smo obiskali tudi njegovo rojstno, mesto Gori, kraj z okoli 40.000 prebivalci, oddaljen 90 km od Tbilisija Domačini so nas peljali v Stalinov muzej, kjer so nam slikovito prikazali Stalinovo.: ivljenjsko pot od rojstva do smrti, od podob njegovih > ;aršev, njegovih spričeval in dopisovanj z Leninom, do skupnega zdravniškega (še danes sumljivega) sporočila o njegovi smrti vključno z njegovo posmrtno masko V avli stoji njegov spomenik, ki je bil pokrit z belo ponjavo polnih šest let, v glavnem v dobi vladavine Hruščeva. Hruščcv, glavni protagonist destalinizacije, v Gruziji ni priljubljen. Tamkajšnji domačini so nam rekli, da je treba tistem v.. k; bi nazdravil Hruščevu na čast,, izprazniti vino ;? <3'c-: in jo napolniti z vodo. Da se ne šalijo, smo lahko -'poznali ob priliki, ko smo »morali« izpiti čašo za S a'ina njihovega velikega sina. Kako daleč gre njihova ljubezen do Stalina, smo spoznali iz njihovega pripovedovanja o edinem njegovem spomeniku v celi SZ, ki stoji sredi mesta Gori. V času ko so v SZ in drugih vzhodnoevropskih državah podirali Stalinove spomenike in spreminjali imena mest (znameniti SfUngrad je danes Volgograd) in ulic, .->o nameravali podreti tudi njegov spomenik v Gnriju. Vendar so se tod domačini, njegovi rojaki uprli. Stražili so noč in dan spomenik vse do tlej, dokler niso dobili iz Moskve dovoljenja, da sme spomenik v Stalinovem rois-nem ostati kot edini v SZ. Zanimivo je. da so ohranili Stalinovo rojstno kmečk ■ - v p-«« :emenjeni obliki. To so naredili tako, da -.o oko! ke tvše podrli, nad njegovo hišo pa zgradili monunr >'no marmornato zgradbo na stebrih v zaščito pred d'lnvanjem zoba časa. Od te hiše, ki je v neposredni biižini njegovega muzeja, se širi centralni mestni park To so naredili — se razume — še v času njegovega "vi jen ja Sicer p postajo zadnji čas v SZ manj razumljivo tudi tisto ka. je bilo še do nedavnega razumljivo. Tem i pojavu pravijo neostalinizem Stanovanja gradilo v Gruziji visoka 2.75 m. Tako višino potrebujejo zaradi zelo toplega podnebja in možnosti zračenja Pa tudi Gruzinci so nadpoprečno visoki ljudie Sicer pa pravijo, da so morali v času Hruščove vladavine obvezno graditi stanovanja z višino »samo« 2,50 m Medtem ko v dobi Stalina nobeno stanovanje ni bilo nižje kot. 3 m. Tako je baje zdaj v Gruziji lahko spoznati ali stanuješ v »Stalinovem, Hruščevem ali Brežnjevem stanovanju«. V Tbilisiju smo si med drugim ogledali tudi veliko palačo športov. Konstruktor te palače z 10.000 sedeži in 78 m premera je inženir Saginašvili. sedaj predsednik mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev v Tbilisiju. Za drzno konstrukcijo in edinstveno statično rešitev so pred gradnjo celo strokovnjaki iz Moskve menili, da ni izvedljiva Drugi dan obiska smo imeli pogovore na sedežu njihovega sindikata. Naj navedem nekaj zanimivosti. Njihovo sindikalno predsedstvo ima med drugimi tudi tri pomočnike resornih ministrov, dva sekretarja ministrstev in — eno delavko. Gradbeni delavci pri njih dobijo vsako deseto stanovanje, ki ga zgradijo za druge — zastonj. Predsedniki sindikata v podjetju imajo 70”/' od plače direktorja. Pri novogradnjah se zemlja ne plačuje. Gruzinci so zelo gostoljuben narod. Predsednik njihovega sindikata gradbincev nas je povabil na dom. Ko je bil pred leti na obisku v Jugoslaviji, je prinesel domov najboljše vtise. Menil je, da so naši ljudje po gostoljubnosti povsem enaki njim. Imeli smo priliko pobliže spoznati njihov ceremonial zdravic. Starešina omizja je običajno najstarejši mož po položaju ali po letih. Samo on ima pravico dati besedo drugim pri tem ceremonialu. Začel je sam tako, da je nazdravil našemu jugoslovanskemu predsedniku sindikata gradbincev. Pri tem je izpil do dna — ne iz čaše, marveč iz roga. Za dokaz, da je rog prazen, je treba obrniti rog nad glavo soseda. Seveda je moral izpiti žlahtno gruzijsko vino iz roga tudi naš predsednik. Nato je dal starešina besedo naslednjemu članu omizja. Tudi ta je nazdravil našemu Munjasu. Beseda je šla tako od prvega do zadnjega člana. Bilo nas je menda dvanajst, Munjasu smo morali nazdraviti tudi mi, To nazdravljanje ima pri kakšnem gostobesednem udeležencu značaj pravega nagovora. Naš predsednik je po zvrstiivi zdravic vseh nas — njemu na čast — moral popiti kar veliko količino vina iz roga. Oči so se mu nekam čudno svetile. Potem je prišel na vrsto drugi predstavnik naše delegacije. Spet so se zvrstili z zdravicami njemu na čast vsi udeleženci. Medtem sem bil opozorjen, da moram veliko lesti, s’cer se bom znašel pod mizo. Tov. Dauti iz Srbije je bil bolan na prebavilih, zato so mu tolerirali nedoslednost pri praznjenju roga. Sam sem se kar krepko držal, čeprav tudi jaz nisem bil povsem dosleden. Treba se ie le dogovoriti s sosedom, ki ti toči vino v rog in ki mu ga potem »zlivaš« na glavo, Gostitelji so nas presenetili tudi z bogato izbiro narodnih jedi. Povedali so nam kasneje, da je tudi sovjetska delegacija pred leti preživljala »težke ure« ob naši gostoljubnosti in da so hoteli zdaj »vrniti dolg«. Zelo nevarno je z njimi držati korak v pitju vodke. V Moskvi sem opazoval predsednika Ušakova. Prvi kozarec vodke je izpil do dna. Nato si je natočil vanj kislo vodo, ki jo je izpil le delno. Malo kasneje smo si morali vsi natočiti kozarce z vodko in izpiti. On je imel seveda »špricar«. To se ponovi še nekajkrat in ti boš pijan, ker nisi vajen vodke, on pa ne, ker je treba znati piti »vodko«. Morda bo kdo te družabne detajle kdaj s pridom uporabil — ne bo mu žal. Stane Uhan Nenadoma je zbolel šef poslovne enote Jesenice Franc Vovk. Vsi mu želimo skorajšnje okrevanje z željo, da bi se eimprej vrnil med nas Del panorame starega dela Tbilisija, prestolnice Gruzije z nad milijon prebivalci ALI LAHKO ZADRŽI DELOVNA ORGANIZACIJA IZPLAČEVANJE NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA ZA CAS ZAČASNE NEZMOŽNOSTI ZA DELO SVOJEMU DELAVCU, KA. TEKI JE POSTAL ZAČASNO DELOVNO NEZMOŽEN, KER SE JE PONESREČIL PRI DELU V POPOLDANSKEM ČASU ZUNAJ PODJETJA? Osebe, ki se nahajajo v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, so zavarovane po 12. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju za vse zavarovalne primere. To pomeni, da je tem osebam zagotovljena zdravstvena zaščita in nadomestilo osebnega dohodka^ za čas začasne nezmožnosti za delo ne glede na to, kaj je povzročilo začasno nezmožnost za delo (poklicna ali običajna bolezen, poškodba pri delu ali zunaj rednega dela). Ce poškodba ni nastala na delovnem mestu pri delovni organizaciji, s katero je delavec v rednem delovnem razmerju, oziroma pri drugem delu, ki ga je delavec opravljal v interesu delovne organizacije, pri kateri je v rednem delovnem razmerju, se ne more smatrati za nesrečo pri delu po 46. in 49. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, temveč samo kot nesreča zunaj dela, ki je glede pravic iz zdravstvenega in invalidskega zavarovanja izenačena z navadno boleznijo. Glede na to pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo, čeprav ni opravljal dela na delovnem mestu v delovni organizaciji, s katero je v rednem delovnem razmerju, in se poškodoval. Kot že omenjeno, se taksna poškodba ne šteje za nesrečo pri delu in je izravnana glede višine nadomestila osebnega dohodka z običajno boleznijo. Prikrajševanje delavca za nadomestilo osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo v tem in drugih primerih bi bilo nasprotno 8. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju Nadomestilo osebnega dohodka se delavcu ustavi, če si nalašč povzroči nezmožnost za delo, če namenoma preprečuje zdravljenjc-oziroma usposobitev za delo, če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na določeni zdravniški ali komisiji na pregled in če dobiva med bolezenskim dopustom osebni dohodek ali se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo. ČLAN DELAVSKEGA SVETA JE LAHKO IZKLJUČEN IZ DELOVNE ORGANIZACIJE ZARADI TEŽJE KRŠITVE DELOVNE DOLŽNOSTI, ČEPRAV PREDHODNO NI BIL ODPOKLICAN. Zvezni svet za delo je s svojim pojasnilom z dne 24. 1. 