Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi »I.6/UI Ček. radnn: Ljubljana it 10.650 ia 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni aredništva: dnevna »lužba 2050 — nočna 2996, 2994 ia 205« Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dam zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Mor molitve in deta Nadpastirju Jegliču ob 60 letnici nove maše Nadškof Jeglič bo praznoval 30. julija 60 letnico svoje nbve maše. Ker ima doba njegovega neumornega dela za notranjo obnovo slovenskega naroda značaj nekake druge renesanse slovenskega katolištva, je prav, da se ob tej priliki zagledamo v njegov veličastni lik, ki je bil svojemu ljudstvu luč zlasti v času tridesetletnega vladiko-vanja v ljubljanski škofiji. Mimo vsega narodnega in kulturnega poslanstva, ki ga je vršil kot mož s sekularno pomembnostjo — ob čemer se pa tu ne bomo ustavljali — je bil Jeglič veliki apostol slovenskega naroda. — Kot mož gorenjske grčavosti in elementarne pridnosti, česar ni zatajil v nobeni svoji življenjski funkciji, zlasti ne kot slovenski vladika, je znal prisluhniti s svojo prirojeno bistrovidnostjo ne le vsem duhovnim potrebam svojega ljudstva, marveč tudi vsem tokovom mladega, po veliki večini porajajočega se mladinskega gibanja, bodisi verskega, bodisi versko-socijalnega, česar niso znali storiti niti mnogi mlajši razumniki, ki so stali sredi novega kipenja. Težko je prav za prav povsem odkriti njegovo pastirsko delovanje, dasiravno se omejujemo zgolj na versko plat, zakaj tokovi njegove ljubezni, skrbljivosti in dejanj so se razlivali na slovensko ljudstvo vseh stanov, spolov in starosti, posebno še na najintimnejšo celico naroda, na družino. Zatorej moremo reči: Vsa velika preroditev slovenskega naroda, ki sega malone v obdobje treh generacij in ki je zasegla s svojimi koreninami poslednje slovensko selišče, je v odlični meri plod velikega duha nadškofa Jegliča. Saj je bil on tir sti, ki je vdihnil notranjo vsebinost cerkvenim in vzgojno izobraževalnim organizacijam širom Slovenije, jim prilival olja, jih razgibaval ob slehernem znamenju zastoja. Iz njegovega večnega snovanja za notranjo dobrobit naroda so vzniknile včasih blesteče misli, katere je kot mož dela in jeklene volje oživljal v širokopotezna dejanja. Posebno se je pokazal celega moža v onih težkih dneh, kadar je kot videč že zdaleč zaslutil bližajoče se neurje verskih in moralnih zmotnjav. Takrat mu je ljubeča skrb za duše svojih vernikov iztisnila toliko prosečih, očetovsko karajočih in vabečih besed, da se je marsikateri vernik, ki je bil morebiti versko že zdavnaj ohlajen, zazrl vase z vso resnobo zrelega moža. Nadškof Jeglič se ni nikoli umaknil s svojega stražnega stolpa, marveč je neprestano razgrinjal plašč čiste vere nad svojo škofijo. Za to je bil pripravljen vsak trenutek žrtvovati vse, čast, imetje, pa tudi življenje. Mnogotera beseda se je izrekla o nadškofu Jegliču, ki ni bila pravična. Njegovim dejanjem namreč niso vsi pripisovali one žive vode, iz katere je zajemal moči za sleherno veliko potezo v verskem ali izvenverskem svetu. In vendar je bil njegov svetovalec v vsakem primeru le Oni, kateremu je ponudil v službo vse svoje življenje. S tega vidika so bila vsa Jegličeva dejanja moško lepa, zakaj pripravljal se je nanje z molitvijo in globokim premišljevanjem. Nadškof Anton Bonaventura je po svojem značaju ljubezniv, razumen, mlad, v bridkosti močan, v pravičnem dejanju neupogljiv, v zasebnem življenju človek srca. Najznačilnejši potezi njegovega značaja, ki ste vraščeni vanj kot bistvo vseh bistev, pa ležita v dveh besedah: v delu in molitvi. To dvoje je šlo z njim skozi gimnazijske razrede v bogoslovnico ter kesneje v dolga blagoslovljena leta vladikovanja. Z njegovo osebnostjo je tudi neločljivo zvezano — kar pa je prav za prav posle-dek prvih dveh — nezlomljivo zaupanje v zmago sleherne dobre stvari. Dasiravno so spremljala velikega vladiko v najplemenitejših zasnovah bolestna razočaranja, zlasti, ko je videl, kako rušijo temne sile živo vero v njegovih vernikih, vendar ni fijegov duh niti za trenutek klonil. Vprav tedaj se mu je veličastna postava odporno postavila v bran, pripravljena sprejeti nase vse telesne bolečine za dragocen zaklad neumrjočih duš. V molitvah pred večno lučko je pisal prelepe poslanice, polne ljubezni in opominov, pisal knjige, v katere je izlil vso skrb in težo škofovske odgovornosti za sleherno ovco, ki se je zgubila v prostranosti goščav. Toda veder pogum in živa vera sta mu prinesla tudi v najbridkejših dneh božjo tolažbo. Sivolasi nadškof je tudi danes, v tri in osemdesetih letih, še zmerom visok in strumen ter s toplim razumevanjem ne spremlja le vseh duševnih valovanj med dobrim in zlim svojih vernikov, marveč tudi vse duhovne in socialne borbe najmlajše generacije. In danes leži pred njim njiva, ki se razteza v daljave in širjave. Po tej je hodil visoki cerkveni knez slovenski nad trideset let, oral jo in polagal vanjo dobra semena. Niso vsa vzklila; nekatera so padla na kamen, druga je zadušilo grmovje. Vendar danes valuje ta njiva kot brezbrežno morje zlatih pšeničnih klasov ... Ko se bodo zbrale 30. julija tisočere množice slovenskega naroda na Stadionu pred oltarjem, kjer se bo brala sveta daritev v spomin 1900 letnice Kristusovega rojstva in 60 letnice nove maše velikega nadškofa Jegliča, se bo pač sivolasi vladika z neskončno srečo ogledal po tej široki njivi zorečega klasja: Tu so sadovi nadtridesetletnega dela; v resnici, nista se molitev in delo v nič pretočila I — Pa tudi ljudstvo slovensko se bo v teh najgrenkejših časih, ko se lomijo tla svetov, ko se rušijo stare dobe in se porajajo nove, ko si milijonske množice iščejo novih vzorov, v sinovski ljubezni zazrlo v svoj vzor, v moža molitve tn dela. Važni diptomatični razgovori v Parizu in Rima Preorijentacija evropske politike Pariz, 22. julija. Pari« je postal te dni poleg Rima središče izredno intenzivne diplomatične akcije. »Tempsc, ki je oficiozno glasilo zunanjega ministra, piše v svojem današnjem uvodniku, da ima živahna diplomatska akcija, ki izhaja pravzaprav od Italije, namen, da se vsa vprašanja, od katerih je odvisno sodelovanje francoske in italijanske zunanje politike, čimprej razjasnijo in rešijo. Šestmesečno podaljšanje italijansko-romunskega pakta o prijateljstvu in nenapadanju dokazuje, da je vpliv Italije v Evropi zelo velik. Italija se trudi, da se sedaj zbliža s vsemi državami srednje Evrope. Pomen italijansko-romunskega pakta je ogromen, ker se radi dejstva, da je Romunija članica Male zveze, sedaj lahko pričakuje, da se bo doseglo tudi sodelovanje med Italijo in ostalimi državami Male zveze. Modus vivendi med Avstrijo, Madjarsko in Malo zvezo Rim, 22. julija, ž. Obisk predsednika madjnr-ske vlado Gombosa in zunanjega ministra Kanya v Rimu, ki jih je povabil šef italijanske vlade Mussolini, komentira ves tisk kot velik političen dogodek. Ta obisk je bil skrbno pripravljen in naj ho po mnenju tiska prva preizkušnja vpliva četvornega pakta na evropsko politiko. Razgovori med Mussolinijem in obema madjarskima mini. stroma bodo zelo obširni in se bodo tikali političnih in gospodarskih problemov. Politični problemi se bodo proučevali v duhu nove orijentacije evropske politike na temelju štirih zapadnih velesil. »Corierre della Sera« piše, da so madjarski krogi mnenja, da bo sestanek v Rimu pomenil splošno popuščanje napetosti v Srednji Evropi. V Budimpešti, pravi list nadalje, kjer je znana miroljubna politika Mussolinija, so prepričani, da je sedaj Mussolini trdno sklenil, da najde modus vi. vendi za mirno sodelovanje med Avstrijo, Madjarsko in Malo zvezo. Mussolini hoče urediti srednjo nn vzhodno Evropo Rim, 22. julija. AA. Politični krogi trde, da prispe luinunski zunanji minister Titulesco v kratkem v Rim. (Pogajal se bo za obnovitev trgovinske pogodbe med Italijo in Rumunijo. V zvezi s tem obiskom in z Gombosovim prihodom, kakor tudi s Mussolinijevimi pogajanji s turškim zunanjim ministrom in » sovjetskim poslanikom, trde dobro poučeni krogi, da pripravlja Mussolini najbrž posebno diplomatsko akcijo v Srednji in Vzhodni Evropi. Italijanska vlada je na današnji seji sprejela zakonski načrt o paktu v štirih, ki ga bo predložila parlamentu v potrditev. Velepolitičen zajtrk — Francija podpiše vzhodni pakt, Rusija pa se sprijazni s paktom štirih Pariz, 22. jtd. Paul-Boncour je danes priredil predsedniku razorožitvene konference Hendersonu zajtrk. Razgovoru je prisostvoval Politis, ki je bil važen faktor pri sklepanju pakta vzhodnih držav glede definicije napadalca, Henderson je podrobno gor očal o svojih razgovorih v Rimu, v Pragi, v erlinu in v Monakovem. Kaže, da so ti razgovori uspeli in da so bila zlasti razčiščena nekatera važna vprašanja razorožitvene konference. Do septembra se bodo diplomatska pogajanja o raznih vprašanjih nadaljevala. Boncour ne vidi razloga, da bi Francija ne pristopila k vzhodnemu paktu. S tem bi vzhodni pakt postal splošno evropski, Paul-Boncour je po tem zajtrku sprejel francoskega poslanika v Moskvi, ki mu je poročal o tamošnji preorientacijl napram paktu štirih. Sovjetska vlada je zdaj temu paktu naklonjena. Francoski poslanik je nato sporočil Paul-Boncourju zahvalo Molotova za sodelovanje Francije pri pogajanjih za podpis vzhodnega protokola dne 5. julija. Paul-Boncour je naposled sklenil, da bo pospešil trgovinsko pogodbo med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Tudi v Rimu se zbirajo poslaniki Rim, 22. jul. A A. Tu se mudi italijanski poslanik v Bukarešti Sola. Italijanska vlada pa je poklicala v Rim tudi svojega poslanika v Moskvi Attolica zaradi pogajanj o novi trgovinski pogodbi med Italijo in Sovjetsko Rusijo. Pogajanja o tej pogodbi so se že vršila med Mussoliniijem in sovjetskim poslanikom v Rimu Potjomkinom. TUutescu posreduje med Italijo i#S tfln Sprava zaželjena, uspeh pa je IWU a&8gt?&iU&7IfO še stvar negotove bodočnosti Rim, 22. jul. tg. Romunski zunanji minister Titulcscu je prišel v Benetke, kakor se govori, na oddih. Vendar se računa s tem, da bo stopil v stike z italijanskimi uradnimi krogi. Romunskega zunanjega ministra smatrajo za najboljšega posredovalca med Jugoslavijo in Italijo, posebno odkar jc v zadnjem času bistveno ponehala napetost. Z velikim zadovoljstvom so sprejeli v Rimu prijazne izjave jugoslovanskega poslanika v Parizu Spalajkoviča o paktu štirih velesil. Celo »Tevere«, ki je bil-do sedaj izrazito proti Jugoslaviji, izjavlja. da obe državi nista podpisali pakta štirih ve- lesil zato, da bi na različni način in u različnimi vidiki motrili problem Jugoslavije. Takih besed v Rimu že dolgo ni bilo slišati. Vendar se niso začela, kakor je izvedel Vaš dopisnik iz najboljšega vira, še skoraj nobena konkretna pogajanja. Govorico o tem, da bo neposredno prišlo do sprave med Jugoslavijo in Italijo, so daleč prezgodne, posebno ker so problemi Podonavja zelo težki in se želje Italije in Francije slejkoprcj zelo razlikujejo, tako da tudi danes še ni zagotovljen uspeh, tudi če bi bila za to najboljša volja. Določbe konkordata med Nemčijo in Sv• Stolico Berlin, 22. jul. tg. V smislu dogovora, ki se je sklenil v četrtek pri podpisu konkordata, so danes popoldne objavili besedilo konkordata med srveto stolico in Nemčijo. Konkordat, kojega besedilo obsega 20 na stroju pisanih strani, ima 34 členov, ki urejujejo vse podrobnosti odnošajev med Nemčijo in katoliško cerkvijo: občevanje svete stolice s katoliškimi duhovniki v Nemčiji, izvrševanje duhovniškega dela, organizacijo katoliške cerkve v Nemčiji, nameščenje na duhovniških mestih in benefi-cijih, pravice in dolžnosti verskih redov, zadeve katoliških teoloških fakultet na visokih šolah, vprašanja verskega pouka in katoliških verskih šol, vprašanja zakonskega prava in dušnega pa-stirstva v vojski, bolnišnicah in kaznilnicah itd., kar se vse urejuje do podrobnosti. Katoliška cerkev ureja svoje zadeve samostojno Merodajen je pri tem prvi člen konkordata, ki pravi; »Nemčija jamči za svobodo veroizpovedi in javnega izvrševanja katoliške vere. Priznava pravico katoliške cerkve, da v mejah zakonov, ki veljajo za vse, urejuje svoje stvari samostojno, jih upravlja, in v okviru svoje pristojnosti izdaja obvezne zakone in naredbe za svoje člane,« To na- PmŠlltofiMjefivuto, čelo se pojasnjuje v čl. 2 z ugotovitvijo, da kon-kordati, ki so bili sklenjeni z Bavarsko, Prusijo in Badensko, ostanejo nadalje v veljavi, da so za druge dežele veljavni dogovori državnega konkordata in da se smejo v bodoče sklepati deželni konkor- : dati samo v sporazumu z državno vlado. Versfce, kulturne in dobrodelne kat. organizacije po po Snoma zaščitene Posebnega političnega pomena sta člena 31 in 32. O vsebini teh dveh členov so prišle že med rimskimi pogajanji samimi točne informacije, ki so posebno važne v svoji končni formulaciji, člen 31 pravi: »One katoliške organizacije in zveze, ki služijo izključno verskim, čisto kulturnim in kari-tativnim svrham in so kot take podrejene cerkvenim oblastem, so v svojih ustanovah in v svojem delovanju zaščitene. One katoliške organizacije, ki služijo tudi drugim nalogam, med njimi tudi socialnim ali stanovskim, uživajo isto varstvo brez ozira na eventualno uvrstitev v državne zveze, če j dajo jamstvo za to, da bodo razvijale svoje delo-j vanje izven vsake politične stranke. Navedeni I člen zagotavlja potem tudi športnim in drugim mladinskim organizacijam potrebno upoštevanje glede cerkvenih dolžnosti in verske vzgoje. Duhovniki ne bodo člani političnih strank Člen 32 pravi na koncu sledeče: »Z ozirom na posebne razmere v Nemčiji, z ozirom na to, da določbe konkordata dajejo varnost, da bo nemška zakonodaja varovala pravice in svobodo katoliške cerkve v državi in v deželah, izda sveta stolica določbe, s katerimi sc za duhovnike in redovnike izključuje članstvo v političnih strankah in delovanje za take stranke.« Redovi so popolnoma stobodni Opozoriti je še na nekatere posebno pomembne formulacije konkordata. Tako je važno, da govori člen 1 izrecno o javnem izvrševanju katoliške vere. Člen 15 govori o vprašanjih redovnih in verskih družb. Tem ne nalaga država nobenih posebnih omejitev glede ustanovitve, nastanitve, števila in lastnosti članov, njihovega delovanja v dušnem pastirstvu; v poultu, bolniški negi, karitativnem delu in urejevanju svojih zadev ter upravljanju svojega premoženja. Edini pridržek je, da morajo biti predstojniki duhovniških redov, ki imajo svoj sedež v Nemčiji, nemški državljani. Za škofe je določena posebna prisega, po kateri morajo prej, preden prevzamejo svoje škofije, priseči v roke državnega namestnika dotične dežele, odnosno v roke državnega predsednika. Zagrebška vremensko napoved: Stalno, vroče z naraščajočo oblačnostjo. Dunajska vremenska napoved: Ne bo več tako toplo, vreme bo spremenljivo, od časa do časa dež in nevihte, severozapadni vetrovi. Katoliška mladina se ne bo silila h ničemur, kar bi bilo proti n;enemu prepričanju Glede državnega skrbstva za mladinske organizacije je omeniti, da država in dežele prevzamejo obveznost, da ne bodo katoliške mladine silile k ničemur, kar ne bi bilo združljivo z verskim in krščanskim prepričanjem, ter da se bo mladini redno omogočalo izvrševanje cerkvenih dolžnosti ob nedeljah in praznikih. Konkordatu je priložen zaključni protokol, v katerem je več soglasnih izjav obeh pogodbenih strank. Te izjave tvorijo integralni del konkordata samega. Med drugim se določa v zaključnem protokolu, da je apostolski nuncij pri nemški vladi starešina diplomatskega zbora v Berlinu. Dalje se še enkrat potrjuje pravica cerkve, da sme pobirati davke. Če država glede nameščen ja posameznih duhovniških mest ne bo izrazila v 20 dneh pomislekov splošne politične narave, bo sveta stolica smatrala, da takih pomislekov nL Sv. sfolica za narodne manjšine Glede narodnih manjšin je sveta stolica odloi-no zahtevala in dosegla, da se nenemškim narodnim manjšinam jamči uporaba materinskega jezika pri službi božji, pri verouku in v cerkvenih društvih, je pa obenem tudi obljubila, da bo ščitila v enaki meri nemške manjšine v konkordatih z drugimi državami. Prepoved strankarsko - političnega delovanja ima veljati tudi za nekatoliške duhovnike. Tozadevne določbe svete stolice pa nikakor ne pomenijo, da bi bilo omejeno v dušnopastirskem delokrogu dolžno oznanjevanje in razlaganje dogmatič-nih in nravnih naukov ter cerkvenih načel, ki so važna za vse, torej tudi za javno življenje, Italijanski vojni minister odstopil Mussolini vodi 6 ministrstev! Rim, 22. julija, ž. Vojni minister Gazzera Je podal ostavko. Kralj je poveril vodstvo poslov vojnega ministrstva predsedniku vlade Mussoliniju. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu Ma-naresii je razrešen, na njegovo mesto pa je imenovan veronski general Baistrocchi, Manaresi pa je imenovan za armadnega poveljnika v Veroni. Vest o ostavki vojnega ministra Gazzere je že d olj časa krožila v javnosti. Ta ostavka nikakor ne pomeni, da bi bil Mussolini imenovan stalno za vojnega ministra. Ta možnost ne prihaja v poštev. Mussolini vodi zdaj predsedništvo vlade, zunanje ministrstvo, notranje ministrstvo, ministrstvo za korporacije, vojno ministrstvo in začasno tudi letalsko ministrstvo. Gre ze preorganizacijo, za katero so mero-dajni vojaški razlogi. Listi naglašajo v svojih komentarjih, da je duce itak vrhovni voditelj vojaštva kot šef vlade. »Giornale dTtalia« piše, dr je po tej definiciji Mussolini vojni minister. To razkriva -r.-ačrte, o katerih se je govorilo že dalj časa, da se namreč vse vojne stroke združijo v eni roki, teko vojska, mornarica in zrakoplovstvo Dalje je danes ministrski svet ustanovil dve novi vojaški saržii, in s»er saržo zračnega maršala in maršala za zračno vojsko. Ni težko uganiti, da bo prvi naslov zračnega maršala dobil general Balbo. Nikolaj Berdjajev: Notranja zmaga krščanstva K nedeljski proslavi 1900 letnice odrešenja Često se govori, da je krščanstvo propadlo, da se zgodovinsko ni uresničilo; in oboje se nato cavaja kot dokaz proti njemu. Nc samo kristjani, ampak zgodovina Cerkve same spričuje^ proti krščanstvu. Treba je priznati, da more biti čita-nje knjig, ki obravnavajo zgodovino^ Cerkve pohujšanje za one, katerih vera se maje. Te knjige govore o borbi v krščanskem svetu, o strasteh in človeških interesih, o pokvarjenosti in zmaliče-nosti resnice v vesti grešečega človeštva; zelo često nam kažejo zgodovino Cerkve, ki je izredno slična oci posameznih vlad, diplomatskih odnosov, vojn itd. Zunanja zgodovina Cerkve je vidna in more biti podana na način, dostopen vsem. Toda njeno duhovno in notranje življenje, preobračanje ljudi k Bogu in razvoj svetosti so manj vidni; težje je o njih govoriti, ker jih zunanja zgodovina nekako zakriva in jih včasih zdrobi. Ljudje mnogo lažje spoznajo zlo nego dobro, zunanja plat življenja jim je mnogo bližja nego notranja. Z lahkoto se naučimo vsega, kar se tiče zunanjosti človeškega bitja, človeške trgovske in politične zadeve, njihovo družinsko in socialno življenje. Ali pa mislimo nttx>go na način, kako ljudje molijo Boga, na način, kako usmerjajo svoje notranje življenje na božji svet in se duhovno borijo proti svoji naravi? Često n« vemo prarv ničesar in tudi n« slutimo obstoja duhovnega življenja pri ljudeh, ki jih srečujemo. V najboljšem slučaju ga opazujemo pri svojih bližnjih, za katere se posebno zanimamo. V zunanjem življenju, ki se očituje vsem očem, prav lahko odkrivamo delovanje slabih strani Toda kolike so v njihovem zatišju borbe duha, podvigi k Bogu, bolestni napori doživeti Kristusovo resnico — o tem ne vemo p^av nič ali pa ne maramo vedeti. Govorilo se nam je, da ne smemo soditi svojega bližnjega, ampak mi ga vendarle stalno sodimo po njegovih zunanjih delih, po izrazu njegovega obraza, ne da bi se s tem vglobili v njegovo notranje življenje. Prav isto je z zgodovino krščanstva; ne moremo ga obsojati po zunanjih delih, po strasteh in človeških grehih, ki malicajo njegov obraz. Spomniti se moramo tega, kaj so morali prestati krščanski rarodi v zgodovini, koliki so morali biti njihovi mučni napori, da so premagali svojo staro naravo, svoje vsemirsko poganstvo, svoje antično barbarstvo, svoje surove nagone. Krščanstvo je moralo prepojiti gmoto, ki je stavljala nedvomno vztrajno odpornost krščanskemu duhu. Treba je bilo dvigniti v vero ljubezni tiste, katerih nagoni niso bili drugega ko nasilje in krutost. Toda krščanstvo je prišlo, da reši bolne in ne zdrave, grešnike, ne pa pravičue. In človeški rod, spre-obrnjen h krščanstvu, je bolnik in grešnik. Kristusova Cerkev ni poklicana zato, da organizira zunanjo p.'at življenja Hj premaga zlo z nasiljem. Ona pričakuje vse od notranjega iu duhovnega preporoda, od obojestranskega sodelovanja človeške svobode in božje milosti. Po svoji naravi krščanstvo ne more uničiti izbora med dobrim in zlom v človeški naravi, kajti priznava človeško svobodo. Materialistični socialisti radi trdi, da krščanstvo ni uspelo, da ni ures-..i~ilo božjega kraljestva. Skoraj bo že dva tisoč let, kar je prišel Odrešenik na svet in zlo še zmiraj obstoja na svetu in se celo množi; svet je poln bolečin in nadloge življenja se niso zmanjšale z ozirom na to, da je odrešenje že izpolnjeno. Materialističen socialisti obljubujejo uresničiti brez Boga in Kristusa to, česar Kristus ni mogel izpolniti: bratstvo med ljudmi, pravico v socialnem življenju, mir, božje kraljestvo na zemlji. (Kajti ljudje, ki ne verujejo, radi izrekajo sledeči stavek: »božje kraljestvo na zemlji...«) Edini poskus, ki ga poznamo v smislu izvedbe materialističnega socializma je ruski poskus, toda ta ni dal pričakovanih rezultatov. Toda tn niti ni odgovora ca vprašanje! Obljuba materialističnega socializma, da bo zavladala pravica na zemjli, da bo izločil zlo in trpljenje, n« sloni na človeški svobodi, marveč na kršitvi te svobode; izvedla se bo s pomočjo socialne organizacije, ki bo onemogočila zunanje zlo, s tem da bo prisilila ljudi k čednosti, k dobremu in pravičnosti. In to nasilje predstavlja veliko razliko med socializmom in krščanstvom. Tako zvari »polom krščanstva v zgodovini« je konkurz, vezan na človeško svobodo, na odpornost te Kristusove svobode, odpornost slabe volje, ki jc religija noče prisiliti k dobremu. Krščanska resnica predpostavlja svobodo in pričakuje notranjo in duhovno zmago nad zlim. Na zunaj država lahko vsili mejo izražanju zle volje ni- v to j« tudi poklicana, toda tako nikdar zlo in greh ne bosta premagana. Toda ta izbera ne obstoja za materialističnega socialista, kajti za njega se problemi zla in greha, problemi duhovnega življenja ne postavljajo. Obstoja samo eno vprašanje: vprašanje trpljenja in socialne nepravičnosti, torej zunanje organizacije življenja. Bog noče rabiti sile. On noče zunanjega zmagoslavja pravice. Cn želi človeško svobodo. Tako bi m»rjrfom Dunaj. 22. julija, ž. Včeraj pozno popoldne sc jc pojavilo nad Salzburgom 5 nemških lotil, ki so ponovno motala letake proti avstrijski vladi. V Salzburgu se jo dvignilo avstrijsko policijsko letalo. nakar so se nemški letnici takoj zgubili. Avstrijski poslanik v Berlinu jo dobil brzojavni nalnjj. da nemudoma vloži pri nemški vladi prole.-,! radi toga postopka. Post leti dalje Newyork, 22. jul. (a) Willy Post jc prispel davi ob 7.07 v Edmonton v Alberti. Ob 10.41 pa ie že letel dalje. Post se nadeja, da bo še danes v New-yorku. Po fa'an'a med Nemči.o in Romuni;o razbila Bukarešta, 22. julija. AA. Pogajanja med nemško in romunsko vlado za tesnejšo gospodarsko izmenjavo, so se razbila. Predsednik romunske vlade je snoči obvestil nemškega poslanika v Bukarešti, da najnovejših gospodarskih ukrepov v Nemčiji ne more smatrati za zadostno podlago novih trgovinskih odnošajev med Romunijo in Nemčijo. T v »• lecaji London. '..'2. jul. AA. Tečaji današnjega dopoldneva so bili v znamenju novih intervencij s strani zastopnikov angleškega izravnalnega fonda in angleške narodne banke. Francoski frank je zaradi tega ob zaključku noliral 85 in 17/a», nizozemski goldinar je notiral 8.29, dolar pa 4.68 in 'a. driave nočejo v obrambo poljedelstva dati prav nobenih koncesij. Čeprav ne bo odbor v torek zopet sestal, ni zaenkrat nobenih izgledov, da ee doseže sporazum. Pogajanja, ki se sedaj vodijo Za ustanovitev sterlinškega bloka med člani britanskega imperija, po mnenju »Daily Telegrapha« sploh ne bodo imela uspeha. Angleška vlada očita dominijonom, da so poplavili angleški trg z mlev-skimi proizvodi ter tako povzročili padec cen. Podlost brez primere j« članek ljubljanskega »Jutra«, ki 22. t m. prL poveduje o zvezah izvestnih hrvatskih emigrantov, prijateljev bivšega odličnega voditelja jugoslovanske demokratske stranke Svetozarja Pribičeviča, ki so, kakor pripoveduje »Jutro«, prodajali Slovenijo Italijanom in sicer Triglav z dolino proti Ljubljani oziroma Bohinj in blejski kot »kot absolutno potrebo za razmah italijanskega jadranskega prometa«. Podlost namreč v toliko, ker »Jutro« te politične noroe spravlja v zvezo s slovenskimi ljudmi, ki sicer niso srkali s^ajih političnih in kulturnih nazorov iz virov »Jutra«, so pa najmenj toliko patriotični kakor je ta list, ki smatra menda za svojo poglavitno dolžnost, da naše slovensko ljudstvo sumniči in blati. Kje drugod bi bil mogoč jugoslovanski in slovenski list, ki bi pisal: $&ko torej hrvatska ehiigracija prodaja paše s1owj$ko ozemlje nenasitnemu italijanskemu imperializmu, pomagajo pa ji pri tem celo med našim narodom ne samo ljudje, ki nimajo toliko i retidarka, da bi sami spoznali zlo, ki ga delajo, temveč celo razumniki. ki vidijo v Italiji zaščitnico nekega od vseh strani obsekanega, od svojih rodnih bratov odcepljenega samoslovenstva?« — Kdo so ti slovenski razumniki? vprašamo in bomo seveda zaman čakali odgovora od »Jutrovega« člankarja, ki s takim zločinskim obrekovanjem slovenskih ljudi, od katerih ene slika kot tepce, drutre pa kot plačane veleizdaijalce, skuša izbiti kapital za svoje znane partizanske namene. Če bi ga bilo vsaj sram — pa ga najbrž ni, ker sramu v njegovem moralnem slovarju bržčas sploh ni. Strahovito neurje v Kanadi Ottawa, 22. jul. (a) V pokrajini Ontario je divjalo strahovito neurje. Škoda je ogromna. Ena oseba je bila ubita, 20 ranjenih. Hud potres v Tsirčvi Carigrad, 22. jul. (a) Potres je popolnoma uničil turško naselbino Civril. 