J. ^ » a »»O 1. ta GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 22. MARCA 1961 — LETO XI., ŠTEVILKA 6 PROSVETNI DELAVEC Šolska športna društva Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev o novem sistemu nagrajevanja V zadnjem času ustanavljamo šoli ni potrebno. Vendar se nam ^ šolah športna društva, ki naj ustanovitev društva že v tem pri-^ jame j o prostovoljno športno de- meru izplača, če zajamemo vanj Javnost šolske mladine in šolskih še nekaj desetin učencev, ki so ladinskih ter pionirskih orga- bili do sedaj izven telesnovzgoj-aizacij. Marsikje še niso razči- ne dejavnosti, ker se'bo to šte-Jaeni in jasni pogledi o teh društ- vilo sčasoma ob dobri organiza-jjh- Zlasti se pojavljajo težave na ciji prav gotovo še povečalo. »stih šolah, kjer ni športne tra- Kvalitetno delo športnega »icije, kjer doslej ni bilo športnih društva na šoli je v tem, da je Jožkov, niti medrazrednih, za- čimbolj razgibana športna prosto-'Odnih ali drugih tekmovanj, kjer voljna dejavnost in da sodeluje »ladinska in pionirska organiza- čimveč učencev, bodisi kot tekala nista bili delovni na šport- movalci, vodniki ali organizatorji. področju. Osnova za tako prostovoljno de- . Zavod za fizično kulturo v javnost na športnem področju ‘pa pogradu je izdal.pravila za usta- mora biti obvezna šolska telesna Javljanje teh društev, ki naj slu- vzgoja. Zal pa tudi za to marsikje izraza-------^ ------- ud le v orientacijo šolam da po ni materialnih niti kadrovskih preiti na novi sistem nagrajenih -----J --------------------- ’----------■ ' ' ......... Jbgojih _______^ . ■dvoljno dejavnost____ ____ r___ JjČju. Ta pravila niso nobena di- na šoli ni za telesno vzgojo prepletiva. Najboljši začetek je prav davatelja. Vendar si moramo tudi etovo tak, da na šolah ustano- v tem primeru pomagatL Na vsa-;>mo razne šolske krožke, za ki šoli je gotovo vsaj en predava-J?tere mladina pokaže največ za- telj, ki se je v mlajših letih Shianja. Na šolah, kjer taki krož- ukvarjal z enim ali drugim špor-že obstajajo in v katerih tom. Morda bi bil prav on pri-čjenci vse leto vadijo za nastope pravljen pomagati pri razvijanju 5 tekmovanja, ne bo posebnih prostovoljne športne dejavnosti, 'ežav za ustanovitev društva. Na saJ je_ ta še bolj potrebna tam, * način bomo zajeli vso športno kjer ni strokovnega kadra. Glav-"ostovoljno dejavnost na šolah v na naloga športnih društev je “0l°čen organizacijski - okvir. Po- namreč v tem, da zainteresirajo r^ek od dejavnosti do organi- učence, da se v prostem času ba-r^ije pa mora biti pravilen in se vli° s športno panogo, ki jih naj-Sarfi potem ni treba bati, da bi bolj privlači, ali za katere šola Qbišh-o razpadlo. ima ugodne pogoje. . Na šolah, kjer ni primernega Popolnoma zgrešeno pa bi bilo "°stora za redno delo društva, vzporejati obvezno telesno vzgojo pi z ustanovitvijo društva ne s prostovoljno dejavnostjo, ali jo h0rsiramo. Nikakor pa niso na cel0 smatrati kot nadomestilo za j^i poti vodstva šol, ki že redni šolski telesnovzgojni pouk. r^elno odbijajo ustanovitev z To prostovoljno športno udejstvo-,‘govorom, da nimajo pogojev, vanje pa se mora seveda razvidu minimalni pogoji za delo teh :ati v duhu šolske reforme. rJJštev obstajajo povsod, še po- Danes imamo že lepo število £tmo pa v določenih letnih časih, šolskih športnih društev, zato pri-"fcortna dejavnost je vendar tako Por°čamo šolam, ki teh še nimajo, rjirna in ne zahteva vedno te- da proučijo delo in organizacijsko Sadnih prostorov ali nedoseglji- obliko teh društev. Zastopniki sij ^kvizitov. Ustanovimo lahko mladine naj se sami zanimajo. Šmarski krožek, strelski, atlet- kako vodijo tako društvo na tej hit Namiznoteniški, sankaški, ta- ab voni šoli. V Ljubljani Ih Celju j*Ški, plavalni, za vodne Spor- j16 že preko 50 šolskih društev, iz šahovski in še mnoge druge, ostalih krajev pa še nimamo po-W Športno igro rokomet si kro- datkov. j-rju. lahko kaj hitro ustvari pri- Na pobudo CK LM Jugosla-ijftClvhe pogoje, isto velja za vije in zveznega Društva učite-?e športrfe igre. Ijev in profesorjev telesne vzgoje Predsedstvo Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in 2. Gibljivi del osebnih dohod- pi zadolževati prav prosvetnega znanstvenih delavcev Jugoslavije je na seji 23. februarja kov naj bi se formiral iz sred- delavca. Sindikat bo kot druz- letos obravnavalo vprašanje novega sistema delitve osebnih štev komune ter drugih sredstev, beno politična organizacija mo- dohodkov prosvetnih delavcev. ki bi jih šola ostvarila s svojimi biliziral svoje člane za sodelo- Razprava je potekala na osnovi tez, ki jih je izdelala posebnimi dejavnostmi. vanje v raznih oblikah družbeno komisija v Sekretariatu Zveznega izvršnega sveta za pro- 3. Šolski kolektiv naj bi imel politične aktivnosti, kar se bo sveto in kulturo, dalje na osnovi razprav v republiških pravico delitve osebnih dohodkov, pozitivno odrazilo tudi v njiho- odborih, v Centralnem odboru in v nekaterih organizacijah Prav tako naj bi šolski ko- vem vzgojnem delu v šoli. prosvetnih delavcev. lektiv izdelal pravilnik o delitvi 9. V razpravi je bilo poudap« osebnih dohodkov prosvetnih de- jeno, da sindikat v dosedanji Na omenjeni seji je prišlo do gledu materialnega položaja kot lavcev. praksi pri pripravah in spreje- aza mišljenje, da je potrebno tudi splošnega ugleda. 4. Višino gibljivega dela oseb- manju nekaterih zakonskih pred- V zvezi s tem je bilo v raz- nih dohodkov bi določil šolski pisov ni bil na tekočem v vseh ^veda je pri tem zelo važno je bilo v dneh 24. in 25. febru- So' 'Vno vodstvo, brez katerega aria 1961 sklicano posvetovanje rr/v.x« ..„4.-.-i! .it j V Prphli rlpli! Snortnih 2rv1 clriVt V sredo, 15. marca, je obiskal Srednjo tehniško šolo v Ljubljani podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj; odzval se je vabilu študentske organizacije na tej šoli in si ogledal laboratorije, zbirke, učilnice In delavnice. Živo se je zanimal za problematiko šole in v razgovoru povedal nekaj misli o bodočem razvoju strokovnega šolstva, o finansiranju šolstva in o delu za uresničenje resolucije o strokovnem izobraževanju siianju šolstva že pred Zvezno ljudsko skupščino, medtem ko je predsedstvo Centralnega odbora šele razpravljalo o njem, kar seveda ni imelo svojega učinka. Zato je bilo poudarjeno, naj bi bil sindikat v vseh fazah dela pri pripravljanju in sprejemanju predpisov s področja prosvete in šolstva na tekočem, da bi mogel pravočasno dajati svoje pripombe in predloge. Dosedanje izkušnje namreč potrjujejo, da je zelo težko potem, ko je zakon že sprejet, še kaj izpreminjati. 10. Glede na to, da je. to povsem nov način nagrajevanja prosvetnih delavcev, ki bo ustvaril povsem nove odnose na tem področju, so prišli do sklepa, naj bi pred sprejetjem predpisov, s katerimi bi uredili vse te probleme, proučili vsa gledišča in izvedli v nekaterih šolah eksperiment z delitvijo osebnega dohodka po novih načelih in šele nato prešli k pripravljanju in sprejemanju predpisov za uvajanje novega sistema. 11. Člani predsedstva so v razpravi okrog tega vprašanja navedli nekaj podatkov o dosedanjem stanju v nekaterih komunah glede finansiranja šol, kadrovskega vprašanja, izplačevanja prejemkov, zagotavljanja stanovani, skrbi za r>elo šole ipd., ki kažejo na to, da bi v teh komunah v novih pogojih lahko prišlo do negativnih posledic v delu šol. V LR Hrvatski je n. pr. u biftek V'... v Zagrebu delu šnortnih šolskih delu šol. V Ln Hrvatski je n. pr. ^ti, Szaf0 i/ootrebn^v6 merilu društev. Zaključke tega posvete- da bodo prosvetni in znanstveni kov dobro proučili vse elemente na sredstva, s katerimi bo raz- (podatki se nanašajo na tri okra- w:ne organizirati razne semi-W>6 za mladino, kjer naj bi se fj“amezniki usposobili za vodstvo 1^'h krožkov. Tak seminar Š0] 0 organiziramo tudi v okviru ai.6’ če je na šoli strokovnjak, Pa za več šol skupno. Ijv^PUhor že obstajajo različni krdžhi na šoli, ki delajo \ ivo n?> se nam ni treba bati, 0f_ Paisdina ne bj bila sposobna 0fg J^acijsko voditi društvo, ^izacijsko delo brez dobre v krožkih pa nima prave Stv7ektive za dobro šolsko dru-oL; . Više organizirane šole v Vq ni, bi morale vzbuditi iniciati-Vj- P.ri občinski zvezi za telesno C vanja bomo objavili v »Presvet- delavci prišli do tiste veljave v novega sistema, kakor tudi to, polagal v te namene, nem delavcu«. Fran Borko družbi, ki jim gre tako v po- kako bi se novi sistem v seda- 5. Predpise o normativih K rt. °io ali občinski prosvetno-pe- . službi, da organizirajo ■“h ar Je za razne športne pano-(, ob nedeljah. Poleg seminarjev abvladanje tehnike naj bi t^Pizirali še seminarje za sod-Oltrajni prosvetno-pedago-i^jv ima v svojem programu., V tj^JPaga pri seminarjih, zlasti občinah, kj nimajo dovolj -a strokovnega kadra za 1 aiezne panoge. je. da se v nekaki I, kraiih pojavlja bojazen, da ^jfjanavljanje šolskih športnih ,i(kčev. ogrožalo obstoječa teles-ftoj^pjna društva. Taka bojazen ■ da Prizadeti forumi ne ^JPajo naloge šole niti posa-društev. Ob pravilni po-^ (3»! °beh — šole in društva — hUgJj lahko samo izboljša. Ce JSraJ,?.0 Pripravljamo za bodoče a tiu - Vce naših društev, potem da jih že takoj spočetka V 0K^U',?rno z obstoječimi društvi V krajih, kjer pa še ne ^ šJ /olecnovzgojna dejavnost, u0 društvo lahko opravi < doh ° delo na tem področju. %5tv r° organizacijo šolskega arti a Se bo tudi delo v društvih Sžtvan« oziroma v športnem tfiah *’ aH Pa v obeh organiza- v' —* H«, v UUCii kjj. poživilo. Funkcijo TVD ?aisk0 n,ali Športnega društva pa .ar društvo ne bo prevzelo, ^ ni ________ 1________ •Ai —: d*, njihova naloga, niti ni-, Ponni Pogojev. ' v ma zgrešeno je stališče a ■ ■ ■ Soll a šole, če smatra, da je i°d n- Pr- tisoč učencev ptičev P« TVD Partizan sto +’ neka3 učencev igra na-,tvUjp nis» nekaj se jih udej-atletiki in da dništvo na NOVE NALOGE ŠOLSKIH ODBOROV Ljudska mladina Slovenije pripravlja skupaj z drugimi zainteresiranimi činitelji posvet o delu skupnosti učencev. Namestnik komandanta glavnega štaba delovnih brigad in član predsedstva Centralnega odbora LMS tov. Tone Preložnik nam je v tej zvezi povedal naslednje: Dejstvo je, da so se šolski odbori pri delu šol že močno uveljavili in da postajajo vse bolj odločujoč Činitelj v reformnih procesih. Poleg drugega nepogrešljivega dela, ki so ga že doslej opravili, se v njihovo delovno prakso vedno bolj vključuje kritično gledanje in široko družbeno vplivanje na vzgojno, delo šol. Ko to ugotavljamo, pa seveda ne moremo prezreti drugih, prav tako utemeljenih spoznanj, da namreč z njihovim delom ne moremo biti zadovoljni in da so potrebni še veliki napori za to, da se bodo lahko vživeli v delo šole. Kaj učenci in dijaki pričakujejo od šolskih odborov? Predvsem to, da naj bodo šolski, odbori osnovni nosilci notranjih procesov spreminjanja šole. Njihovo delo bo moralo izbojevati odločilen boj med še prepogosto okostenelo »preizkušeno« pedagoško prakso in med novimi pogledi na odnose in življenje v šoli, novimi delovnimi metodami ter družbenimi pogledi na vzgojo mladih generacij. To pa pomeni, da se bodo morali šolski odbori bolj razgledati po vsej šoli in na razne načine vključiti v aktivno delo vse njene prvine: učiteljske zbore in dijake ter njihove organizacije. Ob tem pa kar najbolj na široko odpreti vrata šole splošni družbeni praksi in okolju, v katerem živi. Dijaki in učenci dobro čutijo, da pri tem ne gre več za načelna vprašanja — tu je zmaga že dobljena. Sedaj gre za uveljavljanje takih metod, oblik in navad, ki bodo odpravljale nasprotja med načelnimi stališči in konkretno prakso. Šolski odbori morejo in morajo, bolj kot kdorkoli na šoli, spoznati in gojiti pomen skupnosti učencev. Razvoj le-teh je zadnji čas v zastoju; to tudi pomeni, da večji del učiteljskih zborov in šolskih odborov ni spoznal njihove pedagoško-vzgoj-ne in družbene vrednosti. Skupnosti učencev, ali bolje, njihovo organizirano delo, vsebuje skrite neizčrpne možnosti in moči za aktivno delo učencev za razširjanje njihove odgovornosti pri delu šole, s tem pa najboljša sredstva in metode socialistične vzgoje mladih ljudi. Prepričani smo, da so skupnosti učencev ključ za reševanje vzgojnih problemov na šolah. Ko bodo šolski odbori ria najrazličnejše načine vključevali skupnosti učencev v svoje delo, ne pa iskali rešitve problemov mimo njih, bodo spoznavali, da jim lahko skupnosti učencev posredujejo nepogrešljive elemente za ustvaritev celovite podobe o življenju in delu šole. Ljudska mladina pripravlja skupaj z drugimi zainteresiranimi činitelji posvet o delu skupnosti učencev. Prepričani smo, da bomo lahko s skupnimi napori odkrili nova pota aktivnejšega sodelovanja učencev pri delu in upravljanju šole. je) 17 šol prejelo lani za svoje __________________ __ ______^ _ ___________ za materialno poslovanje 5000 do njih pogojih finansiranja šol in posamezna delovna mesta (delov- i 0.000 dinarjev. Nekatere šole ni-razvoja komun odrazil na ma- ni čas, število ur in priprava za- majo najosnovnejših potrebščin terialnem položaju prosvetnih nje, število učencev v razredih za notranje poslovanje (evidenč-delavcev in na finansiranju šol ipd.) naj bi izdelali republiški nih knjig, pisarniškega materia-v celoti. Pri tem so poudarili, organi, na njihovi osnovi pa bi la — Slunj). Sredstva, ki jih šole da še vedno nimamo trdno iz- učiteljski kolektivi izdelali pra- prejemajo za materialno poslo-grajenih stališč glede na novi vilnike o sistematizaciji delovnih vanje, so neznatna, sistem nagrajevanja prosvetnih mest v šolah. Povsod tudi ni razumevanja in znanstvenih delavcev in o 6. Sistem naturalnih dajatev za obseg in kvaliteto učno-vzgoj-strukturi osebnih dohodkov v prosvetnim delavcem na vasi nega dela. Pri ocenjevanju tega tem sistemu, čeprav je osnove (brezplačno stanovanje in kuri- dela vidijo včasih le število uč- tega sistema očrtal temeljni za- vo), ki ga določajo sedanji pred- nih ur, spregledajo pa vso pri- kon o finansiranju šolstva. piši, bo še vedno potreben. V se- pravo za to delo. Prosvetni delavci sprejemajo danjem položaju ne bi nadome- V razpravi je bilo omenjeno načela, na katerih je po doseda- stilo v denarju predstavljalo za- tudi vprašanje pomanjkanja uči-njih razpravah in izraženih sta- gotovljeno garancijo teh dajatev, teljskega kadra, kar predstavlja liščih zasnovan novi sistem na- 7. Vse drugo delo nad dolo- pereč problem. Tako primanj- grajevanja. čeno normo tdelo z večjim šte- kuje v LR Hrvatski 3400 uči- V razpravi so se izkristalizi- vilom učencev, večje število uč- teljev, medtem ko 4000 učiteljev rali sledeči zaključki- nih ur> delo na težjih mestih ali dela v višjih razredih osnov- Jati P delaVfV hljbl°A± no delo plus 50%. prosvetno znanstveno stroki, mar- ZUZu1 V ■ VTl d£rte* 8. Delo v družbenih organi- več gredo raje v druge služ-n • 1 J • zacijah ne bi prišlo v poštev pri be ali pa nadaljujejo študij. Ta- Llon? "p S ocenjevanju dela za delitev oseb- ko n. pr. skoraj Vsi diplomanti nitvah y „JV' nih dohodkov. Prevladovalo je zagrebškega učiteljišča nadalju- mtvah zakona o javnih usluz- da ]e družbeno politi6]J0 iej0 študij, in to na tistih fakul- Pedagoška konferenca v Radgoni kar, kustos, konservator in ar hivar) — ko bo prišlo do sprejemanja predpisov o njihovih osebnih dohodkih — vskladili s prejemki ostalih prosvetnih delavcev oziroma drugih uslužbencev. 