1967. leta naglasil, da ni potrebn odpoklic člana delavskega sveta, da bi se lahko proti njemu pokrenil postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti. Temeljni zakon o delovnih razmerjih namreč nikjer ne predvideva poseben postopek s članom delavskega^ sveta glede njegove odgovornosti zaradi kršitve delovne dolžnosti. Član delavskega sveta odgovarja zaradi kršitve delovne dolžnosti kakor vsak drug delavec iste delovne skupnosti. Kršitev delovne dolžnosti in odgovornosti delavca-člana delavskega sveta se ugotavlja in izreka kazen (vključno tudi izključitev iz delovne skupnosti) po istem postopku in pred istimi organi kot za druge delavce, ki bi kršili delovno dolžnost. To pomeni, da za ugotovitev odgovornosti in pa izrek ukrepa izključitve iz delovne skupnosti delavca — člana delavskega sveta ni pogoj predhodni odoklic. PRI UPOŠTEVANJU DOLŽINE REDNEGA LETNEGA DOPUSTA DELAVCEM SE ŠTEJE ISTA DELOVNA DOBA, KOT ZA POKOJNINO. V našem pravilniku o delovnih razmerjih so v 84. členu našteta merila, po katerih se odmerja dolžina rednega letnega dopusta. V skladu s 67. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih je tudi v našem prej omenjenem pravilniku predvideno kot merilo za določanje dolžine rednega dopusta delovna doba, ki je ugotovljena pri delavcu v delovni knjižici ali drugih veljavnih dokumentih. Po mišljenju strokovne službe zveznega sveta za delo je pravilno, da se pri merilu delovna doba za odrejanje dolžine rednega letnega dopusta delavcu upošteva skupni 'čas, ki se po pozitivniji predpisih priznava v pokojninsko dobo. KOT PRIPRAVNIKA SE SPREJME TUDI OSEBA, KI JE ŽE BILA V DELOVNEM RAZMERJU,' CE SE PO KONČANEM ŠOLANJU PRVIKRAT ZAPOSLI. Cilj temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov je izboljšanje kvalifikacijske sestave delavcev v delovnih organizacijah in da se omogoči zaposlitev osebam s končano srednjo, višjo ali visoko šolo. Izhajajoč od takšnih intencij zakonodajalca je strokovna služba zveznega sveta za delo mišljenja, da se po tem zakonu sprejmejo za pripravnike tudi nezaposlene osebe, katere se prvikrat zaposlijo po končani ene od prej navedenih šol, ne glede na to, če bi bile te osebe pred odhodom na redno šolanje že zaposlene. Delovne organizacije so oproščene plačevanja prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki se sprejmejo kot pripravniki in prvikrat zaposlijo po zaključeni srednji, višji ali visoki šoli oziroma fakulteti in je treba v tem smislu tolmačiti tudi določila 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov' (Ur. 1. SFRJ, št. 54'67). E. Z, Se ena iz Škofje Loke. Nova tračna žaga v polnem pogonu »GRADISOV VESTNIK« * Stran 10 Usposobilo jo je naše podjetje v Bohovi pri Mariboru — Ko bo objekt povsem dograjen, bo v njem prostora za približno tisoč vagonov raznih živil V Bohovi pri Mariboru gredo te dni h koncu zaključna gradbena dela na veliki novi hladilnici podjetja »Slovenija-sadje«, ki jo je zgradilo naše podjetje. Letos hladilnica še ne bo delala s polno kapaciteto, ker ne bodo vsi prostori opremljeni s hladilnimi napravami. Toda ko bo ves objekt popolnoma opremljen, bo hladilnica v Bohovi največja v državi, saj bo v njej prostora za približno 1000 vagonov raznovrstnih živil. Novo hladilnico je >.Gradis« zgradil v res rekordnem času, saj so začeli kopati na gradbišču šele 20. marca, sredi oktobra pa je objekt delno že usposobljen za obratovanje. Nova hladilnica je kar precejšen objekt, saj ima tri večje in eno manjšo halo. Medtem ko so večje hale dolge okrog 100 in široke 25 m, je manjša precej ožja in tudi krajša. V novih halah bo okrog 7000 kvadr. metrov skladiščnih površin, če pa prištejemo še staro hladilnico, bo imela bohovska hladilnica (novi in stari objekti) skupno približno 8000 kvadr. metrov površin, oziroma prostora za okrog 1000 vagonov živil. Seveda je količina živil, ki jih bodo lahko spravili v hladilnico, odvisna od vrste blaga, saj vsega blaga ne bodo mogli uskladiščiti v etažah (objekt je visok 7 m, vrh tega pa so nad halami še 4 m visoki loki). V novi hladilnici so že montirali precej hladilnih naprav, ki jih je dobavila italijanska firma SAMIFI iz Milana, znani proizvajalec hladilnih naprav. Omenjeno podjetje je seveda angažiralo še več kooperantov iz Italije, tako da je skupno pri gradnji in opremljanju bohovske hladilnice sodelovalo šest italijanskih podjetij. Za gradbince bo zanimivo, da je objekt zelo lahak s tankimi stenami, streho pa sestavljajo opečni ločni elementi, ki so jih dobavili Italijani, montiralo pa naše podjetje. Celoten objekt je »zavit« v uvoženi stiropor, tako da je hladilnica čim bolje izolirana pred zunanjo toploto, Sicer pa je to nujno potrebno, saj bodo v štirih komorah — po