35 oseb je mrtvih. Drobne vesti Varšava, 22. jul. ž. Ameriška industrija piva je naročila pred nekaj časa v Poljski 50.000 pivskih sodov. Prva pošiljka 500 komadov se je že poslala po ladji »Pulaska«. Nadaljnja naročila se bodo izvršila še v teku tega leta. Naročilo je razdeljeno na več velikih tovarn. Lizbona, 22. jul. (a) Policija je našla v neki tukajšnji tiskarni poleg komunističnih brošur še posebne italijanske letake, ki so bili namenjeni mornarjem italijanske vojne eskadre, ki se trenutno nahaja v Lizboni. Sofija, 22. jul. ž. Italijanski kralj je odlikoval z italijansko krono raznih stopenj štiri bolgarske aktivne generale, 25 višjih častnikov in načelnika notranje-političnega oddelka sofijskega policijskega ravnateljstva. Bukarešta, 22. jul. (a) Neka nemška tvrdka namerava nakupiti del letošnjega žitnega pridelka, da na ta način odkupi nemške terjatve v Romuniji. Rim, : \ jul. ž. Davi je bila v poslopju Viroi-nale seja vlade pod predsedstvom Mussolinija. Na tej seji so se razpravljala notranjepolitične vprašanja, odobren pa je bil tudi dekret, ki se tiče organizacije fašističnega korporativnega sistema. Rim, 22. jul. i. V Milanu je bil Avgust Nadin, ki se je žaljivo izrazi! o Mussoliniju, obsojen na leto dni težke ječe. Vaišava, 22. jul. ž. Glavni urednik »Izvesti}« Radek je po 14 dnevnem obisku na Poljskem odpotoval nazaj v Moskvo. Brez sv. pisma, Hgar vsebin/t je samo Jerns Kristus, sploh nit ne doumemo; povsod vidimo le temo in zmedo, tako v božjem stvarstvu kakor v naši lastni naravi. (Pascal) IkcTiiGce rAjiiLLLj w sva s g ^OMflflAifi eiDinuui Na proslavo 1900letnice odrešenja 60 let svečeniškega delovanja nadškofa dr, A. B. CtOVCSiVU jegiiča za krščansko kulturo in slovenski narod Nujna navodila Vozovi, avtobusi, avtomobili, kolesarji Udeleženci, ki nameravajo priti z vozovi in avtobusi, naj bi prišli v Ljubljano čim bolj zgodaj zjutraj, ker bo proti 10 naval pešcev proti Stadionu prevelik, da bi mogli mirno voziti po cestah. Ulice, po katerih bodo vozili vozovi iz raznih smeri, bomo pravočasno objavili. Skupni prostori za shranjevanje voz in živine bodo: na vojaškem vežbališču za artiljerijsko vo jašnico, v areni firme Slovenia-transport in skladišču firme Škrbec & Bartol nasproti Strojnih tovarn in livarn ob Dunajski cesti. Udeleženci iz kamniškega okraja naj shranijo vozove v gostilniških hlevih in dvoriščih na Ježici in Stožicah. Tudi drugim voznikom svetujemo, da shranijo kolikor mogoči vozove in živino v predmestjih, ker bo na skupni! prostorih težava z napajanjem in ni sence. Za kolesa bo urejeno shranjevališče v artilje rijski vojašnici. Kolesa bodo dobro zastražena; pri stojbina za shrambo je 2 Din za kolo za ves dan to je od 8 zjutraj do 6 zvečer. Zadruga avtobusnih podjetnikov nam je sporočila, da bodo avtobusi na progah do 15 km računali običajno voznino; za vožnje na daljših progah pa naj se krajevni pripravljalni odbori posebič dogovore s posameznim podjetnikom zaradi voznine. Zasebni avtomobili bodo lahko garažirali v garažah Triumph-avto na Gosposvetski cesti. Kdor reflektira na garažo, naj takoj sporoči pisarni pripravljalnega odbora. Na Stadionu v nedeljo Vsako ploskanje in vzklikanje je na Stadionu prepovedano. Po prihodu duhovščine pa do konca popoldanske slovesnosti, smatrajmo, da smo v cerkvi. Tudi med popoldanskim odmorom se vsi mirno in dostojno ponašajmo. Popoldanski koncert je posvečen izključno spominu Kristusovega trpljenja, je torej čisto verska pobožnost. O kakem ploskanju ali pritrjevanju ali odobravanju ne sme biti govora. Prav iz istega razloga tudi visokih cerkvenih in svetnih udeležencev ne bomo nič pozdravljali na Stadionu. Pazimo, da tudi izven Stadiona ta dva dni nikjer ne bo nobene nerednosti. Posebni vlaki 1. Posebni vlak Maribor—Ljubljana odhaja iz Maribora ob 3.30 in pride v Ljubljano ob 7.35 ter odhaja iz Ljubljane ob 18 in pride v Maribor ob 22. Za ta posebni vlak plača vsak 45 Din za vožnjo sem in tja. Vozno karto dobijo priglašenci za ta vlak pri Katoliški akciji v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. 2. Posebni vlak Metlika ljubijana odhaja iz Metlike ob 4 in pride v Ljubljano ob 8.25, odhaja iz Ljubljane ob 18.40 in pride v Metliko ob 22.30. Cena za'ta vlak sem in tja je 38 Din. Vozne karte dobijo priglašenci pri svojih župnih uradih, kjer so se zglasili. Potovati pa morajo tja in nazaj s posebnim vlakom. 3. Posebni vlak Rateče—Jesenice—Ljubljana vozi 30. julija in odhaja iz Rateč ob 5.50, z Jesenic ob 6.35 in pride v Ljubljano ob 8.35, odhaja iz Ljubljane ob 18.20. Udeleženci, ki potujejo s tem vlakom, plačajo 30 Din za vožnjo sem in tja. Vozne karte dobijo pri svojih župnih uradih, kjer so se zglasili. Iz Bohinjske Bistrice imajo zvezo s tem vlakom in plačajo iz Bohinja vozno karto do Jesenic, ki ima dvotretjinski popust. 4. Izredni vlak bo vozil na progi Kamnik— Ljubljana in bo odhajal iz Kamnika 7.25 ijutraj. ne ob 8, kakor je bilo pomotoma javljeno. 5. Posebni vlak odhaja r Brežic v soboto 29. . m. ob 14.25 in pride v Ljubljano ob 16.50 ter na Otoče ob 18. Udeleženci ostanejo čez noč na Brezjah in se drugi dan odpeljejo ob 8 z Otoč in pridejo v Ljubljano ob 9.05. Tu prisostvujejo cerkvenim slovesnostim na Stadionu in se vračajo iz Ljubljane ob 19.18. Vsak udeleženec plača 45 Din za vožnjo do Otoč in nazaj. Vozne karte dobijo udeleženci pri župnih uradih, kjer so se prijavili. 6. Posebni vlak Rakek-Ljubljana-Brezje vozi 30. julija in odhaja z Rakeka ob 8, s Planine ob 8.09, z Logatca ob 9.19. pride v Ljubljano ob 9.03. iz Ljubljane odpelje na Brezje ob 19.03 in pride na Otoče ob 20.16. Z Lesec vozi 31. julija ob 11.55. Tega vlaka se poslužijo udeleženci cerkniške de-kanije. ki potujejo obenem na Brezje. Cena za ta vlak je določena Rakek—Brezje in nazaj, izkaznica in znak 43 Din, Rakek-Lesce in nazaj 52 Din. Knpni nradi naj javijo število onih, kj žele potovati s posebniimi vlaki, da jim moremo pravočasno poslati vozne karte. Vozno karto plača vsak udeleženec župnemu uradu in župni urad Pripravljalnemu odboru. Vsak udeleženec dobi svojo karto, ki je žigosana s »Putnikovo« štampiljko. zato jih ni treba žigosati s župnijskim žigom. Vsak vlak bo spremljal zastopnik »Putnika« in zastopnik Pripravljalnega odbora. Potovali bodo vsi v osebnih vozovih. Prijave za posebne vlake Na mnogih vprašalnih polah župni uradi niso pojasnili ali se prijavljeni udeleženci pripeljejo s posebnim vlakom ali ne? Prihodnjo sredo, dn 2(>. t. m. mora Pripravljalni odbor železniški direkciji javiti, koliko udeležencev potuje s posebnimi vlaki in oskrbeti vozovnice, ki jih bo moral vsekakor plačati, naj se dotifni potem peljejo ali ne. Opazili smo, da takih označb ni zlasti pri mnogih oddaljenih župnijah, ki leže ob progah, po katerih vozi posebni vlak. Nujno prosimo vse dotične župne urade, da nemudoma sporoče Pripravljalnemu odboru. če udeleženci iz njihovih župnij potujejo s posebnimi vlaki ali ne. Zlasti svetujemo, da se čim bolj poslužujete posebnih vlakov, vsled tega. ker prošnja za polovično vožnjo na vseli vlakih ni še rešena. Prosili smo ponovno za rešitev. Ce bo rešitev med tednom prišla, jo bomo pravočasno javili in vse potrebno ukrenili, vendar pa moramo zaenkrat nujno svetovati vsem oddaljenih! iuDiti-jam, naj se poslužujejo posebnega vlaka. Vse prijave za posebne vlake pošljite gotovo rsaj do srede 26. t. m. dopoldne Pripravljalnemu odboru. Da bo red pri prihodu na Stadion Vsi tisti udeleženci, ki pridete bodisi v skupi nah bodisi posamič, z avtobusi, vozovi, na kolesih ali peš, pridite kolikor mogoče zgodaj zjutraj, vsaj gotovo pa pred 9 zjutraj. ()d 9—10 bo na cestah velika gneča, ker bodo prihajale večje skupine od vlakov. Nujno prosimo, da pridejo bolj zgodaj zlasti narodne noše in zastave iz Ljubljane in okolice, da jih bodo reditelji mogli postaviti pravočasno na določena mesta. Prav tako svetujemo tistim, ki so nabavili sedeže, naj se potrudijo malo prej. da ne bodo imeli potem težav pri dohodu na sedež. Vozovi, avtobusi in kolesarji, ki vozijo mimo Stadiona ali po cesti do Stadiona, se morajo brezpogojno ravnati r_ —i—ii—i. r,,.!;tni:«v in P••!!!■••• vli',-.»......^.....- ter policije, da ne bo nastala zmeda v prometu. Gornji grad, kjer sedaj prebiva uadškol ilr. A. U. i Danes teden bo katoliški slovenski narod skupno proslavil 1900 letni jubilej odrešenja človeškega rodu. Je to spomin največjega dogodka v zgodovini človeštva, združen z najsvetejšimi in najglobljimi čustvi vsakega vernega človeka, ko si kličemo v spomin trpljenje in smrt našega Odrešenika, njegovo vstajenje in poveličanje ter pričetek njegovega skrivnostnega življenja v presv. Evharistiji, odkoder se neprestano pretakajo milostni studenci nadnaravnega žiivljenja in moči v krščansko občestvo, Zato naj bo naša nedeljska manifestacija predvsem izraz vdane hvaležnosti in zahvale za milost Odrešenja. Ena največjih skrivnosti in dobrot Odrešenja je sv. maša in so zakramenti. Kako je zato primerno, da se v okvir 1900 letnice Odrešenja postavi biserna sv. maša nadškofa dr. Antona Bona-venture Jegliča, ki obhaija 27. julija letošnjega leta 60 letnico, odkar je bil posvečen v mašnika. Poklicali si bomo pa tudi v spomin slavno zgodovino naših prednikov po veri in po krvi, ki so z največjimi žrtvami in trpljenjem, pa z neskončno požrtvovalnostjo in ljubeznijo izročali dragoceno dedščino sv. vere od stoletja do stoletja, da so jo čisto in nepokvarjeno ohranili našemu rodu. — Ob neskončni galeriji svetlih zgledov, ki jih skriva v svojem naročju vekovita sv. Cerkev, se bomo posebej mi Slovenci spomnili mučeniških borb našega naroda, ki je v teku stoletij mnogo trpel zaradi svoje vere, pa v stoletnih borbah rastel in je-klenil svojo moč in voljo do življenja po božji veri in postavi. Saj je predvsem katoliška vera oblikovala slovensko narodno dušo, iz nje je naš narod črpal ljubezen do domačije in do zemlje, ki jo je prepojil s svojim znojem in jo posvetil s križi, kapelami in cerkvami, da je oprt na Boga mogel nositi težko breme malega in ubogega ljudstva. S tem, da se slovesno spomnimo nadvse pomembnega verskega jubileja, spolnimo na nek način tudi svojo narodno dolžnost, ko se Bogu zahvalimo v javni manifestaciji, da je našemu narodu ohranil milost sv. vere in ga prosimo, da nam tudi v bodoče ne odtegne svoje pomoči. Človeštvo se danes bolj kot kdaj v zgodovini deli v dva tabora: za Boga in proti Bogu. Pokažimo vernih in vedrih src, da se tudi naš rod, kakor rodovi naših prednikov, zbira pod Kristusovo zastavo in mu prisega ljubezen in zvestobo do smrti. Naš klic: Povsod Boga! mora biti tako iskren in prepričevalen, da ga bodo slišali tudi tisti, o katerih pravi apostol, da spe. Jubilejna prireditev ima torej po svojem predmetu samo versko-cerkveni značaj. Izključno versko-cerkveni razlogi in nameni so jasno razvidni iz objav glavnega pripravljalnega odbora, ki ga je Katoliška akcija sestavila v ta namen, posebno pa še iz oglasa škoEjskih odborov, ki sta ga izdala z odobrenjem škofov odbora Katoliške akcije v Ljubljani in v Mariboru, ki je bil cerkveno uradno objavljen v Škofijskem listu in prečitsp v cerkvah. Cela prireditev na Stadionu z duhovnim koncertom vred je zamišljena kot versko-cerkvena slovesnost in trdno smo uverjeni, da se vsi verniki, ki se nameravajo prireditve udeležiti, tega zavedajo in se bodo dosledno po tem ravnali. Najodločneje pa zavračamo vsa podtikanja in su.mniče-nja, kakor da bi proslava imela ali skrivala katerikoli drugi pomen in značaj. Župnijske vodite':" in odbore Katoliške akcije pozivamo in prosil 'a vestno poskrbe, da nobeno tako sumničenje ne bo na£lo niti najmanjše opraviobe v obnašanju udeležencev, * K jubilejnim slovesnostim v Ljubljani so porabljeni tudi najvišji predstavitelji države in oblasti, tako Nj. Vel kralj Aleksander, Nj. Vel. kraljica Marija, predsednik ministrskega sveta dr. Milan Srskič in kraljevska vlada, kraljeva banska uprava dravske banovine v Ljubljani, Univerza kralja Aleksandra v Ljubljani, predstojništvo mestne občine ljubljanske, čije častni občan je biseromašnik dr. Anton Bonaventura Jeglič. Jugoslovanski škofje na jubilejni svečanosti K voznemu redu štajerskih romar. vlakov 1. Posebni vlak Konjice—Poljčane, je dovoljen. Vozil bo iz Konjic, dne 29. julija zvečer ob 22 na Poljčane. Na postajo Konjice naj pridejo vsi udeleženci iz Zreč, Kungote, Konjic, Cadraina, Prihova itd. S tem je uslroženo tem udeležencem, da pridejo pravočasno na romarski vlak v Poljča-nah. Vlak bo stal na vseh postajah med Konjicami in Poljčanami, da lahko vstopijo tudi ostali udeleženci. 2. Romarji iz Posavja se ponovno opozarjajo, da se pripeljejo z našimi legitimacijami z večer, nim rednim vlakom do Zidanega mostu ter doplačajo, kakor je bilo objavljeno; na Zidanem mostu se priključijo na naš posebni celjski vlak. Ne zamenjujte vlakov, ker eden vozi že v soboto popoldne, drugi v nedeljo zjutraj! 3. Prijav ne sprejemamo več! Za romarske vlake smo prijave zaključili, kdor se hoče še udeležiti, naj gre z rednimi vlaki. * Koncert v proslavo 1900 letnice odrešenja bo dogodek svoje vrste. Naši zbori (109 jih bo sodelovalo ali okroglo 2500 pevk in pevcev, so r sredi največjega poljskega dela s tako vnemo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo poprijeli za delo. da zbujajo upravičeno občudovanje. Dobili so v roke 37 strani dolgo partituro, ki naj jo predelajo za čisto vokalno petje brez vsake spremljave. To niso navadne pesmice, ki jih že poznajo in pojo. To je zaokrožen, enoten spored, posvečen Odre-šcniku sveta in obsega med drugim ritmično težko Gallusovo: Gl ejte, kako umira pravični, dalje Torn-čev oraitorij »Sedem poslednjih besed Odrešeni-kovih«, ki ga je mladi skladatelj šele letos v začetku junija nalašč za ta koncert zložil, in slednjič Premrlovo kantato »Križu povišanemu«. Spored zahteva tehnične sile, intonačne irvežbanostii in povrhu še zlasti globokega umevamja misterija na Kalvariji. S čudovito vnemo hodijo pevke in pevci k vajam naravnost od dela in vztrajajo pri vajah vse večere, tako da gredo, zlasti fantje, velikokrat kar od vajo zopet na delo. Le taka požrtvovalnost in le taka brezprimerna ljubezen do stvari more ustvariti čudež, da se bodo pripravili za ta veliki koncert v 5, nekateri celo v 4 in 3 tednih. Revizijske vaje, ki jih vršita od 16. julija dalje profesorja M. Bajuk in Matija Tome, kažejo, da so zbori že sedaj v glavnem gotovi, tudi težje in najtežje stvari že gladko teko in gre sedaj samo še za izglajenje. Smerno reči, da takega dela še ni daleč okrog zmogla nobena pevska organizacija. Zato smemo biti na svoje zbore, združene v Pevski zvezi, ponosni in jim brezpogojno zaupati tudi največje naloge. To naše zaupanje bodo opravičili in utrdili s svojim nastopom dne 30. julija na Stadionu. En del oratorija bo pel aboir pevo vodij. O Torrrčevem oraitoriju pa bo treba izpregovoriti o priliki posebej nekaij besed. Kakor bo veliki koncert Pevske zveze važen mejnik v naši pevski kulturi, tako pomeni njegov novi oraitorij temelj novemu petju, ki sc ne lovi okrog zunanjih sredstev in efektov, temveč se poglobi v tajinstveno iskrenost srca in govori nov jezik, ki ga nismo več poznali, odkar smo izgubili koral. Nekaj partitur tega oratorija ima na razpolago Pevska zveza. M»gr. Hernienegitd Pelegrinetti, papeški nuncij v Belgradu K velikim jubilejnim svečanostim in proslavi 1900 letnice Odrešenja so prijavili »voj prihod skoro vsi jugoslovanski nadškoije in Škofje. Sigurno se udeleži jubileja tudi papeiki nunetj v Belgradu, prevzviSeni gospod msgr. Hermenegild Pelegrinetti Prijavil je svoj prihod zagrebški metropolit nadškof dr. Anton Bauer, belgrajski nadškof o. Rafael Ro-dič, križevski vladika dr. Dionizij Nyaradi, mo-starski škof Josip Garič, šibeniški škof dr. Jero-nim Miieta, hvarski škof, krški škof dr. Josip Srebrne, banjaluški škof Alojzij Mišic, šibeniški škof dr. Kvirin Boneiačič, skopljanski škof dr. Janez Gnidovec. Poleg naših domačih cerkvenih knezov vladi-ke ljubljanskega in mariborskega se bodo torej zbrali ob priliki katoliških slavnosti v Ljubljani skoro vsi jugoslovanski škofje okoli sivolasega jubilanta nadškofa dr. Jegliča. Visoki gostje bodo Nadškof dr. A. B. Jeglič, (Najnovejši fotografični posnetek) prišli že prejšnji dan, tako da se bodo povečini vsi udeležili sprejema prevzvišenega nadškofa dr. Jegliča in njegovega pozdravnega večera v Unionu. Spričo tako odličnih gostov je brezpogojno potrebno, da vzdržimo pri celi slovesnosti v vseh podrobnostih najstrožji red. Zato prosimo župnijske odbore Katoliške akcije in njihove reditelje, da že pred odhodom v Ljubljano in med potjo opozarjajo vernike, da naj smatrajo vso prireditev za zgolj versko-cerkveno manifestacijo, naj se ponašajo zlasti na Stadionu dopoldne in popoldne tako, kot je primerno kristjanu ponašati se v cerkvi med sv. mašo in cerkvenimi opravili. Množice naj se zbirajo k slovesnosti v popolnem miru in redu, tako kot imamo navado katoliški Slovenci resnobno in pobožno hoditi k velikim katoliškim romarskim pobožnostim itn na božjo pot. Vsaka župnija naij poskrbi, da bo v njenih vrstah red popoln, pa tudi celota v redu. Dr. Anton Bauer, hrvatski metropolit in nadškof v Zagrebu Ljubljanske vesti: Danski gostje v Ljubljani Ljubljana, 32. julija. Letošnji tujski promet kaže kar dobro in tudi Ljubljana ga je v znatni meri deležna. Glavni vzrok dobrega tujskega prometa, ki »e razvija kljub krizi, je pač ugodno valutno razmerje za inozemce, ki morejo pri nas prav poceni živeti. Skozi Ljubljano stalno potuje mnogo inozemcev. Nekateri so namenjeni na Gorenjsko, večina pa je namenjena v Dalmacijo ter si je Slovenijo ogledala takorekoS le mimogrede. Zanimivo je, da je med tujci prav malo Nemcev iz >rajlia<, pač pa še precej Avstrijcev, največ pa Čebov, ka so po šte- Selili se bomo na Aleksandrovo cesto 7 zato prodajamo obleke za gospode in blago v poljubnih množinah, dalje razna oblačila po globoko znižanih cenah. Draqo Schwab, Llubltana Pri pozdravnem koncertu r »oboto, dne 29. julija v veliki dvorani Uniona bodo nastopili zbori obeh ljubljanskih okrožij, oja-čeni z nekaterimi drugimi zbori (iz Radovljice, Stične, Št. Vida pri Stični, S Hoč in dr.), v skupnem številu okroglo 450 pevcev. Poleg mešanega zbora bodo peli tudi v ženskem r -u tri pesmice. Posebnost tega koncerta pa i m o š k i z b o r pevovodi, ki bo nastopil topct prvič. Zbor je močan, ima 14 prvih, 17 drugih tenorjev, 26 prvih in 25 drugih basov. Zapel bo v mogočnem zboru štiri pesmi, ki jih ne zmore vsak zbor. Gg. orga-nisti (pevovodje) so nalašč prihranili svoj prvi nastop za to izredno priliko, da s pesmijo proslavijo biserni jubilej prisrčno Ljubljenega g. nadškofa, katerega so nad 30 let pozdravljali ob birmah. Njemu bo veljal njihov prvi nastop. Ni mogoče popisati vneme in ljubezni, s katero so se pripravljali za nastop pri zadnjem pevskem tečaju. Ta zbor utegne postati eden naših najboljših moških zborov, ki sc bo mogel lotiti tudi najtežjih nalog, ker so njegovi člani glasbeno dobro izobraženi. Zanimanje, ki vlada za ta nastop, je opravičeno. ZNAKI IN LEGITIMACIJE ZA VSTOP NA STADION OB PRILIKI JUBILEJNIH SLOVESNOSTI V NEDELJO 30. JULIJA ne dobe v Ljubljani pri vseh župnih uradih, poleg tega pa še v trgovinah: Ničman, Vera Remec (Poljanska cesta), Nova Založba (Kongresni trg), Jugoslovanska knjigarna, Sfiligoj, Unionska trafika, trafika Klander (Kolodvorska ulica). — Opozarjamo občinstvo iz Ljubljane, da si takoj preskrbi znake in izkaznice, ker je verjetno, da jih bo pozneje zmanjkalo. Otroci do 12. lela so v spremstvu staršev prosti izkaznic in legitimacij. Potreba novega magistrata Z našimi magistralnimi uradi je res križ. Človek bi moral imeti kar avtomobil, preden bi hotel opraviti kakšen važen posel na magistratu, saj so magistralni uradi raztreseni po vsem mestu. Na ro-tovžu samem jih je nekaj, nekaj jih je v Mestnem domu, drugi so zopet v Trgovskem domu, dalje v Kresiji in bogve kod še. Zdrava pamet pa pravi, da bi morali biti vsi ti uradi na enem samem prostoru. Seveda je rotovž premajhen za vse te urade in bolj kot kdaj, se sedaj kaže potreba po enotnem magistralnem poslopju. Mestna občina je pred tremi leti že imela priliko, da bi prišla do reprezentativnega magistratnega poslopja. Pokojninski zavod ji je namreč ponujal posojilo po ugodnih pogojih in sicer v znesku 35 milijonov dinarjev za zgradbo magistratnega poslopja. Arh. Plečnik je izdelal tudi krasen načrt za novo magistratno poslopje, ki bi stalo na Vodnikovem trgu. Že same tržnice, ki bi bile v spodnjem delu poslopja, bi xnatno olajšale amortizacijo posojila. Pogajanja med mestno občino in Pokojninskim zavodom pa so se razbila na eni točki, namreč na zahtevi Pokojninskega zavoda, naj mestna občina zgradi magistralno poslopje tam, kjer je sedaj Dukičev blok. Mestna občina na to ni pristala, tako je bila Ljubljana za dolgo časa ob novo magistratno poslopje. Novi magistrat pa dobi Ljubljana šele takrat, ko bo končno premagana sedanja kriza, do tedaj pa je še zelo dolgo. FOTO- AMATERJI! Razvijanje, kopiranje filmov in plošč kakor tudi povečavanje slik izvršujemo najbolje in po zmernih cenah. Drogerija „AdrHa" Ljubljana, Selenbnrgova nliea 1 Konec socialnih podpor Ž ozirom na naš članek pod zgornjim naslovom, nam pošilja mestno načelstvo sledeče pojasnilo: Delo brezposelnih pri raznih delih mestne uprave se je moralo skrčiti, ker so pošla za ta dela vsa sredstva. Odpuščeni j:mi so bili v prvi vrsti oni brezposelni, ki niso pristojni v Ljubljano, ker ti v sedanjem letnem časn lahko dobe dela na kmetih, kjer v mnogih krajih delavcev celo primanjkuje. Nekaj brezposelnih je še vedno zaposlenih v mestni vrtnariji in pri popravilu mestne hiše pod Turnom. Večji del brezposelnih je našlo zaposlenje tudi pri delili mestne železnice, dalje pri regulaciji Ljubljanice, kakor na raznih stavbah. Dela na Gradu kakor v mestni vrtnariji se bodo nadaljevala, čim bo prejela mestna občina od banovine že zagotovljeno denarno podporo iz bednostnega fonda. — Volilo vdove po g. Filipu Mušiču je bilo po navodilu volilodajalke razdeliti' po gospodu županu med h-n.nnnnlnA i nlnl tnrtn^A Trt CA io llt.lt »rtrtHll^k T\r\ llliv-np. I'«"" ----J" - "-1' lom mestnega knjigovodstva. — Mestni upravi je vflti prvi za našimi državljani. Bolj redki pa so g06tje iz drugih držav. Včeraj je dospela v Ljubljano skupina 40 gostov iz Skandinavije, po večini iz Danske, nekaj pa jih je tudi iz Švedske. Gostje so iz boljših slojev, vmes je precej dam, potujejo pa v Dalmacijo, kjer nameravajo ostati dalj časa, medtem ko v Sloveniji le nekoliko dni. Skoraj nihče od teh gostov še ni bil v naši državi in je umevno, da jih že v Ljubljani prav mnogo zanima. Zlasti so zadovoljni z redom, ki vlada pri nas in pravijo, da bi nedvomno prišlo letos k nam še več njihovih rojakov, ko bi vedeli, kako poceni se pri nas živi in da o »balkanskih« razmerah ni ne duha ne sluha. vsekakor mnogo ležeče, da se zaposlijo vsi naši brezposelni irn dela potrebni ljudje, vendar mora tudi v tem slučaju ostati vedno v okviru svojih sredslev, zlasti pa skrbeti za bodočo zimo, ako se do tedaj stanje ne izboljša. Goljufivi prerokovalhi Ljubljana, 22. julija. Te dni se je pripetila na Glincah nenavadna in drzna goljufija, za katero človek skoraj ne bi mogel verjeti, da bi se mogla pripetiti pri nas, najmanj pa, da bi kdo nasedel na tak trik. V stanovanju dveh žensk R. T. in M. M. sta se pojavili dve tuji ženski in nagovorili obe stanovalki, naj si pustita prerokovati. Za prerokovanje sta zahtevali 13 Din, ki sta jih tudi res dobili. Obe ženski sta se zglasili v istem stanovanju takoj drugi dan in zopet pričeli nagovarjati obe stanovalki, naj si dasta napovedati srečo za vso bodočnost. Zopet sta obe stanovalki pristali na to, toda neznanki sta pričeli zatrjevati, da potrebujeta za to nekaj zlata, ki naj jima ga obe stanovalki posodita, da bosta mogli lažje gledati v bodočnost. Obe lahkoverni domačinki sta se dali pregovoriti in je prva izročila obema vedeževalkama, ki sta bili najbrže ciganki, zlato uro in verižico, vredno skupaj 1400 Din, druga pa zlat prstan, vreden 200 Din. Vedeževalki sta nato odšli, obljubljajoč, da se vrneta drugega dne in prineseta zlatnino nazaj. Seveda sta obe lahkoverni ženski drugega dne spoznali, da sta ju vedeževalki prebrisano potegnili za nos in ju osleparili za zlatnino. Obe ogoljufani ženski sta sleparijo prijavili policiji, bilo pa je že prepozno, zakaj tedaj sta bili goljufici s svojim zlatim plenom — nemara sta napravili še kje kakšno drugo nepoštenost, — že za hribi in dolinami. Goljufici sta bili stari vsaka približno 36 let, govorili sla hrvatski, ena od obeh je imela s seboj še kakih 5 mesecev starega otroka. Oblečeni sta bili kakor južne kmetice, na rokah pa sta imeli poročna prstana. Pripovedovali sta, da sta Romunki iz Banata ter da sta prišli obiskat v Ljubljano sina, ki ga ima ena od njiju pri vojakih. Policija se trudi, da bi izsledila obe prebrisani sleparki, ki pa sta že bogvekje. Ni izključeno, da ne bi še kje drugje poskušali svoje sreče in resno svarimo ljudi, naj ne bodo lahkoverni in naj j,ma ne nasedajo. Ko« bo danes? Kino Kodeljevo: Ljubezen na manevrih, vojaška veseloigra, ob šestih in pol devetih. KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo: Ob pol devetih: Ljubezen na manevrih. O Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34; jutri: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr, Kuralt, Gosposvetska cesta 4. Specijelno lahko blago za gj J ^ in vse vrste sukna ter manufakture nabavite pri znani solidni tvrdki NOVAK, Liubliana Kongresni trs št. 15 nasproti Nunski cerkvi najbolje in najceneje O Slovo salezijanskega misijonarja gosp. Ke-reca. Po enoletnem bivanju v domovini se bo gosp. misijonar Jožef Kerec zopet vrnil na Kitajsko, kjer ga že težko pričakujejo. Odpotoval bo v ponedeljek, dne 24. julija t. 1. Za slovo bo misijonar v nedeljo, dne 23. julija ob pol 10 pridigal in daroval slovesno 6V. mašo v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Po pridigi bo darovanje za gosp. misijonarja. Popoldne bo slovo v Salezijan-skem mladinskem domu na Kodeljevem (v Mostah pri Ljubljani). Ob 4 popoldne bo na Stadionu Sa-lez. mlad. doma poslovilni govor, zatem molitve za vajo srečne smrti, pete litanije M. D., molitve za srečno pot, blagoslov z Najsvetejšim, poslovilne besede gosp. misijonarja in darovanje za misi-jonarievo popotnico. 0 Društvo Katol. mož K. A. pri sv. Krištofu se udeleži pogreba umrlega člana g. Ivana Ver-bajsa korporativno z zastavo. Člani se zbero pri hiši žalosti, Poljanska cesta 17, ob tri četrt na štiri. — Društvena osmina za njim bo v soboto, 29. jul. ob šestih v cerkvi sv. Krištofa ob 6. — Pogreb in sv. maša obvezna za vse člane. — Odbor. O Trctjeredniki se udeležimo danes ob 4 popoldne pogreba pokojnega odbornika-sobrata g. Ivan Vcrhajs-a, iz hiše žalosti, Poljanska cesta 17. na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo polnoštevilne udeležbe in molitve za pokoj njegovi blagi duši. 0 V Ljubljani umrli od 15. do 20. julija: Štem-bal Franc, 68 let, bivši hlapec, Vidovdanska c. 9. — Berlogar Uršula, 65 let, bivša delavka v tiskarni, Vidovdanska c. 9. — Maurer Florjana, 8t let, pocestnica, Celovška c. 89. — Snoj Jakob, 73 let, posestnik, Črna vas 49. — Povše Marjeta, roj. Kapš, vdova učitelja, Rimska c. 23. — Gorišek Ana, 55 let, kuharica, Križevniška ul. 2. — Lavren-čič Friderik, 56 let, čevljarski pomočnik, Detelova ul. 6. — Oswa!d Tekla (mati Ivana). 69 let, uršu-linka, Kongresni trg 18. — Brišnik Martin, 71 let, šolski vodja v p., Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Maschke Angela, 1 leto, hči posestnika, Moste, VaL Vodnikova ul. 15. — Jellen Marija, 37 let, žena posestnika, Mozelj pri Kočevju. — Modrijan Marija, roj. Jamiš, 62 let, žena upok. davč. upravitelja, Sv. Petra c. 43. — Adamič Franc, 43 M, trg. poslovodja, Stari trg 32. — Senekovič Andreja, 20 let, abiturijentka, Gradišče 8. — Peternel Gregor, 41 let, poljski dninar, 1----_____ l:-_i:*x_ *7.l a. i ..... uikm. sidincgd invaiia\-a. — /.diu^uiK -rtnuiej, let, delavec, Goričane 13>. 0 Zbirka za trboveljske otroke. Znano je, da ■o se ljubljanski stražniki, ki »o čuvali red prt dobrodelni nogometni tekmi med častniki in časnikarji, odpovedali vsem zasluženim prejemkom od te teku,e v prid bedne trboveljske mladine, kateri je bila temna namenjena. Sedaj pa so stražniki uvedli nabiralno zbirko za trboveljsko mladino in je v treme, tako da trpi posestnica samo na tej opremi okrog 2900 Din škode, ukradene pa so ji bile še tri velike steklenice, vredne 300 Din, — Trgovki Mariji Golobovi na Gallusovem nabrežju je bil ukraden dvodelni svečnik iz alpaka srebra, vreden 300 Din. — Na stavbo Trgovske akademije je vlomil neznan tat ter odnesel ing. Likarju rjavo aktovko in švedske klešče, skupaj vredno 200 Din. — Na Vodmatskem trgu je neznan tat izmaknil iz nahrbtnika, ki je bil last Jere Korošec iz vaši Tavžlje 150 Din drobiža. 0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14 © Danes v gostilni na Rožniku zopet žegnan-ski krofi. — Pridite I © Zobni atelje Ivan Radovan, Ljubljana, Še. lenburgova ul. 4 do 6. avgusta ne sprejema. © Dunajsko pranje svetlolikanje, Simene. Kolodvorska 8. Zobozdravnik-specialist dr. Ivan Oblak ne ordinira do 27. nvgusla. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za žene in matere z dežele bodo v Llchtenturnovem zavodu v Ljubljani od 29. julija do 2. avgusta. Iskreno vas vabimo, da se vas čim več odzove. Pridite se za nekaij dni od svojega težkega, utrudljivega dela in družinskih skrbi od-počit. Duhovne vaje vam bodo nudile obilno dušne tolažbe, srčnega veselja, notranje sreče in novih moči za nadaljnje življenjsko delo. Vaš poklic je vsakdanje neprestano žrtvovanje, iti zahteva velikega junaštva in vdanosti, V dneh duhovne samote ! pa rose v preobilni meri milosti na udeleženke. Vir I duhovnega bogastva vam je odprt, zato pridite in | črpajte iz studencev Gospodovih! Oskrbnina za vse j tri dni 100 Din. Prijave sprejema vodstvo Lichten-1 lurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Duhovne vaje bodo vodili preč. gg. misijonarji sv. Vinccncija Pavelskcga. Duhovne vaje se začno ob 6 zvečer prvega dne in končajo zjutraj zadnjega imenovanih dni. •■ Duhovne vaje ia gospodične bodo v Domu I Brezmadežne od 31. julija do 4. avgusta. Pridite, i da se v tihoti in samoti pogovorite a svojim Bogom ter vse prenovljene vrnete na svoje delo. Za dekleta bodo duhovne vaje istotam od 12. avg. do i«, avg. Priglasile se Mmprei na naslov: Dom Brezmadežne. Mala Loka pri Ihanu. o. I>fttnt»l« Prvi evharistični shod v Slov. krajini Dolnja Lendava, dne 21. julija. Dekanijska konferenca v Dolnji Lendavi je sklenila, da se bo vršil letos 15. avgusta v Tur-nisču evharistični kongres za lendavsko dekanijo. To bo prvi evharistični kongres v Slovenski Krajini. Priprave so že v teku. Iz vseh župnij deka-nije bodo prišli duhovniki s procesijami. Kongresa se bo udeležilo brez dvoma ogromno vernikov. Iz oddaljenejših župnij bodo prišli verniki že 14. avgusta zvečer. Spored bo prilično sledeči: Zvečer 14. avgusta spovedovanje in za tem nočno češčenje Najsvetejšega. Na praznik 15. avgusta po prihodu procesij skupno sveto obhajilo za odrasle Za otroke bo skupno sv. obhajilo okrog pol 9. Ob pol 10 bo pridiga in po pridigi sveta maša na prostem. To bo opravil prevzvišeni nadpastir dr. Tomažič. Po sv. I maši bo zborovanje s stanovskimi govori. Nekaj ! govornikov pride tudi iz Maribora. Popoldne lita-nije in procesija. Po procesiji posvetitev dekanije presv. Srcu Jezusovemu. Nato razhod. Madona za zdravilišče na Golnika, delo mariborskega umetnika Ivana Sojča. Kip je 1.55 m visok ter je bil te dni dogotovljen. Dvojni jubilej zaslužnega dušnega pastirja Cirkovce, 21. julija. Sedemdesetletnico rojstva je pred kratkim obhajal tiho in skromno 11. junija naš blagi gospod župnik Anton Ravšl; njegov god so sicer oznanili cerkveni zvonovi, a da mu je Bog naložil že sedem križev, nihče ni slutil. Rodil se je v Središču ob Dravi, v preprosti kmečki hiši. Po uspešno dovršenih gimnazijskih študijah je služil tri leta pri topničarjih v Gradcu in je nato nepokvarjen vstopil v bogoslovje v Mariboru. Kaplanoval je v Mariji Snežni, Sladki gori, Starem trgu, Painečah inj,Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Bil je trikrat pro-in četrtič še v Pernicah, kjer je postal tudi župnik. Povsod je zapustil bogate in lepe sadove Športna dama ob krmilu Slomškova družba Za 29. t. m. napovedani občni zbor Slomškove družbe se bo vršil po nastopnem dnevnem redu: 1. Ob 8 sv. maša v frančiškanski cerkvi. 2. Ob 9 pričetek občnega zbora v unionski beli dvorani: a) poročilo tajnika, b) poročilo blagajnika, c) poročilo urednika, č) raznoterosti, samostojni predlogi. 3. Predavanje vseuč. prof. dr. Fabijana: Inteligenca in katoliška akcija med stanovi. 4. Predavanje šol. upravitelja Petra llorna: O volji. Popoldne ob 3 ogled Narodne galerije. 5. Zvečer prisostvovanje koncertu Pevske zveze v Unionu. K udeležbi vabimo prvič vse člane in članice, drugič vse somišljenike iu somišljenice. — Odbor. Katoliški akademiki v Slov. Krajini Murska Sobota, dne 21. julija. V sredo, 19. julija je bil pri nas važen sestanek slov. kat. akad. društva »Zavednosti«. Sestanka se je udeležilo tudi osem starešin, med drugimi tudi banovinski zdravnik dr. Klar. Sestanek je bil sklican radi tega, da odloči — ali je lahko član »Zavednosti« obenem član kakega drugega prekmurskega akad. društva. V naše društvo so namreč hoteli priti različni sumljivi elementi, ki pa so zahtevali, da naj društvo opusti izrecno katoliško stališče. Ko se je društvo temu uprlo in je še bolj poudarilo svojo katoliško smer, so začeli nekateri člani društva paktirati z akademiki izven društva in snovati neko »reprezentativno« akad. društvo za Slovensko Krajino 7. imenom »Prekmurski akademski klub«. Pravila tega društva so že vložena pri oblastih. V to društvo bodo lahko vstopili akademiki različnih ver, različnih narodnosti in različnih svetovnih nazorov. Iz dopisa, ki ga je dobila »Zavednost« od tega snujočega se društva in iz govorov odbornikov pripravljalnega odbora novega društva, je na sestanku zavladalo prepričanje, da član »Zavednosti« — dober katoliški akademik ne more biti član tega novega društva. V resoluciji, ki je bila sprejeta, se to izrecno poudarja. Starešine so poudarjale, da jih sicer veseli, če je veliko članov v društvu, pa ni jim žal za nobenega člana, če odide, če lak član noče biti praktičen katoličan, temveč le katoličan po krstni knjigi. jčlani »Zavednosti« imajo tridnevne duhovne vaje v Martinišču v Soboti in sicer od 25.—28. julija. Duhovne vaje vodi dr. Knaus iz Celja. Za stroške so starešine prispevali že okrog 400 Din. — Prve dni avgusta pa je tečaj za člane »Zavednosti« pri Sv. Jurju v Prekmurju. Govorilo bo več znanih govornikov. Ob nregovi 25 letnici Gospod Fran Martinec, mestni tesarski mojster in lesni industrijalec, obhaja letos 25 let obstoja njegovega podjetja. S skromnimi sredstvi, neumorno pridnostjo in trdno voljo je začel I. 1908. samostojno tesarsko obrt in ga res s trdno roko dovedel do lega, da je zaslovelo njegovo podjetje po svoji soiidnosli šnuin naše domovine. Pod njegovo vodilno roko je izvršilo podjetje že nešteto vsakovrstnih stavb, katerih strokovnjaško in solidno delo nam jasno priča, kakšno mesto zavzema naš Jubilant ob 25 letnici njegovega neumornega dela. * dušnem pastirstvu, a najlepše v Cirkovcah, kjer že službuje 27 let. Kaj vse je storil tukaj za božjo čast, za župno cerkev Mar. Vnebovzetja in neumr-joče duše, ve le vsevedni Bog in pa njegovi dobri in hvaležni farani. Njegova zasluga je, da imamo krasno župno cerkev, kateri je pripravil on vse nove oltarje, izmed katerih je najlepši glavni (Marijino Vnebovzetje), potem nove, mogočne orgle, klopi in sploh vso notranjo opremo. Koliko požrtvovalnosti in skrbi je prestal, da je zbral za tisti čas za to potrebne velikanske vsote. — Pozidal je tudi o pravem času, pred vojno, novo župnišče, priredil primerno stanovanje za organista in cerkovnika, kakor tudi gledališko dvorano za prosvetno društvo. S svojim delom in svetom je pripomogel posojilnici do lepega premoženja. Kot goreč častilec Marije Vnebovzete je zlasti goreč in vnet za cerkvene organizacije, posebno za apostol-stvo mož in fantov. Skrben je tudi za duhovniški naraščaj. Pred leti je poslal tri gospode naenkrat v bogoslovje, letos bo spet enega. Blag in darežljiv je dijakom, za otroke ima vedno pripravljene slad-korčke. Odlikovan je z redom sv. Save IV. razr. Dne 25. julija t. 1. pa bo s tremi svojimi še živečimi tovariši iz bogoslovja, v krogu svojih bivših kaplanov obhajal štiridesetletni jubilej mašni-štva. Pri njegovi sveti maši pa se hočejo zbrati vsi verni in dobri Cirkovčani in prositi Boga, da jim ga še dolgo ohrani kot župnika do zlate maše in še čez ter ga za vse ogromno delo, ki ga je že zanje storil in ga še bo, nekoč odlikuje z neminljivo krono v večnosti. Požar na djakovski katedrali Prejeli smo: »Izjava : Škofijski ordinariat v Djakovem tem potom rad priznava, da je »C r o a t i a« zavarovalna zadruga v Zagrebu provedla cenitev škode, nastale na djakovski katedrali vsled požara dne 23. junija 1933 v naše polno zadovoljstvo in je vsem svojim obvezam iz zavarovalne pogodbe v celoti najugodnejše zadostila. 'Makovo, 7. julija 1933. L. S. Dr. Ant. Akšamovič, I. r. škof djakovski.« h ga vodi B f rok*mi _ J cpfc/iui da ' PoPolnoma ka' V3na Aon' ncSo- r - ^ w ELIDA Crcme de ciicique heure f Dr. E. Kajič Te dni je v Ameriki v Johnsloueu ugrabila smrt dr. R. Kajiča. župnika cerkve sv. Roka. Bil je velik prijatelj Slovencev, vedno je zanje očetovsko skrbel in pred prihodom očetov frančiškanov je bil obenem njihov duhovni pastir. Dr. Kajič je bil tudi zvest prijatelj nadškofa Jegliča. mBmmmšmmmk Ker je tesarsko podjetje v najtesnejši zvezi z lesno industrijo in zaradi ogromne množine lesa. ki ga je njegovo podjetje rabilo zaradi velikega razmaha, mu nista njegova podjetnost in gospodarski čut toliko časa mirovala, da si je leta 1922. ustanovil še lastno lesno industrijo s strojnim mizarskim obratom v Škofljici pri Ljubljani samo zato, da njegova obrt lahko izvršuje dela hitro, solidno in po konkurenčnih cenah. Zato ni čudno, da zavzema naš jubilant eno prvih mest med našimi slovenskimi obrtniki in da ga je ravno za jubilej odlikovala mednarodna razstava v Londonu za njegova dela z zlatim križem, zlato kolajno in diplomo. Jubilantu moramo za to visoko zasluženo odlikovanje najiskrenejše častitati in želimo, da bi njegovo podjetje še v nadalje delalo čast slovenskemu narodu, cenjenemu občinstvu pa ga najtopleje priporočamo. Novo mesto Klub dolenjskih visokošolcev v Novem mestu preskrbuje inslrukcije. Kdor želi dobiti na la način inštruktorja, naj se obrne na imenovani klub ozir. njegovega predsedika Viljema ipavca, Novo mesto. Dilančeva ul. 8, pritličje. Ranjkega so dober teden pred smrtjo prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Več dni se je počutil dobro, toda nenadoma je nastopila katastrofa in dr. Kajič je umrl v <55. letu starosti. Ameriški listi, kakor The Johnstonen Tribune« poročajo, da je bil dr. Kajič duhovnik, ki je splošno užival največje spoštovanje. Rojen je bil 7. aprila 18(59 v Bosni. V družini so bili razen njega še trije bratje in 5 sester Njegove sestre živijo še po Evropi, bratje pa so vsi pomrli. Mati Klara mu je umrla že 1. 1904 in oče Luka marca 1905. Kajič je bil vzgojen v Bosni in 1. 1892 posvečen v duhovnika. Nato se je vpisal na dunajsko vseučilišče. | Tri leta je bil dvorni kaplan. Nato jo 1. 1901 v ju- I liju odšel v Ameriko. Nekaj let nato mu je Avgu- j štineum na Dunaju,podelil naslov častnega doktorja. Dr. Kajič se je v prvi vrsti udejstvoval v Ameriki med Hrvati, 1. 1901 meseca aprila so pričeli v ulici Chestnudslreed v Johnsonu graditi cerkev in Kajič je prispel v Ameriko nekaj mesecev nato in postal njen župnik. L. 1908 so pod njegovim vodstvom pričeli graditi župnijsko šolo; pouk se je 4 leta vršil v nedograjenem poslopju. L. 1912 je bila stavba dovršena. Dodan ji je bil tudi samostan za redovnice. Hvaležni farani so mu priredili prav lop pogreb. Slovenci se bodo svojega dobrotnika spominjali z vso hvaležnostjo. Kaplan Hladnih obsojen Novo mesto, 21. julija. Pred kazenskim senatom trojice (predsednik sv. Kacjan, votanta viš. sod. sv. Kozina in sv. Romih, za drž. tož. nam. Kovač, branilec odvetnik dr. Česnik) tuk. okrož. sodišča se je vršila danes razprava proti gosp Hladniku Janezu, kaplanu v Metliki, in Obermanu Antonu, pos. v Vidošičih pri Metliki, radi zločina po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožen jc bil kaplan Hladnik, da je v začetku februarja tega leta prevzel in razdal po Metliki in okolici, večje število letakov z natiskano »Slovensko deklaracijo« in pozivom »Svoji k svojim«!, Oberman Anton pa, da je prejel od kaplana Hladnika nekaj teh letakov in jih raztrosil po vasi Vidošičih. S tem sta vršila propagando in nameravala ustvariti pri drugih prepričanje in razpoloženje, da bi se izpremenila današnja drž. ureditev in politični socialni red r državi. Obtoženca sta dejanje priznala. Pri razpravi so 6e prečitale razne listine, nakar je predlagalo drž. tožilstvo kaznovanje po obtožbi, braniteli pa oprostitev odnosno milo pogojno kazen. Sodišče je obsodilo kaplana Hladnika na tri mesece strogega zapora brezpogojno, Obermana pa na tri mesece strogega zapora pogojno na 4 leta. Branilec je prijavil revizijo in priziv. Utopljenec v Muri Murska Sobota, dne 21. julija. V ponedeljek 17. julija so ljudje potegnili iz Mure v Krogu utopljenca. Bil je v kopalnih hlačah, star okrog 30 let. Po obdukciji so ga zakopali na pokopališču v Krogu. Utopil se je najbrž prejšnjo npdolio, truplo je bilo namreč še čisto sveže. Najbrž je iz Avstrije, ker so baje že pri Cmureku videli v valovih Mure utopljenca s kopalnimi hla- Požar pri Sostrem Soslro. 21. julija. Danes ob 3 jo začelo goreti v Zavogljem pri Janezu Porenta. Zgorel je kozolec-dvojnik, poln detelje in mrve. Vnela so je tudi streha na hlevu. O pravem času so prišli gasilci iz Sostrega. Vevč, Kašlja, Zaloga in Bizovika. Posrečilo so jim je, da so omejili ogenj, drugače bi bilo v nevarnosti tudi sosednje poslopje in vsa vas. Gospodarja ni bilo doma. Občutljivo je lo, ker je uničene toliko krme, ki je letos posebno dragocenost, ker smo jo s toliko težavo spravili pod streho. Gospodar jo bil pa prod nekaj tedni tudi okraden in so mu vzeli uzmoviči 700 Din gotovine. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen iz zlobnosti. Vse, kar je no zemlji velikega, se druii proti Kristusu: učenjaki, modrijani, kralji, lini pišejo, drugi obsojajo, tretji ubijajo. In kljub vsem tem oviram vztrajajo ti premosti, brezmočni in neuki ljudje in se vstavljajo vsaki oblasti. Se ver, podvržejo si celo kralje, učenjake in modrijane in zrušijo njihove malike. In vse to se zgodi z močjo, ki je bila naprej napovedana (Pascal.) Roblehov dom Nova planinska postojanka na Begunjsčici Prva generacija radovljiške podružnice SPD je postavila na Begunjščici Vilfanovo kočo. lo malo bajtico, ki je polna, če je v v njej deset ljudi. V gozd jo je skrila in nizko na pobočje posadila: Koča jo ostala živ spomin naših skromnih predvojnih razmer. V velikem razmahu našega planinstva v povojni dobi ni mogla več ustrezati, ne po svoji legi, ne po svoji opremi. Nebroj pritožb jf živa priča dosedanjega stanja. Razmere so postalo zato nevzdržne za turiste in podružnico. Čeprav Begunjščica ne spada med gore, kjer je treba rabiti vrv in cepin, akoravno je danes njena flora, ko je padel Iako lep kos domovine v roke tujca, nedvomno najlepša v Jugoslaviji s pravimi redkostmi za botanika in neprimerno pestrostjo za povprečnega človeka, se obisk to naše planine ni mogel dvigniti do zaželjene višine. Vzrok je pa vendarle razumljiv. Druga generacija je nedostatke uvidela že davno. Zbrala je potrebna sredstva, zabila ves svoj kapital in se zadolžila, da postavi novo kočo. V vsej skromnosti in tihoti, brez reklame in v žep drezajoče fehtarije je zgradila na Malem Vrhu (1757 m) Begunjščite nov dom, ki bo gotovo zadostil po svoji legi, zunanjosti in notranji opremi precej visokim pričakovanjem današnjih časov. Novi dom ima preračunanih 40 ležišč. Uporabljene so vse izkušnje zadnjih let, da se je zgradil dom, ki ne nudi turistu le najpotrebnejše oskrbe. Velika važnost se je polagala na lo, da ni zrasla dolgočasna štirioglata škatlja s primitivno razdelitvijo notranjih prostorov. Zato jc žc zunanji vtis prijeten, znotraj pa se čuti prava planinska domačnost. Novi dom nosi po soglasnem sklepu odbora in občnega zbora ime po Hugonu Robleku, soustanovitelju podružnice, njenem velikem dobrotniku, predsedniku, ter pomeni obenem skromen spomenik turistu mučeniku, krvavi žrtvi fašističnega nasilja ob požaru tržaškega Narodnega doma pred 13 leti. Vse markacije so prenovljene, na novo pa se je markirala smer iz Begunj čez Sv. Petra ter iz doline za Vrhom (smer Žirovnica). Podružnica otvori svojo novo postojanko dne 30. Julija b primerno slovesnostjo. Edino kršfanska religijo napravi Hoveko vrednega, ljubezni in obrnem srečnega, vsaka iloveška vravifnosl prituiM vselej le eno od obojega, (Pascal.) BAŠKA NA OTOKU RRKU slovito udobno morsko Iu klimattčno kopaltSče za odrasle, otroke in neplavalce. Največja 2 km dolga plaža na našem Jadranu. Ugodno solnčenje nn peSčenih morskih plažah. Dnevna parobrodBka zveza s SnSakom In ostalimi mesti gornjega Jadrana. Električna razsvotljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. Moleli: »BaSka« — »Grandiči — »Europa« — »Praliac — »Velebit« — »Volarič«. — Peaaioni: »A. Darballd« — Jadran - »Kvarnere — »Kuža«, — »Tomša« — »Triglav« — »Zvonimir«. — Gostilna F. C. DuJmoviS in voč P r i vat ni h vil in his. — Tntorm uoije pofilje na zahtevo brezplačno Oprava kopa 116 ča. HOTEL VOLARIČ lazz-bandl Danzingt Kompl. pensiou (i krat) s _ Tk/flTlTM*'« IC taksami Din 50'— do 75—. Iz eobc ravno na XT*U»*CJHi Veslanje! Motorni čolni! Komfort! Kaj pravite? *Kaj naj naredim, da postanem dobra žena?* ji vprašala neka ameriška zaročenka zakonskega strokovnjaka. Odgovor sc je glasil: lena, ki hoče postati dobra zakonska polovica, mora najprvo preskrbeti možu prijeten dom in dobro hrano. Po poroki zaupa mož svoj želodec, svoje živce in svoj duh svoji skrbni ženi. Moža bo lahko vedno ohranila pri dobri volji, ako mu pripravi miren in prijeten dom, kamor bo rad prihajal zve-ter, pa tudi po delu med dnevom se rad zatekal; He dobra hrana, in zakonska sreča je zagotovljena. Ako ga pa neprijazno sprejme, ga ubsiplje s pritožbami in mu poslavlja na mizo slabo pripravljeno jed, noj se ne tudi, ako se ji bo polagoma odtujil m zalet zahajati v krimo. V taki hiši so prepiri na dnevnem redu. Mož. ki je dobro preskrbljen, nc pozna meje pri tvojem delu. Ves se žrtvuje za svojo družino. Toda nobeni živci, naj bodo ie tako močni, noben značaj, bodi še tako dober, ne more večno zdržati in poslušati prerekanja, prepir in neprestane tožbe. Zajtrk s slabim kruhom ali s slabo kavo al t čajem je že marsikaterega moža tako ozlovoljil, da je izgubil veselje do dela. Prerekanje in prepiri z ženo so ie večkrat povzročili, da se je mož — v jeznem stanju — spri s svojimi predstojniki, da si je za vedno odbil dragocenega klijenta itd. Ako hoče žena pomagati svojemu možu, tedaj mora storiti vse, da mu bo dom prijetno bivališče, kjer sc bo lahko odpočil od napornega dela. Razen tega mora žena vedno znova si moža osvajali. Čedna obleka, prijazen nasmeh imata svojo vrednost tudi po poroki. Tudi štedljita naj ne bo preveč. Marsikaterega moža je treba k delu vzpodbujati, drugi pa so postali milijonarji, ker so morali delati noč in dati. da so zadovoljili zahtevam svojih žen. , Tako Amerikanec. Mi bi ic dodali, da mora tudi mož ženi napraviti veselje, da bo lažje prenašala križe in težave zakonskega življenja. Možje mnogo zahtevajo od svojih žen, a njim pa mnogi nočejo ničesar nuditi. Koledar Nedelja, 23. julija: (7. pobinkoštna nedelja,) Apolinarij, škof, mučenec; Liborij. Solnce stopi v znamenje leva ob 9.06. Začetek pasjih dni. Ponedeljek, 24. julija: Kunigunda; Magdalena. Novi grobooi ■f- Anton Likozar. Včeraj je na svojem stanovanju umrl občinski svetnik, učitelj v pokoju g. Anton Likozar. Pokojnik se jc rodil 1. 1857 na Primskovem pri Kranju, učiteljišče je študiral v Ljubljani, med študijami se jo moral kot vojak udeležili okupacije Bosne, po dovršenih študijah pa jo poučeval v Goričah, Godoviču, v Preserju in nazadnje je bil vodja šolo nn Rakovniku, upokojen pa je bil I. 1925. V občinski svet ljubljanski je bil izvoljen prvič 1. 1011 ter jc z malimi presledki ostal v občinskem svetu do danes. Zavzemal se je zlasti za šentjakobski in dolenjski okraj ter je deloval v raznih odsekih. Bil je predsednik tržnega odseka, deloval pa je posebno mnogo še v stanovanjskih vprašanjih. Čeprav je bil politično med voditelji nekdanje napredne stranke, vendar pa je bil osebno veren mož. Umrl je previden s tolažili svete vere. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Msgr. Koritnik Anton, ravnatelj škof. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, praznuje danes v Polhovem Gradcu v krogu svojih bratov in sester 35 letnico raašništva. Enajst jih je, 651 let šter-;o vsi skupaj, v 35 letih ni nobeden umrli. Pričakujemo, da bo najmlajši med njimi, priznani pesnik in pisatelj Griša, za to priliko kako l«po spesnil. Bog živi vse! ing—iiipiiFi'jt>imH)iiiWi'iiwiihi>ii STARŠI!!! ki hrepene po sreči in zadovoljstvu v družini, morajo vedeti, čim opazijo na kakem družln-skem članu bled obraz, pomanjkanje leka. nervoznost, pogosti glavobol, pomanjkanje spanja, lahko razdražljivost, utrujenost, da so to posledice slabokrvnosti. Preprečili pa odo mnoga težka obolenja, ako takoj začno epiti kri z železnatim preparatom, in lo jc ^ENERGIN« za jačenje krvi, živcev in H ka. Zdravniki trdijo, da je za okrepitev otrok in odraslih dovolj 3 velike stcklcnicc. .le dobrega oku9a, pijejo ga radi otroci in odra li. >1ENERGIN« se dobiva v lekarnah po! litra 35 Din Os(a!e vesti _ Načelstvo »Katehetskega društva« vabi svoje člane, da se vsi, katerim je le možno, udeleže zanimivega liturgičnega predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek 24. julija ob štirih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne univ. prof. iz Zagreba dr. Dragotin Knievvald. Predavatelj je znan kot prvi liturgični pisatelj in pospeševatel; liturgičnega gibanja med Hrvati. Ker se bo mudil v Ljubljani, je bil naprošen, da bo referiral zlasti o sedanjem stanju liturgičnega pokreta v znanih centrih: v Klostcrneuburgu, Maria Laach, Milanu itd. Predavanje bo poočitoval s ploščami, na katerih se proizvaja koralno petje belgijskih benediktincev. Prijatelji liturgičnega gibanja in pravilnega koralnega petja — dobrodošli! — Dijaški konvikt in strokovno šole na Rakovniku v Ljubljani. V dijaškii konvikt se sprejemajo gojenci za meščanske in vse srednje šole. V zavodu se uče brezplačno glasbe, kakor giasovirja in v orkestru ter dobivajo brezplačno tudi instrukcije. Go-jcnci so pod neprestanim nadzorstvom predstojnikov. V zavod se sprejemajo tndii gojenci za strokovno izobrazbo v mizarski, krojaški in čevljarski stroki. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja štiri leta. Natančnejša pojasnila za sprejem daje ravnateljstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani. — Uršulinski samostan v Škofji Loki. Na po- lovna vprašanja poročamo, da se bodo duhovne vaje za učiteljice in uradnice začele v soboto, dne "2. avgusta zvečer. Vodil jih bo g. spiritual Josip Šimenc. Plača se 100 Din. — Prcdstojništvo. — Katoliško prosvetno društvo na Igu zopet dovoljeno. Veselo vest so z največjim zadoščenjem in veseljem sprejeli vsi društveni člani in članice, kakor tudi mnogoštevilni prijatelji našega društva. — Dovoljeno je zopet prosvetno društvo Sv. Hclena-Dolsko. — Avtobusni izlet v Heiligenblut in na Veliki Klek. Zveza za tujski promet v Ljubljani priredi v dneh 13.—15. avgusta t. 1. avtobusni izlet na Veliki Klek (Grossglockner 2460 m) s sledečim programom Prvi dan, 13. avg.: Odhod iz Ljubljane izpred biljetarnicc »Putnika« za nebotičnikom ob 5 zijutraj preko Kranjske gore, Podkorena, Beljaka v Spittal. Tu je kosdio. Po kosilu nadaljevanje vožnje preko Gornjega Dravograda, Heiligen- bluta, do Glocknerhausa. Večerja, prenočišče. _ Drugi dan, 14. avg.: Prosto. Tura na Veliki Klek. — Tretji dan, 15. avg. Po zajtrku odhod ob 6 preko Spittala in Beljaka na Vrbo o Vrbskem jezeru, kjer je kosilo. Odhod okoli 15 preko Celovca, Velikovca in Jezerskega v Ljubljano. Cena izleta, to jc avtobusna vožnja, prehrana, prenočišče, napitnina, takse, potni list in avstrijski vizum Din 750 za osebo. Prijave sprejema »I5utnik« v Ljubljani do 10. avgusta t. I. Olj prijavi je treba plačati ves znesek. Vod je mnogo, ali — le ena sama je RADENSKA VODA! To je naravno čista, gorsko sveža voda, prepojena z najrazličnejšimi zdravilnimi solini. Pije jo vsak, kdor se hoče z dobro prebavo in zdravim tekom ohraniti mladostnega. Z Radensko zdravilno vodo si teši žejo vsak, kdor hoče združiti dobro i zdravim! — Žrtev Save. Dne 20. julija smo poročali, da je v Savi pri Ježici utonil šofer Alojzij Aškerc. Vest jc točna, samo iemna telefonist ni prav razumel. Pokojni šofer se piše Alojzij Taškar. — Ustanovni občni zbor strokovne organizacije natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino se jc vršil v petek. Kljub pozni nočni uri je bila udeležba nad pričakovanje obilna. Po nagovoru predsednika in čitanju društvenih pravil so sc vršile volitve. Po živahni debati jc predsednik g. Kramar zaključil uspešni občni zbor. Radi obilnega obiska in zanimanja za organizacijo jc pričakovati napredek v strokovnem oziru, tega, posebno za tujski promet važnega stanu. Do otvoritve lastne pisarne naj se člani obračajo na: R. Puccij, hotel »Union«, Ljubljana. — Pri žolčnih in boleznih na jetrih, žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josef« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem lčinko-vito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 59 od 22. julija jc objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih krajinah Južne Srbije in Črne gore in zakona o naseljevanju južnih krajin z njegovimi izpremembami in dopolnitvami. , dalje »Naredba banske uprave glede poslovanja gradbenih in kreditnih zadrug, ki nudijo svojim članom posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja-, -.Odredba banske uprave o postavitvi komisij in komisarjev za pregled in razredbo sadja, namenjenega za izvoz«, »Uredba, s katero sc deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Blcd < in Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933«. -- Novo otvorjeni konvikt šolskih sester v Zg. šiški pri Ljubljani sprejema v popolno oskrbo dijakinjo. ki obiskujejo srednje in druge šole v Ljubljani. Zavod je higiensko izvrstno urejen, leži zunaj mesta v zdravi okolici nasproti tramvajske remize, vožnja v mesto 10 minut. Gojenke so pod nadzorstvom šolskih sester učiteljic, ki jim nudijo po po-tmbi pomoč pri učenju. Hrana jo zdrava in dobra, oskrbnina zmerna. Sprejme sc 12 do 14 gojenk. — Podrobna pojasnila daje v mesecih juliju in avgustu prednica šolskih sester v zdravilišču na Golniku. I Na dopuslu in na počitnicah čifamo Karla 1 Maya iz Cirilove knjigarne v Mariboru. — Razpisane so do 10 avgusta vojno-muziška šola mladiči od 13 do 17 let, vojno-zanatliska in vojno-zanatliska vojno-teh. zavoda od 11 do 16 let starosti. Pojasnila in vse druge vojaške zadeve Vam uredi Per Franc, kapclan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14 (nasproti kasarne Vojvode Mišiča). — Ing. Drago Mattanovich, pooblaščeni civilni inženjer za elektrotehniko, je otvoril svojo patentno pisarno v Ljubljani, Stari trg 30, tel. 33-48. — Vaš želodec prenese samo naravni kis iz vina. Dobi se ga, dokler zaloga, v gostilni Pctač, Vižmarje. — Nove knjige: Upornice, spisala Jo van Am-mers-Kiiller, poslovenil Fcrdo Kozak (Leposlovna knjižnica), Din 70, vez. Din 80; Dr. Stcle: La Slo-venic aper^u dc son histoirc sa culture — sa litte-raturc, Din 12; Humek, Sadje v gospodinjstvu, 111. izdaja, Din 24; Silvin Sardenko, Marijine pesmi v Marijinih praznikih, Din 7; Mohor, Kosovska drama, igra, Din 5; Kmetova, Lovci na mikrobe, Din 5, vezano Din 8; Magajna, Brkonja Čeljustnik, pravljica, Din 5, vez. Din 8; Ribičič, Kresnice, letnik 6, Din 5; Černej, Za vesele in žalostne čase, Din 5, vez. Din 8; Album naših gora (izdalo SPD), Din 35, vez, v platno Din 30; Kipling, Kim, roman, vez. Din 100; Dr. F. Slclc, Narodna galerija, kratka zgodovina in navodilo za ogled iste, Din 10; Dr. Brecelj, Prva pomoč in reševanje v gorah, Din 12; Pamer-Sedej, Studenec miru, navodilo za vredno prejemanje sv. zakramentov, Din 16, vez. Din 24; Courad-Koritnik, Tajfun, roman, Din 40; Fcigel, Čarovnik brez dovoljenja, Din 20; Bevk, Gmajna, povest, Din 20; Dr. Bogataj, Zakoni in uredbe: Cestni promet, zbirka zakonov, uredb in predpisov o zaščiti javnih ccst in varnosti prometa na njih, o moto-Tmiti votzilih, prijavljanju, registriranju in Mariborske vesti: Novi mariborski šhoS nastopi svojo službo Prevzvišeni knezoškof dr. Ivan T o m a ž i č je prejel preteklo sredo papežka pisma o svojem imenovanju za lavantinskega škofa. Ob priliki jubilejnih svečanosti v Ljubljani bo položil predpisano prisego in kakor izvemo, bo 1. avgusta na obletnico svoje konsekracije, po določbah cerkvenega prava, uradno prevzel škofijske posle. Na Marijin praznili, dne 15. avgusta bo v stolnici zavzel sedež lavantinskih škofov. Podrobnosti bo pravočasno objavil škofijski »Oglasnik«. Proslava 1900 letnice Odrešenja v Rušah za dekani jo Maribor-desni breg Po naročilu sv. Očeta se naj obhaja letos 1900 letnica presv. Evharistije in Kristusove smrti in s tem tudi 1900 letnica našega odrešenja. Kn.