1 Višina zagotovljenega dela bi bila odvisna od stopnje strokovne izobrazbe, kot to predvideva Sektorske pedagoške konferen- in je za 1 % večje kot lani. Resolucija Zvezne ljudske skup- ce v Gornji Radgoni so se udele- V drugem delu so učitelji po ščine o izobraževanju strokovnih jjje vse učne moči osnovnih šol slušali referat o opisnem ocenje-kadrov, dalje od specialnosti in jn posebno osnovne šole s pod- vanju učencev. Razpravljali so o uspešne strokovne prakse. ročja občine. Obravnavali smo uveljavljanju in vlogi učiteljskega Sorazmerno s povečanjem na- vprašanja metode pouka in sploš- kadra v družbenih organizacijah rodnega dohodka oziroma soraz- na vprašanja pri podajanju snovi in o akciji za jugoslovanske pio-merno s povečanjem osebnih do- posameznih predmetov. V uvod- nirske igre. V zvezi s problemom hodkov v gospodarstvu naj bi nem organizacijskem poročilu je učnih uspehov so obravnavali na rastel tudi zagotovljeni del oseb- bila poudarjena strokovna in konferenci dodatno pomoč učen-nih dohodkov prosvetnih delav- ideološka rast učiteljskega kadra, cev, se seznanili z organizacijo, cev.^ _ povezanost šol z življenjem in metodo in oblikami dela ter ugo- Višino zagotovljenega dela uvajanjem novejših učnih oblik, tovili potrebo, koristnost in nuj-osebnih dohodkov bi določili re- kot so skupinski pouk itd. Drobni nost te dodatne pomoči učencem popotne beležnice, na posameznih šolah, egledu šol v prvem Konferenco, katere namen Je uvajanja novega plačilnega si- polletju, so osvetlili pomanjklji- bil osvežiti in poglobiti učiteljevo stema navedeno, da ne more no- vostj ter dobre in slabe strani delo. da bi bilo čim temeljitejše, ben pr-'' .‘ni delavec v novem pouka in vzgoje na posameznih učinkovitejše in kvalitetnejše, so sistemu 'meti manjše prejemke, šolah. Občinsko povprečje dose- vodili člani zavoda za pedagoško kot jih je imel v začetku 1961. Ženih učnih uspehov znaša 80 % službo iz Murske Sobote. Ika publiški organi; pri tem na; utrinki iz popotn bi bilo v temeljnih predpisih zbrani pb pregledu uvajanja novega plačilnega si- polletju, so osvetlili Izredni študij učiteljev tehnične vzgoje potrebuje pomoči Pomanjkanje učnega kadra je medtem ko je vpis rednih sluša- Ijenih učiteljev, ki bi dajali bo-Se posebno občutno na višji stop- teljev znatno manjši. Vpis okoli dočim proizvajalcem kvalitetnej-nji osnovne šole, kjer so potreb- 90 izrednih slušateljev kaže, da še osnovno znanje za poklic in ni predmetni učitelji za posamez- se predvsem učitelji zavedajo življenje. na predmetna področja. V dobi potrebe po nadaljnji strokovni Mislim da ni nntrphnn nnn tehnike je dobila svoje mesto v izobrazbi. Nedavni sestanek slu- . ,S ’ r,a ,n fot, b ° °p. osnovni šoli tudi tehnična vzgo- šateljev in predavateljev je na- zar,,atl ,na s^odo, ki bi nastala, ja mladine. V zvezi s tem pa na- kazal številne probleme, ki na- ^ izredni slušatelji opuščali stajajo' velike težave, kot so: ne- stajajo v zvezi z izrednim študi- študij zaradi premale pomoči pri zadostna oprema šolskih delavnic jem na skupini za tehnično vzgo- študiju. Izredni študij zahteva od in pomanjkanje strokovno uspo- jo z osnovami fizike, posebno še slušateljev veliko napora in žr-sobljenega učnega kadra. Danes zato, ker zahteva to predmetno tev, saj vzporedno še opravljajo poučujejo ta predmet na večini področje mnogo praktičnega dela. poklicno delo in druge družbene šol učitelji, ki imajo smisel za Potrebni so seminarji predvsem naloge. Poleg tega pa je izredni tehnično dejavnost, nimajo pa praktičnega značaja, vaje iz fi- st..dji „ družbo sorazmerno no-ustrezne kvalifikacije. Pri tem ne zike in kemije, ogledi podjetij, . 1 a . užb0 sorazl^er 0 P° mislim na zvanje, ker je važnej- kjer bi slušatelji spoznali proiz- ceai v P^merjavi z rednim, po- še znanje, oziroma usposobljenost vodne procese ipd. Za vse to sebno se v Pogledu štipendij, za uspešno delo. Razni tečaji so bodo potrebna finančna sredstva, stroškov šolanja ipd. zadnja leta precej pripomogli k ki jih bo treba zagotoviti šoli za Nedvomna pripravljenost Iju- izpopolnitvi tega učnega kadra, uspešno delo. Sam pravilnik o di za reševanje tako pomembne-kar se nedvomno odraža v izrednem študiju, pripravljenost ga vprašanja mnogo pomeni in uspehih, ki smo jih dosegli na profesorjev in slušateljev, bodo uspehi ne bodo izostali če bo področju .tehnične vzgoje mladi— brez zadostne materialne osnove izrednim slušateljem dana vsaj ne. Toda vsa prizadevanja in te- kaj kmalu obsojeni na neuspeh, osnovna pomoč pri premagova-čaji so premalo, če pomislimo na Le s pomočjo odgovornih druz- nju težav. Slušateljem je potreb— zahteve, ki so postavljene pred benih činiteljev bo možno orga— x\cl pomoč pri študiju čim prej učitelja tehnične vzgoje. nizirati pomoč pri študiju izred— da ne bo celo šolsko leto zamu- Z uvedbo izrednega študija na nim slušateljem. Nedvomno bi jeno, saj mladina že danes z ve-Višji pedagoški šoli bi naj dobili se prav tu vložena sredstva bo- seljem sprejema osnovna spozna-tudi za tehnično vzgojo prepo- gato obrestovala, če pomislimo, nja s področja tehnike, še bolj trebne kadre, saj je bil vpis prav da bi čez dve ali tri leta dobili vesela pa bo uspehov, ki jih bo na to skupino izredno velik, lepo število strokovno usposob- dosegla pod vodstvom strokovno usposobljenega učitelja, ki ji bo lahko nudil več. Do sedaj je že bilo nekaj storjenega v tem smislu in to predvsem na iniciativo samih izrednih slušateljev in predavateljev VPS. Zal pa so take pomoči pri izrednem študiju lahko deležni le oni slušatelji, ki so blizu Ljub- Osnovna šola na Brezovici pri za katerega je mladina posebno Ijane, saj je precej slušateljev Ljubljani gotovo ne spada med vneta. Ob semestralnih počitni- zelo oddaljenih od VPŠ in je ne-velike šole, prištevamo pa jo cah so organizirali smučarski te- mogoče tedensko potovati enkrat lahko med tiste, ki imajo pred čaj, zdaj pa se pripravljajo za v Ljubljano. Pohvale vredno je seboj še velik razvoj. Kraj sam telovadni nastop ob koncu šol- rizadevanje nekaterih presvet- neprestano raste in se bo pola- skega leta. ., + goma zlil z ljubljanskim pred- Oživelo je tudi delo v šolski mh p ’ ., mestjem. Ljudje so ekonomsko zadrugi. Del zemljišča so zadruž- n- Pr- v CelJu' kler bo predvido-in družabno vezani na mesto, niki uredili v poskusne gredice ma začel v marcu delati center zato jih je precej težko pritegniti za zelenjavo, da bi ugotovili, kaj za pomoč pri izrednem študiju k domačim društvom in prire- pri nas najbolje uspeva. Lani so tehnične vzgoje in fizike, kamor ditvam. Pri tem ima pomembno si pridobili že piecej izkušenj, bodo prihajali izredni slušatelji vlogo šola. Nova šola služi svo- ki jih bodo letos lahko uporabili, vsak teden na vaje iz fizike in jemu namenu četrto leto, vendar Vse to delo je našlo odmev kemjje_ Vendar bo potrebno, da je že premajhna in zdaj dogra- tudi pri starših. Roditeljski se- se bodo leg prizadetih zavzeli ju je jo novi trakt. Manjkajo še stanki so mnogo bolje obiskani za ešno reševanje tega pro. različni prostori, kot telovadnica, kot pred leti. Te sestanke smo . . * , . . H h nudena delavnica in šolska kuhinja, povezali s šolo za starše, zato blema še drugi in da bo nudena Kljub temu se je aktivnost naše ob takih prilikah povabimo pre- pomoč kvalitetna ter dostopna mladine zelo povečala in raz- davatelja, kar so starši toplo vsem, ki so pokazali voljo do veseljivo je, da njenemu priza- pozdravili. Ivanka Kozlevčar dela. T. F. devanju posvečajo čedalje več pozornosti tudi vaščani, ki radi obiskujejo njene prireditve. Na šoli obstaja dramski krožek, ki ima dve sekciji: igralsko in recitacijsko. Zdaj pripravljajo Golijevo Triglavsko bajko. Pii-redili so akademijo ženam za 8. marec in sodelovali bodo na centralni proslavi ob 20-letnici vstaje. Dobra sta tudi oba pevska zbora: pionirski in mladinski. ki bosta ob koncu leta priredila'samostojen koncert. Da bi mladina pokazala svoje sposobnosti, je priredila Pokaži, kaj znaš! Množične organizacije in šolski odbor so njeno prizadevanje podprle in pripravile nekaj nagrad. Lahko rečemo, da šolska dvorana še ni videla toliko navdušenih ljudi kot ob tej priliki, še ta mesec nameravajo obiskati tudi starčke na Bokal-cah. Čeprav nimamo telovadnice, se goji na naši šoli tudi šport, ŽIVAHNO DELO osnovne šole Brezovica pri Ljubljani % l* m ob šestdesetletnici STANETA MELIHARJA včasih sprejemala članke. Ker jugosl študentje niso not V začetku marca je praznoval šestdesetletnico kulturni in sindikalni delavec Stane Melihar, dolgoletni član republiškega odbora prosvetnih sindikalnih organizacij in sourednik Prosvetnega delavca. Stane Melihar se je rodil 4. marca 1901 v Novem mestu v proletarski tudi levičarske goslovanski berlinski študentje niso hoteli imeti nobenih stikov z jugoslovanskim poslaništvom v Berlinu, ker so na študentskem občnem zboru razkrinkali policijskega špijona, ki ga je poslala mednje beograjska policija, in ker je Melihar na zborovanju vseh pomožnih matere, Poljanah, četa so zaradi svobodo-remeščali in miselstva venomer njim se je selih je Stane Melihar dovršil osnovno šolo m se je selila tudi družina. Tako v Tržiču. V realko je hodil — med svetovno vojno — v Ljubljani in jo končal leta 1919. V zadnjem letu študija ie bil eden glavnih organizatorjev ljubljanske srednješolske mladine. Pravila, ki jih je v imenu tovarišev predložil šolskemu odseku, so predvidevala dijaško samoupravo — sovjete. Jeseni 1919 se je vpisal na medicino, naslednje šolsko leto pa je odšel na dunajsko univerzo in prestopil na tilozofijo. Že cd šeste šole je moral skrbeti sam zase z instruk-cijami, študij medicine pa mu je puščal premalo prostega časa za vzdrževanje in delo v študentovskih društvih. V prvi gledališki sezoni je bil član Slovenskega parodnega gledališča in je v ljubljanski Drami začel z epizodnimi vlogami. Z dramatiko se je ukvarjal že kot srednješolec, organiziral je dijaške gledališke predstave in igral- Režiral je Cankarjevo komedijo Za narodov blagor in V njej igral ščuko, v Cankarjevi Lepi Vidi je igral Poljanca, v Linhartovem Matičku pa barona Naletela. Na Dunaju je Melihar študiral leto dni in se zanimal zlasti za dramaturgijo. Pozneje je študiral dve leti v Berlinu in 1926 tudi v Parizu. V Berlinu je študiral na Inštitutu za časnikarstvo pri profesorju Jdhlin-geriu — najbrž prvi Slovenec, ki je študiral časnikarstvo na visoki šoli. Ves organ-izacij Rusiji w_0___________stradajoče javno obtožil oficialnega zastopnika jugoslovanskega Rdečega križa, da prihaja kot provokator, ne pa kot pomočnik, se je pojavilo ime laerlin-skega študenta Staneta Meliharja kaj kmalu na beograjskem seznamu komunistov. Leta 1924 in 1925 se je v Ljubljani posvetil predvsem študiju, enako tudi naslednje leto v Parizu, vendar ie ves čas delal tudi v levih ral casniKarstvo na visoki soh. ua.