navedbah italijanskih strokovnjakov, ki so dobavili in montirali hladilne naprave — lahko dosegli celo —60° C, Zanimiva je tudi streha iz lepenke, ki je premazana z bitumnom in nato še poškropljena z bron-co, da odbija svetlobne in toplotne žarke. Trenutno so naši delavci — pri gradnji je v najbolj kritičnih mesecih delalo okrog 80 ljudi — uspo- sobili so halo A is B, medtem ko hala C še čaka na dograditev in opremo. Na gradbišču so nam povedali, da je investitor (podjetje Slovenija-sadje) zadovoljen z našim delom, saj je malo gradbenih podjetij, ki bi lahko uspešno izpolnila tako zaklene naloge v tako kratkem času. Projekte za hladilnico je izdelal ljubljanski »Slovenija-projekt«, trenutno usposobljeni prostori pa omogočajo uskladiščenje do 350 vagonov raznega blaga. V prvi hali, ki so jo že preizkusili in v njej dosegli —25” C, bodo že te dni spravili 30 vagonov piščancev iz ptujskega kmetijskega kombinata. Omeniti velja še, da so na tem gradbišču delali skoraj izključno naši kvalificirani delavci, nekvalificiranih je imel »Gradis« samo deset, medtem ko je vse druge nekvalificirane delavce dal na razpolago investitor (Slovenija-sadje). Tako bo Bohova, v kateri so imeli nekoč majhno hladilnico s kapaciteto do 45 vagonov blaga, že v bližnji prihodnosti postala kraj z naj večjo hladilnico pri nas. Po pripovedovanju strokovnjakov imajo pri nas veliko in sodobno hladilnico v Valjevu, vendar je nekoliko manjša od bohovske, saj sprejme lahko do 750 vagonov blaga. CENENIH STANOVANJ V celjski soseski Otok III G bomo do konca julija 1969 sezidali petetažni blok — Vsa stanovanja so že prodana — Morda še dve stavbi ? Na celjskem naselju Otok III G ob Ljubljanski cesti bodo prav kmalu zabrneli gradbeni stroji našega pod-jetia: tu bodo Celjani začeli zidati 5-etažni stanovanjski blok s skupno 60 družinskimi stanovanji. Ob tem pa je še zlasti razveseljivo, da sta vsa stanovanja že kupila stanovanjsko podjetje v Celju in Cinkarna. V novem bloku, ki ga je projektiral naš projektivni biro, bodo dvo ter dvo in pol sobna stanovanja. Dvosobna imajo površino 53,53 m-, dvo in pol sobno pa meri 53,96 m2. Seveda so vsa stanovanja ogrevana s centralno kurjavo, zlasti pa je razveseljivo, da so stanovanja zaradi dokaj ugodne cene kaj hitro našla kupce. Cene stanovanj res niso pretirane. še več, lahko rečemo, da je cena 145.000 S din za kvadratni meter stanovanjske površine precej pod zveznim in republiškim poprečjem v stanovanjski graditvi. V omenjeni ceni so »računani vsi stroški za projektiranje, ocUup zemliišča, vsa gradbena in obrtniška dela, zunaroa ureditev okolice, komunalni priključki in tiako naprej. V stanovanju je seveda tudi precej opreme, tako na primer ležeča kopalna kad, dva boj-lerja, pomivalno korito, kuhinjska omara, sanitarije in podobno, Ce upoštevamo vse to, potem 7,770.000 S din.za dvosobno in 8,190.000 S din za dvo in pol sobno stanovanje res ni pretirana cena, zlasti če pomislimo, da so omenjene cene fiksne. Kot omenjeno, bodo naši graditi 1 ji takoj začeli zidati ta stanovanjsl objekt, kajti časa ni ravno na pretek: do 31. julria mora biti blok po pogodbi zgrajen in usposobljen za vselitev. Pri gradnji bloka bodo pr- vič uporabili našo nevo prevozno betom arno Gradis PB 250, ki smo jo letos prvič videli na lem" em jesenskem zagrebškem velesejmu. Po konstrukciji bo objekt grajen v sistemu Gradis-Lit, to je v litobeton-skem sistemu, podobno kot smo gradili lani hotel »Garni de Pariš« v Opatiji. Omeniti velja še to, da je gradnjo tega bloka s krediti podprla celjska kreditna banka. Ce bo letošnja zima kolikor toliko ugodna, bodo Celjani tega prav gotovo veseli, saj bodo lahko pohiteli tudi pozimi z gradnjo, tako da bo objekt čim prej pripravljen za obrtniška dela. Mimogrede: v bloku bo V Zidanškovi ulici že čaka bager, da bo zaril svoje jeklene voke v zemljo in začel kopati jamo oziroma temelje -a novo stavbo. Tu bo namreč že prihodnje leto stal nov in sodoben trgovski lokal podje.ja »Slovenijales« — moderna prodajalna pohišva. Nova prodajalna bo trietažni objekt, da se bo uskladila z okoliškimi stavbami. Objekt bo dolg 40 in širok 13 metrov, načrte pa so pripravili v celjskem zavodu za napredek gospodarstva. Po konstrukciji bo stavba skelet, investitor (Slovenijales) pa je postavil dokaj kratek rok: stavba mora biti končana do 15. avgusta 1969, tako da bodo prodajalne v niej uredili že prihodnjo jesen. Vrednost vseh gradbenih in obrtniških del znaša okrog 300 milijonov S dinarjev. tudi 15 garaž, za katere bo nedvomno precej zanimanja, saj bodo te garaže tople, ker jih bo pač ogrevala toplota notranjosti objekta in bližnjih prostorov. Vodstvo celjske enote pa se dogovarja z več interesenti za gradnjo še nekaterih stanovanj. Zanimanje za »Gradisova« stanovanja je tudi v Celju precejšnje, zlasti je za marsikoga privlačna cena. Za ta stanovanja se zanimajo tako delovne organizacije kot tudi nekateri posamezniki. Tako ni izključeno, da bo ob bloku treba sezidati še eno ali morda še dve stavbi, kar pomeni dodatno še 20 ali celo 40 stanovanj. Tako se obeta Celjanom kar ugoden start v sezono 1969, saj bodo imeli ha stanovanjskem bloku ob Ljubljanski cesti (na soseski Otok III) kakor tudi na lokalu podjetja »Slovenijales« v Zidanškovi ulici čez zimo dovoj dela. Vsekakor bo za celjsko enoto to precej ugodno, saj so letos pošteno »startali« v gradbeno sezono šele aprila, medtem ko vso zimo praktično niso imeli kakšnega pomembnejšega dela. Prav to dejstvo, da bodo lahko letos jeseni in pozimi — kolikor bo zima vsaj normalna — delali na dveh večjih objektih in hkrati iskali novo delo za pomlad ter poletje 1969, vzbuja Celjanom upanje v ugodnejše poslovne rezulate v prihodnji sezoni. Prš »Merxu« zdaj še mlin Oh velikih žitnih silosih v Celju gradimo še moderen mlin, ki bo lahko dnevno pripravil do 60.000kg moke — Do 10. novembra tretja gradbena faza Celje debi lep in nov trgovski lokal Letos poleti je naše podjetje zgradilo v Celju ob Mariborski ulici za trgovsko podjetje »Merx« 15 velikih betonskih žitnih silosov s kapaciteto do 750 ton. Zdaj pa gradimo za istega investitorja na Hudinji še moderen mlin, ki mora biti usposobljen do 3, gradbene faze do 10, novembra letos. Vsekakor je to precej kratek rok in Celjani bodo morali kar pohiteti, da bo sredi novembra novi mlin gradbeno dokončan. Novi mlin bo kar precejšen objekt, saj meri v višino 28 metrov, njegov tloris pa je 30-krat 20 m. Gradnja tega objekta bo klasična iz betona, stene pa so obložene z durisolom. Precej zahteven izkop temeljev so opravili strokovnjaki zagrebškega podjetja »Geotehnika«, ki je morala temelje postaviti na vodnjakih. Dokaj zahtevna bo tudi gradnja, saj je mlin pravzaprav sestavljen iz celega sistema bunkerjev. Dokaz, kolikšno bo delo pri betoniranju bunkerjev, je tudi površina opažev: samo za bunkerske stene bodo Celjani porabili okrog 5500 kvadratnih metrov opažev, za cel mlin pa kar 12.000 kvadratnih metrov. Seveda so vse opaže že pripravili v našem lesnem obratu v Škofji Loki. Vrh tega bo »Merxov« mlin porabil tudi okrog 360 ton železne armature, preračunano pa je, da bodo gradbena dela ter gradbeno-obrtniška dela na mlinu veljala okrog 360 milijonov S din. Kot so nam zatrdili v Celju, gre gradnja tega objekta — na njem je zaposlenih okrog 80 delavcev — kar točno po terminskem planu in so zato prepričani, da ne bo nikakršnih zamud. Investitor je bil zadovoljen že z gradnjo silosov in Celjani se bodo potrudili, da bodo sloves »Gradisa« upravičili tudi na novem mlinu. Čeprav »Merxov« mlin ne bo največji v naši državi, pa bo vsekakor med najsodobneje opremljenimi. Strojno opremo za novi mlin je investitor že naročil v CSSR, ki slovi po vsem svetu kot zelo soliden proizvajalec naprav za žitne mline. Vsekakor lahko proizvajalce iz CSSR skupaj s proizvajalci iz Švice 1° Zahodne Nemčije uvrščamo med vodilne proizvajalce mlinskih naprav v svetu. Dokaz, da je tovrs.na oprema iz CSSR res kvalitetna 'n solidna, je razviden med drugim tudi iz dejstva, da CSSR veliko žitni M mlinov izvaža, med drugim celo ^ ZDA in še mnoge zahodnoevropska države. Kot že omenjeno, bo mVri lahko dnevno pripravil do 60 i0!