-šk. ordinariat želi, da se ta sveti spomin po celi škofiji proslavi po dekanijskih evharističnih shodih, v posameznih župnijah pa s »tednom molitve in pokore« in z »otroško nedeljo«. Tudi dekanija Maribor desni breg se hoče Kristusu hvaležno oddolžiti za njegovo brezmejno ljubezen do nas in proslaviti njegovo 1900 letnico na sledeči način: 1. Dekanijski evharistični shod bo prvo nedeljo meseca avgusta, to je 6. avgusta, na praznik Kristusovega izpremenjenja na gori Tabor. Shod bo v romarski cerkvi v Rušah, ki so nekako v sredi cele dekanije. Na shod pridejo vse župnije v procesijah. Kdor ne more s procesijo, se lahko pelje z vlakom. V Rušah bo ob 6 farno sv. opravilo, po katerem se bo Najsvetejše izpostavilo. Ob pol 8, 8 in pol 9 bodo tihe sv. maše. Ob 9 bo jubilejna pridiga in slovesna sv. maša, obenem zunaj cerkve tiha sv. maša, nato darovanje okoli oltarja in procesija 6 presv. R, T. Za sklep bodo pri kapelici na trgu posvetitev Kristusu Kralju, litanije S. J., zahvalnica, sv. blagoslov in pesem »Povsod Boga«. Za nazaj imajo udeleženci vlak ob 12.06 in 14.18 v smeri proti Mariboru in ob 13.44 in 15.06 proti Fali. 2. Kot priprava na shod se bo v vsaki župniji obhajal v četrtek, petek in soboto pred shodom »teden molitve in pokore« po navodilu v škofijskem »Oglasniku« str. 36. Tako bodo verniki imeli lepo priložnost sprejeti sv. zakramente, zlasti ker je omenjeni petek prvi petek S. J. Za spokorno procesijo pa naj velja za vse pot v Ruše. 3. Kot primer en zaključek jubilejne slovesnosti bo v posameznih župnijah v nedeljo, 13. avgusta ali drug primeren dan še »otroška nedelja« po navodilu v »Oglasniku« str. 37. Tako se bodo vzajemno vsi stanovi združili pri Kristusu svojem Kralju, združili pa bomo na ta način tudi lepo vse tri škofijske proslave svetega leta po želji Katoliške akcije. Prleki vkup nu llajdinskc krapce in gibauce in pravo _pr-leško kaplico, ki skoz dobimo lc pri šafaritki v Mariboru, Splavarsku ulica 5. Čast in priznanje takim možem! S 1. avgustom stopajo v delavnicah državnih železnic v Mariboru v zasluženi pokoj možje, ki so desetletja okušali grenak kruh slovenskega delavca. Upokojeni bodo kovači in ognjičarji: Martin Medvešček in Martin Šinok; ključavničarja Leopold Košuta in Josip Bernik; mizarji: preddclavec Alojz Somer; skupinovodje: Jospi Picev, Ivan Merha; mizarja Franc Kokot in Ivan Fraitag; v kotlarskem oddelku skupinovodje: Ivan Lakoše in Franc Ozebek; varilec in skupinovodja Ivan Gaj-šek; kotlarja: Franc Glančnik in Anton Dajčman; nadalje pomožni delavci: kladivovodja Ivan Plav-čak, skupinovodja Andrej Baronik, ter etrojna delavca Valentin Lesjak in Mihael Kajzer. Vsi so zavedni Slovenci, ki so žc pod Avstrijo pogumno izpovedovali svoje narodno prepričanje ter so zaradi tega pretrpeli marsikatero bridko. Mnogi med njimi so dolgoletni naročniki »Slovenca« ter zavedni krščanski možje, ki so se vneto udejstvovali v našem pokretu. Malo priznanja so bili deležni za svoje delo in zasluge, in sedaj pri odhodu v pokoj odnašajo s seboj kot sad mnogoletnega truda in znoja lc skromno pokojnino in žuljave roke. Želimo jim, da bi preživeli zasluženi oddih v miru in zadovoljstvu. Usoda naše gozdarske šole Včeraj zjutraj se je vr-šila na tukajšnji gozdarski šoli sklepna sv. tnaša. Končalo se je letošnje šolsko leto, ki ga je izdelalo vseh 13 gojencev II. letnika. Vseh 13 jc pripuščenib tudi k sklepnim izpitom, ki se vršijo na zavodu dne 27., 28. in 29, t. m. Z izpiti bodo zapustili zavod zadnji gojenci in nadaljnja usoda te šole, za katero se jc svoječasno Slovenija in še po-sebej Maribor tako potegoval, jc še popolnoma negotova. Že lani se ni sprejelo tako v I. letnik dvoletne šole, kakor v enoletni gozdarski tečaj nobenih gojencev in celo leto je obstojal samo drugi letnik. Letos pa sc še ne ve, ali se bo sploh vršilo vpisovanje in nadaljnje sprejemanje gojencev, ki bi že moralo biti zdavnaj razglaišeno. Žc od aprila meseca visi tudi učno osobje zavoda tako rekoč v zraku. Za mesec april, maj in junij sploh niso prejeli plače, lc za julij so si jo z veliko muko pridobili. Zavod si jc tekom kratkih let obstoja že ustvaril krasne zbirke in učne pripomočke ter ima za seboj prve porodne bolečine, ki spremljajo organizacijo sličnih učnih institucij. Da je gozdarska šola v državi potrebna, dokazujejo vesti, da sc namerava osnovati nova slična šola v Sarajevu, ki naj bi postala naslednica mariborske. Če je taka šola potrebna za Bosno, je veliko bolj potrebna še v Sloveniji, kjer zahteva gozdarstvo več strokovnega vodstva in umnejšega gospodarstva. oznamenovanju vozil, o ccslncm redu v mestih, avtobusnem prometu itd.. Din 18, vez. Din 24; Dr. Ložar, Krog, zbornik umetnosti in razprav, Din 50. _ Vse te knjige sc naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« vod« prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Veliko se je trudila bivša mariborska občinska uprava, da se je zavod osnoval v našem mestu. Zato bi bila nujna dolžnost sedanje, da izvrši vse korake, da se nam institucija ohranil □ Nova maša bo danes dopoldne pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Pred oltar pristopi novomainik g. Franc Ser. Pečar. Ob pol 10 bo slovesen vhod, nato slovesna pridiga, ki jo bo imel atohu dekan mariborska kanonik g. dr. Maka Vraber, nakar »e bo pričela služba božja. Bo to po preteku 74 let prva nova maša v šmartinski župnij L □ Salezijansko sotrudništvo ima danes popoldne ob treh sestanek. Vabljeni tudi drugI. Predava g. dr. Volčič iz Veržeja. □ Čigav je Trg svobode? To vpraianje tvori predmet živahne razprave v krogih mariborskih zgodovinskih strokovnjakov. Baje je bil dni ta trg lastnina grofov Brandis, lastnikov mariborskega gradu. S prodajo gradu je prešel tudi trg v last novih posestnikov — kar pa se je o&vidno pozabilo. Tako bi po pravem občina šele z nakupom gradu postala tudi lastnica Trga svobod«? □ Boj cestnemu prahu. Zanimiva poakuinja se je vršila v potek popoldne na Rotovžkem trgu. V prisotnosti funkcijonarjev mestne občine ter cestnih strokovnjakov je predvajala neka zagrebška tvrdka novo sredstvo za škropljenj© cest in pobijanje prašne nadloge. Sredstvo je domači izum in izdelek ter predstavlja bitumensko oljnato emulzijo, ki se poliva z navadnimi škropilnimi vorovf. Ko izhlapi voda, ostane cestišče prepojeno z oljem, ki veže prah za daljšo dobo. Novo sredstvo je tudi zelo poceni. Na Rotovžkem trgu so prepojili s tem sredstvom pas cestišča in sedaj se bo v praksi pokazalo, če odgovarja vsem pogojem. — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekar-nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. □ Sestanek interesentov. Včeraj popoldne se je vršil na mestnem magistratu sesti nek predstavnikov občin in zasebnikov, ki pridejo v poštov pri razdelitvi stroškov za pokritje in ureditev kalva-rijskegn potoka. Navzoči so bili zastopniki mariborske, krčevinske in roškoške občine, predstavniki mestnega olepševalnega društva in zasebniki, ki imajo svoja posestva za Kalvarijo. □ Supe na licitaciji. Dne 29. t. m. se bodo oddale potoni licitacije šupe v Dravski vojašnici v najem. Podrobnosti so izvejo v mariborski gar. niizjski upravd. □ Obrtniki proti šušmarstvu. Dne 15. avg. bo v Mariboru veliko obtniško zborovanje, ki ga sklicuje okrožni odbor obrtniških združenj. Zborovanje se bo vršilo v veliki Unionski dvorani ter pridejo nanj obrtniki iz cele Slovenije. Naperjeno bo zborovanje osobito proti izrodkom šuš-marstva, ki resno groža obrtniški stan na deželi in v mestih. □ Mesarji so mirnejši. V petek popoldne se je vršil na mestni občini sestanek med predstavniki tržnih mesarjev in občinskim tržnim odsekom, ki jc pa to pot potekel mirneje, kakor zadnji z branjevci. Na .sestanek je prišlo šes/t zastopnikov mesarjev, vodil jih jc pa podpredsednik mesarskega združenja g. Fidler. Povod sestanku jc dala nameravana reforma tržninc, ki jo namerava vpeljati občina za mesarske stojnice. Dosedaj sc je pobirala tržnina od stojnic še po tarifi iz leta 1911, ki pa danim razmeram že davno več ne odgovarja. Občina namerava povišati tržnino onim mesarjem, ki imajo večji obrat in da sc bo vršilo to popolnoma pravično, predlaga, da sc pobira tržnina od števila prodanih komadov ali od njihove teže. Predstavniki tržnih mesarjev so v stvarnem razgovoru, ki ga je vodil podžupan Golouh, sami priznali, da je izprememba potrebna, niso se pa šc med seboj zedinili glede višine prispevka pri novem načinu pobiranja tržnine. Svoje predloge bodo stavili občini na podlagi sklepov, ki jih bodo napravili na prihodnji seji svojega združenja. □ Razburjenje na trgu. Dopolnilno na naše zadnje poročilo o sestanku branjevcev in tržnega odseka smo dobili otl merodajne strani pojasnilo, da ni bilo nobenega povoda za razburjen nastop. Tržni odsek je hotel samo v razgovoru zvedeti za mnenje branjevcev ter z njimi skupno reševati vprašanje izpremembe. Odsek sploh dosedaj še ni sklepal o tem, čc in katere premestitve so potrebne ter jc sklenil v prvi vrsti zaslišati interesente na trgu. □ Vse, ki bi radi sodelovali pri vprizorilvi »Celjskih grofov« na Rotovžkem trgu, naproša gledališka uprava, da sc čimprej javijo pri dnevni gledališki blagajni, ki jc odprta razen nedelj vsak dan od 8 do 13. Vaje bodo že ta leden. Sodelujoči bodo honorirani. □ Lahkoatleti sc merijo... Včeraj popoldne so sc pričele na Rapidovcm igrišču lahkoatletsk« tek me v olimpijskem deseleroboju in jun.iors.kctr* peteroboju, pri katerih nastopajo najboljši .mariborski lahkoatleti iz vseh klubov. □ Pri današnjih plavalnih tekmah ua Mariborskem otoku, ki jih prireja SSK Maraton, se vrši dopoldne ob pol 11 plavanje v štafeti 4X200 metrov prosto in 100 m prosto. Popoldne ob 15 nadaljevanje tekem. Štafeta 4X50 prosto, 200 111 prsno, 50 m prosto subjundorji, mešana štafeta 3X100, 100 ni hrbtno in vvaterpolo. □ SSK Maraton. Današnji izlet z avtobusom v Celje jc radi tehničnih zaprek odpadel. □ V smrt z lizolom. V Barvarski ulici 4 sc jc zastrupila z lizolom 39-letna služkinja Helena S. Njena gospodinja jo je nagla včeraj zjutraj v njeni sobici že napol nezavestno in v zadnjih krčih hropečo. Tudi takojšen orevoz v bolnišnico in zdravniška pomoč ji ni mogla oteti življenja. Ne-srečnica je izdihnila kmalu po prevozu. Kaj io je gnalo v nesrečno smrt, ni znano* Raziskovanja možganskega laboratorija v Moskvi Živali pri „maluri" Lužišhi Srbi nof, b? se prešel?!« Avtomatični letalec »Večerna Moskva« popisuje delovanje možganskega laboratorija Zavoda za primerjalno psihologijo in fiziologijo. Mladi volk pohlevno koraka za gospodično v belem plašču. Velika soba v prvem nadstropju je spremenjena v čuden labirint z ne-številnimi zagatami in hodniki. Ljudje na galeriji z uro opazujejo volka. Žival nezaupno voha po tleh, ker ne razume, kaj bo. Poskuša skakati, a stene so previsoke. In nagon vodi volka skozi hodnike. Če bo našel pot ven, bo dobil kos mesa od paznika, ki pričakuje na cilju. Med tem beležijo stenografi na galeriji vse volkovo tavanje... Iz furnirja zgrajeni labirinti ugotavljajo zmožnosti opazovanih roparjev in glodalcev. Ribam so namenjene steklene pregraje, ki spremenijo akvarij v univerzo. Asistenti hitro vedo, ali so »kandidati« nadarjeni. Bela podgana je dokaj zmedena. Potrebovala je 24 ur, da je prišla iz labirinta. Njena sestra je to opravila v teku nekoliko minut in je takoj dobila zasluženo ngrado, kos peciva. Prihodnji dan je takoj stekla po vijugastih hodnikih naravnost na cilj. Zapomnila si je pot. Tako hitro se porajajo pogojni refleksi. Asistent odstrani potem pregraje. Namesto labirinta se razprostira zdaj ravno polje. A podgane imajo tako dober spomin, da stečejo proti pecivu v stari vijugasti smeri. Mobena se ne pobriga za najkrajšo pot naravnost | naprej. Odstranjeni hodniki obstojijo slejkoprej v njihovi domišljiji. Nepoučen obiskovalec ne bo razumel, zakaj namažejo znanstveniki te pregraje s petrolejem ali kafro, ugašajo in prižigajo barvne lučke, zvonijo ali dvigajo pisane zastavice. To so signali, ki ugotavljajo skrivnostno možgansko delovanje pri gojencih zavoda. Ko zadoni v akvariju trobenta, se postavijo ribe v vrste kakor vojaški konji ta pohitijo v hodnik, kjer se stresa hrana. Okuni so »pametnejši« od krapov in prej zapomnijo znamenja. Tudi odrasle ribe kažejo ve<^ duhovitosti kakor mlada zalega. Pasji družini, canidom (psi, lisice, hijene, šakali, volkovi in beli polarni medvedje) je namenjen posebni veliki labirint. Dai#s je na vrsti čokati rdečkasti pes, airdale-terrier. Prižel je iz policijske pasje farme, ki hoče vedeti, ali je primeren za pouk. V zavodu takoj ugotavljajo, da iz te moke ne bo kruha. Pes je naravnost histeričen, cvili, zaletava se v stene, se trese in prileze ven popolnoma onemogel s slinastim, obupno odprtim gobcem. Zato zapusti drugi pes iste pasme popolnoma mirno labirint in brezbrižno pojč zaslužen kos mesa. Ta kandidat je prestal maturo z dobrim uspehom in dobi priporočilo na policijo. A njegov živčno obremenjen brat mora oditi s spričevalom, I ki ugotavlja, da ni primeren za policijsko službo. Črna vrtn'ca i in človek je še bolj utrujen. Namesto sličnega nepotrebnega trpinčenja vedno zopet poplaknjenega organizma z vodo, sladoledom, limonado itd., priporoča prof. Etzlerpo vročini uiivanje malih količin soli, in sicer predvsem v obliki kisle slatinske vode, ki ima v sebi dosti potrebnih rudninskih soli. i Kako si razkužiš proti davici Zdravniki priporočajo zdaj sorodnikom in postrežnicam, ki imajo opravilo z bolniki, ki jih je obiskala davic-a, naj čimbolj pogosto jedo. To je najboljše obrambno sredstvo proti bacilu da-vice. To sredstvo je bolj izdatno, kakor n. pr. izpiranje ust. Verjetno je, da želodčni sok umori bacil. • Zato zauživaj pogosto majhne količine kruha, da bacile, ki ti ostanejo v ustih, v grlu s tem mehanično spravljaš v želodec, kjer jih želodčna kislina umori. Slon dočaka 2000 let in oljka tudi Najnovejša raziskovanja so prinesla precej novih podatkov glede dolgosti življenja rastlin in živali. Drobne rastline, predvsem gobe in povodne rastline, živijo samo nekoliko dni. Trava in žita 1 živijo po več mesecev. Pesa, oziroma repa živi dve i leti, njene posamezne vrste trajajo celo 4 do 5 let. Drevesa z belini vlažnim lesom: topol, jelša n druga so najmanj trajna, ker dočakajo samo 50- do 80 letno starost Uradne listine jamčijo za 1200 letni obstoj hrasta v parku grofa Covverja ua Južnem Angleškem. V Vera Cruzu v Mehiki imajo cipreso, pod katero je počival Fernando Cortez. Indijanci pravijo, da je drevo nad 5000 let staro. V Atenah imajo oljko, ki je znana pod imenom »Sokratovega drevesa« in jo je baje zasadil Platon pred 2000 leti. Pri živalstvu — ako izvzamemo mikroorganizme,, ki ne umirajo, temveč se cepijo — živijo najmanj žuželke. Kaki živijo po 5 do 6 let, in ribe lahko dočakajo visoko starost Leta 1847. so ujeli v Kaiserslauternu na Nemškem ^čuko z bakrenim krogom v rilcu. Bila je zaznamovana pred 177 leti na povelje cesarja Friderika II. Ko je dobila Moskva leta 1837. nov vodovod, so tudi privlekli i« nekega ribnika ščuko z zlatim obročkom v Škrgah, kjer je bilo zapisano: »Spustil car Aleksej Miihaj-lovič.« Ta car je umrl leta 1676, torej je bila riba vsaj 167 let stara. V Fontainebleauju blizu Pariza plavajo Napoleonovi, nad sto let stari krapi. Je-setri iti morski psi lahko živijo na prostem do 250 let. Prav tako pestra je slika pri pticah. Čiž žiri tri leta, vrabec in taščica 10 let, raca, slavec in škrjanec 15 let, gos in pelikan 50 let, papiga, krokar in orel 100 let, in sokol celo več sto let. Med živalmi imajo najkrajše življenje, samo do 7 let, zajci in kunci. Krava, mnček in pes zdržijo do 20 let, konj 25, osel 30 let. Lev in nosorožec dočakata samo 60 let. Kaže, da ima slon najdaljše življenje med vsemi sesalci. Še nikoli ni bilo mogoče zasledovati slonovo življenje od rojstva do smrti. Po zanesljivih podatkih lahko sklepamo, da lahko živi slon na prostem do 2000 let. »Venkov« predlaga, naj bi se okoli 200.000 tužttkih Srbov, ki živijo pod krutim jarmom Hitlerjevega III. carstva, preselili na Češkoslovaško. Prebivalstvo naj bi se izmenjalo, in sicer naj bi se iz Češkoslovaške preselilo toliko Nemcev v Nemčijo. Takšna izmen;ava prcbivalstav se je že izvršila med Grčijo in Turčijo, ko so Turki pregnali Grke iz Male Azije. Predlog Vcnkova« bi bil za Čehoslovake ugoden, toda Nemci ga ne bodo sprejeli, ker so sklenili prebaviti 200.000 lužiških Srbov v svojem želodcu, lačnem po tuji zemlji in tujih 4ohodila krava. Žabica Zelenka bi bila ostala čisto sama na tem svetu, da je ni vaeia k sefci dobra tetica Regafika. ltegačka je bila Mara samica. Sovražila je ves svet in tudi žabji rod. Prve nauke v žabji modrosti in prevejanosti je dala tetica Regačka neizkušeni žabici Zelenki prav kmalu. Ti nauka so bili obseženi v d v® h kratkih stavkih: »Ne kvakaj in no skakaj preveč okrog, da in bistro oko požrešne štorklje ne opazi!« in: »Kadar boš v najhujši nevarnosti, ji skoči naravnost v obraz!« Ta modra in preizkušena navodila za na pot v življenje je morala žabica Zelenka vsak dan trikrat ponoviti. * Bil je vroč poletni dan. Na nebu ni bilo niti snega oblaftka. Teto Regačko je straino trgalo po udih. Zato »e ta dan prav nič ni brignla za svojo malo varovanko. Žabica Zelenka je izkoristila lepo priliko in veselo odskakljala od mlake po zeleni trati, da si okolico enkrat dobro ogleda. Tako je slednjič priskakljala na neki majhen grič, sredi katerega je stala košata lipa. Ampak, kaj je bilo to? Žabica Zelenka je nenadoma zaslišala neznane glasove in korake... To so bili glasovi in koraki trgovca Bobenčka, ki se je bližal s svojo ženo, sinčkom Tinčkom in hčertto Micko, Gospod Bobenček, ki je debel kot »od, se je strašno potil, čeprav je odložil suknjič, klobuk in ovratnik Sopihajoč in stokajoč je za-rentačil: »Ampak to vam povem: samo še do lipe grem in niti koraka dalje. O, ta strašna vročina!« In je koj nato vrgel vse, kar je nosil v rokah, v zeleno travo, ter: štrbunk! že tudi sam ležal v senci pod lipo — lik žabice Zelenke, ki je od strahu postala še bolj zelena ... Tudi žena gospoda Bobenčka se je zleknila v senco, ampak počasi in previdno, da si ne bi zmečkala nove obleke. Sinček Tinčeik in hčerka Mioka pa sta stekla k bližnjemu studenčku in začela veselo čofotati po njem in vriskati na ve« glas. Žabica Zelenka je trepetala med gospodom Robenčkom in njegovo ženo in ni vedela ne kam ae kako... Kaj pa to spet pomeni? Žabica Zelenka je debelo izbuljila oči in še hujši strah ji je prešinil ude. Zrak se je nenadoma stresel, kakor da je za-ilivjal v njem silen vihar. In čudno grgrajoči glasovi so odjeknili v tihoto nedeljskega popoldneva ... Žabici Zelenki je zastala sapa. Kaj naj stori? Tedaj se je gospa Bobenčkova obrnila proti možu, vzela iz torbice knjigo in začela čitati. Še prej pa je polglasno zabrundala predse: Moj Bog, kako smrči, dedec nemarni! Pa je morala biti tega že vajena. Kajti povsem mimo se je zatopila v čitanje svojega najmilejšoga romana in pozabila vse okoli sebe. Gospod Bobenček je smrčal vedno huje. Gro-zolno piskajoči in grgrajoči glasovi, ki so mu uhajali iz nosa ln ust, so postajali podobni mogočnemu orkanu sredi razburkanega morja. Smrtno prestrašena žabica Zelenka se je v tem strašnem hipu domislila modrih naukov tetice Re-gačke: »Kadar bo nevarnost najhujša, ji skoči naravnost vobra z!« In je to tudi neutegoma storila. Saj strahoto ni bilo več mogoče prenašati. V obupu je zbrala ve« svoj pogum — počenila in — hopla! skočila gospodu Bobenčku na vso moč v obraz, naravnost pred usta ... Gospod Bobenček je ves divji in besen planil pokoncu ter zakričal: »Fuji Takšna svinjarija!« Dalje ni prišel s svojim zabavljanjem, kajti njegova žena je ob pogledu na zeleno žabico presunljivo zatulila: »Grozno! Pomagajte!« Žabica Zelenka, ki je ob skoku v Bobenčkov obraz padla v zeleno travo, se je okrenila, napravila nov zalet ia skočila gospe Bobenčkovi v naročje. Gospa Bobenčkova je prebledela kakor zid in padla v neaavest... Zelenka je izkoristila vsesplošno zmešnjavo in »e spustila v divji beg. Hopla! hopla! hopla! je prisopihala k teti Regački in ji začela pripovedovati svojo pustolovno zgodbo. Tetica Regačka je strmela in se čudila, da nikoli tega. Ponosna na junaštvo svoje male varovanke, jo je začela ljubeče božati po glavi in glasno kvakati od radosti. Pa je tetica Regačka pri tem pozabila, da se je sama pregrešila proti naukom, ki jih je dala svoji varovanki: »Ne kvakaj preveč glasno ...« Njeno re-gljanje je namreč zaslišala štorklja, planila nanjo in jo požrla. Žabica Zelenka se je rešila s skokom v mlako in 6i poiskala nov varnejši kraj za svoje bivališče. Strogi čuvaj »Hej, vi tam, gospod Zabjek, ste slepi, ali ka-li? Na deski tam ob leski tiapis bi lahko brali: POZOR! V TEJ VODI KOPANJE ZABRANJENO JE VSEM! l e glejte, da nikoli več vas tukaj ne uzrem!« • f _ V Najlepše Ril je angelček srebrnokril. Gospod Bog je rekel ob neki priložnosti angelčku: »Angelček, lmngelček srebrnih kril! Poslušaj, kam te pošiljam. Bobnič vzemi, na zemljo se spusti in znlx>bnaj. Vsem živim bitjem sporoči, naj v nebesa pridejo; — reci, da bom srečo delil. Zdaj pojdi kot sem rekel.« Angelček si je vrgel bobnič čez ramena in odšel na guinno. Tam je našel ob kopico žita naslonjeno dolgo nebeško lestev. Angelček jo je vzel, jo obesil na rog mesečevega krajca in se po njej med zvezdami spustil navzdol. Spodaj je bila livada. Na livadi se je pascl bel slep konj. Angelček je udaril po bobnu in zavpil: »Tecite, vsi po vrsti! Gospod Bog srečo deli!« Na to so z vseh strani 6veta pohiteli milijoni živale, ptičkov in hroščkov; drug za drugim so lezli po lestvi navzgor, proti nebu. K Bogu so šle, mu roko poljubile in on je vsako olxJaroval. Ves dan so se vrstile živalce na lestvi, ptički in hrošči. Na zemljo so se spuščale do ušes nasmejane in z darili v roki. Kresnica je prinesla z nebes zvezdo pod pazduho, žaba tamburico, raku je Gospod Bog dal ostre škarje, mački brke, miši dolg rep, papagaju pamet. Nazadnje, ko so se bili že vsi razvrstili, se je približal lestvi oni stori konj. Tudi on je mislil iti sreče iskat. Ali ker je bil slep, ni mogel dlje ko za dva, tri kline. Pa mu je skočil na glavo čriček čričasti in ga povprašal: »Kaj nimaš oči?« »Nimam.« »Pa bi rad, da bi te Bog obdaroval?« »Rnd.« »In česa bi si želel?« »Vida.« čriček je naglo odskakljal navzgor, v smeri svetlega mesečevega krajca. Zagugnl je lestev. V nebesa je prišel, ko je Gospod Bog ravno vrata zapiral. Skočil je predenj: Bolan konj, Gospod Bog; ne vidi in ni mogel priti!« »Tako?« je rekel Gospod Bog, »pojdi na vrt z menoj!« V nebeškem vrtu je pod drevesom žuborel studenček. »Prgišče vode zajemi iz studenčka.« je rekel Gospod Bog čričkn, »in slepemu konju izmij oči ž njo. A ti, čriček mali, kaj bi rad, da ti dam?« »Ničesar.« je rekel čriček — saj imam krilca.« »Ne, nel Ti imaš usmiljeno srce. Tebi bom dal najlepše.« In Bog jc z zidu snel gosli brez strun, čriček se je spustil na livado, položil gosli v travo in izmil slepe oči starega belega konja. Konj je spregledal in ni vedel, kaj bi počel od veselja. »Kaj pa je tebi dal GosjkkI Bog?« je vprašal črifkn. »Najlepše.« »ln kaj je to?« »Gosli mi je dal, ali brez strun.« »Brez strun? Na, iz mojega repa si jih napuli!« čriček je iz belega repa izpulil srebrno struno, jo napel na gosli in se v silni radosti napotil po svetu igrat ljudem, travam in hroščem. ZA BISTRE GLAVE ........................................................................... Zmešnjava od strahu pojema: hladna smrt objema... sinka dva mu — žarka živa — Solnček zlati, skrbni očka, v kamrico pokukala v zibelki pocukala, in za nosek punčko Majdko Kradoma sta skoz razpoko in potem jih muci v gobček brž po prstih krenila brezobzirno brcnila. Majdica jih je srdito potepuščka vrišč zagnala: Muca se je zarežala »Jojme, očka, kje si, kje I?« in pokazala zobe. Vse kitice v tej pesmi imajo zmešane vrstice (verie). Postavite vrstice na njihova pra\a mesta in sicer tako, šljite najkasneje do četrtka. 27. I. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo >Slovenra' v Ljubljani. Kako dolgo žive živali Muha enodnevnica živi 24 ur, majski hrošč 6 tednov, metulj 2 meseca, bolha — žal! — tudi 2 meseca, muha do 3 mesece, mravlja in ščurki po eno leto, zajci od (5 do 10 let in prav toliko časa tudi ovce, slavček 12 let, volk 12 do 15 let, kanarček od 15 do °i0 let, pes od 15 do 25 let, govedo 25 let. konj 25 do 30 let, orel 30 let. jelen 35 do 40 let, lev in medved do 50 let, krokar 80 let, slon, želva, papiga in karp pa po 100 let. Ukradene kače Nekemu Amerikancu je neznan tat ukradel v hotelu kovčeg, v katerem pa niso bile kakšne dragocenosti, marveč štiri strupene kače klopotače, dolge po dva metra. Okradenl lastnik kovčka je namreč nabiralec in prodajalec kač. — Kako je bil tat razočaran, ko je v kovčku namesto zlatnina in drugih dragocenih reči našel kače, si lahko mislite... STRICKOV KOTIČEK 524. Predragi Kotičkov striček! — Silno mi je všeč Tvoj kotiček v »Mladem Slovencu«, zato se oglašam tudi jaz. Tako rad imaš otroke, vso svojo ljubezen jim posvečaš s tem, da jih kratkočasiš s svojimi ljubkimi povcsticami in šalami. To je res lepo od Tebe! Zdaj pa poslušaj, dragi striček, kaj Ti bom povedala. Sam že gotovo veš, da je predpisanih za IV. razred mešč. šole več ekskurzij in to v največje veselje nam, dijakinjam. Prvo priliko, ki se nam je nudila, smo izkoristile in se odpeljale v Domžale. V prvi vrsti je veljal naš obisk misijonski hiši v Grobljah. Kako je bilo tam, Ti ne bom opisovala na dolgo in široko, temveč čisto na kratko. Ali poznaš g. misijonarja Poharja? Najprej nam je razkazal »zajčji samostan«.-, potem pa še tiskarno. Sredi razlaganja se jo nenadoma ponosno vzravnal in se mnogo obetajoče ozrl po nas, ki smo kar koprnele od pnčakovaija. Svečano je izjavil, da liani bo netkaj duhovitega povedal in res: ni nas prevaral. Pričel je pri Gorenjcih. Rekel je, da imajo Gorenjci eno glavo in eno srce, a oboje na pravem inestu nasajeno. (Gotovo je tudi sam Gorenjec!) Dolenjci imajo dva srca, a nobene glave. No-tranjci pa imajo samo dve glavi... Striček, kaj si pa Ti? Gotovo si tudi Dolenjec, kakor sem jaz. Torej imaš dva srca, ki plamtita v neminljivi ljubezni: prvo srce za našo ljubo domovino, drugo pa za Tvoje drage nečakinje in nečake. Pozdravljen! Draga...(?)! — Tri pikice in vprašaj, to si za enkrat zame. Ne kraja, odkoder pišeš, ne imena ne navajaš v svojem pismu. Na koncu je sicer načeč-kano nekaj kakor hieroglif, pa pri najboljši volji ne morem pogruntati njegovega pomena in namena. Pol ure sem buljil kakor sova v one črke in nazadnje celo povečevalno steklo poklical na pomoč — ves zastonj. Ven in ven sem enako čital: »Veriga, in.« Kakšen spak je to? Priimek ne more biti, ime še manj. Holaj, si mi res vzorna »pismopisalka«! Ker Te torej drugače imenovati ne moreim, te kralkomalo imenujem: Pikica Vprašaj. Najprej se Ti, draga moja Pikica Vprašaj, v imenu vseh kotič-karjev lepo zahvalim za prekrasen opis ekskurzije (poučnega Izleta, bi rekel jazi). Dobršen del opisa (ki je po Tvojem prečudnem merilu in pojmovanju >kratek«) sem sicer s škarjami odstrigel, no, pa ga je za silo še zmerom dovolj. V to svoje krvoločno delo sem se takoj zatopil, da sem v duhu namesto papir — škodoželjno Tvoj gostobesedni jeziček strigcl... Vem, da bo zamera grozna, pre-grozna, ko boš tole čitala, ampak odkritosrčen sem jaz vedno bil in boni, pa če si zamero vesoljnega sveta nakopljem na vral! Gospoda misijonarja Poharja osebno ne poznam. 1'a mi je kar žal, ker mora biti on od sile duhovit in zabaven možakar ter velik original. Ampak bojim se, bojim, da bodo Dolenjci njegove kritične besede z urnebeenim ogorčenjem sprejeli na znanje. Brez glave nihče ni rad, tudi Dolenjci ne, kar se pa srca tiče, bodo Notranjci zaropotali! Edino Gorenjcem se bo strašno imenitno zdelo, da jim nekdo prisoja takšne gromozanske čednosti in vrline ter bodo poslej še bolj ponosno dvigali glave pod oblake in bahato rožljali z verižicami na prsih — z njimi tudi jaz. Kajti se razume samo po sebi, da sem tudi jaz planin gorenjskih vrli sin. Kot tak torej nimam dveh src, kakor Ti praviš, nego samo eno srce, pa to tolikšno, da zaleže za tri! Pa se še kaj oglasi — in na ime ne pozabil Lep pozdrav! — Kotičkov striček. 525. Dragi Kotičkov striček! — Joj, kako dolgo se že pripravljam k pisanju, pa si še vedno ne upam pisati, ker ne vem, če Ti bo moje pismo všeč. Daj, povej mi, preljubi striček, če Ti smem pisati. Tudi moj brat, ki hodi šele v II. razred, bi Ti rad pisal, pa Te ne upa prositi. Zato Te prosim za dovoljenje tudi v njegovem imenu in Te lepo pozdravljam. — Justina Lenardon, učenka V. razreda v Studencih pri Mariboru. Draga Justina! — Hohoho, kako prisrčno sem se nad Tvojim pismom nasmejali Si jako, jako podobna tistemu fantiču, ki je na vso sapo pritekel v sobo k mami, se je ljubeče oklenil okoli vratu ii jo zaprosil: »Mama, ali smem ono torto v kuhinji pojesti?« Mama je dobrohotno pobožala svojega ljubljenčka po debelih ličkih in dejala: »Pa jo pojej, no!« »Hvala!« se je odrezal prevejani pobič. »Vel, saj sem jo že včeraj pojedel...