\ i, v <005 . - na tujih univerzah S^^^^olefeanskem ljubljanski Univerzi. V Ljubljani je ^ednih^VHst izpisal vakomdiialz* nTimror”an?zni«l0?z9?op ^ gospodarske vseiine. kakih 170 študentov iz akademskega Po diplomskem izpitu na Ijub- društva Jadran kot protest proti te- Ijanski slavistiki in germanistiki se mu, da se je društvo naslanjalo na je leta 1929 umaknil v profesorsko nacionalistično politiko liberalne službo v Mursko Soboto. Poučeval je stranke. Tedaj se je ukvarjal tudi na tedanji samoupravni gimnaziji, že z novinarstvom in pisal v demo- ker ga kot levičarja niso hoteli spre- kratični list Jugoslavija. Pozneje je jeti v državno službo. Tudi iz Prek- bil med ustanovitelji kluba marksi- murja se je oglašal kot dopisnik, stov na ljubljanski univerzi, po nje- Pozneje je poučeval v Mariboru, Ce- govem razpustu pa predsednik kluba lju in Ljubljani. V vseh teh krajih levih. Na Dunaju se je preživljal je agilno deloval kot predavatelj in največ kot časnikar. Iz slovenskih organizator ljudskih univerz, ledalne Časopisov je zbiral gradivo za čašo- oblike progresivnega izobraževalnega pisno agencijo Komunistične inter- dela med množicami, nacionale ROSTA in korigiral bro- Okupacija ga je zatekla kot pro- šure, prevedene iz ruščine v sloven- fesorja^ nklasični gjmnaziji^Ljub- Po osvoboditvi se je vrnil na klasično gimnazijo, v jeseni 1945 pa je postal na tedanjem prosvetnem ministrstvu šef odseka za ljudsko prosveto in knjižnice. Pol leta je bil tajnik Ljudske prosvete Slovenije. Nadaljnja njegova pot ga je vodila zopet v šolo: tri leta je bil ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani, nato pa je prevzel na ministrstvu in pozneje na Svetu za prosveto in kulturo vodstvo odseka za visoke šole oziroma odseka za znanost. Od 1946 je bil tov. Melihar član republiškega odbora Sindikata prosvetnih delavcev in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Slovenije. V prosvetnem sindikatu je opravljal različne funkcije, dokler ni postal član Sindikata uslužbencev državnih ustanov. Od osvoboditve dalje je bil v uredniškem odboru Prosvetnega delavca in njegov sourednik do 1958. leta. Mladi študent Stane Melihar se je na univerzi hotel posvetiti študiju dramaturgije. Dobival je različna priporočila in slišal mnogo lepih besed in obljub, toda podpore ni bilo od nikoder. Navezan je bil sam nase, na svojo delavnost in žilavost. Spadal je med mladino, ki je doraščala med prvo svetovno vojno, se. kalila in oblikovala v njej. Mnogo je razpravljala in mnogo pričakovala, toda v svojem upanru je bila, kot njen naravni zaveznik — delavski razred, kaj hitro razočarana. Poskušala ie pomeriti svoje sile v literaturi, slikarstvu, glasbi, gledališču, a tudi v politiki. Bila je radikalna in je prinašala v slovensko javno življenje prevratnega duha in nove ideje. Mla- di Melihar je korakal s svojimi vrstniki. Po poskusih v dijaških diletantskih skupinah in v ljubljanskem gledališču se je Študijsko ukvarjal z dramatiko, zanimal se je zlasti za novosti v dramski in igralski umetnosti. Pisal je članke in poročila o gledaliških zadevah, posebno o novostih na nemških odrih, za mariborsko gledališko revijo Drama- in za ljubljansko revijo Maska. Prevedel fe Tollerjevo kolektivistično dramo Rušilci strojev, ki je bila pri nas prepovedana, in Biichnerjevo dramo Dantonova smrt. Silvestru Škerlu je pomagal pri prevodu Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski v nemščino, ki so jo uprizorili na Reicherjevi igralski šoli (Melihar, Škerl, Gabršček). Toda .Melihar ni bil samo med teatrskimi novatorji. temveč se je zavzemal za avantgardi zem tudi v literaturi. Zato je sodeloval pri reviji Trije labodje, ki so jo izdajali Josip Vidmar, Anton Podbevšek in France Kralj. Kot revolucionarnega študenta in marksista pa ga je pritegnila tudi kulturnopolitična in gospodarska problematika, zato je pisal v Nove zapiske in Zapiske delavsko-kmečke Matice (s psevdonimi). Razen obilice člankov, poročil in zapiskov je Melihar objavil tudi tri prevode: roman Isa-jeva Roieni smo na Balkanu, biografijo Gospa Curie in Hainchelino^ Izvor religije. Neutrudnemu delavcu, izvrstnem® | organizatorju, ljubeznivemu človek® niki. Po poskusih v dijašk kih sku * * ’ - 1 ščino, ki so jih pošiljali z Dunaja v Slovenijo. Bil je član dunajskega študentskega marksističnega krožka. V Berlinu ie pisal v Vossische Zei-tung, v Welt am Monta)? in v glasilo Komunistične partije Nemčije Rote Fahne, za Jacobsenov tednik Welt-bilhne pa je zbiral balkanski material. Bil je tajnik Zveze jugoslo-vajiskih študentov ▼ Nemčiji in ini-ciafor ter pozneje predsednik Internacionalne študentovske pomoči za stradajoče v Rusiji. V berlinskem marksističnem krožku je bil. med drugimi južnimi Slovani edini Slovenec in je tedaj dopisoval tudi v zagrebško revijo Nova Evropa, ki je Ijani. Sodeloval je pri pripravah za ustanovitev matičnega odbora OF za srednješolske profesorje, bil ves čas italijanske okupacije zaupnik za klasično gimnazijo in vodil študijski krožek. Po ovadbi belogardistične milici je je bil decembra 1942 prvič aretiran in zaprt v »farovžu« belgijske vojašnice. Po italijanski kapitulaciji ie nadaljeval s frontovskim delom In bil decembra 1943 drugič are. tiran, zaprt v šempetrski vojašnici in v začetku leta 1944 odpeljan z drugim transportom v Dachau. V koncentracijskem taborišču je prebolel rec in sodeloval pri političnem med jetniki pe^avec publiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev in uredniški odbor Prosvetnega delavca. M. Ravbar Šolski odbori ponekod slabo delajo Prosvetni delavci litijske občine na sestanku Sindikalna podružnica prosvetnih naslovom »Moj rojstni kraj včeraj, ničimer. Celo taki so, kjer se in znanstvenih delavcev litijske obči- danes in jutri«. Za dvig našega zna- šolskega leta ne sestanejo niti r > ne je letos imela že drugi sestanek po nja bomo skušali pripraviti izlet v in za šolo m kraj ne naredijo ‘jj, občnpm zboru. Udeležba ni bila na prvomajskih počitnicah za člane sin- sar. Nasprotno pa smo lahko su- da marsikje šolski odbori zelo ^ pl "Da~’bo sestanek čim plodnejši, smo no delajo In rešujejo probleme, K* , naši sredi pedagoškega svet- jih sami prosvetni delavci ne d1? °1 e nrisotne sestanek Zadovoljil In nika Draga Vončino, ki nam je lepo Pri tem se nehote vsili vprašanj« ^ se prav živahno udejstvujejo pri Inna Preprost način_ razložil nekatere fi/mo dovoij štorih, da naš šolski občnem zboru. Udeležba ni bila na prvomajskih počitnicah višini, saj je manjkala kar tretjina dlkata. prosvetnih delavcev. Toda kljub temu Da smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, imeli da ?eaševln?rrazTčnl“prUobTe^ovJ.eJU važne ?očirnoveVa‘zakona*o'flnlnsi: SoVne 5ela "tako;'korbrbllo Na sestanku smo ugotovili, da ho- ranju šolstva. Seveda pa je bilo to Morda jim nismo niti spitacijske ure potekajo zadovoljivo vodilo za nadaljnjo razpravo In raz- kako važna je naloga šolskega oo in da v diskusiji ter prijateljskem govore, ki jih bodo v tem smislu in kaj se od njega Pričakuje. sfllo razgovoru nakazujemo nove smeri za morali voditi, na posameznih šolah. Za zaključek našega sestan a šolsko delo, ki naj bi bilo Iz leta v Nov zakon vsekakor ponovno poudar- izrekli zahvalo dolgoletnemu s-; jp - -- ja temeljito delo šolskih odborov. Na mu inšpektorju tov. Ivanu Tomet“' Prireditev »Pokaži, kaj znaš« na brezoviški Šoli: dvoranica povsem jugJslOTansM^^ionirskih^iger0 žalos^so'marsikje °tudl takšnirodborL odhaja Pna novo siužbeno mesto. j Učenci bodo Izdali trikrat časopis pod katerih dejavnost se ne kaže prav z DJUKic polna Pouk kemije na osnovnih šolah šolski kemo-servis bi znatno razbremenil šolske proračune in prispeval k izboljšanju pouka kemije delajo en! n. pr. ene vrste poskus, drugi zopet drugega, tretji zopet naslednjega itd. To je tako imenovani skupinski delovni pouk, pri katerem priskoči učitelj na pomoč, kjer mu je potrebno kaj dopolniti, ali če se kje kaj »zatakne«. Tak pouk kemije je še najboljši, ker se učenci zlahka Posebno važnost pripisujemo realnim predmetom na osnovnih in drugih šolah z namenom, da dobi mladina dialektični pogled na svetovna dogajanja. Tako spoznava pri kemiji primarnost materije' v prirodi, pri čemer se ji izoblikuje materialistični svetovni nazor in razvija sposobnost dialektičnega mišljenja. Posebno pri tem pouku črpa mladina zanimivosti iz sodobnega sveta ter se tako pripravlja na boljše pogoje delovnega življenja. Naš šolnik Ivo Zobec je dejal, »da se je priroda v preteklem in predpreteklem stoletju neštetokrat maščevala nad človeško nevednostjo in neznanjem kemije ter, da je človeštvo trpelo pogo-stoma lakoto, ki je povzročala preseljevanje, vojne in druge nadloge. Dejal je, da ^ je rešitev prinesla kemija, ker je človeški um obvladal prirodo!« To je resničen rek in naš novi ,iični načrt, ki bo ctopP dejansko šele prihodnje šolsko leto v veljavo, pravj s tem v zvezi, da je končni smoter pouka kemije, naj le-ta usposobi učenca za praktično pridobljeno znanje. Pouk kemije zahteva na osnovni šoli več ur kot do sedaj. Na strokovnem aktivu predmetnih učiteljev in profesorjev, ki je bil jeseni 1957 na realni gimnaziji v Ljubljani pod vodstvom dr. Nučiča, smo vsi spontano poudarili, da je število ur na tedanjih nižjih gimnazijah preskopo, bile so samo tri, zahtevali pa smo štiri.. Pri tem smo poudarjali, da le malokdo more obdelati vso potrebno snov iz kemije v treh tedenskih urah po načrtu, ki je bil oziroma je še vedno v veljavi. Učitelj, ki je predelal snov, jo je »predelal« neeksperimentalno t. j. s kredo v roki oziroma pri tabli. Stvarno, po pedagoških načelih pa morda samo do karbonskih kislin, - vse ostalo pa je ostalo nepredelano. Na sedanji višji osnovni šoli bomo poučevali kemijo s prihodnjim šolskim letom v sedmem in kasneje v osmem razredu po dve uri tedensko. Starejši učitelji kemije vemo, da s tem nismo napravili prav nič novega. Dosegli smo to, kar smo zahtevali. Dejansko smo se v tem pogledu vrnili na stara uhojena pota, po katerih smo korakali že kdo ve koliko let. Toda ta novi načrt daje pouku kemije sodobnostni poudarek. »Posredovanje kemije naj sloni na natančnem opazovanju snovi in ustreznem tolmačenju naravnih pogojev, na praktičnih spoznanjih iz vsakdanjega življenja. Nujno pa je potrebno ponazarjati učno snov z osnovnimi poskusi in z nazornimi učili, pri čemer naj se poslužujemo tudi običajnih ekskurzij in kratkih ogledov, ki so včasih celo boljše kakor najbolj organizirane učne ure v razredu ali laboratoriju.« Izkušen učitelj kemije je v novem učnem načrtu gotovo opazil, da tu pa tam snov ni pravilno razvrščena, dh torej ne ustreza načelom zaporednosti to je od lažjega k težjemu. V sedmem razredu navaja, da bi posredovali substitucijo prej kot valenco, kar pa je osnovno zgrešeno. Saj je znano, da substitucijo najlaže ponazorimo z valencami, uporabljajoč pri kemijskih enačbah strukturne formule. Le-te pa črpajo svojo osnovo v valencah. Takih primerov je v načrtu več. Star učitelj praktik bo to popravil ob priliki, ko bo delal operativni učni načrt Za sedmi in kasneje za osmi razred. (O učnem načrtu kemije bom stavil svoje pripombe morda kdaj kasneje.) Na več osemletkah v ljubljanskem okraju poučujejo kemijo eksperimentalno. Na nekaterih, zlasti gimnazijah pa poučujejo eksperimentalno, delovno. Učenci pod vodstvom svojega učitelja narejajo raznovrstne poskuse. Po skupinah treh do štirih učencev zapomnijo ves kemijski tehnološki postopek. Snov sama pa je že v šoli utrjena. Jasno je, da takšen pouk stane mnogo učiteljevega truda in mnogo — denarja, ker so kemikalije sedaj izredno drage. To je vse res, toda to je edini izhod, če hočemo poučevati kemijo tako, kot to terja od nas reformirana šola. Z novim šolskim letom bodo morale dati občine znatno višje prispevke za učila, zlasti kemikalije. Krediti bodo zaviseli od števila razredov oziroma števila učencev, na kar bi kazalo že sedaj opozoriti odločujoče šolske činitelje. Umestno pa bi bilo za ta problem zainteresirati večja krajevna podjetja, ki bodo pri tem imela morda tudi svoj interes. Otroci teh staršev vendar pose-Čajo to šolo; ne smelo bi jim biti vseeno, kako se uče: ali verbalno, ali eksperimentalno, ali eksperi-mentalno-delovno. Poznam šole, ki so prav po zaslugi krajevnih podjetij prve daleč naokoli. Nekatera podjetja so dala in še vedno od časa do časa periodično pošiljajo na prošnjo raznovrstne kemikalije in kar na litre različnih dragih kislin. Druga, ki tega zopet nimajo, so delno opremila laboratorije ali pa nudila znatna denarna sredstva. Vse to je poh- valno in zgledno ter posnemanja vredno. V ljubljanskem okraju poučujemo na nekaterih šolah kemijo že letošnje leto v sedmem razredu. To je morda umestno, če so po šolah dani potrebni pogoji, to je če ima šola primerne kemikalije in kemijske priprave. Kemijska snov mora biti eksperimentalno in po možnosti samodelavno dognana. Snov je izredno lahko pozabljiva! Zato mora biti v_ časovnih razdobjih in po različnih načinih utrjena. Učenec naj sprejme v svojo zavest iz kemijskega znanja samo tisto, kar je predhodno videl ali celo sam napravil. Vse drugo je odveč in brez haska, samo v breme spomina. 2e pred leti sem pisal v tem listu, na kakšne izredne težave naletimo učitelji kemije pri nakupu kemikalij in kemijskih priprav. Težko je priti do denarnih sredstev, ker so šolski krediti pičlo odmerjeni. Proračunske postavke za učila se namreč spričo vse dražjih kemikalij le vse prepočasi dvigajo. Kolikor pa je na razpolago denarja, se zelo težko dobe določene kemikalije v ustreznih količinah. Tako navajam, da sem že od leta 1952 zaman iskal fluorvodikovo kislino, letos pa sem jo .»odkril« v ljubljanskem Kemo-servisu. V ilustracijo navajam cene nekaterih kemikalij v tem podjetju, ki se dobe samo v originalnih zavitkih oziroma steklenicah in samo v navedenih količinah: 250 g fluorvodikove kisline — 2250 din, 1000 g soli trne kisline -1350 din. 500 g žveplene kisline —1500^ 1 kg salmijaka — 350 din, / 100 g rumenega fosforja 2855 din, »«» 500 g fosforne kisline—2610 0 100 g broma — 850 din, 100 g joda - 1800 din, ne Plutovrt, t. j. sveder za zamaškov, ima noro ceno, saj ne reci in piši — 8450 din, m, 1 kom. bireta s 50 cm3 —1600 ^ 1 steklena posoda, ki vi , montirala za plinohram ah ggJ zometer stane brez vsega dri1® - 2500 din . alije Iz tega sledi, da so kerni*^. oziroma kemijske priprave V Tj-niči izredno drage in, kar ie ^ hujše, da jih dobiš samo v ° fi njenih količinah, ne glede ^ če jih rabiš toliko ali pa ne! ^ f spraviti vse te težave v sKJ-a^ proračunskimi prispevki? v.1.