* moke ali drugih mlevskih proizvoJ dov. Ob novem mlinu bo naše podjeiJ3 usposobilo še nekaj vzporednih ob' jektov. med drugim tudi sušilnic6! vrh tega pa moramo še poskrbeti ^ ureditev okolice. Vsekakor bo n o vi šestetažni in 28 m visoki mlin spe’ ena naših delovnih zmag in hkrati dokaz, da je »Gradis« kos še 1a’cd zahtevnim investicijskim nalogam- Mrežno planiranje -nujnost v sodobni tehnologiji proizvodnje V nekaj nadaljevanjih nameravamo naši gradbeni operativi in drugim strokovnjakom v podjetju posredovati osnovne značilnosti najsodobnejše metode planiranja — tehnike mrežnega planiranja. V tem prispevku bi hoteli osvetliti prednosti, ki jih daje omenjena tehnika strokovnjaku pri njegovem delu. Te prednosti so se v praksi že zelo zgovorno pokazale po vsem svetu, tako da ni posebnega razloga, da jih ne bi skušali izkoristiti tudi v našem podjetju. Naše podjetje je pred nedavnim poslalo svojega udeleženca na seminar o mrežnem Planiranju, ki je bil od 23. 9. do 28. 9. v Zagrebu Takih seminarjev je bilo že več in posredovali so osnovno znanje o mrežnem planiranju nekaj sto strokovnjakom iz različnih panog gospodarstva. Kaj pravzaprav je mrežno planiranje? Preprosto povedano je to nujna posledica napredka znanosti in tehnike ter zahtev sodobnega gospodarstva in tržišča. Mrežno planiranje je prva metoda planiranja sploh, ki ima izdelano metodologijo na več ali manj znanstveni osnovi in je istočasno prirejena za računanje na računalnikih. Zaradi njene eksaktne metodologije je bila sposobna v zelo kratkem času prodreti v vse panoge človekovega udejstvovanja in uveljaviti se z velikim uspehom. Tako se je sčasoma razvilo okrog 20 različkov metode mrežnega planiranja, ki pa imajo vse isto teoretično osnovo. Najvažnejši pa sta dve metodi, in to CPM in PERT. Danes so v mnogih razvitih deželah metode mrežnega planiranja že standardizirane oziroma predpisane z določenimi predpisi, kar obvezuje delovne organizacije, da opremijo svoje ponudbe tudi z mrežnim planom o izvrševanju sprejetih obveznosti. Ta mrežni plan naj bi bil zagotovilo, da je podjetje sposobno izvršiti prevzete obveznosti. V SZ pa je mrežno planiranje celo uzakonjeno. Tudi pri nas se je mrežno planiranje že zelo močno uveljavilo v večjih delovnih organizacijah. predvsem, kjer imamo opravka s pogodbami s tujimi podjetji (Rade Končar). Ni pa več redek primer tudi v gradbeništvu pri nas. da se poslužujemo te hvaležne metode, da bi z dovolj veliko gotovostjo bili kos sprejetim nalogam (hidroelektrarna Derdap). Tako lahko pričakujemo, da bo tudi pri nas imelo mrežno planiranje enako strm vzpon, kot ga je imelo pred leti v razvitejših deželah, saj smo v približno isti fazi gospodarskega razvoja, kot so tedaj bile te dežele. Govora je tudi že o tem. da lahko računamo po nekem določenem časovnem obdobju prilagajanja Prav tako s standardizacijo metode mrežnega Planiranja pri nas. Prav zato je gotovo tako veliko zanimanje v delovnih organizacijah za seminarje o tej metodi. Kot smo že omenili, razlikujemo dve glavni Metodi mrežnega planiranja: 1- CPM — meteda kritične poti 2. PERT — metoda (Projekt Evaluation and Revieu Technique;. Prva je namenjena gospodarskim vejam, kjer imamo opravka s časi izvrševanja posameznih del. ki se ne razlikujejo mnogo med seboj (krivulja — distribucija je zelo ozka). Druga pa je namenjena znanstvenim raziskavam. organizaciji, upravljanju, kjer je negotovost izpolnitve predpostavi lenih časov Velika (distribucija je zelo široka). V tem Primeru imamo opravka tudi z verjetnostnim računom. PERT metoda je tudi sicer nastala Pri izvajanju programa »Polaris« v ZDA. Z njeno pomočjo je bil program izpolnjen 2 leti Pred prvotno predvidenim rokom. Razlika med obema metodama je tudi še ta, da je prva orientirana po aktivnostih (delovnih operacijah), druga pa po dogodkih. Ker za naš primer skoraj izključno pride v poštev le metoda CPM. bomo v nadaljnjem skušali Prikazati osnovne značilnosti samo te metode. Danes je v Evropi po nainovejših statistikah Ze 60 " j. gradbenih podietij, ki so že osvojila to metodo. V primeru HE Derdap je bil ravno mrežni plan tisti, ki je opozoril izvajalce. da so v 6-mesečnem zaostanka. In samo s to metodo je bilo možno ekonomično krajšati nadaljnje faze gradnje, ki so bile odločilne za skrajšanje roka. II. CPM — metoda kritične poti Naš prispevek nima namena podati popolne metodologije mrežnega planiran;a. V ta namen je napisano mnogo literature. Podati skušamo le pregled nad metodo in njene osnovne značilnosti ter koristi, ki jih lahko imamo od nje. Metoda kritične poti je metodološko razdeljena v štiri med seboj ločena