« Približno tako je s Tvojim pismom. Prosiš za dovoljenje, če mi ga smeš poslati, obenem mi ga pa že kar pošlješ. Ali zdaj sploh morem reči — ne, ko ga imam že v rokah!? No, pa to nič hudega ni. Nasprotno. Se celo posrečena šala je ta reč s pismom, Čeprav si jo napravila nehote... Tudi bratec mi lahko piše brez skrbi. Saj nisem s krvoločnim gospodom medvedom ali volkodlakom v sorodu, da bi se me bal. Lepo pozdravljena oba! Kotičkov striček. 526. Dragi Kotičkov striček! — Prosim, prihrani še zame malo prostora v kotičku! Povabim Te k nam. Joj, ko bi Ti vedel, v kakšnem lepem kraju sem doma I Imamo vse polno prekrasnih sprehodov in gozdov. Takoj za gradom ima naš očka gozdiček, ki so mu dali ljudje ime »Lepi gozdiček«. Tja hodi gospoda na izprehod. Nadaljujem prijiodnjič. Te prav lepo pozdravlja — Miml Ziherl, učenka IV. razr. v Skofji Loki. Draga Mirni! — Pred davnimi leti, ko sem ie kot mlad dečko trgal hlače |io klopeh škofjeloške šole, sem imel sam priliko prepričati se o lepoti tamkajšnjega kraja. Moja vrfa gospodinja -r- Bog ji daj mir in pokoj, saj že zdavnaj v grobu spil — se je potrudila na vso moč, da me je dodobra seznanila z vsemi izprehod i, vrtovi in goodički škofjeloške okolice. Bila je drugače zelo stroga jfena, am-l>ak takole na jesen se je pa le omehčalo njeno blago srce. 1'ovedla nas je — mene in Se pet drugih varovančkov — na sprehod v bližnjo in daljno okolico. Ve« ljubi božji dan smo kolovratih okoli ino nabirali jabolka, hruške, češplje, orehe ino ie to in ono sadje v ogromne nahrbtnike. To sadje nam je vrla gospodinja doma vzela in nam ga pozimi dajala za malico in večerjo. Tako je na sila enostaven način dokazala, kako varčna gospodinja je ... Naši očetje so seveda grozno zabavljali, ko so izvedeli, da nam namesto >prave večerje«, za katero so šteli lepe novce, daje zgolj sadje, ki smo ga sami nabrali, no, jaz sem pa vrli gospodinji danes kar močno hvaležen. Ce bi sadja ne nabirali, bi nas najbrž nikoli ne peljala na izprehod — in jaz bi zdajle moral priznati, da mi je lepota tamkajšnjega kraja tuja kakor španska vas. Tako s» pa postavim pred Teboj in se! »Lepi gozdiček« Tvojega očeta bi si n»wn!in«dprc-skrbel«. Dekleta so sc vzgajala za »Šibki spol«, slabotnost, nesamostojno«!, brezpomočnost je veljala za »ženskost«; krepko telo in bister um sta bila »neženska«. Toda slabotne matere imajo slabotne sinove, vzgoja ženskega spola za nežna slabotna bitja je morala dovesti narod na rob prepada, najsi tudi je slepilo pogled navidezno bohotno razcvitanje. Ali jc bilo samo ogorčenje nad krivicami, ki je iHignaio žene na odpor? Ali pa sledi počasi korakajoča narava krivim človeškim potem toliko časa. dokler uagroinadena zmota pobili ne odpre oči? Ali pa so nekatere žene v svojem materinskem duhu slutile pretečo usodo svojega naroda, ki je ?c noben um ni mogel razumeti? Tega nc bomo nikoli dognali. A pred seboj imamo čudež, da so se ženske v času blagostanja, navideznega razcveta, zavedle v svojih dušah tolike elementarne stiske. da so začele boj. prodno jc bilo prepozno; posamezne, neizrekljivo osamljene .junakinje so vstale nn boj proti celemu svetu z vsemi njegovimi predsodki, z njegovo lenivostjo in zavistjo. Iz temnega, tajinstvenega materinskega vira vsega življenja jc vstala slutnja o grozečem propadu plemena, če se materinski spol Avstrijska vlada bo zaposlila 30.000 delavcev pri gradnji cest, kanalizacij in elektrifikacij železnic, da bo tako zmanjšala brezposelnost. Železarna v Zenici je ustavila obratovanje in odpovedala delo 750 delavcem. izpačj \ spogledljive lutke. Najsi so bile oblike ženskega gijmnja kakršnekoli, gibanje je bilo vendarle pristno materinski boj, boj zu narod, boj za gnezdo, za pleme. Cilj, ki je obsegal vsa posamezna stremljenju, je bil; Ženu bodi svojim otrokom močna, smelu mati, ki vzgaja 6voje otroke / močno ljubeznijo iu zavestno trdostjo \ junake, namesto du bi jih z brezmiselno mehkobo zmaličiln v boja/.ljivce, ki morajo v boju /n obstanek podleči. Žena bodi svojemu možu pobuda za junaško dejavnost, namesto da bi ga s svojo dekelsko službo razvajala in uiehkiuilu in visela na njem kakor svinčeno breme. Temu cilju so služile vse >ruzgibane žene«, vsaka na c^voj način, od vsega početka ženskega gibanja, lemu cilju služi vsaka žena, ki razvije svoje moči, ki zastavlja svoj talent v službi celote: učiteljico, ki neizprosno zahteva od učenk resno delo, dočim učitelja čedna zunanjost Ic prerada nagiba do usodne popustljivosti nasproti učenkam; narodna gospodarka. ki se zavzema za varstvo mater, ki jih nesrečne razmere šiloma pehajo k stroju; raziskovalka, ki obuja v sedanjost žene voditeljice minulih dob, dn more sedanji ženski rod ob njih zgledu rasti; zdravnica, ki prihrani ženi težjo pot k moškemu zdravniku; pravnica, ki sc bori za zakone, ki naj preprečijo nazadovanje rojstev in propadanje plemena. Vse tc žene služijo, včasih le napol zavestno, dostikrat vzdihujoč nad žrtvijo osebne sreče, enemu ter istemu cilju: rešitvi naroda.'Da, temu cilju služi nevede tudi tipkarica, ki se mora naučiti strumnega delu in odgovornosti za ii|>orubo časa tudi v tem neljubem krušnem juiklicu in izkoristi ta zaklad pozneje v zakonu in materinstvu. In taistemu cilju služijo tisoči mož, ki pomagajo premagati neštete predsodke in so odprli ženam šole in poklice in s tem potrebni prostor, dn morejo razvijati svoje moči v službi celote. Ni samo slučaj, da prihajajo glavni nosi-telji narodnega jiodviga iz kmetskega in delavskega stanu, kjer dozorevajo matere v trdem delu in odgovornosti v pra«o, popolno materinstvo. Čim več prostora za razvoj svojih sil si pridobi meščanska žena, tcinboJj bo tudi meščanstvo služilo narodnemu samoosveščanju. Iz zavesti »razgibanih žena« ni nikdar izginilo najgloblje spoznanje: »Slaboten spol« ne more nikdar dati mater za močan moški rod; poni-"un ženski spol poraja narod, ki ga razkraja čustvo manjvrednosti in zato opičje posnema, kar je tujega, namesto, da bi zajemal iz lastnih prekipevajočih virov. Zato si nc smemo dati vsiliti ideala ženskosti, ki narod slabi, zato ee mora tudi vsaka sila, ki se javlja v ženah, razviti; kajti narod potrebuje danes in v vso bodočnost vedro in svobodno razvit, ponosen in močan materinski rod. — Temu bi dodali le še to, dn morajo žene, Ki hočejo biti močne matere svojim otrokom, svojemu narodu in človeštvu, zajemati svoje tajne sile in svoje najgloblje vedenje iz živih, večnih studencev vere: tedaj in samo tedaj bodo v vseli menah časov in razmer služile svojemu materinskemu poslanstvu v zgodovini človeštva. Led v pasjih dneh Ni vse za vsako! Sedanja moda jc prav čedna in ji ni kaj oporekati; le žal. da so vsi modeli prikrojeni po mladostnem, kakor šiba vitkem stasu. Na takem dekliškem telesu učinkuje tesno prilegajoči se žemper (bluza) in krilo običajno prikupno. Ie|>o. Kakor hitro pa je dekle ali žena polnejših oblik, mora nositi moderček ali steznik odnosno oliapneje ukrojeno obleko, drugače učinkuje neokusno, smešno, da ne govorimo takoj o sramežljivosti. Če bi tako dekle ali žena videla priti nasproti sama sebe ali bi šla nekaj časa sama za seboj — prav gotovo ne bi je v taki opravi nihče več spravil na cesto. Ni pač vse. kar prinaša moda. neizpremenjeno za vsako čeprav je ob sebi lahko neoporečno. je prava blugodat saj nam osvežuje pijače iu zabrani, da se nam razne jestvine in živila ne pokvarijo. Čc bi imeli v vsakem gospodinjstvu hladilno omaro, bi si prihranili n« milijone škode. Danes imamo hladilne omare nnjrazno-vrstnejših oblik in sistemov. Žal, so še drage in za nepremožne sloje nedosegljiv »ltiksus«. Jedilni pribor zahteva veliko pažnje in dela, pa naj je že sre-1 brn ali iz cenejših in najcenejših zlitin. Pribor 1 mora biti vedno čist in .svetal, drugače nc spada na mizo. Bolj ali manj uspešnih čistilnih sredstev je na izbiro. V zadnjem času izdelujejo pribor, vilice in nože i/, zlitine, ki ne zarjavi. To jc velika pridobitev in bo vsaka gospodinja pri novih nabavah gotovo kupila tak pribor, j ki prihrani gospodinjstvu dan za dnevom veliko mučnega dela. i Marsikje je \ navadi, du tudi že večjim otrokom ne dado noža in jim razrežejo jedi odrasli. Otroka prevzame občutek, da jc treba za ravnanje z nožem neke posebne spretnosti, ki je 6am nikakor nc zmore, in pod tem vtisom j ostane mnogokrat tudi v poznejših letih pri I .jedi neroden. Kakor hitro ima otrok toliko i moči, da more obvladati nož in vilice, naj 60 I vadi samostojno jesti z vsem priborom. M OD NE NOVOST! Praktičen platnen plašč. — :č'io gnojili s hlevskim gnojem. V zemlji ne -ni" primanjkovati ne fosforove kisline ne kalija. pa (udi ne apna. Če doženemo, da primanjkuj" i;p:-a v /.gornji in spodnji zemeljski plasti, ni- .'.'!••> že p t let prej, ko mislimo zasejati njivo z lucerno, / ičtli obilno gnojiti z apnom. To pa zaleg' dc ij. da damo apnu čas in priliko prodreti tudi v globokejše zemeljske plasti, kamor pride ludi lucerna kmalu s svojimi globokimi koreninami. Luccna pa potrebuje v zemlji za svojo prehrano zlasti mnogo fosiorne kisline, pa tudi kalija. Zato moramo tudi s fosfororimi in kalijevimi gnojili pravočasno gnojiti, ko doženemo. da jih ni dovolj v zemlji. Lucerna je tudi zelo občutljiva napram plevelom. Zlasti perenka (pirnica) rada zaduši lucerno. kakor hitro je ostala po svojih ko-remkah v njivi in je bila lucernn morda preredko aejana. Na splošno .je manj napačno, če je lucerna pregoslo posejana, nego pa redko. Ni izključeno, da raste na vasem lucernišču poleg plešca (plešec — ne plešic) tudi perenka, ki je zelo podobna ljuljki in uničuje lucerno. Tudi plešec ni nič kaj prijeten sosed za lucerno, ker s svojim šopom pri-tlehnih listov nič kaj ne prija lucerni, Plešec pa navadno tudi znači kakor travniški mah, da je v zemlji premalo rastlinskih hranilnih snovi. Največji neprijatelji lucernc so pleveli, zlasti perenka in regrat. Zato moramo lucerno že od početka pleti in zatirati plevel, ki se ga najlažje zatre, dokler je še nežen in mlad. V prvem letu ne smemo lucerne prezgodaj in prevživo kositi. Če hočemo, da nam bo lucerna dobro uspevala, jo je treba vsako leto pleti, branati in tudi gnojiti z umetnimi gnojili. Od tretjega leta dalje lahko branamo in gnojimo lucerno že jeseni. Ob gornjem delu korenin je lucerna precej občutljiva in ji lahko škodujejo ludi pozne pozebe. IPrva leta ne smemo pasti po lucernišču, pozneje pa lahko pasemo govedo in prašiče, nikdar pa konj in ovc, ki odgrizejo lucerno pregloboko in ji škodujejo. Po košnji ali po paši v jeseni pa mora lucerna zopet toliko zTasti, da .jo lažje obvarujemo pred pozebo. Lucerne ni treba gnojiti z gnojnico in ne z dušičnimi gnojili, ker spada med rastline, ki nabirajo po korenskih bakterijah dušik iz zraka navadno še v večji meri kot ga rabijo za lastno prehrano, vsled česar bi bilo vsako dušično gnojenje odveč. Z gnojenjem z gnojnico ali tudi z gnojem bi še pomagali zatirati lucerno in bi naravnost pospeševali zlasti rast perenke in regrata, ki sta med pleveli največja sovražnika lucerne. Iz vsega navedenega lahko razberete, kaj je vzrok, da se je lucerna že po treh letih razredčila. Ako je lucerna uspevala pred 30 leti 6 do 7 let, lahko dosežele tudi zdaj iste in še lepše uspehe z njo, kakor hitro izpolnite vse pogoje in zahteve za njeno uspevanje in donosnost. Podnebje zn njo je pri vas ugodno in ludi zemlja, da le ni mokrotna in da talna voda ne sega previsoko. — Če hočete spremeniti njivo radi pre-redke lucerne v travnik, morate njivo preorati in jo tudi šele pripraviti za setev travne mešanice. Treba je v to, da jo dobro zagnojite in pridelujete na njej najprej okopavine, ki jih pridno oskrbujete. da očistite zemljo vsega plevela. Le čista, dovolj močna in rahla zemlja je primerna tudi za poselev travne mešanice. Da bi v prihodnji spomladi enostavno posejali lucernišče s travno mešanico in zavlekli z brano, ni priporočljivo. Ako ni dovolj anna v zemlji, ne pozabite njivo ludi apniti na založbo. P, Al1 lahko krmim jimiro. ki jc nad pet mesecev breja, z zeleno koruzo in otrobovim napojem? Ali bi bilo takšno krmljenje zadostno in pravilno? A. G. L. Takšno krmljenje ni primerno za junico. Zelena turščica (koruza) je sicer dobro krmilo, ki 1 zelo deluje na mlečnost, ne more pa v tem oziru junioi zdaj še nič koristiti, ko še ne spada med mlečno živino. Če boste junico krmuli od zdaj dalje z zeleno koruzo, ni izključeno, d« bi junica ne prišla do mleka že pred porodom, kar bi nikakor ne bilo dobro. Tudi otrobov napoj ni prav nič ume9ten iz več razlogov. Vsako močno krmilo živali zelo slabo izrabijo, ako ga jim pokladamo v obliki napoja. Tako pokladano močno krmilo žival ne prežveči in ne naslini, vsled česar ga tudi slabo prebavi. So otrobi včasih tudi predrago krmilo v primeri z drugimi močnimi krmili. Junica pa ne rabi pred porodom nobenih močnih krmil. Bolje je, da prihranite te za krmljenje v prvem času po porodu, ko ji gotovo ne boste nudili toliko močnih krmil, kolikor jih bo potrebovala. Otrobi tudi niso primerna krma za močno brejo žival. — Najprimerneje je, da močno brejo junico pasete. Z dobro pašo bo dobila dovolj redilnih snovi in se bo obenem tudi veliko gibala na pašniku. Gibanje pa zelo olajša porod. Če pa ne morete pasti junice, poleni jo krmite s travniško zeleno krmo in deteljo v hlevu in puščajte jo vsak dan v tekališče. Močnih krmil pa junicSi zdaj še ne potrebuje. P. J. A. v M. Kateri škodljivec ptistriguje če. špljeve mladike in kako se prepreči to njegovo škodljivo delo? Imenuje se ta škodljivec oz. škod-ljivka, ker je samica, prislrigač (rhynehites coe-rulens); je to hrošček iz skupine rilčkarjev in se sveti glede barve kovinsko. Samica lega škodljivca zaleže vršičke z jajčeci, pristriže nato vrh, ki odpade in tako tudi zalega, ali pa obvisi na drevesu. Škodljivec najraje ugonablja najvišje stoječe mladike in zato uničuje voditeljice; poleg tega pa še razjeda lislje. Ličinke se razvijajo v odstriženem vršičku, ko pa dorasle, se /.:irije v zemljo, kjer prezimi. Spomladi izleze iz bube zopet hrošč, ki začne škodovati listju. - škodljivca pokončujemo obenem z drugimi škodljivci, ki >.ro listje. V ta namen uporabljamo želodčne strupe (arsenovi preparati). Vendar ta način še ni dovolj zanesljiv in ga spopolnjujemo z mehaničnimi načini: otresa-njem hroščev na pogrnjene rjuhe in zbiranjem ter zažiganjem napadenih vršičkov. Hrošče rano zjutraj otresemo na rjuhe ter jih ugonobimo. Z zbiranjem vršičkov ter sežiganjem pa uničujemo zalego. če bi ta škodljivec pristrigoval le srtranske mladike, bi mu ne bilo treba toliko pozornosti, kot pa radi škode na vrhovih. To vedo prav dobro drevesničarji. P. O. L. To, kar opisujete, so kaparji. Julija meseca se zalega razleze po mladikah in napade letošnji les. Ta čas je zato kaj primeren za pokon-čevanje zalege, kajti občutljiva je koža mlade ličinke, ki jo zažge že navadni tobačni izvleček. Ko škropite zlasti mlado drevje proti listnim ušem, pazite, da bo škropivo zadelo čimbolj tudi letošnje in lanske poganjke, po katerih lezejo ličinke te Priporočamo Vam najboljše šivalne stroie in kolesa Adler - GRITKNEK Švicarski pletilni stroji DUBIED Zaloga T Kr.nlu; edino le pri tvrdki Trgovina Leviinik Jos. Peteline, Ljubljana Talaf. it. 2913 Brezplačen ponk v vezenja. M rodo. Telef. H. 2M8 Večletno jamstva. uši (kaparja). Zadostuje 4-odstotna raztopina tobačnega izvlečka ter mazavega mila. F. M. v L. Srečni ste. če imate na razpolag® vodo za namakanje travnika in sadovnjaka, če imate v redu ludi naprave za osuševanje, se ni Ireba prav nič bati, da bi drevje vsled vlage trpelo in pognale kisle trave. Nasprotno boste dosegli. Travniška ruša žlahtnih trav bo bohotnejša in zato bo zatrla plevele in celo mah. Drevje pa bo že v drugi rasti pokazalo vso hvaležnost, kajti mladike bodo bujne, listje veliko in temnozeleno. Vsled tega bo v stanu boljše prehranjevati sadje in razvijati rodno popje ter rodni les. Sadje bo bujnejše, debelejše, bolj zdravo in odporno ter boste zanj dosegli lepšo ceno. Ta ljuba voda je zlasti na lažjih zemljiščih ter solnčnih legah neprecenljive vrednosti za kmeta, zlasti poleti. Namakajte vsak teden ali vsaj vsakih 10 dni enkrat tako, da bo vsa parcela dobro zavlažena. Še tretjo otavo utegnete na ta način pri vas kositi, morda bo še kaj paše za navrh. Predno pa začnete z namakanjem. dobro preglejte naprave za osuševanje^ če so v redu in popravite morebitne napake. Potem boste res lahko gospod! Če bi pa tudi radi gnojili, svetujemo, da za enkrat radi trave razvozite le še gnojnico in to šele tedaj, ko se voda dobro odteče. Gnojenje s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili pa izvršite šele po zadnji spravljeni otavi, ko bo svet že tudi morda popasen. S. J. R. v S. Krtin med pritlikavim sadnim drevjem se res ni treba bati, če so res prave krtine, ne pa rovi voluharja. Ta dvoje pa menda ločite. Tudi voluharja gotovo znate preganjati, kolikor se da. Krt pa vam samo koristi, kajti zoblje golazen, zrači in rahlja zemljo, rastline pusti pri miru, v kolikor jih z delanjem rovov ne poškoduje. Ko bo izginila golazen, bo izginil tudi krt. Če pa imate na vrtu iudi bolj občutljive rastline, kot je sadno drevje, in ker nehote krt škodo dela, pa ga vlovite in spustite drugod, kjer ne bo škodovaL S. Pravni nasveti Izpraznitev službenega stanovanja. C, P. K. Odpovedana vam je bila služba cerkovnika, vendar odpovedi niste smatrali za pravilno. Ko niste ob času zapustili službenega stanovanja, ste bili toženi in končno tudi obsojeni na izpraznitev službenega stanovanja in na plačilo pravdnih stroškov. Vprašate, kaj se bo sedaj zgodilo, ker še vedno niste zapustili stanovanja. — Sedaj ne kaže razpravljati o tem, ali je bila odpoved pravilna ali ne. Vse take ugovore bi morali uveljaviti v tožbi na izpraznitev službenega stanovanja, ki je sedaj v vašo škodo pravomoCno končana. Če ne dosežete sporazumno podaljšanje roka za izselitev, vas čaka sodna deložacija. Pravdne stroške in stroške morebitne deložacije boste morali plačati. Na zahtevo tožnika se lahko zarubi tudi vaša bira. Svetujemo vam, da se sami umaknete, sicer si nakopljete samo nadaljne stroške. Povračilo škode. F. B. Š. —Avtoprevozniku ste dali za prevoz lesa zaboj z raznim dragim električnim materijalom. Vsled malomarnosti uslužbenca se je ta zaboj kratkomalo vrgel raz strehe avtobusa na cesto, tako da so se skoraj vsi predmeti v zaboju pred padcem na cesto nepoškodo-občutno škodo. — Če dokažete, da so bili predmeti v zaboju pred podcem na cesto nepoškodovani, vam bo moral avtoprevoznik povrniti vso škodo. Stvar prevoznika je, da zahteva odškodnino od svojega uslužbenca, oziroma od zavarovalnice, pri kateri ie zavaroval tudi prevozno blago potnikov. »Zamerk« na posestvu. F. R. — Vaš sin zahteva od vas, da mu daste »zaraerk« na posestvo, sicer da ne bo več doma delal ampak šel v tovarno. Vprašate, kaj je to. — Ne vemo, kaj si vaš sin predstavlja pod »zamerkom«. Vprašajte ga, kaj on hoče, ali da mu prepišete posestvo in sebi pridržite dosmrtno gospodarstvo ali pa je zadovoljen z zemljeknjižno zabeležbo, da se posestvo brez privoljenja vašega sina ne sme niti obremeniti niti kaj od posestva odprodati. Če ste si s sinom na jasnem, kaj hoče, potem pojdite k notarju, da bo vaš sporazumni dogovor v pravilni obliki sestavil in vknjižil. Dolg umrle hčerke. A. T. P. — Posodili ste pclnoletni hčerki posestnika 1000 Din za zdravljenje bolezni, katero si je nakopala pri domačem gospodarskem delu. Dekle je umrlo. Vprašate, na kakšen način bi mogli dobiti povrnjen posojeni denar. — Za la dolg vam je bila odgovorna le dolžnica sama, ne pa njeni starši. Plačilo dolga lahko zahtevate le od zapuščine dekleta. — če bi dekle za življenja vložila tožbo proti očetu na izplačilo zaslužka za zadnja tri leta, potem bi se ta tožba tudi po smrti dekleta po posebnem skrbniku nadaljevala m bi se v slučaju ugodnega izida tožbe za ta denar vršila zapuščinska razprava, pri kateri bi vi prijavili svojo terjatev. Vi sami pa ne morete za dekleta tožiti njenega očeta. — Po našem mnenju je oče pokojnega dekleta moralno obvezan, da vam povrne, kar ste za njeno zdravljenje potrošili, vendar le z lepim boste morda dosegli uspeh. Nesporazum med bratom in sestro. S. J. Lj. Delali ste na domu staršev in še potem, ko je posestvo prevzel vaš brat, ne da bi za to dobili posebne nagrade v denarju, pač pa ste imeli hrano in najpotrebnejšo obleko. Ker je brat z vami surovo ravnal, ste šli od doma. Vprašate, če lahko zahtevate od brata plačilo mezde za zadnjih 0 let. — Ker je v očetovi oporoki določeno, da imate pravico do stanovanja, hrane in obleke, če delate pri hiši, ne boste mogli zahtevati od brata plačila, če se zanj niste posebej domenili. Po našem mnenju bi kvečjemu lahko zahtevali od brata dodatek na obleki, če vam za zadnja tri leta ni dal zadostne obleka Dediščina. S. J. Lj. — Stric vaše matere |« umrl kot samec brez otrok in zapustil oporoko, v kateri je določil za dediča hiše in premičnin vašega bratranca, ki pa mora hišo prodati in vaši materi od hiše izplačati 10.000 Din. V oporoki ni nič omenil svojega denarja, naloženega v hranilnici in si je ta denar prilastil vaš bratranec, ki je s pokojnikom ravno toliko v sorodstvu kot vi. Vprašate, če je to prav. — Po umrlem stricu se je gotovo vršila zapuščinska obravnava. Pojdite na sodišče in prosite za vpogled v ta spis. Iz spisa bo razvidno, če je bil denar, naložen v hranilnici, sploh prijavljen ali ne. Videli boste tudi točno besedilo oproke. Če ta denar v spisu sploh ni omenjen, imate pravico, da predlagate glede tega denarja ponovno zapuščinsko razpravo in se bodo pri tem upoštevali vsi zakoniti dediči. Kokoši, psi in otroci. J, P. P. — Sosedove kokoši, psi in otroci vam delajo škodo po vašem travniku in žitu. Soseda ste mirno opozorili na to, vendar ni preprečil, da so vam napravili otroci, psi in kokoši še večjo škodo. Vprašate, kako naj napravite s takim brezobzirnim človekom. — Gospodar odgovarja za škodo, ki jo povzročajo njegove živali in starši odgovarjajo za škodo, ki je povzročajo otroci, ki še niso izpolnili 14 leta. Če se torej sosed ne zmeni za vaše opozorilo, vam svetujemo, da skozi nekaj časa dobro pazite kdo, kje in kdaj da vam povzroča škodo. To škodo dajte po sodnih cenilcih takoj preceniti. Če vam sosed narejene škode ne bi hotel povrniti, vam ne preostane drugega kot tožba. Mogoče pa škoda le ni tako velika, da tvegate razburjenj« in sovraštvo, ki sledijo takim tožbam. Odpoved stanovanja z vrtom. N. I. S. Imate v najemu stanovanje proti mesečni najemnini 250 dinarjev. Poleg tega imate pri stanovanju malenkost vrta, ki ste ga letos dobro pognojili in nasadili zelenjavo. Ker Vam gospodar ni hotel zmanj-šati najemnine, ste sami stanovanje odpovedali. Vprašate, če ste dolžni ob izselitvi stanovanja tudi izprazniti vrt, ker pravi gospodinja, da Vam bo na vrtu vse populila. — Istočasno, ko preneha najemna pogodba glede stanovanja, preneha tudi Vaša najemna pravica do uporabe vrta. Ce se z gospodinjo posebej ne sporazumete in če Vi sami vrta ne izpraznite, sme po odpovednem roku gospodinja razpolagati z vrtom kakor sama hoče. Odbitki pri odmeri pridobnine. I. T. Po zakonu o neposrednih davkih se pri odmeri pridobnine odbijajo od kosmatega dohodka tudi plače in dnevne mezde pomožnega osebja in služabništva. Ako bo v vašem primeru davčna uprava postopala drugače, se v 30 dneh od dne, ko se vam dostavi plačilni nalog o odmeri pridobnine, pritožite. Pritožbo, ki jo obrazložite, vložite pri davčni upravi. Ker še niste prejeli plačilnega naloga in ne veste kako je postopala davčna uprava, je še prerano razpravljali o tem, če je postopanje pravilno. Oporoka. Imate posestvo, sorodnike in tudi še žive starše. Vprašate, če bi bila veljavna lastnoročno napisana oporoka, s katero bi to posestvo namenili čisto drugi osebi, niti staršem niti sorodnikom in če bi sorodniki mogli tako oporoko ovreči. — Če imate otroke, ste dolžni otrokom zapustiti nujni delež, ki znaša polovico zakonitega dednega deleža. Če nimate otrok, pač pa žive starši, ste dolžni staršem zapustiti nujni delež, ki znaša eno tretjino zakonitega dednega deleža. — N. pr.: Vrednost Vašega posestva znaša 90.000 dinarjev. Če umrjete brez oporoke, so zakoniti de-■ diči (ker nimate žene niti otrok) Vaši starši, ki jim gre cela dediščina po enakih delih: oče dobi j 45.000 Din in mati dob/ 45.000 Djn. Ker so /rtarši i tudi nujni dediči, znaša dolžni duiož K zaropitega deleža, torai mora oče dobiti 15.Č00 in mati 15.000 • dinarjev vrednosti ClIATELJEM ZA NEDELJO Sčedrin: Izgubljena vest Vest se je bila izgubila. Kakor prej se je množica gnetla po cestah in v gledališčih. Po starem načinu so se ljudje v divjem tekmovanju lovili za najrazličnejšimi malenkostmi. Kakor vedno so brez miru drveli ter v letu ujeli to in ono. Nihče ni opazil, da je v velikem življenskem orkestru en instrument izgubil svoj glus. Mnogi so celo Začutili nekako olajšanje in novo moč v sebi. Svobod ne je so ljudje stopali. Laže so tu in tam pod,stavili bližjemu nogo. Neovirano so se lahko prilizovali, plazili, sleparili, opravljali in obrekovali. Vse skrbi so izginile kot bi izpuhtele. Ljudje niso več hodili, ampak so nekako pluvali po zraku. Nič jih ni jezilo in žalostilo. Tudi zdi-hovali niso. Vsa sedanjost in prihodnjost sta jim bili nekako odprti pred očmi, tem srečnim otrokom, ki niso opazili, da se je bila vest izgubila. Vest hipoma izgubljena... skoraj trenutno! Še včeraj je ta nad vse nadležna popotna tovarišica migljala vsem pred očmi ter uganjala razne vragolije razdraženi domišljiji. In zdaj, kar hipoma — je brez sledu izginila! Izginila so vsa pohujšljiva mamila. Obenem s tem se je poleglo ono nravstveno vznemirjenje, ki ga navadno vzbuja čuječa vest. Vsi so imeli dovolj časa občudovati lep božji svet ter uživati vse njegove radosti. Modri tega sveta so spoznali, da je bilo človeštvo rešeno največje cokle, ki je ovirala vse gibanje. Seveda niso kar nič odlašali z uživanjem sadov te svobode. Ljudje so sbesneli. Morili, ubijali in ropali so po cestah. V6e je drvelo v splošno propast. Medtem pa je ležala uboga vest na cesti, raztrgana, opljuvana, pohojena. Vsakdo, ki je šel mimo nje, jo je brcnil čim delj od sebe kot nepotrebno cunjo. In vsakdo se je čudil, kako je to mogoče, da more v tako dobro urejenem mestu, prav tam, kjer je promet najživahnejši, delati napotje tako gnusna stvar. Bog ve, kako dolgo bi še tako ležala ta uboga, zavržena reč, da ni slučajno mimo prišel opotekajoč se pijanec, ogledujoč v svoji pijanosti tudi to odvrženo cunjo ter jo pobral. Upal je pač, da dobi za njo frakelj žganja. Nekaj ga je dirnilo kot da bi mu šel električni tok po vseh udih. Z mračnimi očmi se je pričel ozirati. In tedaj je opazil, da so se iz njegove glave izkadili vinski duhovi in da se polagoma zopet zaveda bridke resničnosti, ki jo je skušal pozabiti jk> svojih najboljših močeh. Začetkoma je čutil le nekako temno bojazen — ono topo tesnobo, ki povzroči v človeku mrzličen nemir le radi tega, ker sluti grozečo nevarnost. Ko se mu je pozneje zbudil spomin, se je uveljavila tudi domišljija. Brez usmiljenja so mu v spominu vstale iz njegove temne omadeževane preteklosti vse posameznosti raznih nasilnosti, izdajstva, srčne mlač-nosti in krivice. Domišljija je dala tem posameznostim žive oblike. In že je tudi sledila kazen. Bednemu pijancu se je zdela vsa njegova preteklost kot en sam velik zločin najoetudnej-še vrste. Noče niti analizirati, niti samega sebe izpraševati ter razmišljevati. Tako zelo je zrušen od grozne slike nravne propalosti, da ga notranja samoobsodba, kateri se iz lastnega nagiba podvrže, mnogo težje in občutljivejše zadene kot še tako stroga človeška obsodba. Da, on noče niti upoštevati, da ni on. bedni pijanec, zakrivil večjega dela one preteklosti, radi katere samega sebe preklinja, ampak neka tajin-6tvena, ogromna moč, ki ga grabi in ga suče v vrtincu, kakor suče vihar v stepi majhno travico... Kakšna je bila njegova preteklost? Zakaj jo je tako preživel in ne drugače? Kaj je bil prav za prav on sam? — sama vprašanja, na katera ni mogel v svoji začudenosti in nebogljenosti odgovoriti. Jarem je tlačil njegovo življenje, pod jarmom je bil rojen, pod jarmom ga bodo nesli v grob. Zdaj slednjič, se mu zdi, mu je vzplamtela neka lučea — toda čemu bi jo potreboval? Ali je le rad.i tega vzplamtela, da se mora on zdaj na grozen način mučiti z vprašanji, na katera more le z molkom in obupom odgovarjati? Gorje! Vzbujena vest mu ne da niti notranjega miru niti tolažilnega upanja. Z grozo vidi le en izhod — zateči se mora k neplodni samopozabi. Tudi prej ga je obdajala temna noč, zdaj je okoli njega ista tema, polna ne-številnih podob groze. Tudi prej so mu rožljale težke verige na rokah — in zdaj še rožljajo, iste verige, samo da so dvakrat težje, zdaj dobro ve, da 60 prave verige ... in zdaj curkoma lilejo — odvisne solze nepoboljšljivega pijanca. Vrli ljudje, ki ga srečavajo, se ustavijo pred njim in trdijo z veščim pogledom: »Iz tega se pač vino solzi!