“ jlt torej, da so tu komplikacij, nevšečnosti, ki so samo na s pouka. j ■ da naln bo v tem pogledu skim delavcem pridobivati po- povsod tam, kjer so že takoj bili stvu še zmerom precejšnja. Zato kabinete in tudi prostori za de- * k1?, Je- P[aT., ak0 sta!a pomagala Splošna plovba Piran trebno znanje. Zastopniki trgo- dani glavni pogoji, še ni urejen, bodo sem prihajali, zlasti na Viš- lavnice ne ustrezaio stavba, Ki se je Kolikor mogoče (doslej nam je že v marsičem) vinskih zbornic so izrecno pod- Predvsem še ni potrjen tako ime- jo pomorsko šolo, od vsepovsod. Najbolj, srečni trenutki na na- PreFedlla> vendar ne ustreza ter Višja pomorska šola. ........................... ’ ........... V letošnjem letu je prišlo do šem zavodu so bili, ko so bili ®v1°jemU name,nU- Po,trebna bl gradnje nove, moderne šole, ki dijaki sprejeti pri tov Titu in ;’.l a nova stavba- modernizacija bo nudila Pomorskemu šolskemu tov. Marinku leta 1955 ob priliki vak^preveč" denarnih Šredskv" nase razstavevLjubljani. In.se- To s/ne bi splafalo tudi zato, daj, ko smo zasadili prve lopate ker ni p0ieg primernega prostora za igrišče. Zato se mladina za novo, moderno šolo. črtali potrebo po kvalitetnih ka- novani minimalni program in s Že nekaj let obstaja v tesnem drih v trgovini. Področje šolske- tem družbena verifikacija teh stiku s Pomorsko srednjo šolo tudi ga dela z odraslimi je še na sploš- ustanov, kar naj bo ena prvih Ribiška šola. Kdaj se je pokazala no prj nas mai0 obdelano, Zavod nalog novoustanovljenega sveta kalne/1 ah"ni ž« to^šoV^v''prihod' za proučevanje izobraževanja od- za strokovno izobraževanje LRS. nosti bolj primerna Izola kot pa raslih pa bo še v tem mesecu pri- Glede finansiranja teh usta-Piran? pravil za predavatelje dvodnevne nov veljajo seveda tudi predpisi ........................bom opravljali na Reki, v Du- Direktor Pnmnrskp srodnio šolo v brovniku in Kotorju. Zaposlila pa ptaL ^ Slavko Zvlek6 Jib ni^le Splošna plovba v Pi- ranu, čeprav ta večji del spre- centru prostore. Stara šola je res |e?a Tnašf. absolvente, temveč laniki PtoblfoLnsk«'pkvb*; «<*• « r ir«m,kih poSietjih je v dveh izmenah, tako da s°se lzkaza1!’ kJer 50 se zaP0' gojenci popoldanskega turnusa |bb> večji del Slovenci iz Trsta. Prihajajo v neprezračene prosto- Številna pisma, ki nam jih pi-re. Projektanti Pomorskega šol- sejo, potrjujejo, da jim je prve skega centra so bili: »Projekte »nau/e«. strokovne kot praktic-Koper, in Zavod za stanovanjsko ne’ da a Prav naša sola. gradnjo občine Piran. Investira OLO Koper, gradi pa S. G. P. Slovenija ceste. s;;±“!S na to pripravljali? Ali so opravičili tudi v tem zadoščeno. Velik pro- letna, v letošnjem šolskem letu oddelku «-za odrasle delavce za oklada za šolstvol finansiralo nro- kader?™Muvedite>*n*^poiegS'sM.SX»X*WAV br,arne šolske potrebe. Zato za-t^ala pisem kupil za našo šolo. sem sestavil seznam ke-biž' Ki’ in kemijskih priprav za gimnazije in smo na aktivu s)h 0 razPravljali o njem. Žal ^ ostali samo pri besedah. j6 ^os-vetoval sem se z direktorje n. DZS tov. Bratkom. Pri tem bdo g°vora> da bi DZS Žil ^ sv°j kemo-servis, ki bi slu-bj ^arno v šolske svrhe. V njem tavili kemijskega tehnika. 'vVa nniosa bi bila, skrbeti za ktin* ne kemikalije in kemijske V^Pave, katerih bi moral imeti P dovolj na razpolago. Tu kih v bb dobil učitelj v ustrezni ločinah in po nižjih cenah, v cnJ1 Pujno, da bi bile uvožene, steklenicah ali za-kovJVVsakogar bi še najbolj za-ali če bi mu po želji natočil tstrp» . ^ določene kemikalije v Vij količinah. Tako bi bile Vej tu0?0 cenejše. V servisu bi 6brdk dovolj dela s strežbo Ki b; 8uni Posli, saj bi bilo šol, 'Ve,86 zanimale za kemikalije, L "‘Ro Sv Z ustanovitvijo šolskega Vtnj;pervisa bi prišli pri pouku Vrajj rina osnovnih šolah velik u s šo^ke proračune pa Cediti?1 znatno razbremenili pri Te ^ 2a učila. J; E)2k • sem se ponovno mudil rMh u ln si ogledal zabojček V dohlemi.kalib Ogledal sem si i in ugotovil, da šteje J/;, da ‘rastnih ^kemikalij. Jasno Vule mnogo takih, ki jih Es« 3 sole sploh ne potrebuje-ntno je, da ni namenjen 'Vi *-brri’ marveč tudi strokov-in gimnazijam. Vse ^lam kemikalije so v majhnih stekleničkah v zelo malih količinah in bi zato ne mogle služiti v eksperimentalne svrhe. Služijo pač samo za ogled, da jih učenci lahko spoznajo, morda po vonju, ali po eventualnih kristalih, ali celo po barvi, v eksperimentalne svrhe pa spričo premajhne količine ne morejo služiti. (Jaz sem letos n. pr. že porabil skoraj dva litra solne kisline v petih razredih!) Ker šolskih kemikalij sploh ni dobiti, so imeli v DZS poslednji zabojček in so mi ga priporočili, da bi ga takoj vzel, sicer, da bodo tega poslednjega v najkrajšem času prodali, ker imajo dovolj tovrstnih interesentov. Četudi stane zabojček samo 24.000 din, je razumljivo, da sem nakup iz znanih razlogov odklonil. Zato sem mnenja, da je ustanovitev šolskega kemo-servisa še vedno aktualna in v tej smeri ne bo nikoli prekasna. Zavedajmo se, da Kemo-servis in druga tovrstna podjetja v Ljubljani ne morejo nikdar zadovoljiti ne po blagu in ne po ceni osnovnih in strokovnih šol ter gimnazij. Ta podjetja prodajajo po večini samo uvožene in zato drage kemikalije vsakomur, zlasti univerzi ali drugim podjetjem, ki jih rabijo. Le-ti pa imajo po večini zanje drugačne potrebe kot omenjene šole. Spričo uvedbe novega učnega načrta za reformirane šole je čas, da pridemo slej ko prej k stvari in pričnemo z delom, ki bo v povzdigo pouka kemije na slovenskih šolah. Rudolf Bratok političnim dogajanjem v piran- no izšolati nov kader slovenskih no«. Večerni oddelki za odrasle ski občini. ribičev. Ribiška šola postaja za delavce že delujejo v Ljubljani, Sleherno leto ste organizirali s gospodarsko življenje obalnega Celju in Mariboru, priprave pa coiiodi: »ostržek«. Kdo ve koiiko- četrtimi letniki enomesečno prakso, področia nujno potrebna. so končane tudi v Murski Soboti, krat Je že izšel slovenski prevod pri- Povejte nam, kje povsod so že bili v nrifinrlnnsti hn gotovo Izola Prav tako deluiein žp drugo leto Rabljenega mladinskega dela Izpod dijakil Kateri turnus praktičnega de- , .V Prihodnosti t>0 gotovo Izola Prav taKO CteiUjejO ze CtrugO leto peresa Carla couodua. Tokrat Je la se je najbolje obnesel? bolj primerna, ker je tam center tudi poslovodski oddelki na Šolah »Ostržka« prevedel Albert Širok. Tudi z vsem srcem poskušali. Glavni ©aris«). z. P* čaji za blagovne manipulante, otroškemu svetu, vzrok so bile materialne ovire. Pač pa je bilo doslej vsega pet potovanj. Prva enomesečna praksa je bila v času od 15. avgusta do 15. septembra 1948 z motorno jadrnico »Viševica«, ki nam jo je v brezplačno uporabo odstopila Jadranska linijska plovidba na Reki. V letu 1949/50 je enoletna pomorska šola v zvezi z reorganizacijo pomorskega šolstva zahtevala nadaljnji vpis enoletne prakse na ladjah, ki so jo prevzele ladje jugoslovanske mornarice. Ta turnus prakse se je kasneje ukinil zaradi prevelikih materialnih izdatkov in je bil spet kontinuiran študij do diplome. Druga enomesečna obvezna praksa je bila od 5. julija do 5. avgusta 1949 na motorni ja- Na profilih poklicev zgraditi oblike izobrazbe Referati z mariborskega posvetovanja bodo te dni dotiskani drnici »Jadran«, ki smo jo spet dobili od Jadranske linijske plo-vidbe. Vnovič smo šli na šolsko potovanje šele leta 1955/56, ko nam je dala JVM na razpolago Mj »Lavsot. Čeprav so šolska potovanja vse do 1956 odpadla, se je šolsko vodstvo vendarle trudilo, da bi se dijaki seznanili s teoretično in astronomsko navigacijo ter s pogonsko službo pri motorjih. Organiziralo je več poučnih ekskurzij na Reko in v Pulj. Ponovno so se dijaki udeležili šolskega potovanja leta 1957/58 in letos, ko nam je Splošna plovba vkrcala na motorno ladjo BOVEC 40 dijakov navtičnega in strojnega odseka. Ob tej priliki bi dal Splošni plovbi vse priznanje z željo, da bi takšno sodelovanje ostalo še naprej. Letos ste začeli z gradnjo nove šole. Le-ta ne bo služila samo Pomorski srednji šoli, ampak bo v njej našel prostor prvi Slovenski pomor- Od 15. oktobra do 15. novembra lanskega leta, v mesecu tehnike, je Zveza inženirjev in tehnikov LRS poverila mariborski Zvezi organizacijo republiškega posvetovanja o vzgoji kadrov za industrijo in javno službo. To je bilo prvo posvetovanje, kjer so se zbrali predstavniki vseh večjih industrij in predstavniki obstoječega strokovnega rednega šolstva, najvidnejši vodje centrov za izobrazbo iz vseh področij našega gospodarstva. Reorganizacija osnovnih šol je v polnem teku in bo kmalu zaključena. Z ustanovitvijo višjih šol je bilo visoko šolstvo primorano začeti inverzijo in reorganizacijo študija. Iz tega sledi, da se je pričel proces reformacije na obeh skrajnih koncih našega šolstva in se dotaknil z dveh strani našega srednjega in nižjega strokovnega šolstva, predvsem vajenskih, industrijskih in srednjih tehniških šol. Nedvomno je razvoj naše industrije prerasel dosedanje oblike teh šol. Dokazov za to je ne-broj. Naj navedemo samo enega. Za vpis v vsako vajensko, industrijsko in tehniško srednjo šolo se zahteva dokončana osemletka. Po triletnem šolanju dajejo te šole kvalificiranega delavca, a po štiriletnem diplomiranega tehnika. Prvi imajo samo možnost visoke kvalifikacije in skoraj popolnoma zaprto pot v nadaljnje izobraževanje, a drugi tako široko odprta vrata v nadaljnji študij, da je priliv tehnikov v industrijo in javne službe v zadnjih letih tako minimalen, da je v zveznem merilu v gospodarstvu več inženirjev kot tehnikov, čeprav bi moralo biti normalno tehnikov 2- do 3-krat več. Posvetovanje je pokazalo, da imajo centri za izobrazbo v podjetjih, čeprav najmlajše oblike izobraževanja, ponekod bogate izkušnje. Izmenjava teh izkušenj je dala prav gotovo izredno koristne rezultate vsem prisotnim, ki še niso v dovoljni meri upoštevali to obliko izobraževanja za delovna mesta. Resolucija ZIS o izobrazbi strokovnih kadrov in zakonu o finansiranju šolstva sta nedvomno ogromno prispevala k reševanju teh problemov, vendar lahko trdimo, da sta najmanj znana onim, ki imajo poslednji organizacijam. Največji delež pri tem, da se bodo prav gospodarske organizacije aktivno vključile v oblikovanje takih del, ki vzgajajo samo in izključno za njihove potrebe, je imel zakon o finansiranju šol. Posvetovanje je pokazalo, da bo na tem področju še ogromno dela in prizadevanj, da bo potrebnih še več takih sestankov in izmenjav izkušenj v republiškem, okrajnem in občinskem merilu. Referati Vladka Majhna, Ja-noša Bertonclja, ing. Mareka, Be-rausa in drugih iz šolstva in ko-referati predstavnikov večjih industrijskih podjetij in gospodarstva so te dni dotiskani in bodo poslani gospodarskim organizacijam in šolam, tudi onim, ki zaradi različnih vzrokov niso prisostvovali temu posvetovanju. ZIT Maribor kot organizator meni, da je posvetovanje prispevalo lep delež k razjasnitvam prenekaterih vprašanj pri vzgoji vseh vrst kadrov za naše gospodarstvo in javne službe in bo vsebina tega posvetovanja, ki bb tev dni razposlana, prav gotovo koristno sprejeta. EDI SITAR Stnlpfnfrn kr$nii^1cp 0*111111$)7iip let Gorjupov© ffalorije kj IU1“ UllLd lil dllj Mit? glllllld/lj “ Zbirkn dve sto umetnin v kosttmjeviški šoli Zmago Bregant Gimnazija v Kranju ima letos stoletni jubilej svojega obstoja. Kranj je sicer dobil gimnazijo s prvim in drugim razredom že v dobi Napoleonove Ilirije, vendar jo je takrat mogel obdržati le eno šolsko leto oziroma od otvoritve 15. novembra 1810 do zaključka izpitov avgusta 1811. Njeno nadaljnje delovanje se je moralo nehati, ker je francoski organizacijski dekret uvedel namesto gimnazij državne liceje in občinske kolegije. Kranj je imel pravico le do kolegija, čigar vzdrževanja pa zaradi požara, ki je 18. maja 1811 upepelil poleg šolskega poslopja tri četrtine mesta, ni mogel prevzeti. V mestu je zavladalo kulturno zatišje in šele čez 50 let je uspela nova ustanovitev nižje gimnazije, ki so jo priklicali v življenje s cesarskim odlokom z dne 4. septembra 1861. Za njeno ustanovitev si je pridobil največ zaslug Cerkljan Janez Globočnik, ravnatelj glavne šole v Kranju, za kar mu je dala mestna občina priznanje z izvolitvijo za svojega častnega občana. Čeprav so ustanovitev nižje gimnazije V Kranju dovolili za dijake z Gorenjske zaradi razbremenitve nižjih razredov prenapolnjeno gimnazije v Ljubljani, se je morala poprej mestna občina zavezati, da bo zgradila gimnazijsko poslopje, ga opremila, skrbela za vzdrževanje in kurjavo ter prispevala za preskrbo učil 600 goldinarjev v 6-letnih obrokih. Mestna občina, ki se je požrtvovalno lotila po prizadevnosti župana Konrada Lokarja gradnje gimnazijskega poslopja v obliki prizidave h glavni, t. j. mestni osnovni šoli 16. maja 1861, ni čakala dograditve, marveč je slovesno odprla nižjo gimnazijo z dvema razredoma 15. oktobra 1861 in oba začasno nastanila V dveh učilnicah osnovne šole. Naslednje šolsko leto, ko je bila gimnazijska prizidava v celoti dograjena k osnovni šoli v skupno dvonadstropno poslopje, so odprli 1. oktobra 1862 vse štiri razrede nižje gimnazije. Prvo šolsko leto je bil zraven treh učnih moči ravnatelj profesor Valentin Konšek, od 1862—1885 pa je imel vodstvo profesor Lovro Krob. Janez Globočnik, ki je postal gimnazijski učitelj, je poskrbel za gimnazijsko knjižnico in z zbiranjem knjig dosegel, da je štela ob koncu šolskega leta 1862/63 že nad 1400 zvezkov Učni jezik na gimnaziji je bil nemški do šolskega leta 1870/71, potem pa so uvedli na prošnjo mestnega občinskega sveta slovenski učni jezik v prvem in naslednji dve šolski leti tudi v drugem razredu ter so dijaki teh dveh razredov dobili slovenska spričevala. Tudi gimnazijska izvestja so za tista tri šolska leta izšla v slovenskem Jeziku. Čeprav bi se mo- rali po ministrskem ukazu z dne 20. septembra 1870 postopno posloveniti vsi štirje gimnazijski razredi, se to ni Izvedlo, ker je pozneje nemško-li-beralna vlada odredila utrakvizacijo gimnazije s poudarkom na nemščini in omejitvijo slovenskega učnega jezika v I. razredu na 4 predmete, v U. na tri ter v III. In IV. le na dva (sl in ve). Po prvih letih gimnazije je število dijakov, ki je beležilo v otvoritvenem šolskem letu 1861/62 103 učence in v naslednjem šolskem letu 172, polagoma padlo globoko pod 100, ker ni bilo v Kranju internata niti kakega podpornega društva, zaradi česar so mnogi gorenjski kmetje raje pošiljali svoje nadarjene sinove študirat v Ljubljano, kjer so mogli stanovati v Alojzijevišču in tudi končati srednjo šolo. Ker se je z vzpostavitvijo gimnazije po ustanovitvi Narodne čitalnice januarja 1863 kulturno življenje v Kranju zelo razgibalo In je zrasla tudi slovenska narodna zavest, kar se je navdušeno manifestiralo pri proslavi volilne zmage narodne stranke 1877, so šovinistični Nemci z nemčurjl hoteli nadaljnje napredovanje slovenstva zavreti s tem, da je pod njihovim vplivom nemško-liberalna vlada 20. maja 1878 Izdala odlok o sukseslv-ni ukinitvi kranjske gimnazije z izgovorom, češ da ima premalo učencev, medtem ko se je zelo slabo