poglavja, ki jih bomo v nadaljnjih prispevkih skušali v kratkem osvetliti: 1. Analiza strukture (kreativni del) 2. Analiza časa in časovnih rezerv (rutinski del) 3. Analiza stroškov 4. Analiza kapacitet Poleg tega bomo skušali v kratkem podati tudi >: metodiko postopka za uporabo mrežnega planiranja«. Vsekakor je najzahtevnejše prvo poglavje (Analiza strukture) v samem procesu planiranja. Vendar je to poglavje strogo ločeno od vseh drugih. Analiza strukture je v popolni neodvisnosti od analize časa, kar je velika prednost mrežnega planiranja pred vsemi drugimi metodami. Iz tega sledi tudi posledica, da se je možno prilagoditi vsaki nastali spremembi, pri čemer se struktura mrež. plana ne menja, če se ne menja projekt. (Se. nadaljuje) Rajko Kogej Uporaba plastičnih mas za izdelavi oblike V opisanem primeru pa se je ta tehnika opaženja razširila na celotno betonsko konstrukcijo, kjer imajo opaži velike dimenzije, saj so stebri visoki po 5 m. Prav tako so tudi razpetine nosilcev med stebri po 5 m; ve konstruktivni deli pa imajo veiik prerez. Sestava in uporaba pastičnih materialov za opaže Sestava v slojih nanesenega poliestra, ki se uporablja za opaženje betona, je danes že dobro znana. Gre namreč za poliestersko smolo, ki ie spojena s stekleno volno z lakom, ki da trdo površino. Ta lak se običajno imenuje Gelcoat. Neposredno nanašanje poliestra na podlago ima dve fazi: — na pripravljen model se nanese obarvan in hitro se strjujoč lak Gelcoat s čopičem ali pištolo, — hkrati poteka mehanično nanašanje poliestrske smole, kateri so dodali katalizator ter pospeševalec in razčesana vlakna steklene volne. To nanašanje je treba izvršiti v več zaporedno si sledečih plasteh, ki se druga na drugo sproti uvaljajo, dokler se ne doseže zaželena debelina. Polimerizacija začne takoj po vgraditvi mase in traja nekaj ur. Če damo izdelan model v komoro, v kateri je temperatura 60"—80” C, se čas polimerizacije znatno skrajša. Ko se tako izdelan poliestrski opaž na modelu strdi, se opaž odstrani iz modela in nato preide v končno obdelavo, to je, treba je ostrugati robove, obrezati, obrusiti in polirati površine. Modeli za poliestrske opaže so izdelani iz trdega lesa ali iz kovine. Izbira materiala za napravo modela je odvisna od števila poliestrskih opažev, ki jih je bilo treba nanesti na model, in od zapletenosti modela. Modeli morajo biti skrbno zglajeni, nato impregnirani in lakirani, tako da ohranijo povsod enakomerno in gladko površino. Poliestrski opaži morajo tako kot vsak drugi opaž. prenesti obtežbo svežega betona, zr.to je poliestrski opaž postavljen na kovinsko ogrodje, to je na stojke in horizontalne vezi, tako kot je to v navadi pri vsakem klasičnem opažu. Poliestrski opaži za stene imajo primarni les zvezan z poliestrsko ploščo; ostalo opiranje je podobno vsakemu drugemu opiranju sten. Izkušnje z gradbišča Prvi modeli za opaže iz poliestra so bili izdelani v modelarskih delavnicah. Izkazalo pa se je, da je izdelava modelov v modelarskih delavnicah opravičljiva le za tiste modele, kjer se zahteva točnost do 1 mm. V splošnem zadošča za izdelavo modelov dobro opremljena mizarska delavnica. Za izdelavo opaža za simetričen steber zadostuje izdelati samo eno polovico modela. Na tem modelu izdelani dve opažni lupini iz poliestra dosežeta dovolj veliko natančnost, da se brezhibno spojila. Zelo važna je izbira mesta za delovni stik. To mesto mora biti določeno na modelu tako, da je mogoče razopaženje brez večjih težav. Prvi opaži — lupine iz poliestra — so bile izdelane tako, da sta se dve lupini slikali z živim robom druga ob drugo, rego pa so ojačili z letvo. Ta način izvedbe ni ustrezal, ker robovi lupine iz poliestra kljub vsemu temu, da so ojačeni, niso ostali oopolnoma ravni. Ko se lupina iz poliestra sname z modela, njeni robovi lahko nagubajo, kar prepreči natančno spajanje obeh delov opaža. Pri raz-opaženju se je zato pojavil opazen stik. Robove lupine so zato izdelali iz kovinskih kotnikov, s pomočjo katerih se je dalo oba dela zakliniti tako, kot je to običajno pri kovinskih opažih. Naslednje opaže so izboljšali s tem, da so bili robovi iz plastike zavihani vzdolž delovnega stika. Robovi pri zavihanemu robu ne smejo biti popolnoma ostri ker na tem robu ni druge