« »Očka! To je preveč... ne morem več prenašati!« se dere na ves glas suženj alkohola. Surova množica poka od smeha ter se norčuje iz njega. Zaslepljena množica ne razume, da ta pijanec še nikdar ni bil tako trezen in brez vinskih duhov kot v tej minuti, da je ]>at: našel neko zelo usodno reč, ki mu trga 6rce in ga neznansko muči. Če bi množica našla to reč, bi kmalu nedvomno spoznala, da je na svetu tudi nadlog — najbolj grozna izmed >«eli muk — nadloga nenadoma zbujene vesti! Z grozo bi spoznala, da je tudi ona prav tako bitje v jarmu in okrnjena na duhu in duši — prav tako kot ta notorični pijanec, ki čuti v sebi muke in ki tako žalostno pred vsem ljudstvom razglaša svojo bedo. »Nc, moram sc takoj oprostiti te reči, sicer me še usmrti kakor žival!« ječi nesrečni pijanec in že hoče zopet vreči na cesto ono nesrečno reč, ki jo jc našel. Toda bližnji stražnik mu tega nc dovoli. »Ti bratce, ti menda mečeš okoli sebe razne nevarne listine!« ga svari in mu zažuga s prstom; »zapomni si, bratec moj, tudi za to tc lahko malo priprem.« Pijanec, tresoč sc, vtakne nevarno reč v žep ter jo pobriše. Plašno se ozira okoli sebe ter sc kot tat splazi do zganjamo, v kateri dela njegov stari prijatelj Prohorič najboljše kupčije. Najprej oprezno pokuka skozi okno. Ko pa vidi, da je žganjarna prazna in da Prohorič poginoma sam dremlje za točilno mizo, oprezno odpre vrata ir, smukne noter. In predno sc je Prohorič le napol zdramil, jc že imel v roki ono grozno reč. ★ Dolgo času je Prohorič ves osupel z izbuljenimi očmi obsedel. Ves se je pričel potiti. Zaskrbelo ga je, bogve zakaj, da kupčujc brez zakonitega dovoljenja. Ko se jc ozrl okoli sebe, se je prepričal, da so vsi patenti, modri, zeleni in rumeni v najlepšem redu. Pogledal je cunjo, ki jo je dobil na tako zagoneten način v svoje roke, in reč se mu je zdela nekoliko znana. »Aha!..« se je zavedel, »prav gotovo je ista cunja, ki sem se je znebil z največjo mujo, predno sem si kupil patente? Resnično, tako je, stara, bedasta cunja!« Ko se je prepričal o vsem tem, sc ni mogel iz različnih vzrokov več ubraniti bojazni, da mora v kratkem propasti. »Če človek kupčuje in če so mu taka gnusna reč podstavi, tedaj naj pač kar takoj reče: »Izgubljen sem! Prav nobenih kupčij ne bom od zdaj delal. Povsod moram imeti smolo!« In ko je vse to premišljeval, ga jc hipoma mrzlo 6preIetelo po hrbtu, da se je pričel ves tresti in da mu je obraz pobledel. Zdelo 6e mu je, da se mu je pred očmi pojavila neka čudna, popolnoma nenadna podoba groze in mu gleda globoko v oči... »Gnusno jc, zavajati ljudstvo k pijančevanju,« je šepetala pravkar zdrainljena vest. »Žena! Arina Ivanovna!« je zavpil krčmar od strahu. o Arina Ivanovna je prihitela kot veter. Toda komaj je površno videla, kakšno reč si je pri-krčmaril njen vrli mož, je pričela kričati z divjim glasom, kakor da ji je kdo nastavil nož na grlo: »Očka, bratec, r.a pomoč... roparji, morilci!« »Kaj sem sc pregrešil, da naj radi tega nesramnega pijanca v trenutku izgubim vse?« je mrmral Prohorič ter očividno namigaval na pijanca, ki mu je skrivoma dal to nesrečno reč. Velike znojne kaplje so polzele po čelu težko kaznovanega točilen žganja. Medtem se je žganjarna polagoma napolnila z gosti. Toda Prohorič danes ni vabil s svojo znano vljudnostjo gostov k pitju. V splošno začudenje vseh gostov ni hotel točiti žganja. Pričel je kar najbolj ganljivo na dolgo in široko pridigati, da je žganje za revnega moža vir vsega trpljenja. »Če bi se ti zadovoljil z enim šilcem — bi bilo drugače! To je celo prav zdravo!« je hitel govoriti s solzami v očeh, »toda ti hočeš venomer v sebe vlivati kar cele vrče žganja. In kaj imaš od tega? Kmalu te bodo radi toga prijeli ter vlekli na policijo, kjer ti jih bodo našteli pod srajco. In ko boš prestal kazen, tedaj boš gledal v svet, kakor da si dobil nagrado. In V6a ta nagrada je vendarle vedno — sto batin! Radi tega te opominjam, dragi prijatelj, da vse to vpoštevaš in dobro premisliš, če se izplača to in če je vredno denarja, ki ga ti, bedak, zapraviš od svoje revne plače v moji hiši.« »Kaj slišim! Ti si zblaznel, stari Prohorič! Ali se ti je zmešalo?« S temi besedami so se gostje s hrupom gnetli okoli njega, vsi zmedeni od presenečenja. »Tudi tebi se bi zmešalo, bratec, čc bi se ti kaj takega zgodilo,« je odgovoril Prohorič, »le bliže poglej, kakšen nov patent sem si danes pridobil.« Ln pokazal jc gostom vtihotapljeno mu vest, obenem pa jih je vprašal, ali bi kdo izmed navzočih potreboval to reč. Ko pa so gostje izvedeli, za kaj gre, ni nihče kazal veselja, da bi si jo pridobil. S strahom so se umaknili in 6e bali dotakniti se te reči. »Krasen patent!« je končal Prohorič nekako srdito svoj dolgi govor. »In kaj nameravaš zdaj početi?« so ga iz-praševali gostje. »Z uienoj gre h koncu. Vidim samo en izhod — umreti moram! Kajti povem vam. goljufati nočem več. Prav tako nočem \eč zavajati ljudstva, da pije žganje. Kaj mi še preostaja na svetu, kot smrt?« »Logično, zelo logično!« so mu pritrjevali gostje iu kar poskakovali od sinelia . »Da, in razen tega,« je navdušeno nadaljeval Prohorič, » nameravam vse ko/arce in čaše, ki so v tej sobi, razbiti, žganje pa izliti na gnojišče. Kajti, bratci, povem vam: če ima človek to čednost, tedaj mu žc duh po žganju obrne želodec!« »Samo poskusi!« se je slednjič vmešala Arina Ivanovna, nn kalrro ni kar nič vplivni blagoslov, ki ga je bil deležen njen mož. »Pač lepa čednost... In kako si mi jo vtihotapil v liišors Toda Prohorič se nj dal več pregovoriti. Jokal je grenke solze in je venomer govoril. »Povem vam, bratje moji,« je glasno pridi-goval .»če je človeka koda j zadela tn nesreča, tedaj je nesrečen vse 6voje življenje. In niti misliti ne sme v sebi. da jc trgovec, kupčevalec ali kaj podobnega. Kajti verjemite mi, bratje, to bi bila prazna blodnja! Le eno sme in more o sebi misliti: »Nesrečen in po|>olnoma izgubljen človek setn na tem svetu — in drugega nič!« V tem tonu je bre7, konca govoril. In tako je ves dan fi-lozofiral, Sicer se Arina Ivanovna borila z vsemi močmi proti nameri svojega moža, da razbije vse posode in razlije dragoceno žganje na gnojišče — toda vet, dan nista prodala niti kapljice žganja. Proti večeru je postal Prohorič zopet prav vesel in dobre volje. In ko je legel spat, je svojo ihtečo ženo Arino Ivanovno tolažil: »Glej, kako je dobro, srček moj in draga moja ženica! Čeprav nisva danes izkupila niti kopejke, nama je vendar bolje. Kajti rečeni ti, draga žena, dobro sc počuti človek, ki se ravna po svoji vesti.« ln resničivo. Komaj je legel t posteljo, je trdno in mirno zaspal. Ni sc v 6panju nemiren obračal. Niti smrčal ni, kakor je imel sicer navado v prejšnjih časih, ko je zaslužil mnogo denarja, ko pa še ni Imel vesti. Toda Arina Ivanovna je bila v tem oziru drugega mnenja. Predobro jc vedela, da za njuno kupčijo ni vest nobena razveseljiva pridobitev, ki bi jima donašala korist in dobiček. Vsled tega je sklenila, da na vsak način spravi iz hiše to neljubo nadlogo. Ko je vse to dobro premislila, je sklenila, da bo to noč še potrpela, Toda komaj je posvetil prvi jutranji svit skozi zaprašeno okence, je sikrivoma vzela spečemu Prohoriču vest in je z njo zbežala na cesto. (Konec prih.) Frie Reuter: Stric v • v v toplicah Pomlad je minula, poletje je prišlo. Takrat pa je dobil Ovsenek v nedeljo zjutraj pismo od strica Brežifa, naj čez dan ostane doma, češ da je prišel zopet domov in da ga popoldne obišče. In tako se je zgodilo. Brežič je prijahal na svojem liscu in tako gibčno skočil s konja, kakor bi se z obema nogama hotel vdreti v zemljo. »Oho!« mu je zaklical Ovsenek. »Saj si postal uren ko ptič.« »Na novo podkovan, Korel! Kar pomladil sem se.« »No, kako pa se ti je godilo, dečko?« je vprašal Ovsenek, ko sta sedela na zofi, in sta se pipi že kadili. »Le poslušaj, Korel! Sama mokrota pa mraz, da ti ne morem povedati. Kar žabo narede iz človeka, in predno se človeška narava navadi na žabjo naravo, mora človek toliko pretrpeti, da si želi, da bi bil kot žaba prišel na svet. Dobro pa le stori! — Le poslušaj! Zjutraj se moraš dobro pre-potiti. Zavijejo te v mrzle rjuhe — prav mokre — potem pa v volneno odejo in te tako povale in stisnejo, da ti tvoje človeško telo ne more ganiti z drugim, kakor s prsti na nogi. Potem pa te vzamejo takega kot si in te preneso v kopalnico. Pred tabo pa kar naprej cingljajo, da ženske prepode, saj veš zaradi pohujšanja. Potem te pa takega, kakor te je Rog ustvaril, polože v kopanjo in ti tri vedre vode vlijejo čez golo glavo, če jo imaš. Potem pa zastran njih lahko greš. — Ali misliš, da je potem konec? — To misliš ti, Korel, a zdaj se šele prav začne. Dobro pa le stori. — Vidiš, zdaj moraš pa iti na izprehod na krajih, kjer nimaš prav nič opraviti. Jaz sem se svoje žive dni dosti izprehajal, ko smo orali in vlačili, kadar smo gnojili in fižol sadili, zraven sem pa vedno imel kaj opraviti. Tukaj pa prav nič! — Zraven moraš pa piti vodo, kar naprej vodo! — Korel, nekaj takih je vmes, ki je pri njih tako, kakor bi vodo v rešeto vlival, pa ti stoje tu in stokajo: »Oh, kako dobra vodal« — Nič jim ne verjemi, Korel, hinavcem. Že na zunaj je voda huda, prav huda, na znotraj je pa že kar grozna. Dobro pa le stori! — Potem pa prideS v sedmo kopel. — Ali se ti kaj zdi, kako je to pri štirih stopinjah? Akurat tako, kakor da si v peklu in te je hudobec posadil na razbeljen železen stol in kar naprej kuri spodaj. Prav tako peče, vidiš. Dobro pa le stori! — Potem pa zopet letaš do opoldne in nato kosiš. — 0 tem se ti pa niti ne sanja ne, Korel. Kaj pa naj človek uživa ob vodeni umetnosti? Voda mora vendar salamensko sušiti! — Korel, lam 6em videl ženske, ozke in tanke kakor kol, pa ti taka trlica poje tri bržole, kakor pehar velike. In pa krompirja! Za božjo voljo! za mernik svetil bi lahko posadil z njim. — Zato so pa tudi vodeni doktorji obžalovanja vredni, saj jim vse pojedo. — Popoldne pa zopet vse pridno pije vodo, in potem se tudi z damami lahko pošteno zabavaš, saj zjutraj ti ne privoščijo besede, ker kakor divje letajo okrog, te z mokrimi nogavicami, kaikor bi bile prišle z račjega lova, druge z mokrimi rutami okrog glave, vse pa z razmršenimi lasmi. — Pa jim pripoveduj, kar hočeš, tfž!ko da boš dobil odgovor, ako ne začneš govoriti o njih boleznih, kolikokrat so že dobile spuščaje po vsej koži in mozole in prge. To je, veš, pri vodni umetnosti najbolj olikana zabava. — Ko si se na ta način dovolj zabaval, potem moraš pa pod dušo, pod pršno kopel, kakor pravijo, da boš prav razumel. Dobro pa le stori! Sploh pa si. Korel, tole zapomni: Vse. kar ima slab okus, kar se človeku gabi, da ga kar stresa, to je zdravo za človeško telo.' >No, potem si se pa čisto znebil protina, saj se ti ie vedno grozno gabila mrzla voda.' »Tebi se pa kar vidi Korel, da še svoje žive dni nisi imel opraviti z vodno umetnostjo. — Le poslušaj — doktor mi je vse to razložil — tisti salamenski podiaroin je prva vseh bolezni — to je matica vseh bolezni. Iz nje izvirajo vse druge kuge, ona prihaja iz protinske snovi, ki tiči v kosteh in te po njih trga, in protinska snov izvira iz strunene snovi, ki ei jo zaužil kot človeško hrano, kakor na primer kot brinjevček ali tob k ali pa kaj iz apoteke. Vidiš, človek, ki ima prolin, se mora toliko časa potiti v mokrih rjuhah, dokler s potom ne izgubi vsega tobaka, ki p;a je bil v življenju pokadil, in vseli tistih malih brinjevčkov, ki jih je bil v življenju popil. Vidiš. Korel. potem pa izgine strupena snov, za njo protinska snov in nazadnje preklicani podgrom.« »Knj si vse to preizkusil?« »Kaj pa misliš, Korel? Tega ne zdrži živa duša in se še nobenemu človeku ni prigodilo. — Neikoč so imeli nekoga, ki se je toliko časn potil, da je nazadnje dišal kakor prava Irabuka. Zato je pa tudi mokri doktor vse bolnike pripeljal k nietnu, da so se lahko lastnoročno z nosom prepričali o duhu, in je, to tudi potem postavil v vodne bukve. Naz:>dn!e pa je prišlo na dan, da je dedec na skrivnem kadil cigaro, kar je prepovedano — brinjevček je tudi prepovedan. — Pa naj naprej povem, kako dan poteka. — Po prhi zopet v tek. med tem se je pa že znočilo. Potoni pa lahko še letaš v temi okrog, kar delajo nekateri, go«podje in gospe, lahko pa greš tudi noter in si z branjem delaš kratek čas. Jaz sem zmerom prebiral tiste vodene knjige, ki jih je napravil prvi izmed vseh vodenih doktorjev. — Korel, v njih .je vse, vse. knr hočeš. Ampak človek težko razume, zato pa tudi nisem prebral več kot prvi dve strani, pa sem imel dovolj. Kri sem to prebral, se mi je tako pričelo vrteti v glavi, kakor bi bil pol ure stal na njej. Ali misliš, Korel, da je svež zrak svež zrak? Bog ne daj! In misliš, da je voda iz tvojega vodnjaka voda? Kaj šel Le pomisli! Sveži zrak obstoji iz treh delov: iz kislega dela, iz dušnega dela in iz črnega ogleinca. Tvoja voda v vodnjaku je pa iz dveh delov: iz kislega dela in iz vodenega dela. Vsa vodena umetnost pa obstoji iz vode in zraka. — Zdaj pa pomisil, Korel, kako pametno je narava vse napravila: kadar človeška narava hodi po svežem zraku, skozi navadni sapnik sprejema črni oglenec in dušni del. Teh dveh pa ne prenese. Pa ti pride na pomoč vodena umetnost in te reši teh dveh ostudnih par talko, da ti kisli del v vodnjaku strdi črni oglenec, vodeni del pa ti dušni del s potenjem požene iz telesa. Ali me razumeš Korel?« — »Ne,« je rekel Ovsenek in se veselo smejal, »tega pa že ne moreš zahtevati.« »Ne smej se stvari, Korel, ki je ne razumeš. — Vidiš, pregnani dušni del sem pri potenju sam duhal. Kje pa ostane strjeni črni oglenec? Vidiš, to je tierto, dalje pa v vodeni znanosti nisem prišel. Misliš, da naš župnik kaj ve o tem? Včeraj sem ga vprašal — on pa še manj ve. — Boš videl, Korel, črni oglenec mi še vedno tiči v telesu in zaradi njega bom zopet dobil preklicani protin.« »Zakaj pa nisi malo dalje ostal tam in se dal popolnoma pozdraviti?« »Korel,« je relkel Brežič, in zamišljen povesil oči, »od mladih nog me poznaš. Ali si že kdaj videl, da bi se bil jaz nedostojno vedel vpričo žensk?« »Ne, Brežič, takega spričevala ti pa ne morem dati.« »No, vidiš. Pa vendarle! — V petek teden me je zopet nesramno pričelo trgati v palcu na nogi — prav na koncu se vedno pričenja ta vrag! Pa je rekel vodeni doktor: Gospod Brežič, zdaj bo pa treba prav posebnega ovitka. Apotekarjev strup se zopet oglaša; ven mora! In me je res kar sam povil in sicer talko trdo, da sem komaj sopel. On pa pravi, da je zame zrak manj potreben kakor voda, in hoče celo okno zapreti. — Ne, pravim jaz, toliko pa razumem tudi jaz, svež zrak mora biti, odprite okno. On odpre in odide. — Jaz pa lepo mirno ležim ves povezan in si ne mislim nič hudega. Naenkrat pa nastane okrog mene čudno brenčanje, in ko pogledam kvišiku, plane skozi okno noter cel roj čebel, matica pa naprej. Saj jo poznam, to veš, Korel, ko sem čebelar. In ta matica bi se zdaj rada udomačila v moji volneni odeji, ki mi jo je bil doktor potegnil preko glave. K.-d naj zdaj storim? Ganiti se nisem mogel. Pa pricnem pihati proti njej, piham, piham, da mi sapa poide. Vse za,man! Mrcina se usede prav nad mojo golo glavo — saij veš, Korel, da baroko vedno snaimem, da škode ne trpi. Zdaj ti pa pride ves roj in mi brenči okrog obraza. — No, zdaj je bila pa sila! Zavalim se s postelje, čmok! padem na tla in se valim iz volnene odeje in iz mokre rjuhe prav do vrat, nad mano pa tako, da Bog nas varuj. Jaz pa planem skozi vrata in se pretepam s čebelami, kakor obseden in vpijem na pomoč. — Hvala Bogu, vodenega doktorja eksisent — za Skazo se piše — me dobi in me spravi v drugo sobo, od tam pa v potrebno obleko. Najmanj dve uri sem počival, da sem mogel iti doli v obednico — seveda najmanj z dvajsetimi čebelnimi želi v koži. Pričnemi se pogovarjati z gospodi, pa se mi smejejo. — Zakaj so se smejali, Korel? Ti ne veš, jaz pa tudi ne vem. — Zalo se obrnem k eni izmed dam in jo prijazno ogovorim zaradi vremena. Ona pa postane rdeča kot kuhan rak. Zakaj je zardela zaradi vremena? Jaz tega ne vem, in ti tudi ne veš, Korel. — Zdaj se pa obrnem k drugi, ki je bila pevka, in jo prijazno poprosim, naj še enkrat zapoje tislo lepo j>esem, ki jo je pela vsak večer. Kaj stori. Korel? Hrbet mi pokaže Ko sem potem pričel lepo mirno premišljevati, pride vodeni doktor in mi pravi prav vljudno: »Gospod Brežič, nikar ne zamerite, danes popoldne ste malo preveč vzbujali pozornost.« — »Kako to?« pravim. — »Seveda,« pravi on, »ko ste skočili skozi vrata, je šla prav takrat gospodična Cizara čez hodnik, la je pa strogo zaupno to povedala drugim. — »In zaradi trga.« pravim Jaz, »mi ne privoščite naravnega sočutja? Zaradi tega se gospodje smejejo in j mi dame obračajo zadnjo plat? — Ne, to je pa že preveč! Če bi bila gospodična Cizara s toliko čebelnimi želi stopila predme, bi jaz vsako jutro skromno vprašal, kako se kaj počuti. Človeškega sočutja pa ne moreš kupiti nn vsakem sejmu. — Zdaj pa pojdiva, gospod doklor, da mi žela potegnete iz telesa.c — Pa pravi, da toga ne more. — Kaj?« pravim jaz, »še žela ne morete potegniti b kože?« — »Ne,« pravi on, »lahko bi sicer, pa ne smem, ker to so stvari, ki so za operatorja, za to pa jaz nisem kvalificiranj — »Kaj?« pravim jaz. »Vi mi hočete protin pregnali iz kosti, po postavi mi pa niti žela ne smete potegniti iz kože? Vi se še s kožo zunanjega človeka ne smete pečati, pa bi mi radi mojo skrivnostno notranjost oplaknilf s listo salaimensko vodo? — Hvala lepa!« Vidiš, Korel, od tega trenutka sem izgubil vse zaupanj« v vodenega doktorja. — Knr odpeljal sem ee In »i dal žela izvleči od drugega doktorja. In s tem je konec mojega pripovedovanja o vodeni umetnosti. Dobro pa le stori. Človek dobi čisto drugačno vero. Čeprav ne prežene tistega preklicanega pod-tironia. pa potem vsaj malo razumeS, kaj vse prenese človeška naturn. Tukaj-le, Korel, pa sem ti tudi prinesel vodeno knjigo, da ob zimsdkiJi vozarili lahko preštudiraš to znanost.« Joža Herfort: Mihrokosmos Velika okna, velika, kot jih naše hiše nimajo. Svetloba lije skozi velika stekla, lije na marljive delavce. Pred temi okni so bila drevesa, zdaj je tam pušča. Za drevjem je bila livada, zdaj je velik peščen prostor, bujna zelena trava je po. teptana. Po onem drevju so peli nekdaj ptički, tam so žgoleli in kramljali med seboj. Sedaj so se plašno umaknili, oddaljili, velika okna so ostala, skoz nje lije luč, enakomerno, skoro dolgočasno. Za okni je isto delo, ista srca utripajo za dolgimi mizami, ista srca, druge duše. Prej je bilo lepo, prej je bilo veselo, sedaj je vse enakomerno, žalostno. Kos neba, modrega, vedrega se je bočil nad oknom, daleč nekje so bili modri obrisi gora, ostalo je zastiralo drevje s svojim zelenjem. Ljudje v belih plaščih so bili v onih sobah, pred seboj so imeli povečala, tam so živeli svoje drugo življenje, tam je bil njihov mikrokosmos, mali, nam sioer nevidni svet. Ta mikrokosmos, zdaj mrtev, zdaj živ, zdaj leno zaspan, zdaj uren, cirkuško akrobatski. Mala bitja so tam nastajala, se porajala in ginila. Nad njimi je bil mikrokosmos, bil je nad njim človek z inakrokosmosom, tu je bila ozka vez med dvema svetovoma. IPrav pri oknu je sedel mlad človek, zdrav, veder, priklenjen k delu, postavljen nasilno med makro in mikrokosmos. Priklenili so ga, za sužnja napravili, pa osvobodi! se je, vživel v svoj mikrokosmos, pa živel samo zanj. Ne, nikdar ne! Kako ga je klicalo življenje, kako ga je vabil makro-kosmosl Tam pod povečalom se je porajalo življenje, daleč tam za modrimi gorami so vstajali bela ko-pasH oblaki. Veter je prav rahlo zibal listje, ptički so zadovoljno čebljali. Prav pred oknom je bila velika veja, stezala je svoje vejice, prožila jih kot v pozdrav človeku, hrepenečemu po prirodi. Izza mikroskopa je dvignil glavo, pogledal zeleno vejo, tiho vzdihnil in obstal. Tam je bil droben ptiček, pa glasno klical: >Vri, vri, vri.. .< Komaj ga j« mladič zapazil, že se je umaknil. Oni je spet povesil pogled, ni se mu dalo delati in zasledovati male akrobate pod povečalom. Pogled mu je splaval daleč, daleč k modrim goram. Nad njimi so bili beli, veliki oblaki. Vrhnji so bili beli, spodnji p- modri, sivo modri, kot ptič, ki je prej klical pred velikim oknom, vsi so se pa počasi bližali, senčili zdaj gore, zdaj polje, ki ga je zakrivalo zelenje. Sah Šahovski turnir v Moravski Ostravi se je končal s sledečim rezultatom: 1. Grunfeld (Avstrija) 1% točke. 2.—4. Eliskase« (Avstrija), Steiner (Ma-djarska), Zinner (Češkoslov.) 7 točk. 5.—7. Canal (Peru), Foltys in Rejfir (Češkoslovaška) točke. 8.-9. Gilg (Češkoslovaška) in Petrov (Litva) 5 točk. 10. Pire 4 točke. 11. Pitschak (Češkoslovaška) točke. 12. Herzog (Češkoslovaška) IX točke. Začudenje je vzbudil nepričakovano dober uspeh Griinfelda, o katerem že dolgo ni bilo nič slišati. Grflnfeld je znan kot izboren teoretik, ki pa se do sedaj še ni izkazal kot tudi dober praktik, ker je vedno igral pireoprezno in večino partij remi-ziral. Sedaj pa so ga mladi s svojo bojaželjnostjo prisilili, da je tudi on malo riskiral in tako dosegel zelo lep uspeh. Izmed čeških mojstrov se je najboljše plasiral Zinner iz Brna. Lep uspeh sta dosegla tudi Foltys, ki je prvič igral na težjem turnirju in RejfiF, ki pa že ima glas dobrega mojstra. Foltys si je na tem turnirju priboril naslov mojstra. IznenadLl je Canal, kateremu je večina pTO-rokovala prvo mesto, še bolj pa je posebno nas iz-nenadil Pire, od katerega smo pričakovali pov6em drugačen reaultat. Pire je bil fizično popolnoma ne-razpoloden, sicer bi mu eno prvih mest ne ušlo. Prinašamo danes iz tega turnirja zelo zanimivo partijo med Grunfeldom in Rejfirem. Damski gambit, Grunfeld : RejfiF. 1. d2—d4, d7—d5; 2, c2—c4, e7—e6; 3. Sgl — f3, ef—c6; 4. Sbl—c3 (Aljehin se na tem mestu s 4. e3, 5. Ld3 in 6. Sbd2 izogne meranski varijanti, ki daje črnemu lepo igro.) 4.....SgS—f6; 5. e2— —•3. Sb8—d7; 6. Lit—d3, d5Xc4; 7. Ld3Xc4. b7— —I>5; 8. Lc4—d3, b5—b4 (Navadno se idra prej • 6.) 9. Sc3—e4, Lc8—b7 (Večina igra takoj c5.) 10. O—0, Lf8—e7; 11. Ddl—e2, 0—0; 12, Tfl—dl, Do8—b6; 13. Lcl—d2. c6—c5; 14. d4Xc5, Sd7X Xc5; 15. Se4Xc5, Le7Xc5; 16. e3— e4 (S to potezo začenja beli napad, pri tem pa dovoli črnemu proti igro, ker črni lovec sedaj močno pritiska na točko fZ); 16.....Tf8—d8 (Črni preti Lxf2+!); 17. Ld2— —g5 (Oprezneje bi bilo Lcl.); 17..... Sf6—g4! (Zelo lepa poteza, ki prinese v partijo še več življenja. Po LXd8, TXd8 bi imel beli zelo težko obrambo.); 18. Lg5—h4!, Td8+d3! (Rejfir igra sijajno. Na DXd3 bi prišlo sedaj LXf2+ in beli bi bil izgubljen.); 19. TdlXd3, Lf7—a6; 20. Tal—dl, I La6Xd3; 21. TdlXd3, Ta—c8 (Črni še redno ne- I varno ogroža belega. Sedaj preti LXf2+l, LXf2. 1 SXf2, DXf2 in Tcl + ); 22. Td3—dl!, f7—f6; 1 _ A r C - .C Cflv / -e t/L \ r: -vr- f> o en- BJ, ii OIJ * ft»,- CJ; co. iJ^c «5, Tc8—18 (Močneje bi bilo tukaj Ld41, ker beli Modrosivj ptič je spet klical, zdaj je bil nekje v vrhu drevesa, ni ga bilo pred oknom. Na solncu je bil, pri oknu pa ni bilo solnca, tam je bila gosta senca, hladno je bilo, iz 60b pa je vel težak duh. Solnce je drobnega ptiča obsipavalo s svojim zlatom. Majhen, nič večji kot vrabček, v lepi sivo-modri suknjiča na hrbtu, rumenosiv na grlu, rde-čerjav na trebuhu. Preko oči čez čelo se mu je vlekla temna proga, kratek rep se ni opiral na deblo, temnorjavi očki so mirno gledali. Zdaj je klical, prej je plezal po drevju in iskal žužke in ličinke — brglez je žužkojed, njegov oster, ši-ljasti kljun je kaj pripraven, da potegne žužka iz varnega skrivališča med lubjem na dan. Kako urno je plezal po drevju, zdaj je mirno polže plezal, drugič spet živo skakal. Nikdar ni bil tiho, nikdar ni bil slabe volje. Pozimi mu je trša predla, takrat je bilo treba dosti truda, da si je napolnil želodček. Na pomlad se je ženil, tedaj je bU več kot živahen. Vsa soseska je bila polna njegovega živahnega klicanja, zdaj pesmi, zdaj vrisku podobnega. Potem sta z družico v star žlambor znašala gnezdo, si ga v duplu mehko postlala in zredila iz drobnih belih jajčec tri mladičke. Samo tri, to je bila njuna deca. Ko so se pričele poletne nevihte, je bil mladii rod že samostojen. Hranil se je in živel na lastno pest. Stari je postal spet veseljak, vedno živahen, nikdar zaspan. Po drevju pod belimi stavbami z velikimi okni je plezal in klical, svaril. Tam pri povečaliih, pri vezi mikrokosmosa z makrokosmosom so poznali brgleza, poznali njegovo visoko, otožno klicanje: Vrif, vrif... dež bo. Tisti beli oblaki so se bližali, velika okna so zaprli. brglez je utihnil, kmalu so potrkale na šipe prve deževne kaplje. To je bilo nekoč. Lepo je bilo, zelenje je gledalo v veliko sobo in dalo tistemu prostoru življenje, enakomernemu tiktakanju ure podobnemu, vsaj malo spremembe in živahnosti. Sedaj tudi tega življenja ni več. Zdaj je samo modro nebo, tam daleč so vijolčnosive gore, samo gore so ostale in nebo, a na njem oblaki. Tam za povečali pa klije in mrje mikrokosmos naprej, mala paličasta telesca se akrobatsko gibljejo in vrste, mrtvi mali svet je prav tak kot je bil. Kot nekoč je bilo nebo modro, izza gora so vstajali beli oblaki. Mladi človek z povečalom se je zamislil, njegove misli so šle vasovat k spominom ... Da, tudi tedaj je klical brglez, zelenje je bilo živo, sveže. Šla sta oba, tiho, malce zamišljeno. Lepo je bdlo, tako blizu sta bila drug drugemu. Tista gozdna jasa je bila tako lepa, prav. ljična. V ozadju je bil gozd, kot temna zelena stena, nad njo beli oblaki, za njo solnce, tako, da so žareli samo okroglasti robovi v slepečem solnč-nem zlatu. Brglez je klical v mladem hrastju s svojim visokim, tožečim glasom, globlje v gozdu je kukala kukavica. Komaj sta prišla do gozda, so zastrli modrino sivomodri, temni, svinčeno težki oblaki. Hitela sta skozi gozd. Daljni grom ee je vse bolj bližal, drevje je ječalo v naraščajočem vetru. Prve kaplje so padale s svinčeno težo, ko sta dospela do koče. Potem je lilo v ozkih, drobnih curkih, nebo se je klalo v slepečih bliskih. Ona mu je preplašena in nemirna slonela na prsih, njena kostanjevo rjavi, rdečkasto blesteči lasje so padali v velikih kodrih čez nje vrat na hrbet, temnorjave oči so se plašno ozirale zdaj po nebu, zdaj po šipah, po katerih so polzele deževne kap. lje, končno pa našle zatočišče v njegovem obrazu, v njegovih krotkih očeh. E, da, to je bilo nekoč. Sedaj je pa vse prazno, pusto. Pred temi velikimi okni ni niti zelenja, niti ni trave na vrtu, vse je pusto, pusto. radi mata ne sme vzeti.); 26. De5—e2, Lc5—d4; 27. Lh4—g3, e6—e5; 28. Kgl—hI (Pešca e5 beli 6eveda ne sme vzeti, ker mora dama kriti polje f2.); 28.....Db6—c5; 29. h2—h3, Tfa—c8; 30. b2— b3, Dc5—c2; 31. De2—g4, TcS—e8. Partija ie bila v tej poziciji prekinjena, toda se ni nadaljevala, ker je Rejfir sprejel Griinfeldovo ponudbo remija. Črni stoji sicer nekoliko bolje, toda ovira ga slab pešec na e5, da ne more igrati na zmago. • Problem št. 26. t H. Weenink. Črni: Kf5, Da3, P:c4 (3 fig.). abcdefgh Nešha ma tud beseda Lejte no. kuku člouk lohka na ka-šna reč puzab, če ma zmeri pouhne ruke dela in pa pouhn« glava 6krbi. Tu je blu takrat, ka sa bli naš Muro-stari že drugeč na suhem. Naša mleka rca je tekat en jutr, ke m je mlek prnesla, pršla usa ubjokana. Tku debele souze sa ji drle dol py lic, de je bla kar naenkrat cela luža pud no na tleh. »Buh pumagi, kua 6e vam je pa zgudl, de tku jokate?« 6an se jest začedila. »A ste mel spet iz kasnem iblajtarjem na šrang kašn kumflikt zavle mleka, al kal? Douh časa ni mogla pridet tulk k seb, de m udguvarila. še bi je začela tult, tku, de sa na-zadne še men pršle souze u uči, če prou še nism vedla za kua se gre ajgentlih, >No, Katrca, men žiher puveste, kua 6e vam je zgudl. Jest na bom nubenmu puvedala, če je glih kej tacga, de ni za jaunast. O, jest znam moučat, ket grob. Tu vam lohka še 6am gespud držaun praudnk putrdja. A 6ta 6e murde iz mo-žam kej skausala? O, dedci sa grdi. Jest jh dobr puznam. Sej moj mož je tud zmeri kašne sitna6t predaju, dokler mu nism repetnic prštucala. Zdej je pa tak ratu, de ga lohka uknl prsta uvijem. Kar pu pravic m puvejte, kua se je zgudl. Murde vam um jest lohka pum&gala, aj pa saj kašn tak svet dala, deu kej zalegu.