obiskovani kočevski nižji gimnaziji, otvorjeni 1872, zaradi nemštva z ukinitvijo prizanašalo. Mesto se je zelo trudilo, da bi ukinitev preprečilo, vendar je šele po nastopu Taaffejeve vlade zelo agilni župan Karel Savnik s pomočjo deželnega glavarja Andreja Wlnklerja dosegel, da je bila nižja gimnazija reaktivirana s cesarskim odlokom z dne 6. junija 1880, toda mesto je moralo poleg dotedanjih obveznosti prispevati letno za vsak razred še po 250 goldinarjev. Nižja gimnazija, ki Je imela v šolskem letu 1880/81 le I. in IV. razred, je postala s šolskim letom 1883/84 zopet štirlrazredna. Po dekretu naučnega ministra z dne 22. Julija 1882 je postala slovenščina učni Jezik za vse predmete v I. in II. razredu, v III. in IV. pa za vse, izvzemši nemščino in grščino. Toda reaktivirana gimnazija ni imela dolgega obstoja. Ker je število dijakov v šolskem letu 1886/87 občutno padlo in zdrknilo na 85, je naučni minister Gautsch to hitro izkoristil ter pod pretvezo štednje izdal odlok z dne 29. julija 1887 o postopni ukinitvi gimnazije. Čeprav je bilo mesto pripravljeno na nove žrtve ter so se za ohranitev kranjske gimnazije s tehtnimi razlogi borili tako kranjski deželni zbor kakor tudi slovenski poslanci v državnem zboru na Dunaju, minister od ukinitve ni odstopil. Tako je gimnazija v Kranju leta 1890 prenehala in zaprla še svoj edini četrti razred. V nekako nadomestilo se je ustanovila z odcepitvijo paralelk nižjih razredov od prenapolnjene velike gimnazije nova druga gimnazija v Ljubljani, ki se Je odprla s šolskim letom 1890/91 ter je imela že v svo-.jem prvem letu 7 oddelkov s 338 učenci, njen ravnatelj pa je postal profesor Wiesthaler Fran, dotedanji gimnazijski ravnatelj v Kranju (1385— 1890). Vendar Kranj v borbi za lastno-gimnazijo ni odnehal, marveč se je odtlej boril s pomočjo deželnih in državnih poslancev ne ,yeč za nižjo, ampak za popolno gimnazijo, ki jo je potreboval i’. kulturnih in gospodarskih razlogov. Končno je z obvezo, da zgradi posebno gimnazijsko poslopje, uspel in dosegel, da je cesar 21. julija 1894 podpisal odlok o ustanovitvi popolne gimnazije. S šolskim letom 1894/95 so odprli dva gimnazijska razreda v osnovnošolskem poslopju, 27. aprila 1896 pa je mesto začelo graditi sedanje dvonadstropno gimnazijsko poslopje, v katero se je vselil zavod z veliko slavnostjo 18. septembra 1897. Gimnazija je od otvoritve dalje postopno naraščala ter je tako postala s šolskim letom 1900/01 popolna osemrazred-na s 513 dijaki in 17 učnimi močmi (za obvezne predmete). Veliko gimnazijsko poslopje je postalo že pretesno in so ga 1903 s prizidkom razširili. Med prvo svetovno vojno, 13. III. 1915, je morala prepustiti gimnazija svoje poslopje vojni upravi za bolnišnico, sama pa se je vselila najprej-v osnovnošolsko poslopje, s šolskim letom 1915/16 pa je najela 5 učilnic v Ljudskem domu in 3 v Narodni čitalnici. Učni jezik v nižjih razredih je bil s1©-venski izvzemši nemščino, višja gimnazija pa je postala utrakvi-stična ter so poučevali nemščino, latinščino, grščino, zemljepis in zgodovino v nemškem jeziku vse do razpada Avstro-Ogrske 1918. Do šolskega leta 1908/09 je bil v višji gimnaziji učni jezik nemški za vse predmete razen za slovenščino. S prevratom je postala kranjska klasična gimnazija popolnoma slovenska. Od šolskega leta 1924/25 dalje se je postopoma pretvorila v realno gimnazijo. Število dijakov, ki je med prvo svetovno vojno padlo pod 300, je v stari Jugoslaviji močno naraščalo in se povzpelo pred drugo svetovno vojno čez 700. Leta 1941 je slovenska gimnazija na okupatorjev ukaz prenehala s poukom 27. aprila, naslednjega dne pa so dijaki dobili spričevala. Okupator je gimnazijsko poslopje spremenil v internat nemškega učiteljišča. — Prvi ravnatelj na popolni gimnaziji je bil do svoje smrti 1. nov. 1906 prof. Josip Hubad, drugi prof. Ignac Fajdiga (1907— 1924), za njim prof. Ivan Košnik (1924—1932) in nato dr. Simon Dolar (1932—1938), ki je bil v Kranju v gimnazijski službi že od 1908 dalje. Zadnji dve leti (od 20. III. 1939 — 28. IV. 1941) jo je vodil prof. Franc Korbar. Pred petimi leti je kostanje- ših tehnikah od olja pa preko viška šola dobila prvi dve stvari- najrazličnejših grafičnih variant y začetku tega meseca je umrl tvi akademskega kiparja Franja do čiste risbe. V njej je zastopa- v Mariboru tovariš Zmago Bre- Stiplovška. Nekaj časa sta podobi nih okoli štirideset najvidnejših , nfutclr v nnlcoru 7-nnri ne- IT^Sle^ešTrS: ^TtfenoSbntriSTa SkfSveč" ki fe’v svojL nah prostornih hodnikov. Šola je zbirka: vsa dela, ki so v njej, so ®o s^1elm1 delu pokazal naprednej-imela dve originalni umetnini in darovana. Darovali so jih naši še oblike učnega in vzgojnega je bila ponosna nanju. Toda čas umetniki, ki so s tem dokazali dela. Rojen je bil v Negovi pri je tekel dalje in prizadevanja za svojo ljubezen do naše mladine. Gornji Radgoni in študiral v napredek šole tudi. Potem se je S tem pa je njihova umetnost Mariboru, kjer je na učiteljišču zgodilo nekaj posebnega. Slikar dostopna tudi temu predelu Slo- jeia 1912’opravil zrelostni izpit. Vlado Lamut je dal troje svojih venije, ki je bil sicer v tem po- služboval je v Lehnu, na Predel in nato še France Godec tri gledu zapostavljen. Zdaj se preko , t) „ - 1 „ olja. Zdaj je bila vrsta v prvem svojih umotvorov pogovarjajo z Tal^' v Pamečah, v Brestanici, nadstropju že kar lepa in nihče občinstvom tudi tu, vzgajajo ga, Pa ulanci in nato v Ljucijam ni šel brez občudovanja mimo plemenitijo in bogate. To je sicer do upokojitve leta 1948. nje. edinstvena pot do take galerije, prva svetovna vojna je du- Toda vrsta še ni bila zaklju- edinstvena zato ker je ne bi bilo hovno razgibala tudi pri nas pe. čena in prizadevanja tudi ne. mogoče ponoviti. Toda ta edm- delavce da so začeli Daljšala se je iz dneva v dan, stvenost je vendarle nekaj glasno dagoske delavce, aa so zaceu zbirka je postajala vse bogatejša, povedala: naše šole je treba spre- iskati nove poti pri pouku in vzgoji. Ker so imeli na razpolago ; • / ? r . vri' ■ ■*■■« Strokovni tečaji Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije pripravlja v sodelovanju z Zvezo društev za tuje jezike v času od 3. julija do 30, julija 1961 v STRUGI (ob Ohridskem jezeru) v internatu Gradbene srednje tehnične šole STROKOVNE TEČAJE ZA PREDAVATELJE TUJIH JEZIKOV (angleščine, francoščine, nemščine in ruščine). Prenočevanje bo v imenovanem internatu v sobah s 4 posteljami. Dnevno oskrbo po 650 dih za osebo plača udeleženec tečaja. Čitljivo pisane^prijave ^za^tečaje^p; poslati ^na naslov: Kralja Milutina 66, do vključno 30. aprila 1961. Po osvoboditvi je obnovljena gimnazija začela s poukom v osnovnošolskem poslopju v Cankarjevi ulici, v lastnem poslopju pa nadaljuje svoje pedagoško delo od novembra 1945 dalje. Gimnazijsko poslopje se je po osvoboditvi večkrat preurejalo do modernizacije 1958. Družbeno upravljanje gimnazije se je začelo 1955 in od istega leta dalje se uveljavljajo tudi razredne in šolske skupnosti dijakov. S šolskim letom 1958/59 je gimnazija prepustila nižje razrede osnovni šoli in tako postala štirirazredna. Za osnovno šolo »Stane Žagar«, ki začasno gostuje v gimnazijskem poslopju, se gradi ustrezno veliko poslopje na »Planini« na levem bregu Kokre. Prvi ravnatelj gimnazije po osvoboditvi je bil profesor Koncilja Janez, s šolskim letom 1948/49 pa je, prevzel vodstvo njen sedanji ravnatelj prof. Mohor Miha. V šolskem letu 1960/61 se je vpisalo 427 dijakov, ki so razdeljeni v 15 oddelkov. Gimnazija v Kranju ima ob stoletnem jubileju svojega zelo plodovitega vzgojnega in izobraževalnega dela tudi za naprej ugodne perspektive, ko se bo z izvedbo reforme učnega načrta še tesneje povezala z življenjem socialistične družbe. Ijenjskih plati otrokove duševnosti. Večji poudarek je dobila estetska vzgoja, ki naj bi sprostila otrokove ustvarjalne sile. Umsko vzgojo naj bi dopolnila delovna vzgoja, ki je tvorila osnovo delovni šoli, ki se je naj-krepkeje uveljavila v Sovjetski zvezi v povezavi šolskega dela s proizvodnim delom. Socialna vzgoja naj bi pomagala otroku pri včlenit vi v družbeno življenje njegove okolice. Zaprtost in togost šolskega dela naj bi nadomestila življenjska šola. Po" kojni Bregant je skrbno zbiral in študiral ustrezno slovstvo, da j® potem dobro pripravljen začel 2 izvajanjem teoretskih zamisli ^ svojem praktičnem delu v razredu. Največ skrbi _je posvetu __u _ posvi prvemu razredu na Blanci, kje1 je služboval od leta 1923 do .1933-Izhodišče pri pouku mu je bil® življenje v šolskem okolišu. ' razredu je vladala velika spr®' ščenost, da so učenci po svojih sposobnostih pripovedovali o del® in dogodkih ter o svojih dožN; Ijajih. Bregant je znal usmerjati miselni tok pripovedovanja tak®' da so prišli učenci do pravilnih zaključkov in da se prost raZ' govor ni razblinil v brezplodni govoričenje. Uvajal je nove m'* tode pri začetnem pouku branj in pisanja. Živa otroška govori®* je učence dobro pripravila n* prosto spisje, da so ob kon®1' prvega razreda znali samostoj®0 napisati nekaj stavkov. Na osnovi lastnih izkustev je spisal knjigo »Elementarni raf red«, I. del, ki je izšla v Učitelj' ski tiskarni v Ljubljani leta 192®' V šoli razstavljene umetnine si poleg domačinov ogleduje tudi USB.alllI , ^|u,,, |nlll lcla t vedno več tujcev, ki prihajajo iz raznih držav. Neprecenljiva vred- y učiteljskem Tovarišu pa j® * nost pa je zbirka za šolarje same, katerih estetska vzgoja je na tak gjan]cu. »gola bodočnosti in P®4 način temeljitejša k njej< (u. T„ 1926/27 št. 23-26' Pri Jelici Korbarjevi, sestri ko- meniti v domove kulture, kjer ne nakazal svoje misli o šolski r6* stanjeviškega rojaka, kiparja in bo vzgajala samo beseda, kjer ne formi. slikarja Jožeta Gorjupa se je ne- bo slik samo s kredo na tabli, y njegovem razredu so v«®' kega dne odločilo. Dala je šest ampak nekaj več. Solarn je treba krat hospitirali učitelji iz vseh del svojega pokojnega brata. S dati novega duha, prijetnega kul- delov Slovenije pa tudi iz druS1*1 tem so bili postavljeni temelji turnega vzdušja! Zato naj bi v delov Jugoslavije; tja so prih*' zbirke in trdneje začrtani tudi prihodnje bilo kdaj pa kdaj tudi jab judj profesorji z učitelji' njeni cilji. Zbirka se je začela za te stvari sredstev in razume- niki petib Jetnikov iz Ljubija®*' množiti, ogledovalo si jo je iz vanja, kajti prav tako kot knji- Maribora in Zagreba, dneva v dan vse več ljudi... ga, radio in gledališče nam mora žh), ... , . . . biti potrebna lepa slika. Vse svoje sile je posvetil s* j Danes se zbirka v kostanjevi- pe£ let je sIcer kratka doba diju in delu v razredu ter V1' ški osnovni šoli imenuje po Joži vendar je v Gorjupovi galeriji v tem dosegal lepe uspehte. S Gorjupu, nadarjenem mladem Kostanjevici na Krki bilanca teh jim delom je dal slovenske!®, umetniku, ki je tako zgodaj mo- petih let tako bogata, da je vred- šolstvu izdaten prispevek k s® ral umreti. Skupno'je v njej okoli na, če že he priznanja, vsaj po- ski reformi, zato zasluži trai 1 J ____J ♦ *_______t IM i _______A 3 r-iv-l-gvi OTI TO V Ivan Simonič dve sto umetnin v najrazličnej- zornosti. priznanje. h k tujo literaturo, so jim bili dostopni duhovni tokovi v pedagoški znanosti, ki so se pojavljali v raznih delih sveta. Enostranska intelektualistična vzgoja je vzbujala odpor in vse očit- nejše so bile težnje po močnejšem razvoju čustvenih in strem- Prvo službeno mesto Hladno septembrsko jutro. Po ozki in spolzki poti stopa mlado, brhko dekle. V roki nosi usnjen kovček. Pošto ji, zajame zrak in spet stopi dalje. Tu in tam si popravi goste, skodrane lase in zavzdihne, da se prsi močno izbočijo. Ta vražja Grapa! Stopa, s težkim kovčkom v roki, njene globoke oči se za hip ustavijo na prostranih planinah in obsežnih gozdovih. Kje je ta Grapa? Kraj poti žubori potoček. Tu ji preskoči pot zajček, tam se pripodi srnjak. Za hipec se ustavi, pogleda nežno dekletce, se zravna in požene v breg. Prvi pozdrav! de dekle, se rahlo nasmeje, pogleda na uro in pospeši korak. Dve uri hitre hoje. Morda jo bo nekoč prehodila v eni uri. Morda. Človek se vsemu privadi. In zdaj, po dveh neskončnih urah ugleda na jasi pred seboj lično zidano hišico. Nad vrati sloni napis: OSNOVNA SOLA GRAPA. Na dvorišču stoji gruča otrok. Dva izmed njih se poženeta na :esto. Pritečeta do popotnice, odpreta usta in eden pozdravi. Zdravo! Ste vi nova tovarišica? vpra-!a drugi. Devetnajstletna Kristina od- loži kovček. Globoko gre po sapo in odgovori. Da, jaz sem nova tovarišica... Fantka pograbita kovček in odhitita z njim pred šolo. Tam pa zakričita na vse grlo. Prišla je nova tovarišica! Kristini, novopečeni učiteljici, je sprva tesno pri srcu. Torej tu je tista Grapa? Vendar ni časa za pomisleke. Komaj stopi na tesno dvorišče, že ji ponuja roko prileten možakar. Dobro jutro, nova tovarišica! Sreklar Franc. Predsednik šolskega odbora. Krepko ji stisne roko in jo povede v šolo. Tu jo čaka priletna ženica, ki se predstavi za slu-ginjo. Sola je lepa, nova. Prostora dovolj. Dva razreda, pisarna in družinsko stanovanje. Stanovanje opremljeno z lepim, lahko bi rekli sodobnim pohištvom. Predsednik jo vodi iz prostora v prostor. Dopoveduje ji, da je poprej tu služboval neki tovariš Sitnik, ki ni napravil Grapi dobrega niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Preziral je Grapo, preziral ljudi. Popival je in pretepal otroke. V Grapi bi radi elektriko. Treba je kredita. Nekdo mora napisati prošnjo. Mladina da bi rada pela in igrala, pa ni človeka, ki bi jo učil. In še in še. Vse to naj prevzame nova tovarišica, Mokrivec Kristina, in spravi Grapo v življenje. Zagleda se v gručo otrok. Same drobne, mirne in prijazne glavice. Trideset parov oči je vprtih v novo tovarišico, ki je mlada, neizkušena. Tu, v tej zapuščeni Grapi bo torej njena prva praksa. Tu se bo teorija spreminjala v prakso. Kristinine oči plavajo po prostranstvu. Vsenaokoli senožeti, planine, gozdovi. Hiše so daleč vsaksebi. Do prve je dobre