snovi kot lak Gelcoat. Radij zakriv-ljenosti je nekaj milimetrov, kar pusti po razopaženju vidno sled. ki gleda iz konstruktivnega dela. Ta ostanek betona se pa da zlahka odstraniti in zgladiti. Prednosti opažev iz plastičnih mas Izkušnje z gradbišča pri uporabi plastičnih mas za opaže velikih dimenzij še ne dovoljujejo popolno oceno vseh prednosti teh opažev, ker je bila stavba komaj dobro dograjena. Jasno je, da so ti opaži dragi in da zato zaenkrat niso uporabni drugje kot lam, kjer imamo opravka z zelo kompliciranimi konstrukcijami, pri katerih bi bili leseni ali kovinski opaži le težko izvedljivi. Dosežena površina je popolnoma gladka in ni opaziti nobenih sledov stikov, kot je to pri lesenih ali železnih opažih. Tudi pojav mehurčkov na površini betona je manjši pri poliestrskih opažih kot pri lesenih ali kovinskih opažih. Druga prednost opažev iz plastičnih mas je v tem, da se zelo lahko popravijo na gradbišču, če se poškodujejo na primer s pervibra-torji pri ugrajevanju betona. Tudi luknje, ki nastanejo v tem opažu zaradi pritrjevanja z žičniki in podobnega, se dajo na gradbišču takoj popraviti. Za popravilo so potrebni lopatica (špahtel), plastična smola in katalizator. Nedvomno odpira uporaba plastičnih mas nova pota pri opaženju betonskih konstrukcij, pa tudi nove estetske zahteve glede obdelave betonskih površin. Z njihovo uporabo oblika betonskih konstrukcij ni več vezana na klasične prereze; potrebno je le, da ima konstrukcija tak prerez, da se da razopažiti. Ing, Milivoj Šircelj Po Expomat-actualite marec—april 1968 PREREZ A-A UJ PREREZ B-B opažev c\__ Pri gradnji neke palače v Orleansu so arhitekti predvideli betonski skelet izredno kompliciranih oblik in prerezov. Opaženje takih konstrukcij predstavlja za gradbeno podjetje vedno velik problem, zato bom v nadaljevanju opisal način opažanja za to konstrukcijo. njegove prednosti in pomanjkljivosti. Na sliki 1 so narisani razni prerezi te konstrukcije, iz katerih je razvidna vsa zapletenost opaženja (slika 1). Izbira opaža Takoj po prejemu načrtov sta bili preštudirani dve rešitvi: kovinski in leseni opaži. Kovinski opaži bi bili težko izvedljivi zaradi velikega števila sestavljenih ploskev, majhnih ravnih ploskev, stožčastih elementov in mnogih zgibov. Ta način opaženja bi bil tudi zelo drag, ker se nekateri stebri ponovijo samo dvakrat. Leseni opaži bi zadali še več težav pri oblikovanju zahtevanih elementov kot kovinski opaži in bi bila zato tudi njihova cena zelo visoka. Z manjšimi spremembami oblike nosilcev in stebrov bi bilo mogoče razstaviti celoten opaž na določeno število posameznih elementov, katere bi se dalo izdelati kot votle, prejfabri-cirane elemente s tankimi stenami, ki bi jih potem zalili z betonom Pri taki izdelavi cementov pa bi nastopile težave pri montaži elementov, pa t”di stiki bi bili kljub naiskrb-neišem delu vidni. Končno so se cd1 oči!i za opaže iz poliestra in to tako. da ga bodo nanašali na lesene modele, ki ustrezajo oblikam konstrukcije. Opaž iz poliestra Plastične mase so v posameznih primerih že uporabljali za izdelavo opažev, kot na primer za stropoVe in za posamezne specialne PREREZ C-C PREREZ E-E OTVORITEV NOVE ŽAGALNICE V ŠKOFJI LOKI — Predsednik upravnega odbora Polde Ilovar je na slovesnosti prebral obširno poročilo o uspehih škofjeloške poslovne enote. Na drugi sliki je skupina delavcev med zakusko Proslave se je udeležil tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvina. Na desni: dobre volje ni manjkalo Zapel je tudi kvintet. Na desni: otvoritve so se udeležili šefi skoraj vseh poslovnih enot podjetja še dve sliki z montaže nove hale za »Tališ-Vinag« Maribor v iiLkaJd Le malokdaj se tako srečamo. Na zdravje! Takole smo ujeli Praprotnika. Pa nikar ne povejte moji mami, je še pristavil Del novega železokrivskega obrata za širše potrebe ljubljanskega bazena Enrico Cabrera R. ing. arch., direktor gradbenega centra v Čilu — Santiago na obisku v našem obratu gradbenih polizdelkov Vsi ne moremo čakati, da bi dobili stanovanje od podjetja, pravi predsednik sindikalne podružnice na Ravnah Ludvik Rudolf. Treba je veliko truda in volje, pa počasi gradnja napreduje. Malo s plačo in krediti, ki sem jih dobil od podjetja, in kmalu si bom zgradil dom, je dejal.