« »Oh, gespa, tle ni nč za pumagat, pa tud za svetvat ni nč. Zdej je že, kar je. Pumagala b nam lohka sam tista gespoda, ke Iblanca kuniandera, če b mela sej mejčken srca tud za nas Murostarje. Vite, gespa. še ni douh t°ga, ke nam je zavle tiste 6alamejnske zatvorence na Žabjek ceu Murost voda zalila in nam usa seteu uničla. Sam strehe našeh bajt sa še vn iz vode štrlele ...« »O, 6ej sma vidi. Sej je bla cela Iblana na Grade pa na Goluce. Še iz rešpetlinam 6a vas gledal, kuku gagate.« >No, sej ste sami vidi, kuku je blu. Kua b vam praula. Pa tnislte, da je kermu ud te ge-spode u glava padi, de b tista zatvornca udprl? Kaj še. Nej Murostari pugagaja, 6ej za druzga tku nisa, sa s mislel...« »Veste, Katrca, ta gespoda je mal preveč it delam preublužena. Noja, pa d.ugeh skrbi maja tud zadost. Jim ni za zamert, če na Murostarje pa na tista zatvornca puzab j a. Usega tud na morja u glau ubdržat Ampak enga b pa že lohka puslal na Murost pugledat, kuku 6e vam gudi in če vam že voda u grl teče.« »O, sej sa pršli. Še en ceu kumesjon j« pršou.« »No, pa kua sa •ekl?« »Kua čja pa rečt? Reki sa, de nej holt pu* trpema. Buh ja je dau, pa Buh ja u uzeu. Pučaa se u že posuši. Sej pu dežu ku zmeri sonce spet pusije,« sa reki. »Tu mi tud vema. Ampak, kua uma pa jedi. ke nam je voda usa seteu pužrla,« sma jm mi udguvurl. »Eh, nč na skrbite. Uma pa pr daukeh mal pupustl.« »Mi vnder na jema dauku. Ud zgube in nasreč pa mende nker na svet dauku na pube-raja. Če enmu hiša puguri, ja na ute ud škode še dauke pugerval? Ke sma jm tu puvedal, sa pa šli.. .< »Pa sa hitr zatvornca udprl, ke ne?« »Figa sa udprl, pa ne zatvornca. Buh jm Ja i je puderu, drgač b usi konc uzel.« »Pol je mou pa kumesjon prou, ke vam j® reku, de je Buh voda dau, pa ja bo tud uzeu.< »Sevede je mou prou. Ampak zatvornca sa brž spet puflikal in mi sma bli čez par dni spet pud vudo. Tu je še dobr, de je mou Buh usmi-| lejne z nam, in jm je zatvornca šenkat puderu. Seveda, naša ta druga seteu je pa le spet voda uzela. Zdej pa na vema ud kua uma leta* ževel.« »Mate holt križe iz naša gespoda, pa ni nč za pumagat. Sej jh mama tud mi Iblančani, pa morma putrpet in držat ježek za zubmi. Vi Murostari mata iz voda večne sitnast, mi Iblančani pa iz večna suša, če prau znama voda sami delat. Že moj rank oče, Buh jm dej nebesa, sa večkat reki: Iblančani mama čeule na biks, u varžet pa niks. Vite, Katrca, tku je blu že tiste čase, ke 6a še moj oče ževel. Dondans je pa še stukat slabš. Tekat sma mel saj za biks, zdej pa še za biks nimama več.« »Na bo tku hedu, ne, mislem. Če maja iblanske frajle za farba, de s žnable farbaja, uja mel ja tud dedci za biks,« me je zafrklna Katrca, pa je šla. Jest sm pa hitr mlek prstaula, de se m ni zasiru. K. N. s Prlekije ma guč Beli: Ke7, Dg3, Tb5, Sc5. P:a6, c3, e6 (7 lig.). Beli matira v treh potezah. Rešitev problema št. 25 1. Lh7—d3! (Preti Le2-f), g2—gl—2. Ld3—e4 in črni mora vleči enega skakača, nakar sledi mat ali na f3 ali na g6. PROSTOVOLJNA SODNA PRODAJA lepega vinogradniškega posestva s pritiklino v najbližji okolici Celja se vrši dne 26. julija 1933 ob 9. uri v notarski pisarni Burger Franceta v Celju kot sodnega komisarja. V notarski pisarni vsa potrebna pojasnila glede Isge mere donos« in najvišjega punudka Gnes bi van rad poveda, kak sen se v ondon na gospodarsko kuferenco voza. Že zodjokrot sen van poveda, kakšni imenitni predlog zavolo penes in žepov mi je notri v glavo padna in kakšna velka škoda bi bila, či bi samo notri v moji glovi osta. Zato sen hitro ša k tistim, ki takše pose dovlejo, ka človik žiher z ene držove v drugo gre. Poveda sen, što sen in kon čen iti. »Mote pogratofijo za rajzepos soboj?« me pitajo eden gospod z očoli. »Ka to tiidi morem meti? Či je ne moj živi originol zadosti?« »Ja, oboje skupaj mora biti: original in kopija«, so mi rekli gospod v pristni slovenščini. Ksreči sen jih jas po prleško razmija pa sen ša domo. Duma sen vzeja svoj cejak pa sen 6e na-mola. Dere blo fse fiks no fertik, sen ša znavi po rajzepos. Tisti gospod so me nen6k spoznali. Zlo 6o bli prijozni in ker sen jin reka, da se mi zlo midi, so me cilo napre vzeli pa mi hitro napravili fse fertik. Prle kak pa sen se podpisa in prle kak 6o mi dali rajzepos v roke, so me le z radovednosti pitali: »Ka pa bote vi delali tan v Londoni?« »Ja, vete, gospod, jas man en zlo velki predlog za gospoda reko kuferenco. Na kaj tak-šega še je dozdaj niše drugi ne priša. Zato ga morem hitro to nesti, ka do tisti dedi tan saj nekaj dela meli pa guča pri banketih, še mene do najbrž povobili kcoj, da bon doba kakšo čunto vkraj.« j Zaj pa so se začeli tisti gospod na ves glos \ smijati, tak da 6o še drugi prleteli gledat, ka ; se je zgodilo. »Ja, Bog va6 nema rad! Kak pa te se vi tan dogučali 6 tistimi dedi, či ne vete angleški?« »O nič se ne bojte! Se tiidi v Londoni raz-mijo prleški. Se blo že več Prlekov tan, da so se Angleži že lehko nafčili naš svitovni jezik.« »No, te pa ali srečno pot«, so rekli gospodje. Jas pa 6en prjeja za kliiko pa sen ša naravnost na panhof v Lotmerk. V enen kufri sen si vzeja malo jesti soboj, ka bi ima na cugi. dokič se ne bi pripela v London. Tan pa do me nenok vzeli na banket, či bon jin pmesa takšen fest predlog, pa bon košto zapstoj ima. Se jas itak malo jen. Pri blagajni rečen štacjunšefi: »Prosim, eno korto za London.« Kumaj sen to reka, pa me je gospod, ki korte dovle, tak hudo pogledna, ka bi me skoro na hrbet vrglo. »Ka me mislite vi za norca meti?« 6e raz-čemeri tisti štaejunšef. »O tega pa ne. Bog vari! Tisti, ki majo liidi za norca, tisti so zaj fsi na londonski gospodarski kuferenci. /-ato pa se čen jas zaj t6 pe-lati pa tan nekši red napraviti. Tistin dedon bi rad poveda, ka se mi ne pistimo več za norca meti od jih.« Dere je štaejunšef to čiija. kakša velka živina sen jas, je naednok ima takši rešpekt pred menoj, ta kak da bi se jas že z Londona nazoj domo pripela. Nič me je ne več spitova. ša je k mizi pa mi je napisa korto za London. Ka mote teko penes?« »Osen jezer štiristodvajsti Dinarov košta. »Teko penes sen še najč nigdor vida ne. ka bi še jih le ima. Zato glih grem v London, ka bi i«n povrda, do rm j pi-neze ali sploh odpro-vijo ali pa se lidje na takših kufereucah in banketih naj menjovlejo, ka se nedo eni preveč zredili pa preveč znažrli, drugi pa med ten cajton od gloda mujrali. Zakoj bi samo eni dobro služili, drugi pa 6amo plačivali? Ge je tii pravica?« »Te pa le dobro zrihtajte pa se srečno vozte,« še mi je reka štaejunšef. »Korto pa te potli pločali, dere te ali v Londoni teko za-sliižili pa s kuference nazoj prišli.« Med ten cajton je glih cug od nekod priša. Vzeja sen svoj kufer pa se vseja v prvi klos na mehko, takak se šika za tiste, ki se vozijo na kuference. Neje dugo trpelo, pa je cug začeja pomalen iti. Odkraja je bole pomalen voza takak bi olje pela, potli pa je doba več kurajžo in je začeja tak tirati, ka bi mi skoro klobuk odneslo, dere sen viin skos okno pogledna, da bi vida, kak daleč že 6mo in či smo že ge bluzu Londona. Na cugi sen se spotja, ka sen Matjo.ši ;io-zoba »srečno« reči. No, pa nič ne škodi. Bon jemi pa potli reka, dere bon nazoj priša. Se mi nede zamere, či bon jemi reka, da se mj je zlo midilo. »Ormož!« se čres nekaj cajta zadere ma-šinfirar. Ker blo malo cajta. sen stopa v restavracijo na en špricar. Za celi liter blo ne cajta, ker tak dugo cug ne stoji. In resen smo šli hitro dale. »Pragersko!« Tii sen ša dol pa sen si kiipa cajtinge, ka bi zveda, či še tisti dedi v Londoni name čo-kajo. Cug vozi dale proti Poljčanam. Jas pa štejem cajtinge. Naednok pa mi podnejo cajtinge z rok. »Tristo suneov pa en mesec! Ali je to resen, ka 6toji v cajtingah? Kuference nega več. Vsega je kunec.« To moš zaj! Dedi so se napili pa najeli in ker si neso znali kaj več začeti, pa so odišli fsakši na svoj kraj. Zdaj gvišno nedo pred vkiip prišli, dokič nedo znavi lačni in dokič jin nedo penezi sfalili. kere so zaj zaslužili. Kaj čen zaj napraviti? Dale pelati se ne splati. Nesen dugo premišlova, pa sen reka son pri sebi. ka de najboljše tak napraviti: V Polj-čanah bon doj stopa pa bon ša cvenskega Tunča obiskat. Či pa ga nen duma najša. pa se bon odpela v Konjice gledat, ge je tista fabrika za peneze. Sploh sen čiija od Konjic že teko praviti, ka bi rad vida, ge to je. Znobiti pa de tan tiidi kakša kuferenca Se med Londonom p« Konjicami venda nega velkega razločka, kvei-jemi to. da je London na Angleškem, Konjice pa še dozdaj ne. Kak se mi je od tii dale godilo, pa bon van za stirnajst dni poveda. FOTO \MATEHJJ! Neobhodno Vam je potrebna pravkar izšla Fotoknfjga (Din 40-) Dobi se pri večjih knjigarnah ali pri F0T0-RKVIJE. Zagreb. Dalmatinska 6 Specijetni entel oblek ažuriraoie predtisk oaihitreiš« postrežba - oaifineiš» deir pn Matek&Miheš, Ljubi a na poleg hotela Strokeli Vezenje raznovrstnih munogromov perila f»ves prearinial entlaaii- i>Helnv«nie iumhnu Velika izbira predtiskamb ien ročnih Jei v»|ea naimodernejše ureditve podjetia — oa|mž|e cene. PO SLOVENSKI DOMOVINI CeHo & Kot! predstojnik kapucinskega samostana. Za novega gvardijana kapucinskega samostana v Celju je bil izvoljen g. p. Ladislav Hazemali. JSr Umrla sta v celjski javni bolnišnici Zaje Marija, 45 let, posestnikov« žena s Šentjanža na Vinski gorc.1. Umrl je tudi Bolšec Maks, 3 mesece, katerega je pred kratkim mati nekje pustila in so s težavo ugotovili, čigav je otrok. N. v m. p.! ■& Predavanje črnca. Jutri v ponedeljek bo predaval ob 8 zv. v mali dvorani Celjskega doma v csperantskem jeziku črnec g. ing. Kola Ajayi o temi: »Afrika, moja solnSna domovina«. & Kozaki ne bodo nastopili. & V stanovanje je hotel vlomiti Š. F. v Gaberju je v noči od petka na soboto pred hišo, kjer stanuje, razgrajal in hišnemu lastniku razbil 6 šip, zlomil okenski okvir, vdrl s silo v gospodarjevo stanovanje, pokvaril ključavnico in napravil škode okrog 150 Din. sa Številne žrtve nesreč. Obad Kari s Skomra pri Konjicah je šel po cesti, kjer so ga napadli fantje, ga pretepli, dobil je poškodbe na obeh i;okah in na glavi. — Uršio Kari, hlapec mestne občine celjske je v petek popoldan vozil po Krekovem trgu s konji voz drv. Konji so se splašili, pri tem je hlapec padel pod voz, tako da so mu šla kolesa čez obe nogi. — Okrožniku Antonu, kočarju z Dobme, je padel voz sena na levo nogo in mu jo zlomil. — Tihec Rudolf, dninar s Ponikve ob juž. žel., je padel v gozdu tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. — Goleč Ivan, 12-letni sin delavca iz Trnovelj pri Celju, je pasel kravo; krava ga je z rogom udarila v ustnico. — Goršek Martin, 50-letni mizar v Celju, se je pri delu vsekal s sekiro v levo nogo. — Matija Skok, rudar iz Liboj, si je v jami pri stroju zmečkal prste na levi roki. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski Javni bolnišnici. Informirane se o ugodnih cenah našega izborno izbranega modno-manufakturnega blaga I Ugodni položaj našega trgovskega lokala na eni najprometnejšib celjskih ulic nam omogoča živahno kupčijo, hitro in stalno menjavanje blaga ter Vam zato lahko vsak čas zaupno postrežemo s svežim in modernim manufakturnim blagom po konkurenčnih cenah. Da izkoristite to ugodno priliko, Vas vabi VALENTIN HLADIN - CELJE -©• Novo športno društvo v Celju. V Gaberju pri Celju se snuje novo športno društvo z imenom »Borec«. Novo društvo namerava poleg nogometa gojiti tudi druge vrste športa. >3 Izguba prometno knjižice za moško dvo-kolo. Dne 21. t m. je bila od 9 do 10 dopoldne od kapucinskega mostu do Glavnega trga izgubljena prometna knjižica za dvokolo, glaseča se na ime Jakobin Rihard, Lisce 11. >3 Pokalna tekma med SK Celje in SK Jugo-.tlavijo, ki se je vršila v petek zvečer na Glaziji, je končala z zmago prvega v razmerju 6:0. Zmaga je zaslužena, vendar previsoko izražena. Dva gola sla padla iz 11-metrovke. Sodil je objektivno g. svetek. Trbovlje Pfttf Delavski evharistični shod v sredi rudniških revirjev, ki ga danes proslavimo, jc edina svetla točka v stiski sedanjih dni. Vsi zunanji pripomočki, s katerimi se rešujo kriza, drug za drugim odpovedujejo. Rešitev je prišla nekdaj ob enakih stiskah od ljudi, ki so Kristusov nauk dosledno uresničili na sebi. Rešitev sedanjih stisk in težav bodo prinesli ljudje, ki bodo sami dobri. Očiščenje in pre-novljenje pa pride po Kristusu in njegovi milosti. Zato prirejamo evharistično slavje, da pripravimo Kristusu prostor med nami, da bo On naš Kralj. Procesija s sv. Rešnjim Telesom, ki se bo danes prvič vila po vsej trboveljski dolini, katera je drugače polna skrbi in žalostnih obrazov, naj prinese v srca delovnega ljudstva svetlo upanje, pogum in zagotovilo boljših časov! Bog daj! krepia m raziranje „LR T03B" - edinsta na suetu! Cena tubi Din 18 — CHEMOTECHNA, Mestni trg 10. Smrtna kosa. V Kicaru je umrla vžitkarica Marjeta Zagoršek, stara 85 let. — V Spodnjem Velovlaku je umrl posestnik Peter Majerič, star šele 31 let. — Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Novi cestnopolicijski red je bil razglašen sicer po vseh občinah, ljudje so pa to najbrž prezrli, ker se iz dneva v dan množe policijske prijave radi kršenja omenjenih predpisov. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 23. do 30. t. m. ima druga desetina drugega voda in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Miha Zamuda. Reševalno službo vrši šofer Ivan Omulec, desetnik Ivan Šuster, od moštva pa Albert Ilojkar in Konrad Somer. S črešnjo... 10 letni posestniški sin Ivan Horvat se je hudo ponesrečil pri obiranju črešenj. Zahreščala je pod jnim preslabotna veja in fant je strmoglavil v globino ter obležal s polomljeni- j mi udi. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico. Novo tenis igrišče. Slovenski tenis klub Ptuj i je te dni otvoril v internem krogu članstva svoje j drugo tenis igrišče v Ljudskem vrtu. Z dogradi- | tvijo tega igrišča, ki tvori s pred 3 leti otvorje-nim igriščem harmonično celoto, je dobil sloven- ' ski Ptuj na najlepši točki v Ljudskem vrtu pod : Švicarijo važno in odlično postojanko na športnem polju, obenem pa je klubu, ki obhaja prihodnje ! leto desetletnico svojega obstoja, zasiguran nadaljnji razmah in procvit. Središče ob Dravi Tri poroke se bodo vršile danes. G. Veselko Franc, profesor na drž. realni gimnaziji v Ptuju, tukajšnji rojak, je izbral za družico v življenju i gdč. Dovečar Toniko iz Grah pri Središču. G. Ke- j kec Franc, trgovski potnik, poroči gdč. Veldin Ro-ziko, tudi iz Grab. G. Prah Karol, učitelj, pa gdč. Posega Marijo, učiteljico v Središču. Prvi dve poroki bosta v tukajšnji župni cerkvi, tretja pa pri Sv. Miklavžu. Mladini zakoncem želimo na skupno življenjsko pot obilo sreče in blagoslova božjega! Ob Dravi je postalo zopet živahno. Voda je sicer zelo mrzla in kalna, a ko pripeka solnce, kar dobro dene. Imamo tudi nekaj letoviščarjev ali bolje bi rekli jpočitničarjev«, nekaj tudi iz inozemstva, ki se tukaj prav dobro počutijo. Jezus Kristus je prišel, da vidce oslepi in da slepim prinese luč; da ozdravi bolne in pusti da zdravi umirajo; da grešnike pokliče k pokori in jih reši, pravičnike pa pusti v njihovih grehih; da reveže napolni z dobrotami, bogatine pa pusti prazne. (Pascal.) iitjaVo polt ustvarja NI VE A CREME * OLJE Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice Zavidali Vas bodo za Vašo zdravo rjavo barvo. Toda pazile dobro: nikdar se ne solnčite z mokrim telesom, temveč si vedno prej vdrgnite NIVEA! Nivea krema in Nivea olje sla nenadkriljiva in nedosegljiva, ker samo ta obojiea vsebuje Eucerit. NIVEA je poceni: Krema Din 3.50,6-—, 12-—. 25—. Šoštanj Ljutomer Truplo neznanega utopljenca je naplavila Mura na Moti pri Ljutomeru. Kakor slišimo, je eno truplo naplavila Mura tudi na Razkrižju. Skoraj gotovo sta to trupli onih dveh iamburašev, ki sta pred tednom utonila v Gornji Radgoni, kar je JŠlovenec« že poročal. Truplo, naplavljeno na Moti, so prepeljali v ljutomersko mrtvašnico in ga po pregledu pokopali na ljutomerskem pokopališču. Identiteta se ni dala ugotoviti, ker je bil neznanec v kopalni obleki. Imel je dolge nazaj počesane lase, rane na rokah in potrte zobe. Mura je za kopanje zelo nevarna. Vsako leto zahteva svoje žrtve. Prihodnjo nedeljo bo cerkveno žegnanjo pri podružnici sv. Ane na Podgradju. Istega dne bo blagoslovitev nove motorne brizgalne gasilnega društva na Podgradju. V mestni župnijski cerkvi to nedeljo odpade sv. maša ob 8. Poslopje meščansko šole je last Okrajne posojilnice. Ker jc po zakonu mestna občina dolžna oskrbeti prostore za meščansko šolo, se med mestno občino in Okrajno posojilnico vršijo pogajanja za odkup poslopja. Radna pri Sevnici Danes popoldne ob 5 priredi tukajšnji salezi-janski mladinski dom na prostem zanimivo tekmo iz katekizma z Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent. Že lani med počitniškim časom je tekma iz katekizma združena z vokalnim in instrumentalnim koncertom vzbudila mnogo zanimanja in pozornosti. V današnjih časih, ko vsako nedeljo in skoro vsak dan čitamo v časopisih na dolgo iu široko o športu in o vsakovrstnih tekmah, je dobro, da se naša mladina zanima še za druge tekme, ki jo bodo versko in moralno povzdignile. Verjetno pa je tudi, da bo ta tekma marsikomu razpršila marsikateri verski dvom. Naše prijatelje prav iskreno vabimo! Zanimiva sodna razprava se je pred dnevi vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Žid Evgen Berger, tovarnar in lastnik električnega mlina v Subotici, jc imel v Šmartnem ob Paki, svojo zastopnico, trgovko go. Mikuš Marijo, pri kateri je imel stalno komisijsko zalogo moke. Tako je bilo 2. decembra lanskega leta vskladiščene moke v tej zalogi 17.750 kg na bazi cene 3.05 Din za kg. Sredi decembra pa so začele cene moke v zvezi s cenami žita rapidno rasti. Berger se je hotel s porastom cen okoristiti in je 2. januarja t. 1. brzojavno ustavil vsako nadaljnjo prodajo moke, tako da je morala njegova zastopnica kupiti za svojo trgovino moko iz Celja. Ko je moka dosegla ceno 4.50 Din za kg, je pa dovolil prodajo. Sodišče je po daljšem proučevanju in zbiranju dokazov spoznalo Bergerja krivim, ker se je hotel z nečisto špekulacijo okoristiti na račun konzumentov, katerih kupna moč že itak bolj in bolj pada. Po čl. 9. zakona o pobijanju draginje in nečiste špekulacije ga jo obsodilo na en mesec zapora, 1500 Din denarne kazni in na povračilo vseh stroškov sodnega postopanja, ostalo zalogo moke v težini 16.150 kg pa je zaplenilo v korist fonda za prebrano siromakov. Nov dom gasilcev bodo blagoslovili in otvorili v nedeljo 30. t. m. v Topolšici. Slovesnost se začne ob 2 popoldne. Ko bi bili po Jezusu Kristusu spreobr-njeni vsi Judi, bi imeli le nezanesljive in dvomljive priče; če pa bi vsi bili izlrebljeni, bi sploh nikakili prič ne imeli. (Pascal.) Kamnik Bra slovče Pevsko društvo je uprizorilo v nedeljo komedijo Voda«, ki se je v vsakem oziru dobro obnesla, zato se v nedeljo ponavlja v Društvenem domu! — V četrtek 20. julija so si Savinjčani v obilnem številu ogledali potujočo kmetijsko razstavo. — V veselem času želve smo, ki je letos proti pričakovanju še precej zadovoljiva. Le na nekaterih njivah so žita zelo poležena, da je žetev težavnejša in ni moglo klasje enakomerno dozoreti. Tudi hmelj se je v zadnjem času znatno popravil! Morda pa si bomo v jeseni nekoliko oddahnili... Iz šmars fteges ho ta Sv. Križ pri Rog. Slatini. Dne 9. aprila ustanovljeno živinorejsko selekcijsko društvo Je imelo v četrtek, dne 20. julija živinski pregled. Sprejetih jc bilo 64 krav in 5 bikov. G. inž. Koprivšek iz Št. Jurija ob j. ž. je izredno pohvalil lepoto tukajšnjih krav". Dober začetek in lep razvoj društva je za naše kraje zelo razvesljiv pojav. Kmetje so se začeli zelo zanimati za izbiro enake živinske pasme (muropoljcev), sedaj pa prideia vrsto še kontrola mlečnosti. Jezica Koncert Cerkvenega zbora. Zaradi kratkega stika, ki ga je povzročil piš zadnjo nedeljo, se koncert Cerkvenega pevskega zbora ni mogel vršiti ter se bo zato vršil danes ob istem času in z istim sporedom v cerkveni dvorani. Vsi ljubitelji petja prijazno vabljeni. — Ob tej priliki sporočamo, da bo tudi naš Cerkveni zbor sodeloval pri pevskih slovesnostih prihodnjo nedeljo, ker zadnjič med navedenimi zbori nismo brali Ježice. Brez Jezusa Kristusa nc le da ne moremo spoznati Boga, ampak tudi ne samega sebe. Brez Njega ne moremo doumeti ne življenja ne smrti; po Njem šele vemo, kaj po-menja naše življenje in naša smrt, vemo. kaj je Bog in kaj smo mi. — V tovarni »Titan« nc ho nobenih redukcij. Iz Kamnika pišejo: Nedavno smo brali v nekem listu o številnih redukcijah profesionalnih delavcev v Ljubljani s pripombo, da bo baje tudi kamniška tovarna Titan/ omejila obrat in odpustila precej delavstva. Z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da je vsaka bojazen o kakih večjih redukcijah pri Titanu zaenkrat odveč. Kakor znano, izdeluje kamniška tovarna Titan vsakovrstne železne predmete, ki so rabijo v domačem gospodarstvu. Dozdaj smo jih večinoma uvažali iz inozemstva, največ iz Avstrije, Švice in Madjarske, tovarna Pitan pa si je v zadnjih letih s svojimi solidnimi izdelki, ki po kvaliteti dosegajo ali pa še celo presegajo inozemske, povsem osvojila domači trg. Ker Titanovi« izdelki tudi v ceni, konkurirajo inozemskim, lahko kamniška tovarna krije vse potrebe naše države, ki bo v tem oziru lahko postala popolnoma neodvisna od inozemstva, sevoda če bodo domači kupci pokazali dovolj zavednosti in čuta do našega delavstva in povsod zahtevali samo domači izdelek. Tovarna »Titan« je pričela spomladi izdelovati tudi sklepne dele za vodovodne cevi in novo vrsto ključavnic za pohištvo. Ker ni mogla naenkrat zadovoljiti vsem naročilom, je v aprilu pogojno sprejela večje število novih delavk in podvojila obrat v nekaterih oddelkih, tako da so delali v dveh zvrstitvah, in sicer od 6 do 14 in od 14 do 22. Z avgustom se bo obrat v teh oddelkih zopet skrčil od 16 ur na prejšnjih normalnih 8 ur in ob tej priliki bo odpuščenih le 20 do 25 izmed onih delavk, ki so bile v aprilu sprejete samo za nekaj časa. Tovarna pa bo obratovala še naprej v polnem obsegu in zaposlovala nad 300 delavcev kot doslej. O kakih redukcijah seveda zato ne more biti govora, razen če nastopijo izredne razmere ali kake nepredvidene neprilike. Za doni dobite pristna baloška vina po 5 Din pri »Zlati kaplji« na VrhpoVah. Izkaznico in znaki za jubilejne slovesnosti dn? 30. julija se dobe v župnišču, v trgovini " Gospodarskega društva« in pri g. Petru Habiču poleg šole. Kdor se misli slavnosti udeležiti, naj si lakoj nabavi znak in izkaznico, da jih ne bo zmanjkalo. Kopališče imamo pri nas jako slabo, oziroma ga sploh nimamo, dasi ga tako krvavo potrebujemo. V Lahovki, ki priteče iz Podlipo, jo dan za dnem vse jiolno kopalcev. Posestniki, ki imajo svoje senožeti v bližini tega kopališča , se pritožujejo nad nekaterimi - športa željnimi : kopalci, da delajo škodo po travnikih. Zato morajo dati večkrat kopanje ob svojem travniku preklicati. Isto je tudi ob Ljubljanici in ob Ljubiji v Verdu. Skoraj v vsaki vasi naletiš na enotno urejeno kopališče, le na prečudni Vrhniki ne. Toliko vode imamo povsod in toliko primernega prostora zn- lepo moderno kopališče. Morda sc bo za to zganilo požrtvovalno .Olepševalno društvo , ki jc letos že toliko pripomoglo za napredek in procvit našega trga in okolico. ran v • ** irztc Dobrodelno nočno tekmo v korist rudarskim otrokom v Trbovljah priredijo tržiški frizerji in šoferji v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 9 zvečer na nogometnem igrišču. Prosimo vse Tržičane in okoličane, da se tc dobrodelne nogometne tekme udeležijo, da tudi mi pomagamo lajšati bedo po svojih skromnih močeh. Sodelujejo vsi brezplačno kakor tudi tržiška godba, ki bo igrala med tekmo. Vstopnina je nizka, preplačila so hvaležno sprejemajo. Predprodaja vstopnic se vrši po vseh Iržiškib briv-nicah. Igrali bodo vsi tržiški frizerji in šoferji, sodil bo g. Laibaclier. Za smeh jamčimo, kajti nastopijo prvovrstni igralci, zato pa naj ludi to tekmo posetijo vsa nogometna društva. V slučaju zelo sla bega vremena se vrši tekma drugi večer. f Madučitelj Fran Praprotnik Nc bo Tc več na Rakovo, ko se bodo zgrinjali Savinjčani. k prnprošnjiku za razne bolezni in težave idilični cerkvici na Brezju pri Mozirju. Ne boš v -č hodil med sadnim drevjem na svojem posestvu na Brezju, obrezoval, sc pogovarjal z jablanami in hruškami, z gartrožami in nagelji, kakor sc je pogovarjal sv. Frančišek s prelepim božjim stvarstvom. »Kdo bi pač v vsem tem čudovitem preuslro-je vanju in snovanju ne spoznal neskončne modrosti Slvarnikovc, ki je v tej prečudni delavnici, ki ji pravimo priroda, vedel in znal vse tako urediti, da se vse med seboj ujema, združuje in podpira. »Skrivnostno snuje roka Tvoja!« Tej skrivnosti pa človek nc more do dna. Pravo moč življenja, tisto moč, ki na skrivnem deluje in stvarja, lo moč zaslediti, sc bo človeku pač težko kdaj posrečilo. Vse lo je, kakor jc! Pričuje pa to dovolj o \ segamogočnosti božji, katera se nam ravno tako veličastno kaže v gromu in blisku, kakor v najmanjši in najnežnejši bilki.« Tako si zapisal v članku: -»Kako raste sadno drevje«, v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1922. Menda je bil to eden izmed zadnjih Tvojih spisov, v katerih si tolikokrat govoril narodu o sadnem drevju. In nc boš več po sv. maši tam pod Lekšetovo lipo v hladni senci obujal v naši družbi spomine, nam pravil, kako sla z Neratom izdajala »Popotnika , ko si šc služboval v Selnici ob Dravi, Limbušu in pri Dcv. Mariji v Puščavi, ko je bilo treba vsako številko lista sproti napisati iti jc list literarno živel šc iz rok v usta. Sedanjemu uredniku Scnkoviču se menda godi boljše ko Neratu in mu tudi ni treba hoditi v Limbuš, Selnico in Puščavo po rokopise, ker sta vidva položila temelj, iz katerega sc je razvila močna pedagoška literarna tradicija v Mariboru. Imamo svojo državo, ž njo slovensko univerzo in stolico za vzgojeslovje. In ta se bo gotovo s hvaležnostjo spomnila tudi Neratu in Tebe. nietfoveda sotrudnika, Vaju pionirjev. Nc boš več citiral Slomškove pesmi tam v hladni senci ob Trnjavi. Tudi o mozirskem pesniku Lipoldu ne boš pripovedoval. Pa še Tvoj prijatelj in biograf Hribernik Te ' bo pogrešal, ko nc boš več dopoldne prišel v vas, i pripovedoval, kar si že desetkrat pravil, a si, starček, že pozabil, da si žc povedal. In ko bo sedaj avgusta jelo zoreti sadje v Tvojem sadovnjaku na , Brezju in bo dopoldne jela pritiskati vročina, nc boš več hodil z Brezja črez mozirski Irg s košarico sočnega sadu, natrganega in pobranega na golioi. Tudi kronska, pokojnina zaslužnega učitelja veterana Tc nc bo več tlačila. — Bog Ti naj odkrije skrivnosti svojega stvarstva! To je le motila slika Frana Praprotnika izza zadnjih let, ko je živel v pokoju v Mozirju, ki mu jc z okolico vred vtisnil pečat svojega dela. Narod jc njegovo delo hvaležno priznal. Občine Mozirje-okolica, trg Rečica ob Savinji in Kokarjc ,io ga l>oleg Činžata in Kumna izvolile za častnega občana. Rodil sc jc 28. januarja 1849 v Šont Andražu pod Goro Oljko, šolal sc jc v Šmarlncm ob Paki, i gimnazijo je dovršil z odlično maturo v Celju. Posvetil sc jc učiteljskemu stanu, služboval v Selnici ob Dravi, definitivno jc bil nastavljen v Limbušu. L. 1881 jc bil imenovan za nadučilelja pri Dcv. Mariji v Puščavi, leta 1889. pa sc jc. preselil kot nadučitcLj na takrat dvorazredno ljudsko šolo v Mozirje. Po več ko 40 letih službe je bil 1915 upokojen. Priprosta in skromna jc bila njegova obleka, ni se skoraj razlikoval od starega čedno oblečenega kmečkega očanca — zunanjost njegova sc jc lepo skladala z njegovo plemenito dušo. Kakor danes lc malokateri učitelj sc jc Praprotnik vživel v kmečko dušo in jc svoje delo posvetil našemu kmečkemu stanu. V šoli jc bil delaven, blag in odličen učitelj. Poz.nala sc mu je vzgoja po Slomškovih pedagoških načelih. Vedno jc Slomška čislal kot odličnega vzgojitelja v šoli in med narodom. Hvaležnost ; učenccv mu jc bila plačilo za njegov Irud. Slovensko sadjarstvo pa jc imelo v Praprot-niku enega izmed najboljših aelavcev-propagalui- i jcv. Mati mu ie kazala, kako sc cepijo drevesa. V Celju ga je uvajal v sadjarske skrivnosti njegov razrednik profesor Hluščik. — Danes ni več takih razrednikov! — Ko jc študiral po gimn, maturi na mariborskem učiteljišču, mu jc ravnatelj sadjarske in vinarske šole nudil priliko, da se je praktično izuril, kale o se streže sadnemu drevju. Teoretično in praktično dobro pripravljen jc nastopil službo. Povsod, kjer jc služil, mu je bil šolski sadni vrt velika skrb. Žc v Selnici jc cepil več sto divjakov, v Limbušu je napravil drevesnico, v Puščavi pa je zanemarjeno sadjarstvo visoko povzdignil. Vsak učenec jc moral po 1 drevesce vsadili in cepiti. In vse se je brigalo za sadje. Njegov učenec Peter Korman jc imel drevesnico, v kateri jc vzgojil najmanj 300.000 drcvcsc. Mozirje z okolico je pre-rodil v sadjarstvu, tako da prinaša danes ob dobrih letinah lepe dohodke. Poleg šolske drevesnice jc imel na svojem posestvu ludi svojo. Šolskim olrokom je razdajal nad 4000 drevesc. Napravil jc v teku svojega delovanja 11 drevesnic in jc vzgojil nad 50.000 drevesc. A tudi teoretično se jc udcjstvoval v kmetijskih panogah. Prijel jc za pero in pisal od lcla 1877—1890 v najstarejši slov. list na bivšem Štajerskem v Slovenskega Gospodarja spise o sadjarstvu in umnem kmetijstvu. Iz Savinjske doline jc .sodeloval pri celjski »Domovini« in bil 1892—1893 urednik njene priloge Kmetovalca in pozneje Poljedelca. Koledarji Moh. družbe so 1. 