četrt ure. Do zadnje dve uri. Prvi večer. Kristina leži, gleda v strop, kjer se lovi nekaj vešč. Na mizi brli petrolejka. V kotu igra baterijski radio. Štravsov valček. Kristina misli na dom. Na belo mesto, gladke pločnike, večerne promenade, kramljanje s prijateljicami, kavalirji. Misli na kino, ples. Misli na posedanje v parku in gledališče, knjižnico. Celje in Grapa! Kakor v katekizmu nebesa in pekel! Kje je mati, oče? Sestre in prijatelji, znanci? Mati objokana teka iz občine na okraj, republiko. Povsod prosi, roti! Tako mestno dekle in ta samotna Grapa! Kaj se je vendar pregrešila? V šoli, na učiteljišču je bila najboljša. Predavatelji so ji obljubljali trg, mesto. Zdaj pa v tak zapuščen kot. Kristina sliši materin jok. Sliši tudi moder očetov glas. Tudi na deželi je življenje. Tudi na deželi so dobri ljudje. Kristina se zagrize v delo. Najprej elektrika. Nato pionirski pevski zbor. Mladina igra, pleše. V Grapi je zaživelo. Ljudje hodijo v dolino in se hvalijo. To je napravila naša Kristina! V Grapo pride tovariš inšpektor in na prvi okrajni konferenci poroča. Vzemite za vzgled samotno Grapo! Uro in pol od avtobusa, dve uri od železnice, življenje pa tako, da ga človek naravnost občuduje! Res je. Kristina dela. Dela podnevi, dela ponoči. Cas hiti. Meseci tečejo. Od doma priroma materino pismo. Draga, ljuba Kristina! Pišeta ti Tvoja ljuba mati in Tvoj dragi očka. Kako se imaš, revica? Vem, samevaš in obupuješ. Bila sem na občini. Bila na okraju. Stopila sem v Ljubljano. Povsod ista pesem. Povsod gluha ušesa. Povsod ista melodija: Oddaljeni kraji potrebujejo dobre učitelje. Zato je vaša Kristina v Grapi. Ih da vidite, kako jo je spremenila! Tako mi govorijo, jaz pa jim tega ne verjamem. Ne morem jim verjeti. Kar vidim, kako Ti krvavi srce med tistimi kmetavzarji. Toliko sem le dosegla, da so mi dali obljubo. V Grapi ostaneš samo eno leto. Potem prideš v mesto. Srečna boš Ti, srečna bova jaz in očka. Kristina bere. Pomisli, kako hitro je minilo nekaj mesecev. In ali- ji je res tako dolgčas? Ne, nasprotno! Tolikšnega utripa življenja še nikoli čutila ni! V delu gori in vsa Grapa ji kliče: Tovarišica Kristina! Kako pa naj to uredimo? Dela dovolj. Preko glave ga je. Vendar Kristina zmaguje. Ne počuti se trudna. To pa zato, ker dela z voljo, z veseljem. In ljudje v Grapi to dobro vedo. Cenijo jo, spoštujejo. To so dobri ljudje. To so ljudje, ki so srečni, če jim učitelj pomaga pri delu. Pri takšnem, ki ga sami ne zmorejo. Napisala je pismo. Dragi domači! Draga mamica in dragi očka! Dolgo pisem pisala, nisem utegnila. Toliko je dela, da delam večkrat tudi pozno v noč. Pomagam povsod, če se le da. Zelo sem srečna in nič mi ni dolgčas. Ljudje so dobri ko kruh. Mama, lepo prosim, ne zmerjaj jih za kmetavzarje! Zdaj delajo zadnje instalacije. V treh tednih bo tudi Grapa imela elektriko. Takrat bo veselica. Pridita, ne bo vama žal. Mama, na občino, okraj in Ljubljano pa nikar ne tekaj. Skoda denarja. Skoda časa in besed. Jaz tudi naslednje leto ostanem v Grapi. Lep pozdrav iz Grape. Vaša Kristina. Na otvoritev elektrike sta oče in mati res prišla. Proslava je bila na šolskem dvorišču. Veliko je bilo ljudi in vsi so govorili o elektriki. Dve leti je stal glavni vod, do stranskih instalacij pa ni in ni prišlo. Ko pa je Kristina prevzela tajniške posle, je delo spet steklo. Poslušajte jo, kako govori! In res je stala na govorniškem odru. Govorila je zbrani množici, ko da je študirala govorništvo. Mladina je zaigrala enodejanko, pionirji so peli in deklamirali. Za Kristino, r dvajsetletno učiteljico, je bil velik dogodek. Živela je z Grapa je zaživela po In _ Kristine. Ljudje so pripovedo®® hvalili novo učiteljico. Mati oče sta poslušala. Poslušala .e Kristinin govor, poslušala Pe L otrok in gledala igro. Nič kol' krat sta slišala besede. hfo Tovarišica Kristina! Smo d® napravili? , .•»,!* Dobro ste se odrezali! ji® pohvalila. ji, Potem je stopila k n®?1 jii stopila je k očku, objela ju 3e poljubila. p$! Vidita, to pa je naša GteLj Mati je skoraj v sreči zajokala in celo očetu je nekaj solz po hrapavem licu- j;) stopili so ju ljudje iz GraP\g V jima dopovedovali, kako se J Grapi življenje spremenilo- so To pa je naša Kristina-hvalili mlado učiteljico. Spet se začenja novo ^ jo leto. Kristina stopa po oz® spolzki poti. Gre v Grapo- ,Bj) bosta dve učni moči. Dve učiteljici. Kristina je posta v za upraviteljico. In to si J jcO polni meri zaslužila! Zdaj. spet gre Grapi nasproti, 3 jO tesno pri srcu. Sproščena 3 pj nasmejana. Saj je Grapa ^ in ona Grapina. Tako sta fo znala tudi mamica in ®čj:0j i* pravijo vsi ljudje v Grap otroci se prav radi pohv®i j r-ioi+o r,0 io naša učite Glejte, to pa je naša Kristina! Drago Ste- iv. 6 »PROFESIONALNA ORIENTACIJA V KOMUNI« ETNOLOGIJA uporabna tudi v šoli NOVE DOMAČE KNJIGE IN PREVODI Ingoličev roman »Nebo nad doma* čijo« je natisnila založba Obzorja, • skladno opremo Janeza Vidica. Problem izseljeništva ima v slovenski literaturi posebno mesto v pesništvu in prozi, Ingoličev roman pa pomeni no- Matica Hrvatska je natisnila zajet- prostega čolna in kompasa oblikovala vo obogatitev tovrstne tematike, W 3o .. delo danskega arheologa Kaja Bir- bralcu dovolj določene predstave o 3e pisatelj osvetlil z novih gieaisc, tvijo našega dela. Kot dopolnilo nave- ket-Smitha »Putevi kulture«. Podna- prometnih zvezah in človekovem na- Zgodba je preprosta. Številna sioven- dene razprave lahko smatramo tudi pri- slov tega dela — obča etnologija — poru za izpopolnitev prometnih sred- ska družina se je po vojni vrnila W j, vnnfn in infrvrmirnnTn La«™«,/;™ sPeyek Mehmeda Ibiševiča »Teorija in utegne povprečnega bralca, vajenega štev. Holandije, kjer so si izseljenci po* *a profesionalno orientacijo rodhcljev ! oTnovnih Sah me prakp8* poklicnega leposlovnih del, Odvrnm^d branja, v drugem delu pa avtor piše O lskali krah- RazkroplU 80 Be-po- S1?' Gradivo II. skupščine prispevek Jelene Kajfeš »Pro-Jugoslovanskega združenja SSttfoSS £*&*«*&&’* . „ , Poklicno usmerjanje zajema v naši Povsem neupravičeno. Pisec družbi, duhovnem svžtu in kulturnem rf?mire Marefkdil Je bUo potrebno*V cl,v,o . . Sta Zagreba«, ki mu v prilogi do- družbeni praksi tudi invalidne in de- knjige ni Imel namena pisati o poteh prepletanju. 2e v prejšnjem delu, pa Dotromi Jn e,1 5 9 l.-r»i 1 m niCO O 1 T a CTt P» r ^ . . . - Jeralov Poklicno usmerjanje v "IH ^Žtot M ^»v^a« zvont SHS^ASSftts.^ msav&^B Zvassu^saSi ».rii»”ien,b?r.l,rn.™ k-,?’"ft" ■■ r"ir "1° is—t™, . -jv iz vse FLRJ. Skupščina je ^lavnavala vrsto strokovnih regalov — različne probleme s Viročja poklicnega usmerjanja, ^osvetljevanja in svetovanja, ki je navedeno združenje konec J*ta 1960 izdalo v posebni knjigi ™d naslovom »Profesijonalna J^lentacija v komuni« (162 stra-^ — tekst v srbohrvaščini, la-t>hici). oceni- Albin Podjavoršek Uvodna razprava obsega poro-ill° predsednika združenja Rat-«& ' • — !a Marečiča »Rezultati dela, ne-•eri problemi in neposredne Moge na področju poklicnega asttierjanja mladine in drugih Y ®b«, in obravnava v svojih iz-aJanjih vprašanja poklicnega Merjanja v komuni, poklicnega s^erjanja v šolah, o medicini S0klicnega usmerjanja in o ka-za to dejavnost, znanstveno-tMskovalnem delu in publicisti-J1’ o potrebah za kadri v gospo-?atstvu in o sodelovanju z druž °Mmi organizacijami. ^Gligorije Ernjakovič v članku Ma in poklicno usmerjanje ^cev« poudarja napredek te v naših šolah, opozarja pa cei?8 veliko število šol, občin in tč okrajev, kjer tej problema-niso posvetili nobene pogosti. «lo poučen in konkreten za prakso je v knjigi daljši vprašanje tuai tu nerazKnto, je pn- laj^o močno popestrijo učno uro in d'or->4oraQ ,ioeti kazana pot od krpe« in smuči do pre- ^W sr Jie?a^Ln„LraZi!^ecP£^ fveta in vešč pripovednik, .Knjižica j. Vendar mora pedagog najti samosto- lzšla v zbirki Sinjega galeba, jen odnos do podane snovi, ker je Birket-Smith mestoma zapadel psiho- Kdor je bral o doživljajih Nikoletln« logiziranju in je vnesel bolj svoje Bursača, bo rad segel tudi po novem osebno mnenje kot pa neko splošno delu Branka Čopiča »Ne Joči, bronaat! stražar!«, ki je izšel v prevodu priznane postavke. VANDOTOV »KEKEC IN MOJCA« NA 15 ODRIH Zgodba o Kekcu in Mojci je mno- občutkom za mentaliteto, realizem. Pl-.nor., rnortauevt in sateIJ Je P01" razumevanja za ljudi in gim bralcem že znana. Gledališki in njlhove vrline in slabosti, odkrita prl- in režiser Milan povednost poglobi ceno romana. J. Modra v zbirki školjka. Nikoletina Bur-sač Je padel nekje na Zelengori, v tem romanu pa spremlja svoje rojake le kot bronasti kip. Bosenski Krajiš-niki so se po vojni preselili z nerodovitnih goličav v ravninski Banat. Spoprijem med starim in novim, med navadami in značaji Je Čopič pregnetel z žlahtnim humorjem in pristnim filmski scenarist p .s-S KSSSM je dosegel Milan Stante svojevrsten založba Borec je natisnila zbirko rekord, saj so igrali njegovega »Kek- krajših del izpod peresa Meta Jova-ca in Mojco« hkrati kar na petnajstih novskega. Severin Šali Je prevedel in gledaliških odrih po Jugoslaviji. odbral devet črtic in novelet, knjigo iz pogovora z Milanom Stantetom, ^abre^^iU«. Jov^fovskiT »vM absolventom ljubljanske Akademije nekaJ let kot učltey v makedonskl za gledališko umetnost in sinom celj- vasj jn dodobra pozna ljudi in prob-skega učitelja Davorina Stanteta s Po- leme vasi. To okolje najraje opisuje, lul, sem imel zanimiv pogovor. Naj snov pa zajema iz narodnoosvobodilne navedem nekaj zrn. vojne, pa tudi iz povojnih dni. V tem ___. „,, izboru nam Je približal makedonske- *^ek,c® in Mojco, mladinsko igro v ga vašdanai PiSateljev realizem pa šepetih dejanjih, sem dramatiziral po ga preko deskriptivnosti in kaže motivih Vandotove povesti Kekec na ubrano prepletanje z liričnim razpo-voljčji sledi in sem Jo močno preobli- loženjem. koval, saj nastopa v igri vrsta osebi Pred nekaj leti Je bil posnet film ki jih v povesti ni. V povesti je ena »Vrnil se bom« po scenariju Jare Kib-glavnlh figur volk. A ker volka v ta- nikar, še poprej pa Je Izšel njen rokih akciiah kakor lih zahteva zeodba man »Zašto vam je unakaženo lice«, Kin akcijah, kakor Jin zahteva zgodba, PrevajaIec Jože Kasteuc se Je odločil nisem mogel dati na oder, zato ker ^filmski naslov Jara Ribnikar je Tudi na Tehniški srednji šoli za elektro stroko v Ljubljani so pripravili te dni umetniško razstavo del Doreta Klemenčiča in Iveta Suhica tako imenitno dresiranega psa pač ni, pisateljica, ki se je uveljavila po voj-sem namesto volka vstavil človeka — ni, najraje obravnava povojno življe-pohabljenca, umsko zaostalega člove- nje. Roman »Vrnil se bom« sega tudi ka, ki živi na pol divji v gorah pri v obdobje NOB. Pisateljici je zunanje zeliščarici Pehtl in Ji služi. Ta nekaka dogajanje sicer nujen okvir, ki pona-personiflkacija volka Je, mislim, zarja čas in kraj, težišče njenega iz-dobro uspela in tako smo dobili v rarepa niv pripovediampakv psi- hološkem cl zeli ran ju. Modemi Izrazni galeriji figur novo, gledaiiško uporab- prj;)em nl vse]ej dosiedno realizirala, no figuro Skazeta.« vendar to ne daje sence njenemu slo- Igra Kekec in Mojca je zdaj preve- gu. V žarišču stoji etično moralno dena tudi v srbohrvaščino in so jo vprašanje, ki ga zastavlja razumsko, igrali v tej sezoni razen v Ljubljani, vendar s primesjo enovitosti in s tisto kamor so jo hodili gledat tudi šolarji realno podlago, ki izhaja iz realnega Iz raznih krajev Slovenije, še drugod: odnosa do sveta. Srbska pisateljica se r^%:,Xuovfkeu\sreTl z trovicl. Travniku, . Zagrebu, Varaždl- van roman bo dobrodošel zlasti nu, Osijeku, Bitolju, Vranju, Sisku, zahtevnejšemu bralcu. Knjigo je Iz--jL,6«! nami so tri številke 6. letnika pouku. Prispevki, ki jih zasledimo so zadoblla med slavisti širok raz- požlravnlku«, toda miselni In oblikov- Zadru in Zrenjaninu. J. 2. dala mariborska založba Obzorja. ‘‘Sl« ka in slovstva« ter XII. letnik zadnja leta v tem listu, upravičujejo mah. Med temi ima prispevek B. Pe- ni prijem je pri obeh realistih izra-»,‘avto*,«.- -- - -•----— »Literarna zgodovina v so- žito raznolik. Ob koncu te številke Jezik in slovstvo, Slavistična revija Periodična lista, ki ju premalo upoštevamo pri pouku Mat,/ OAtJ volv a- ———— * ------ ------- , SC^stične revije«. Obe periodiki sta poudarek ^ slavistov, nrvo imenovana ie diši PO st! ______________________ _ _ na šolski uporabnosti bo- ternuja ri^ao slavistov,"'prvo imenovana je diši po strokovni, slavistični plati ali dobnem življenju« ugledno mesto, saj najdemo še ugotovitve in sklepe slo- loj^njena širokemu krogu zlasti pa pa po metodoloških ali pedagoških je z oprijemljivimi mislimi posegal v venskih slavistov v Piranu. (I.—6. okt. it nlk°m, ki naj se preko »Jezika pogledih. »Slavistična revija«, časopis jedro problematike, ki sega mestoma 1960). V treh številkah bo našel bra- n,t slovstva« spoznavajo z noviteta- za literarno zgodovino in jezik, pa preko ozko slavistične vede. Ne gle- lec pretežni del gradiva, ki so ga Htva Problematiko slavistike ter gra- ima značaj znanstvene periodike, ki de na to, kje kdo dela kot slavist, obravnavali slavisti lani v Piranu. Vodnik skozi čas in družbo v prikladni obliki uporabijo~pri z novimi dognanji, izsledki in teza- stoji pred dvema težkima nalogama: mi bogati slavistično vedo. Predava- vsakdo naj po svojih močeh slavi-telj slovenskega jezika in književno- stično delo nediletantsko dvigne iz sti pa lahko iz »Slavistične revije*« iz- nezadostno razvite tradicije na so-lušči marsikatero noviteto in jo v pri- dobno internacionalno raven, do so- Omejenost. prostora ne dovoljuje, DOPISNA SOLA SLOVENŠČINE da bi se nadrobneje ustavili pri po- Nagel gospodarski razvoj in uprav sameznih problemih, treba pa je opo- ni0!.1 J?irines i v v.sakaanj Uvodoma najdemo poglavje o spoznav- « j«- - _____anje nosti sveta, nato pa o družbeni zavesti zoriti vsaj" na dve razpravi" v »Slavi- življenje lepo število novih pojmov, iz- in različnih oblikah ter o odvisnosti in ,v • ••• — “ - /ec je v razov, hkrati pa tudi zahtevo, da delovni vplivu iuo»-A moiAo^avcAv/ **vgv*^v «x jv. * xavcit, vuvi jsu- stični reviji-«. Dušan Pirjevec je v razov, hkrati pa tudi zahtevo, da delovni vplivu materialne osnove na družbeno merno prikrojeni obliki uporabi pri dobnih prijemov; ob mnogoterih mo- razpravi »Oton Zupančič in Ivan Can- človek razširi svoje obzorje zlasti na zavest. Poglavje o filozofiji pove bralcu O 'Tit/** a t noT?TV/TT V',VVr Pouku slovenščine in tako predstavi dernih teorijah in postopkih pa ne (Prispevek k zgodovini sloven- gospodarskem in sociološkem področju oba osnovna filozofska gledišča — mate- ci, ILC A j L/LLIVLLLIL. neki književni ali jezikoslovni pro- sme izgubiti iz vida idejnega jedra gj^g Moderne) osvetlil odnos med na- ter d® obvlada pojme, ki so potrebni za rialističnega in idealističnega, zatem p; 0 se spominjam, v kakšni za- blem v luči najnovejših dognanj. vede, ki mora služiti našemu človeku gima vodilnima modernistoma v do- osebno izobrazbo, še bolj pa, če gre za razčlenjuje osnovne smeri različnih fiio onSem bil» ko sem prvič učil v šoli m v mol najiiuvej&iu , veuc, k.* muia našemu ciuvcku gima vodilnima modernistoma v do- osenno izonrazDO, se bolj pa, ce gre za razčlenjuje osnovne smeri različnin nio- ov-xix j^iVAv. v V prvi številki »Jezika in slov- in življenju pri nas. Avtor je posvetil ceja noyi luči s pomočjo novih virov, družbenega delavca. Na pobudo Zavoda zofskih naukov. Obsežneje je podano po- l&tas asle* v začetnem predavanju stva-« je Dušan Pirjevec načel aktual- upravičeno skrb problemu tehnika- okolje, iz katerega sta izšla Cankar za izobraževanje v delavskem in druž- glavic o marksizmu. Ekonomske osnove Sweval učence, kakšno metodo po- no vprašanje »O nekaterih sodobnih kultura. Hkrati z razvojem material- jn Zupančič, je oblikovalo različen benem upravljanju je natisnila Mladin- družne in njene gibalne silnice so od- :&l0*ln3& želijo. Za odgovor sem dobil vprašanjih slovenske literarne zgodo- ne osnove je nepogrešljiva skrb za odnos do življenjskih poj «'«*.. .1.1. • J. v' ^ « v« - J V« ' * rt - —- r btM20 zvezkih je obdelala snov, ki kopin je v prispevku o »Rabi pogoj- Rjaf daje raziskano gradivo zaneslji- srečanje, pesmi pa, ki so nastale pred pojavu ali pojmu. V logičnem redu raz- politiki cen, investicijah in splošni po-Sbji jPkuja učni načrt, in jo z vpra* nih veznikov* opozoni na nekatere vo podobo začetnika naše dramatike, tem letom, niso posvečene Juliji. vrščeno gradivo daje zgoščeno razlago, trošnji ter gospodarskih, enotah pri nas. W J Vi VAV.144. L, ii.4 J KJ i. --- -----_ - — , , . V L J w vi W W V_> i,CV V-V-Vi liiVCV i.CVO V- Vil 0.1 ii CII. i JV G.. nalogami utrdila. Izhodišče pojave iz prakse. Študija Franca za- GSpan0ve teze imajo organsko zrašče-lfa. ‘Sela so bila berila — torej dravca »Pogledi na realizem pri Slo- nogt s cei0tno problematiko okoli Lin- ,7 ueia so bila nema — torej — —r—--- nosi s celotno proo, tWezik z vso zapletenostjo svojih vencih med operna vojnama« je raz- bartovega nazora in ustvarjalne )» tn«',lnam,ko, modrostjo in lepoto, vescijiva noviteta, ki priča o vestnem usmerjenosti. O »Novejših raziskavah d 3e prehajala na estetske raz- m raznolikem osvetljevanju estetskih starejgega slovenskega slovstva« pa J'4ria brav°rečna, pravopisna in slov- načel realizma m realistične književ- poro{a M Rupel. Kljub navidezno »H .poglavja. Ta berila so ji postala nosti Prt nas. Avtor je spočetka raz- doka;j razjasnjeni problematiki pred-5? zeiS^na opora pri izdelavi pregle- loži! različna gledišča, ki so jin za- reformaCijskib zapiskov, reformacije l»Joi5ovlne slovenske književnosti, vzeli v slovenski književnosti literar- ;n protireformacije je avtor informi-Podala v zadnjih zvezkih. Pri ni zgodovinarji in^kritiki ob jipraša- raj bralce o novih najdbah in na- Dostikrat je že stekla beseda o celotnem dohodku gospodarske organizacije, osebni potrošnji in življenjski ravni ter o sistemu osebnih dohodkov, vendar je celovita razlaga na mestu. •\acijah beril pokazala na- n ju realistične estetike, ..............različne idejne osnove, Pomenki Z E/. Tiranom Zgodovinski del Te posvečen delav- skemu gibanju od ludizma in utoničnega * ii- i «• . • v. v *.t ^ socializma do nastopa Marxa in Engelsa V povojnih letih je izšlo, mno- šanjlh. Tudi slabe Strani učite- in internacionale. Razvoj socialne demo- L- >7 n V r-f •—> r. I »* C» . rt. 1 VO V V T —» rtfrtN O » - VO 1 i — u 1 —m _ ___ T V ___ , _ * J__ _ __ T I._n a! t A mm * no »M &;SPs\^^sMamnafliž: ‘S^pr^me^ S ^aTvi ”t' da nafbot prdzkušS «e ^aj^^^premos« ljudje, vendlr nih Telenj/rej estetiki naspr°U je ^aTo\oPTunuVrnnoSČI?av?nj inOPosvešča* v socialistični družbi novi, pošte- gtll kn:jige izdaja da j0 jQ ^rbl’ da b° °b- odnosi med ljudmi, je nJ“ 'ZJ* ^sii.a urmraKUvodrto Trr.«4rto in dotlei izkazovala najpomembnejša _ (trockizem, menjševizem, stalinizem itd.). Obširneje je razloženo gibanje komunističnih sil v Jugoslaviji od ustanov- živa^ O^odnosiiTv DrosvetnTsluž- napiSa! načitan Pedag°ški dela' «^emlre^ill^fttžnl.mi^frrem^8 . . . ^ oanosin V prosvetni Sluz- oitoti v i- r*ndi.n«i fraze načele ta Čut, pa je naKazai neKatere prooieme, ki učitelj iUrnest Tiran. 7 'j*- T V .----T--- ' “ ^r-u uau^au. r»o - v. **»v.ww .«* -o*«, »o. ^ , vT ,,,, Tr «„4 x*_ so nastali pri sestavljanju slovenske- At.4.^ • „ _ ,. . ... te. Zdi se mi, da je pisec Včasih v zgoščeni obliki, hkrati pa so sestav- m: ^SRifjs-uassJH-s BP5 AAS“«»» ms*m ssss. t&JL*.* <• *» **». ».Suh JS?*SSnih ™™ov l: S^SJ&aiC in raznih dr- sai pm i*i psi ipiii F. Žagar priročnike, . _ ska knjiga izpolnila vrzel. Za diskusijo: Pripombe k Priročniku za spolno vzgojo in pouk v osnovni šoli Pravijo, da je molk najglasnejši odgovor. Če smo uspeli, da ljudje o Priročniku za spolno vzgojo in pouk v osnovni šoli izražajo svoje osebne misli in poglede — pa tudi pomisleke —, je led gotovo prebit. O vidikih spolnosti v vzgoji in pouku se razmišlja — in to je poglavitno. Naivno bi bilo pričakovati, da bomo kar naenkrat vsi enakega mnenja. Poglavitno je, da smo enotni v občutju in spoznanju, da je v tej zvezi nekaj vendarle treba storiti. Ob nekaj dobre volje in prizadevnosti ter poizku-šanja bomo prej ko slej našli tudi odgovore na najtežja vprašanja: KDO, KDAJ, KAKO? Poseben predmet ali ne? Najbolj bistvena pripomba, ki je bila doslej napisana o Priročniku, je predlog, da bi bilo vzgojo in poučitev o spolnosti vendarle treba izvajati kot poseben predmet. (Glej prispevek P. M. v Prosvetnem delavcu št. 5 z dne 8. marca 1961.) Če razumem prav, vodi avtorja tega prispevka v tak predlog predvsem izkušnja, da je težko najti kaj dosti biologov (ne vem, zakaj bi iskali le biologe, priročnik trdi, da naj bi se v tem pogledu angažiral prav vsak učitelj!), ki bi mogli in hoteli zagrabiti za delo po navodilih »Priročnika-«. Gledano na problem tako praktično, delim z avtorjem njegovo mnenje. Še lep čas gotovo ne bodo vsi učitelji — osebno namerno ne govorim le o biologih, ker to ni v duhu Priročnika — voljni angažirati se v tem smislu. Toda kljub temu menim, da je bolj prav odločati se po tem, kar je načelno pravilno, kot pa zaradi prehodnih težav pristati na nekaj, kar ne ustreza bistvu stvari. Taka trditev pa seveda terja nekaj osvetlitve. Spolnost ni poklic, pa tudi ne stroka v običajnem smislu te besede. To je življenjski imperativ, ki ga enostavno ne moremo oddeliti od drugih področij življenja, marveč tvori z njim samim ne-razdružljivo celoto. Dva vira se jasno očitujeta v njej, pa ju poimenujemo kakorkoli — instinkt in razum, nagonsko in duševno, biološko in kulturno, veljavno v vseh epohah in kulturah ter tisto, kar se evidentno spreminja in je podvrženo razvoju. Seveda so vsi pojavi spolnosti lahko tudi predmet povsem strokovnih in celo znanstvenih obravnav. Še več, najrazličnejše stroke lahko posebej proučujejo skrajno zapleteni sistem človekove spolnosti. Toda takšno obravnavanje ima svoj pomen le za ljudi, ki se žele s spolnostjo ukvarjati kot strokovnim predmetom — biologe, psihologe, zdravnike, sociologe, antropologe in še koga. Za vse druge ljudi pa je spolnost le najbolj tipičen in priroden klic v njih samih — in nikoli stroka. V njih je to le klic po zvezi s človekom drugega spola in vzgojna in učna prizadevanja naj bi jim ne posredovala čim več znanja o spolnosti — čeprav je potrebno tudi nekaj znanja — marveč naj bi jih tako razvijala, da bi postali ljudje, ki bodo sposobni ustvariti uspešno in osrečujočo zvezo z drugim človekom. Zvezo, ki bo v skladu z obstoječim družbenim redom in obstoječo razvojno stopnjo družbe. Tako gledano na problem postaja jasno, da na stopnji obvezne — pa tudi nadaljevalne šole srednje stopnje — nimamo opraviti z nekim posebnim strokovnim predmetom. Cilj ni niti najmanj posredovanje strokovno obširnega znanja s tega področja, marveč je cilj izrazito oblikovalen in splošno izobraževalen. Mi vemo, da je zmožnost za zadovoljno spolno življenje in zdrave odnose z osebo drugega spola počasno osvajanje neke določene drže vse od najzgodnejših let naprej. Tu gre za počasen in postopen razvoj v smeri socializacije in humanizacije človekove spolnosti, ne pa za učni predmet. Vsako oblikovanje pa je toliko uspešnejše, kolikor bolj zgodaj ga začnemo, kolikor dalj časa traja in kolikor bolj enovito in skladno ter iz različnih aspektov in ob različnih priložnostih vplivamo na človeka. Poseben predmet, ki bi se v praksi skoro gotovo itak zreduciral na nekaj informativnih predavanj v zadnjih dveh razredih osemletke,' bi te oblikovalne vloge, ki naj bi tekla počasi in skoro neopazno — kot teče navsezadnje vsak dober vzgojni proces — prav gotovo nikoli ne odigral. Nekje sem brala, da če kdo želi o življenjskih dejstvih govoriti odkrito in naravnost, je to biolog. Od vseh profesij je prav biologu gotovo najbolj tuje, da bi anatomijo in fiziologijo razlagal na oblečenem človeku. Zato me rahlo čudi, da avtor P. M. dvomi prav v to, da bi biologi »mogli in hoteli« zagrabiti za delo po navodilih »Priročnika«. Zmeraj sem mislila, da je prav biologu tuje, če se mora te teme pod pritiskom splošnega mnenja z vso previdnostjo izogibati. Se motim jaz ali se moti avtor P. M.? Ne vem. Če bi bila po stroki biolog, bi se počutila prizadeto, če bi moj stanovski tovariš nebiolog znal ta dejstva primerneje razložiti. In zakaj naj bi vsa fiziološka in biološka dejstva posredovali v rednem pouku, le ona o razmnoževanju ločeno kot dodaten in poseben predmet? Tega preprosto ne morem razumeti in nemogoče bi me bilo prepričati, da bi prav tako ločevanje te snovi ne vzbujalo večje pozornosti kot pa, če bi ta dejstva posredovali vezano in mimogrede ob zato prikladni snovi. Zakaj delati iz tega »poseben« predmet, ki bi ga podajali na » posebnih« tečajih zato »posebej« pripravljeni pedagogi različnih predmetnih skupin? Ali tistih nekaj bioloških in fizioloških dejstev s področja spolnosti, ki bi naj jih vedel vsak človek, preden zapusti šolske klopi in postane sam akter v »igri« odnosov med spoloma, naši biologi res niso sposobni nuditi? Ali ne pomeni to, da jih hočemo diskvalificirati in jim kot važni skupini med pedagogi odreči primemo mero pedagoškega posluha in celo znanja? Še bolj zapletena pa postane stvar »posebnega« predmeta, če pojmujemo spolnost kot skrajno zapleteno vozlišče najrazličnejših problemov človekovega bivanja. Kako organizirati tak poseben predmet, če naj zajamemo v njem tudi več kot evidentne psihološke in socialne fenomene človekove spolnosti? Ali vemo, kakšen labirint še samo delno pojasnjenih psiholoških mehanizmov predstavlja psihologija seksualnosti? Kako in na kakšen način naj se lotimo posredovanja teh meha-nizmov intelektualno in osebnostno nezrelim otrokom? To pa poseben predmet vendar terja! In kakšen pomen naj bi to imelo, če nam gre samo za oblikovanje in plemenitenje čustvovanja ter medčloveških odnosov? Ali ni ob takem zgolj oblikovalnem cilju veliko bolje, da opravljajo ta proces učitelji materinskega jezika ob primernih literarnih delih ter vsi učitelji v vsakodnevnih kontaktih s svojimi učenci? Kaj .jih ne smatramo za dovolj razumne (ffllll Založba Mladinska knjiga Ljubljana, Tomšičeva 2 Kakor vsako leto, bo tudi letos založba Mladinske knjige podelila Levstikove nagrade za najboljša leposlovna, likovna in poljudnoznanstvena dela. Hkrati s podelitvijo nagrad bo v dneh od 21. do 28. marca 1961 založba priredila tudi Teden mladinske knjige s sledečim programom: 1. Podelitev Levstikovih nagrad. Nagrade bodo podeljene dne 21. marca 1961 ob 18. uri v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, Turjaška i, ob otvoritvi razstave. 2. Razstava knjig in originalnih ilustracij mladinskih knjig od 22. marca do 28. marca 1961 v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, Turjaška 1, dnevno od 9. do 17. ure. 3. Tiskovne konference o kulturnem pomenu dobre knjige, ki naj vzgojno vpliva na otroke in mladino. 4. Razstave knjig in predavanja po šolah. 5. Oddaja v radiu in televiziji. 6. Anketni nagradni razpis v Pionirskem listu. 7. Nagradno tekmovanje aranžiranja izložb knjigarn. Svet za šolstvo LRS priporoča, da se šole po možnosti udeleže prireditev v Tednu mladinske knjige, da organizirajo predavanja o pomenu mladinskega tiska, urede event. šolske razstave mladinske literature in seznanijo šolsko mladino z deli, ki so bila nagrajena, in z nagrajenci. Iz sekretariata Sveta za šolstvo LRS in uravnotežene ter toliko zrele osebnosti, da bi verjeli, da so za takšno delo sposobni? In končno, zakaj naj bi odvisnost odnosov med spoloma od družbenih in gospodarskih dogajanj skozi zgodovino spet razlagali ločeno od običajnega predmetnika zgodovine? Vem, pouk zgodovine na stopnji obvezne šole je preprost, toda vendar strokoven in sodoben. Zato ne posredujemo več le zgolj določenih podatkov in letnic, marveč poskušamo posredovati pogled, kako zgodovinska dogajanja niso nekaj statičnega. V še tako preprostem podajanju zgodovine so vsebovani tudi elementi kulturne zgodovine. Ponavljam, kar sem že večkrat trdila: odnosi med spoloma so del kulturne zgodovine naroda in odraz obstoječe gospodarske in družbene strukture. Ali ne predstavlja absurda, da bi se pri rednem zgodovinskem pouku te tematike namerno izogibali, na zaključku osemletke pa bi napravljali iz nje »poseben« predmet. Dejstvo, da so otroci tedaj vendarle že bolj razviti, ne opravičuje takega ravnanja. Način podajanja je pač treba prilagajati starostni oziroma zrelostni stopnji. Če to v Priročniku ni dobro izdelano, ima vsak učitelj polno pravico in celo dolžnost, da stori bolje. Isto velja za vse druge sugestije v Priročniku. Nihče ne trdi, da so posamične učne slike v Priročniku najbolj posrečene. Te predstavljajo samo dobronamerno sugestijo in pomoč. Gre le za duha, ki nesporno veje iz Priročnika: seksualno ni sramotno in prepovedano, pa tudi ne grdo. Zato tudi v šoli ne sme biti več tabu. To ni poseben učni predmet in ne od ostalega pedagoškega prizadevanja ločena akcija. Toda zgrešen ali vsaj pomanjkljiv je vsak pouk in zgrešena ali vsaj pomanjkljiva je vsaka pedagoška akcija, ki seksualno namerno ali nenamerno briše in zamolčuje. Kajti posameznika si ni mogoče niti zamisliti izven seksa. S povedanim hočem med drugim reči, da sta tako zamišljena vzgoja in pouk o spolnosti tudi brez primere enostavnejša od onega, ki bi napravil iz tega poseben predmet. Na stopnji obvezne šole navsezadnje vse predmete podajamo v koncentričnih krogih in ne na nek strogo sistematiziran način. Ravno takšno podajanje odgovarja razvojni stopnji otrok te starosti. Seveda pa se ob takem podajanju teh dejstev »spolna problematika« pojavlja pred učencem večkrat leto za letom, v različnih zvezah in skozi različne aspekte — zdaj biološkega, zdaj psihološkega, pa spet moralnega, zgodovinskega in kakršnegakoli hočete. Zakaj naj bi bila to vsiljivost, ne razumem, če ima seveda pedagog posluh za mero. Pri takem pristopu k stvari se občasno vračamo k isti tematiki, toda jo zdaj podajamo otroško preprosto in enostavno, kasneje pa jo poglabljamo in razvijamo na malo višjem nivoju. Mislim, da samo tako zamišljena vzgoja in pouk lahko prispevata k oblikovanju neke pozitivne drže glede na spolnost in odnose med spoloma. Izoblikovanje te drže pa je ravno cilj, zaradi katerega se stvari sploh lotevamo. Seksualna drža je globoko v osebnost vgrajena poteza, je nje sestavni del in bistveno vplivana od njegovega občega pojmovanja življenja, od njegovega nazora, če hočete. Komu bi padlo na misel, da je oblikovanje življenjskega nazora, dokler nam gre le za njega oblikovanje, poseben predmet? To . lahko postane šele enkrat na višji stopnji. Popreje Pa posredovanje nazora preveva skozi vsa naša tolmačenja posameznih dogodkov življenja in skozi vse podajanje učne snovi, dejstev, preliva se iz naše osebnosti v drugo preko medsebojnega odnosa. Jasno je, da gre pri tem za eminentno pedagoški vpliv učiteljeve osebnosti na osebnost vzga-janca. Pedagoški fluid prav gotovo ni bil nikoli v enaki meri dan vsem pedagogom — in nikoli ne bo. Toda mi moramo verjeti v pedagoško sposobnost in pripravljenost večine učiteljstva. Brez tega zaupanja se neha šolstvo in bi postala misel o vzgojni moči šole prava iluzija. HELENA PUHAR DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE A 0 , i sporoča prosvetnim delavcem, da so izšle knjige in priročniki: naslednje Dr. MIHAJLO ROSTOHAR: Začetno čitanje po analitični metodi 750 din BOGDAN URATARIC: Proizvodna zemljišča in živali 800 din F. GLUSIC — I. ERŽEN: Glagolske oblike v angleškem, francoskem, nemškem in italijanskem jeziku 330 din BOGDAN BINTER: Po dolinah in gorah Jugoslavije 325 din AVGUST PETRIŠIC: Jokes and Funny Stories (šale in smešne zgodbe) 280 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI V LJUBLJANI, Mestni trg 26 PRAVNI NASVETI STU: VPRAŠANJE: Ali lahko dobi poseben dodatek za specialnost gedjtraf ali zgodovinar, ki uči predmet druž-beno-ekonomska vzgoja? ODGOVOR: V skladu z 2/b točko Odloka o posebnem dodatku za učno osebje določene specialnosti na strokovnih šolah (Uradni list LRS, št. 12-63/1960) dobi ta dodatek za poučevanje predmeta družbeno-ekonomska vzgoja, kdor ima ustrezno šolsko izobrazbo. Ker obsega ta predmet elemente prava, gospodarstva, sociologije, zgodovine m gospodarske geografije, se šteje za ustrezno izobrazbo končan študij prava, gospodarstva, sociologije, zgodovine in gospodarske geografije, kakor tudi končana predmetna skupina za družbeno-ekonom-sko vzgojo Višje pedagoške šole. A. T.: VPRAŠANJE: Ali se lahko predmetni učitelj, ki je končal študij risanja in tehničnega pouka na Višji pedagdški šoli, vpiše v tretji semester Akademije upodabljajoče umetnosti? ODGOVOR: Po prvem odstavku 1. člena Zakona o visokem šolstvu v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 39-339/1960) so umetniške akademije visokošolski zavodi. Po 38. členu cit. zakona lahko študenti prestopajo iz enega visokošolskega zavoda na drugega oziroma lahko, če so končali študij prve stopnje (višjo šolo), nadaljujejo študij na drugi stopnji ustreznega visokošolskega zavoda, če izpolnijo pogoje, ki jih tak 50-letnica Julijane Vilfanove Tiho in skromno je proslavila svoj jubilej vestna in požrtvovalna učiteljica na osnovni šoli v Škofji Loki, tovarišica Julijana Vilfanova. Rojena v Zabnici na Gorenjskem se je že v zgodnji mladosti navduševala za učiteljski poklic. Po opravljeni diplomi leta 1932 je bila pet let brez službe, nato pa nameščena v Šmihelu pri Žužemberku. V tem takrat zaostalem kraju se je z vso vnemo lotila dela in z nesebično požrtvovalnostjo pomagala vaščanom pri njihovih dnevnih težavah. Razživela je kulturno življenje na vasi s prirejanjem mladinskih in drugih iger. Bolela jo je takratna revščina in beda, v kateri so živeli ljudje, in je zato marsikomu pomagala, da Je prišel do zaposlitve. Pričetek druge svetovne vojne jo je zatekel v Šmihelu. V kraju je ostala vsa leta vojne; v tem času je pokazala vso požrtvovalnost in pogum. Učila Je na osvobojenem ozemlju in vlivala pogum in naprednega duha mlademu rodu, ki Je kaj kmalu po- stano vanj ska skupnost »MALCl BELIC« Ljubljana, Tržaška cesta 67 razpisuje prosto službeno mesto UPRAVNIKA (-ICE) in vzgojiteljice v kombiniranem otroškem vrtcu. Pismene prošnje pošljite na zgornji naslov. segel v boj proti okupatorju. Na šoli, kjer so se zadrževali kurirji, komandanti (Stane Rozman) in štabi, je vselej v tistih težkih dneh nesebično pomagala. Partizansko šolo na osvobojenem ozemlju je kasneje kot šolska upraviteljica vodila vse do osvoboditve. Po osvoboditvi je ostala v Šmihelu do leta 1951 in poleg šolskega dela pomagala pri obnovi in gospodarskem napredku vasi. Leta 1951 je bila nameščena na osnovno šolo v Škofji Loki. Tudi v tem kraju je pokazala, da je še vedno polna delovne energije in dobre volje. K njej so hodili hospitirat mlajši učitelji; sleherni je dobil od nje mnogo dobrih napotkov za šolsko delo. Za svoje delo je dobila več ustnih in pismenih pohval. še bi lahko naštevali njeno prizadevnost in tiho, neopazno garanj e. Nikdar pa naša Julijana ni silila v ospredje. Ostala je skromna, vendar pripravljena tovariško pomagiti slehernemu še danes. Škofjeloški prosvetni kolektiv Ji je ob njenem jubileju želel vse najboljše. Tudi mi se pridružujemo čestitkam in ji želimo še dosti uspešnih let. VLADO ROZMAN zavod v takem primeru predpisuje za vpis v tretji semester. Visokošolski zavodi morajo vskladitl svoje statute z določbami cit. zakona do 6. januarja 1962. Svetujemo vam, da se neposredno obrnete na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ker po cit. zakonu je možno, da vam še pred potekom zgoraj navedenega roka dovolijo nadaljevati študij. M. K.: VPRAŠANJE: Upokojena ste kot učiteljica, ki je opravljala delo predmetnega učitelja. Sedaj zopet oprav- Dejovnost sindikata prosvetnih delavcev v občini Grosuplje Sindikat prosvetnih delavcev v občini Grosuplje je organiziral vrsto kvalitetnih predavanj za svoje člane. Priznani strokovnjaki so predavali o modemih pogledih na likovno vzgojo, vrednotenju starejše slovenske književnosti, kolonializmu v Afriki, reformirani šoli, ideološki vzgoji in materialističnem pogledu na svet. Kot je že iz naslovov predavanj razvidno, je bil močan poudarek na tem, da si pedagoški delavci priborijo znanstveni svetovni nazor ter ga prenašajo na svoje učence in okolico. Posebno ploden je bil študij tedaj, kadar se je po predavanjih razvila živahna diskusija o ideološkem delu in ideološki situaciji na terenu. V tem letu se združujeta grosupeljska in stiška občina, tudi sindikata prosvetnih delavcev obeh občin se povezujeta. Zaenkrat je to nalogo prevzel poseben koordinacijski odbor. V načrtu je skupna ekskurzija za prosvetne delavce obeh bivših občin na posestva in podjetja Agrokombinata v ljubljanski okolici. Stroške te poučne ekskurzije bo krila nova občina. Obe sindikalni podružnici sta poslali na republiški sindikat vlogo, da bi se izposloval popust pri potnih stroških v turistični sezoni in brezplačno potovanje po Jugoslaviji za prosvetne delavce, saj bi cenene počitnice zaradi živčnega napora, potovanje pa zaradi potrebe po poznavanju domovine prosvetni delavci v resnici zaslužili. F. Ž. ijate delo predmetnega učitelja v vi*j jih razredih osnovne šole. Radi ** vedeli; ,, 1. ali vam pripada honorar pre° metnega učitelja? 2. ali še velja dodatek za matiko in jezik, ki sta povezana ’ pismenimi nalogami? ODGOVOR: 1. Po drugi alia^ drugega odstavka III. točke Odloka j, honorarjih na šolah in drugih vzg"t nih in izobraževalnih zavodih (Ur!l,, ni list LRS, št. 12-64/1960) vam pr>PJ da honorar predmetnega učitelja, ‘J delate na takem delovnem mestu- * norar predmetnega učitelja, iziau nan po sedanji temeljni in položaj plači, lahko dosega najvišji zne* 370 din. ,, 2. Odkar Je stopil v veljavo lok o posebnem dodatku za učno .j vzgojno osebje na šolah in drdljjj vzgojnih in izobraževalnih zavo" (Uradni list LRS, št. 12-63/1960), ne ija več dodatek za matematiko j jezik, ki sta povezana s pismen1^ nalogami. M VPRAŠANJE: Ali vama pripa5 posebna nagrada, ker sta prevzel^ svoje oddelke učence istega razt-jj iz oddelka svoje kolegice, ki je na porodniški dopust, pa posaiheL, oddelek kljub temu ne šteje več * kor 45 učencev? ,, ODGOVOR: Za poučevanje vJ>jl delkih z enim razredom, v kateri" g. 45 ali manj učencev, učiteljem P°,„f danjih veljavnih predpisih ne Pc«jii da nikakršen poseben dodatek 0 nagrada. Ob smrti prof. Josipa Westra Jeseni je umrl v Ljubljani v 87. upokojeni prosvetni inšpektor Josip ster, rojak iz Dolenjih Radulj pri na Dolenjskem. V mlajših letih je ^ v sredini pedagoško naprednih ljudi* ^ pred 50 leti je začel pisati učbenike j ob kritičnih prelomnicah se je f s krepko, preudarno besedo postaVI* obrambo našega šolstva. - Prof. Josipa Westra sem prvič ^ znal kot dijak, tedaj nas je pou^.jjj* telovadbo. Po maturi ua ljubljanski naziji se je leta 1895 vpisal na univeizo. Ljubljana tedaj še ni ^ jU univerze. Odločil se je za filozofu® u; dokončal študije za profesorja ščine in klasičnega filologa. Po univerzi je služboval na raznih kr»J ^ najprej je bil suplent v Ljubljan^jji potem v Ptuju. Na novomeški p je služboval celo dvakrat. Leta prišel v dolenjsko metropolo kot F.^ tesor, proti koncu prve svetovne pa je bil imenovan za ravnatelja. je doprinesel k razvoju kulturnega Ijenja in turizma v mestu ob Krki* « Kakšen je bil prof. Wester kotp^ nrr? ČA - v/n /tol rvolr/n/v c f) Ml J ^ .n* »PROSVETNI DELAVEC« Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. l — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-Vn — Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa; 600-70/2-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« SINDIKAT PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE je pripravil za svoje člane letovišče v Splitu — v Dijaškem domu v Zrinsko-Frankopanski ulici št 7. Izkoristite: primerno ceno (700 dinarjev dnevna oskrba), higiensko stanovanje (v sobah od 4 do 6 postelj), kvalitetno hrano (trije obilni in kompletni dnevni obroki). Letovišče bo odprto od 3. julija do 25. avgusta 1961, letovalo pa se bo v skupinah: I. skupina: od 3. VII. zjutraj do 16. VIL zvečer II. skupina: od 17. VIL zjutraj do 30. VIL zvečer III. skupina: od 31. VIL zjutraj do 13. VIII. zvečer IV. skupina: od 14. VIII. zjutraj do 25. VIII. zvečer Letovišče bo odprto za naše člane in njih družine (otroci pod 7 let starosti se ne sprejmejo v letovišče, za otroke nad 7 let starosti se plača polna cena dnevne oskrbe). Prijave za rezervacijo mest v letovišču Split je treba poslati na naslov: DOM PROSVETNIH RADNIKA JUGOSLAVIJE. Beograd, Kralja Milutina 66 (prijava naj bo čitljivo napisana s točnim naslovom prijavljenega člana). red in fočnost. Lenuhe in nenljJjM sem grajal, prizadevne pa sem bodril in nadarjene pospeševal- & & sem se po pedagoškem načelu: mora tudi v mladini spoštovati saj se utegne iz nje razviti _v oseba, mož, ki bo kdaj igral važno v javnem življenju.« .i0 f? Prof. VVester je začel leta stavljati prve čitanke s prof. Ja* Šketom. -jŽr Priredila sta več čitank gimnazijske razrede. Z istim sodo1, j jP je izdal tudi knjigo slovenskih romanc (leta 1913). Ker je bil . latinec, je pomagal tudi pri Wie? p(iet* jevem latinsko-slovenskem slovanj 1923). »vs^uil Ko se je po razpadu stare j* rodila predaprilska Jugoslavija, J , pf® Wester dopust, da je sestavil sp potrebne nove Čitanke. j«, Bil je neumoren kot pedagog J ski organizator. Ob vsaki Pr* *r’ok0vI,:l zahtevala nasvet ali tehtno, st 0g\$$l besedo odločnega moža, se Je e]fec^ v tisku, kjer je razpravljal o F vpr* šolskih, pa tudi splošno kulturo šnnjih* . „«<1 Njegova bibliografija šteje gesel: knjig, brošur, razprav. c ,0 č°0 esejev, potopisov i. dr. Znacim kumentarno važni so njegovi , -a J učnih načrtih za pouk slo.vtnvadOi