1893, 1900 in 1901 objavili njegove spise o sadjarstvu. Prirejal jc razstave in sodeloval pri njih. Med stanovskimi lovariši jc širil zanimanje zn kmetijski pouk v šoli s članki v Popotniku in s predavanji. Pa tudi v drugih panogah jc deloval, Popotniku« jc bil slalen solrudnik, Končniku je pomagal v letih 1878—1884 sestavljati Ijudskošolska -Berila«. Spisal jc štiri šolske kronike. Kronika ljudske šole pri Dcvici Mariji v Puščavi« jc !. 1884 izšla tudi kot posebna knjiga, ponatisnjena iz Popotnika«. Tako jc raste! in živel z narodom. Zato ni čuda, da sc jc zanimal tudi za narodopisje. V - Popotniku« je objavil mnogo narodnih pravljic .in pripovedk. Za Strckljcvo zbirko slovenskih narod- | lliu pesmi jc prispeval imiogu pcaliu lii illču 31« j rodoni soisanih pesmaric. Tudi zbirko sadnih imen, navadnih med ljudstvom, jc izročil prof. Štreklju. Ta zbirka šc ni objavljena. Za Pleteršnikov slovar je zbral veliko besed. In če lislaš po Erjavčevi Potni torbi v Letopisih Matice Slovenske, naletiš na Fr. Praprotnika, sotrudnika iz Dravske doline. (Glej za biografske in bibliografske podatke: Fran Hribernik, Fran Praprotnik, vzoren učitelj in pospešitelj sadjarstva. K sedemsedetletnici njegovega rojstva. Danes sc v Sloveniji zopet močno poudarja delo učiteljstva med narodom. Praprotnik nam jc pokazal pot, po kateri naj bi hodili. Razmere so sc sicer malo spremnile. Nimamo več toliko dotoka učiteljskega naraščaja z dežele in iz učiteljskih družin, v katerih živi slara tradicija. A Icmu lahko odpomoremo z dobrimi profesorji na učiteljiščih, ki bodo pri slovenskem, zgodovinskem, geografskem, pedagoškem in kmetijskem pouku znaii vzbuditi v učenih potrebno zanimanje za delo mecl narodom. O reformi j>ouka na učiteljiščih bi se dalo mnogo govoriti. Mislim pa, da je za naše razmere zelo potrebna dobra praktična in teoretična priprava učenccv v kmetijstvu in uvedba jugoslovanskega narodopisja s posebnim ozirom na slovensko med obvezne predmete. Prosvetno ministrstvo je sicer uvedlo etnologijo v gimnazije. Poučuje sc pri geografskem pouku v VII. razredu. V IV. razredu učiteljišč je etnologija združena z antropogeografijo. Začetek je storjen. Na učiteljskih akademijah v Nemčiji je uvedena »nacijonalna etnologija« (Volks- u. Heimalfkundo) kot obvezen predmet. V Češkoslovaški sc poučuje v srednjih šolah kakor pri nas etnologija v zvezi z geografijo. V bodoče učiteljske akademije, ki bodo stopile na mesto dosedanjih učiteljišč, nameravajo na Češkoslovaškem uvesti »nacijonalno etnologijo (ludove da) kot obvezen predmet, Na naših učiteljiščih so sicer v IV, razredu budi zanimanje za »nacijonalno etnologijo« (narodopisje), a to jc vse premalo. Jugoslovansko narodopisje sc mora uvesti v učiteljišču kot poseben predmet. (Prim.: Dr. Jovan Erdcljanovič, Etnologija u našim srednjim školama v »Glasniku Etnografsko« muzeja u Beogradu«, V, 1. 1930, sir. 3.) Pr. Kotnik. V slovenski Lurd Veliko romanje Slov«ncer k Mariji Lurikf v Rajhenburg Za 25 letnico posvečenja bazilike Lurške Marije v Rajhenburgu in v proslavo 75 letnice Lurških prikazovanj priredi dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani veliko romanje v Rajhenburg, združeno z izletom v Zagreb in sicer 7. in 8. septembra. Vozila bosta dva posebna vlaka, eden iz Maribora in eden iz Ljubljane. Celokupni stroški znašajo 70 Din, ki se morajo plačati ob prijavi in sicer najpozneje do 5. avgusta. Spored slovesnosti je v glavnem sledeč: 7. septembra ob 13: Prihod posebnih vlakov v Rajhenburg, nato procesija od kolodvora v baziliko, kjer bo kratka pobožnost. Popoldne ogled samostana čč. oo. trapistov in trga z okolico, v cerkvi spovedovanje. Zvečer pridiga, rimska procesija, slovesne litanijc z blagoslovom, po litanijah orgelski koncert. Bazilika in ostali dve cerkvi boeta celo noč odprti za tiste romarje, ki si ne bodo najeli prenočišča drugod. — 8. septembra: Ob 4 sv. maša z ljudskim petjem in skupno obhajilo romarjev, ob 5 pridiga in slovesna sv. maša asistenco, nato zajutrek, ob 7 slovo v baziliki in odhod oa kolodvor, odkoder odpelje posebni vlak ob 8 v Zagreb. V Zagrebu ostanejo romarji cel dan in si ogledajo znamenitosti mesta. Ob 11 bo v grško-katoliški stolnici slovesna služba božja, pri kateri bo pel sloveči Ciril-Metodov zbor, ob 7 zvečer v jezuitski cerkvi slovenske večernice, ponoči »e odpeljejo romarji v Slovenijo. Kdor se želi tega romanja udeležiti, naj se čimprej prijavi, da bo vodstvu mogoče zadostiti vsem osnovnim pogojem in izposlovati vse potrebno. Romarski list, kjer so vsa podrobna pojasnila, dobi vsakdo zastonj. Pišite še danes na naslov: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska cesta 17. Jesenice Za jubilejne svečanosti v Ljubljani vlada tu veliko zanimanje in le malo je manjkalo, da se niso Jeseničani odločili priti v Ljubljano s svojim posebnim vlakom. V teku je tudi aranžma, da se jih večje število popelje z blejskimi avtobusi. Vsekakor bo udeležba z Jesenic zelo velika. Zadnji vihar je podrl in izruval mnogo drevja, na Možaklji je vrglo drevo celo na električni daljnovod in na jeseniškem pokopališču je polomilo eno Izmed obeh velikih vrb žaltijk, tako da zdaj sameva ena sama pred vojnim spomenikom. Vozniki, posebno pa kolesarji, ki jih je na Jesenicah zelo veliko, se opozarjajo, da je stopil v veljavo novi cestnopolicijski red in mora tudi kolesar dati na križiščih znak z roko, v katero smer hoče voziti. Kopalna sezona je na višku. Kljub novemu kopališču ima Sava polno kopalcev, kajti za kopališče nima vsakdo in vsak dan na razpolago ^dro-biža« in pa nekoliko predrago je kopanje v njem. Največ je pa onih, ki se po dokončanem delu v tovarni hlade v senci, kajti vode so pri nas premrzle, posebno za stare kosti. Cerknica Iz Cerknice odhaja sodnik gosp. Viktor Pro-ftinar na svoje novo višje službeno mesto v Ljubljano. V dveletni dobi svojega tukajšnjega službo-vaja se je izkazal vseskozi vzornega sodnika, kateremu je bila zvezda vodnica samo čista resnica, česar tukajšnje prebivalstvo ne bo nikdar pozabilo, Njegove objektivne in pravične razsodbe pa tudi od višjih instane priznane. Gospodu sodniku želimo na njegovem novem službenem mestu najlepših uspehov. Za slavnostno proslavo 1900 letnice našega Odrešenja in demantno sv. mašo nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča dne 30, julija se je pri" glasilo 210 udeležencev. Iz Ljubljane jih gre 40 na sv. Višarje, 40 na Bled, 90 pa na Brezje, Priglasite se še v nedeljo, da bomo častno zastopani! Silno neurje je divjalo v petek nad Cerknico m okolico. Vlila se je malo pred 15 ploha, da so bile ceste v hipu polne vode. Silila je tudi toča, pa hvala Bogu ni naredila nobene škode. Nesreča ne počiva. Pred Žumrovo gostilno v Cerknici, kjer je zelo nevaren ovinek, se je zgodila nesreča. 84 letni Rožanc Ivan, po dom. Divjakov oče, je šel po cesti. Ker pa je zelo gluh, ni slišal, da se bliža voz, da bi se mu mogel pravočasno ogniti, tako da ga je podrl na tla. Zlomil si je desno nogo, poleg tega pa je dobil lažje poškodbe tudi po obrazu in levi roki. Ponesrečenca so z brzovlakom odpeljali v Ljubljano. — Pri žetvi ječmena se je vžela v prst leve roke gospa Ronko M. iz Cerknice. Brez Jezusa Kristusa mora človek zapa-sti grehu in tegobi; z Njim pa je dvignjen nad oboje. V Njem je vsa naša čednost in blaienost; izven Njega pa je le greh, beda, zabloda, tema, smrt in obup. (Pascal.) Lilija Smrt, neizprosna božja dekla, je ugrabila i. zložil Rihovsky. Zbor ni številen in bi ga velika večina prav nič ne slišala, ko bi ne peli pred mikrofonom. Tako pa so postavljeni na mnogih krajih veliki ojačevalci (inegafoni) in prav vsi do zadnjega so razumeli vse pesmi, pa tudi pridigarje, ki so istotako govorili pred mikrofonom. Dva sijajna govora je imel v tem času jezuit P. Lhandc, ki je znan po svojih pastoralnih spisih. Še nekaj sem pozabil opomniti. Hrvatski in slovenski duhovniki smo se šli poklonit pred sv. mašo ruskemu škofu, mučencu msgr. SIo-sknnn, ki je toliko prestal za sv. vero ter tudi v teh dneh bil v Lurdu. Sama ljubezen in dobrota ga je. Vsa njegova oseba odraža globoko svetost, ki jc mora biti polna njegova duša. Ko smo odhajali, nam je še priporočal: ->Vi Jugoslovani. molite za Rusijo! Morobiti bo prav vaša molitev odločilna, da IhkIo Rusiji prikrajšani težki dnevi!« — Ko se je v soboto po procesiji vračal škof Sloskan v svoje stanovanje, ga množica kar ni pustila naprej. Vsak ie ho- tel poljubiti njegovo roko in prejeti blagoslov škofa — mučenca. Nekaj izrednega je bila ta dan služba božja v lurški votlini ob f» zvečer. Sv. oče jc namreč dovolil, da se ta dan ob 6 zvečer daruje v votlini sv. maša, ker je nekako ob tem času imela Bernardka zadnje prikazanje. Ogromne množice ni mogel zajeti prostor pred votlino, zato jih je desettisoče odšlo na ono stran reke Gave. nasproti votlini, odkoder so mogli slediti sv. obredom. Med pontifikalno sv. mašo je imel kardinal Verdier kratko globoko homilijo (govor), v kateri je vernike prav po očetovsko poučil z ozironi na lurške dogodke o pokori, ponižnosti in zaupanju. Poleg bi. Bernardke, ki bo 8. decembra slovesno prišteta svetnicam, sc je parkrat spominjal druge božje izvoljenke bi. Katarine Labonre, ki je tudi mnogo pripomogla k širjenju Marijinega češčenja. Po končani službi božji jc topil na prižnico domači skof msgr. Gerlier, ki sc je v temperamentnem nagovoru zahvalil vsem, ki so k tako veličastni proslava pripomogli. Posebej je omenil jugo-,slovanskega škofa dr. Njaradyja, tri kitajske škofe, ki jih je sv. oče na binkoštni praznik posvetli v škofe in so bili v teli dneh med nami. Spomnil se je tudi nadškofa iz Kartagine Le-mnitreja, ki je bil na Bernardkino priproš-njo nenadoma ozdravljen. Med prepevanjem Marijinega slavospeva ;Magnificat« smo se po končanem sv. opravilu pričeli razhajati. '■^ečer po končani procesiji, kjer se prepeva lurška pesem in od vseli strani odmeva Ave, ave. ave Marija, je bila razsvetljava, kakršno premore samo Lurd. Z besedo se nc da PpP^.ati. koliko lepega smo ta večer v Lurdu videli Ves Lurd je bil ena sama visoka pesem hvaležnosti Njej, ki je dobra in Brezmadežna. Se enkrat smo se v ponedeljek zbrali pred Itirško votlino, pomolili za vse, ki ste se nam V molitev nrinorneili nr«< nm rwn emrv Ae> rw,clrv- vili od lurške votline in odhiteli na kolodvor, da se vrnemo domov in vsak v svojem poklicu delamo za širjenje Marijinega češčenja. C. P. Kreditna politika Narodne banke Kje je iskati vzgledov Trditev, da je znižanje obrestne mere NB važnejše od spremembe njene celotne kreditne politike, je do sedaj najobširnejše in najjasnejše obrazloženo v članku g. S. v »Jutru« od 1«. t. m. Oglejmo si na kratko izvajanja tega članka. Predvsem se citirajo za gornjo trditev vzgledi iz Nemčije, Ce®-oslovaške in Avstrije. Kdor pa jemlje vzglede iz teh treh držav, se mora sprijazniti z dejstvom, da v teh treh državah vlada skoraj popolna avtarkija kreditnega gospodarstva. Ne denarni, ne kapitalni trgi teh držav nimajo nobene zveze več s svetovnim narodnimi kreditnim gospodarstvom, ne vplivajo nanj in so neodvisni od njegovih vplivov. Kdor je za take vzglede, se zavzema za popolno kreditno avtarkijo, ki mu je več vredna kot obnova mednarodnih kreditnih odnosov. Tako stališč« pa ni splošno uveljavljeno, najmanj pol sveta ni z njim zadovoljno. Pa č« bi tudi pristali na stališče kreditne avtarkije kot najiKimetnejšega kreditnega sistema še ameraj niso gori navedeni vzgledi srečno izbrani V teh treh državah niso prišli namreč do kreditne avtarkije po spoznanju, da je to najboljše, ampak po sili razmer in skoraj proti svoji volji: kreditni sistemi v teli treh državah so pokazali v svojem razvoju skoraj iste napake kot pri nas, ki so tudi tam grozile z uničenjem celega plačilnega prometa. Ua se to ne zgodi, so bile potrebne sanacije, ki so zahtevale miljarde, pa še ni konca tem žrtvami. Vzgledi iz teh držav so potemtakem kvečjemu dobri zato, da se pripravimo tudi mi na to, da bomo morali žrtvovati miljarde, dokler ne pridemo do reda v kreditnem gospodarstvu. Zato bi se človeku zdelo, da je boljše, da hodimo po vzglede tja, kjer so kreditni sistemi obstali vkljub krizi in da se tam učimo, kaj je prav in kaj ni. 9o pa to države kot Francija, Anglija, Švica itd. Drugi argument se glasi: radi splosnega nazadovanja cen in padanja rentabilnosti je treba predvsem znižati obrestno mero NB in potem seveda tudi ostalih denarnih zavodov. Ta airgument je in-teresanten zavoljo trditve, da so cene iu obrestna mera v medsebojni zvezi. Pomen obrestne mere NB se seveda s tem bore malo osvetli, važno pa je, da v tem argumentu tiči pravilna misel, da so obresti prav za prav cene za posojeni denar in kapital. Ce to drži, potem je kredit tudi svoje vrste blago, iki so mu cena, t. j. obre6t. mera določa po zakonu o ponudbi m povpraševanju. Državu lahko določa ceno blagu, torej tudi kreditu, vprašanje je samo, kako vplivajo talke, od države določene cene, na ponudbo in povpraševanje, kajti teh stvari pa država ne more reglementirati, povpraševanja sploh ne, ponudbo pa samo v izjemnih slučajih. Pri blagu, ki bi ga imenovali kredit, bo seveda država določila nizko ceno, t. j. nizko obrestno mero. Posledica bo, da bo ponudbe zmanjkalo, država je pa ne more nadomestiti, kajti kapitala in denarja ne nasoješ in tudi ne moreš naročiti pri obrtniku ali v tovarni. Zato zakonito znižanje obrestne mere vsebuje v sebi nevarnost racionira-nja kredita v tej ali oni obliki. Skušnje o racioni-ranju pa smo doživeli v vojni. To racioniranje je tudi nevarno, ker nam že pri popolnoma svobodnem kreditnem gospodarstvu tako manjka kapitala na vseh koncih in Icrajih. Zato so nekateri instilktivno boje »splošnega irtbjt in obveenepu znižanja obrestne mer« te postavljajo tretji argument: znižanje obrestne mere NB je zato važnejše od rekonstrukcije njene kreditne politike v celoti, ker bo tako znižanje imelo tako močan moralni vpliv na splošno obrestno mero, da se bo morala tudi ta sama po sebi znižati. To bi bilo strašno lepo in bi se ne dalo sploh pobijati! Žal pa je to le lepo upanje in nič več. Zakaj? Vsi, ki so imeli posla z NB, vedo da je že parkrat poskušala vplivati na splošno obrestno nvero. Zakaj ji ni uspelo, ne vemo. Vemo pa, da NB do »edaj ni ■nogla sploh nikoli vplivali bistveno na višino splošne obrestne mere in da se ji še to n, posrečilo, da bi jo v celi driavi zenačila. V vsaki pokrajini v naši državi se je obrestna mera razvijala i>o svoje, razlike v razvoju so bile in so še sedaj tako velike, da se je javnost pečala [»novno z njimi. Če NB ni mogla v 15 letih doseči zenačenja obrestne mere po celi državi, kako naj sedaj njena esikompt-na obrestna mera jiosrtane tako važem činitelj, da se mu bodo prostovoljno pokorili vsi privatni denarni zavodi. Prazno upanje I Se en argument: dividendna politika NB vpliva na določevanje eskoniptne in lombardne obrestne more. Ako NB n. pr. deli 10% dividendo, dočim stotine in stotine ostalih domačih podjetij ne spravijo ekujiaj niti enega odstotka zaslužka in morajo biti vesela, tla ne lezejo v izgube, potem le pie-lahko umljivo, da dividenda NB bode v oči.. Pa vkljub t emu ozir na dividendo nima prevelikega vpliva na obrestno mero NB. Razmerje med delniškim kapitalom NB in njenim eskomptom in lom-bardoin jemekako 1:4. Za 10% dividen lo zadottuje torej 0.75/2 obrestne mere na eskompt in lombard. Če bi NB hotela porabiti celo dividendo za znižanje obrestne mere v eskomptu in lombardu, bi je ne mogla znižati niti za 1%. Tako govore številke. Da NB drži visoko obrestno mero, z.to 6o mero-dajnejše ostale postavke v njenem »Računu izgube in dobička«, o katerih je bilo že dosti govoia, v njih pa se izražajo predvsem posledice sistema kontingentiranja kreditov. Obe tezi, ki si nasprotujeta, sla torej jasui; s tem pa tudi seveda še ne zagovarjamo višine dividendo NB. Gotovo je precej vzrokov, ki govore proti, toda razprava o njih presega krog tega raz-mišljevanja. • Prva misel, da je potrebno splošno in obvezno znižanje obrestne mere s pomočjo zakona. NB naj začne. Posledic se ni treba bati, kajti kreditna avtarkija je tu. Kdaj in kako se bo končala, ne ve nihče. Zato pojdimo po stopnjah držav, ki so v kreditni avtarkiji že daleč pred nami. L/iuga pa misli, da so avtarkije katerekoli vrste veliko zlo, rojeno po svetovni krizi, da pa je treba naravnati vso delo tako, da jih bomo likvidirali s čim manjšimi žrtvaimL Zato je treba že sedaj začeti s preureditvijo kreditne politike emisijskih bank na tak način, da bodo premagale bodoče krize taiko lahko, kot se to godi n. pr. v Franciji Angliji, Švici itd. Tam se je treba učiti, tja hoditi po vzgled«. Kdor pa hodi tja po pouk, mora priti kmalu do prepričanja, da niso tako važni posamezni činitelji kreditnega sistema kot n. pr. obrestna mera, ampak neprimerno važnejša rekonstrukcija celega kreditnega gospodarstva »in capite et 111 n.embrist. Kdor bi iskal kompromis med obema tezama, bi opravljal delo, ki bi mu ne dalo haska. rasla. V trdem lesu se proda tu pa tam kak vagon po naročilu. Izjemoma se še ugodno oddaja lepa perjena bukovina. Kupčija v drvih in oglju popolnoma počiva. Hmelj Žatee, ČSR, 20. julija. Cene so neizpremenjene 1800 — 2100 Kč m letnik 1982 in 750-800 Kč za letnik 1931 (brez povpraševanja). Posli so mirni, največ prometa je v boljših kakovostih. V stanju rastline ni nobenih večjih izprememb. Žateško okrožje trpi zelo radi suše in listne uši. Iz poročila tvrdke Joh. Barih in sin v Nilrn-bergu je posneti, da so zaloge hmelja letnika 1932 v Nemčiji ter čSIt padle na 1000 stolov. V ostalih ozemljili srednje Evrope tudi ni veliko zalog. Za bodoče pravi bo važen obseg peronosjiore ter jxv vpraševanje iz USA. Novi Vinodofski Priljubljeno družinsko kopališče na gornjem Jadram 7. lepimi ln prostranimi plažami; dolgo obalno spre hajališče s prekrasnim parkom. Prvovrstni hoteli pensioni In moderne vile Izvrstna voda in električne razsvetljava. Dnevno Izleti po kopnem m morju Tenis ter razvit plavalni in ribarski spori Radio Za izprememho sistema Kot smo že napisali, se je na izvajanje g. f. A. 9. t. m. oglasil najprej Trgovski list, ki je našel, da g. 1. A. zagovarja obrestno politiko Narodne banke, o čemer pa v dotičnein članku ni govora. T. 1. namesto, da začne stvarno diskusijo o teh vprašanjih, se je spravil nad postranske stvari, ni pa pobil trditve, da bi v sedanjem kontingentneni sistemu pomenilo znižanje obrestne mere Narodne banke razbremenitev samo za dolžnike Narodne banke, ne pa tudi za ostale dolžnike sploh, ker pri sedanjem sistemu Narodna banka nima nobenega vpliva na obrestno mero na splošnem denarnem in kapitalnem trgu. Tudi ni T. 1. odgovoril na našo trditev, da bi izprememba kreditnega sistema Narodne banke prinesla največ koristi trgovini, ki bi zaradi možnosti direktnega eskonta lahko imela za dobre blagovne menice veliko nižjo obustno mero kot je sedaj. Položaj na denarnem trgu Razmere v naši banovini so se v zadnjem času Izboljšate. Nepotrebni dvigi vlog iz strahu ali nezaupanja so skoro popolnoma prenehali. Slabe izkušnje so napravili tisti, ki so tesau-riram denar porabili v zadnjih dveh letih za nepremišljeno nakupovanje nepremičnin ali pa za zidavo hiš. Temu je sledilo izrtreanjenje. Po nepremičninah ni nobenega povpraševanja in tudi zidava novih hiš je skoro popolnoma prenehala. Ker najemnine še padajo, je s tem tudi vrednost stavb in zemljišč zmanjšana. Vlagatelji so prišli do prepričanja, da je bil njihov strah neutemeljen, ter presojajo danes položaj stvarno in trezno. Bančnim zaivodom, ki se niso poslužili zakonitega moratorija, se je posrečilo zadovoljiti vse vlagatelje, četudi z obročnimi izplačili. Posledica tega je, da se vrača zaupanje do teh zavodov. Še bolj važno je dejstvo, da se je začel vračati v banke tudi tezauriran denar, četudi za enkrat še v skromnem obsegu. Kmalu bodo vsi uvideli, da je tezauriranje gotovine nesmiselno, nakar — upamo — se bo denarni trg z naglimi koraki vrnil iz dosedanjega, skoro dvoletnega zastoja, v svoj normalni tir. Kaže, da se tudi mi približujemo normalizaciji na denarnem trgu. Zato tudi računamo na uvidevnost uprave Narodne banke v tem smislu, da ne bo v teh važnih časih s prisilnim znižavanjem kreditov ugodni pojav preokreta na bolje motila ali celo preprečila. Sporazum z upniki. Iz Pariza se razširja vest, da je prišlo do sporazvunna naše države s posamee-nimi skupinami upnikov. Meseca marca je bil dosežen ajiorajzum s francoskimi upniki, ki pa velja šele tedaj, ko pride do sporazuma tudi z ostalimi inozemskimi uj>niki. V jioštev prihajata tu dve skupini: banka Bl.air za obe dolanski posojili v skupnem znesku 15.25 in 80 milij. dolarjev ter vžigalični trust za 22 milijonov dolarjev. Dogovorjen bo triletni moratorij, v tem času pa dobe upniki 10% v inoeem. valutah, 90% p« v novih 6% obligacijah. Upniki pa kihko sprejmejo tudi vezane dinarje. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini črtalič Ele, trgovke v Dev. Mar. v Polju 22; narok 26. avgusta. Mednarodna lesna konferenca. V Londonu je prišlo do sporazuma glede izvoza mehkega Da izvajanja T. 1. niso točna, odnosno jim ijka pravilne tegale primera: manjka pravilne argumentacije, je razvidno iz ile primera G. I. A. je napisal tale stavek: Shematično bi to valovanje označili s sledečo tezo: Čim višje je dejansko kritje, tem nižja mora biti obrestna mera in narobe: čim nižje je dejansko kritje, tem višja mora biti obrestna mero. Na podlagi tega pravi T. 1., da bi morala biti obrestna mera v Nemčiji danes 35% kritje znaša samo 8%, mesto predpisanih *>%). V stavku g. I. A. ni nobenega govora o predpisanem kritju, poč pa se primerjajo med seboj dejanska kritja. To bi vendar moral znati čitati vsakdo. Poleg tega znaša danes obrestna mera v Nemčiji 4% za eskonte pri Rcichsbanki. zato ne vemo, kako je sploh mogel T. I. priti do 35%. Vse to dokazuje, da se o strokovnih zadevah s T. 1. ne da diskutirati. Zato T. 1. pustimo lahko v veri, da nam je odgovoril stvarno! rezanega lesa. Do 1. oktobra bo določena izvozna kvota, ki bo znašala povprečno šestino izvoza v 1. 1927-1932. K tej konvenciji bo pristopila tudi naša država. Naša pogajanja z Avstrijo še niso dovedla do konkretnih zaključkov. Sedaj pišejo listi o kompromisu, po katerem bi bilo dovoljeno prekoračenje kontingentov za prašiče in govedo, če bi se primerno zvišal uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov k nam. Borza Dne 22. julija 1933. Denar Ta teden je bil promet na ljubljansiki borzi 2.91 milij. Din v primeri s 1.4, 2.4, 2.7 in 3.15 milijonov v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v dinarjih, katerih je bilo samo v torek zaključenih 1.6 milij. Din, v avstrijskih šilingih in Londonu. Curih. Pariz 20.245, London 17.30. Newyork 368, Bruselj 72.30, Milan 27-30, Madrid 43.20, Amsterdam 208.80, Berlin 123.325, Dunaj 72.86 (58.25), Stookholm 89.30, Oslo 86.90, Kopenhagen 77.30, Praga 1552, Varšava 57.75, Atene 2.98, Carigrad 2.48, Bukarešta 8.08. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. nova 76 kg, 2% 130— 132.50, srem., slav. in ban. nova, 2% 127.50—130. Ostalo neizpremenjeno, Tendenca mirna. Promet: 42 vagonov. Winnipeg. Pšenica okt. 79.50, dec. 80, jam. 84.5. Živina Mariborski sejem 21. julija 1933. Na sejem je bilo pripeljanih 166 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 160—180 Din, 8 do 9 tednov 200—250, 3 do 4 mesece 250 —350, 5 do 7 mesecev 460— 550, 8 do 10 mesecev 650—680, 1 leto 690- 750, 1 kg žive teže 7 do 8 Din, mrtve 9.50 do 10 Din. Prodanih je bilo 126 svinj. Les V lesni trgovini je vsled mrtve sezone skoro popolen zastoj. V mehkem lesu ee išče III. Vendar se tudi pri tem blagu zahteva paralelno in povezano blaga Ker je naše blago glede strukture boljše kakor blngo Gorskega Kotora, glede cen le težko konikurira. Monle deske kakor tudi I., H. se pa le težko odda. Za tramarijo je sedaj lebolj malo zanimanja, pač pa je produkcija tramov iui- fro grami ttadio-Ltubtiana» Nedelja, 23. Julija: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) 0.00 Versko predavanje (p. dr. Gvido Rant) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz št. peterske cerkve 10.00 Slike iz narave (Joža Herfort) 10.30 Potovanje v Maroko (dr. Reja) 11.00 Instrumentalni solistični vložki 12.00 čas, plošče 15.00 Kmetijska ura (g. Jamnik) 15.30 Samospevi Jos. Prochazke, poje Anton Drinota 16.15 Plošče 16.80 Po Pohorskih potih — dialog 17.15 Harmonika solo, g. Stanko 20.00 Pevski koncert g. Jože Likoviča 20.45 Magistrov šrainet tereet 21.45 Čas. poročila 22.00 Plošče. Ponedeljek, 24. jul.: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.30 Tamburaški sekstet 19.30 Literarna ura v espenuitekem jeziku (g. Kozlevčur) 20.00 Jugoslovanska sodalno-poli-tična zakonodaja (dr. Bohinc) 20.30 Prenos koncerta iz Zagreba, vmes čas in poročila 22.30 1'lošče Torek, 25. jul,: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.30 Plošče, vmes solistični instrumentalni vložki 19.30 Preobrat v pojmovanju vero v XVIII. stol. (Fr. Terseglnv) 20.00 Prenos iz Prage: Simfonični koncert iz Karlovih varov 22.00 čas, poročila, plošče. Drugi programi i Nedelja, 23. julija: Belgrad: 19.30 Vokalni koncert, 21.00 Slovanska plesna glasba — Zagreli: 20.30 Koncert Radio orkestra — Barcelona: 22.00 Sidmfonični koncert Dunaj: 19.40 Pesmi za tenor solo — Bcromiinster: 21.10 Orgelski koncert — Brno: 21.05 Vokalni koncert — Leipzig: 20.20 Veseli muzikanti, romantična opern, Hoffmann — London: 21.30 Vojaška godba — Milan: 20.30 Maggiolata Veneziana, opera. Servaggi — Praga: 20.05 Koncert vojaške godbe — Varšava: 20.00 Orkestralna glasba. (Iz »Radio-Beograd«.) Ponedeljek, 21. julija: Belgrad: 19.00 Jugoslovanska glasba. 20.30 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.30 Večerni koncert (lelo in klavir), 21.30 Radio orkester — Bar. relona: 22.10 Vokalni koncert — Dunaj: 19X0 Vokalni koncert, 19,35 Komorni orkester — Budimpešta: 20.15 Vok. koncert, 21.05 Godalni kvartet, langenberg: 22.30 Operetna in plesna glasba — Leipzig: 20.05 Bariton-solo, 21.00 Orkestralni koncert — London: 20.00 Orkester, 21.45 Petje — Torek, 25. julija: Belgrad: 20.00 Konccrt (plošče), 22.10 Vokalni koncert — Zagreb: 20.00 Prenos simf. koncerta iz Karlovih varov — Dunaj: 20.30 Koncert dunajskega simf. orkestra — Beromiinster: 19.30 Koncert zbora dečkov — Budimpešta: 20.00 Odlomki iz francoskih oper — Frankturt: 21.00 Simfonični koncert — Miinchen: 21.20 Simfonični koncert — Rim: 20.30 Operni večer — Varšava: 20.00 Orkestralni koncert. (Iz »Radio-Beograd«.) Naše dijaštvo Ahiturienti imajo svoj prvi tečaj duhovnih vaj od 25. julija zvečer do 29. julija zjutraj. Pridite vsi, ki ste se bili priglasili. — Vodstvo Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega 9. Poizvedovanj Najdena jc bila mala denarnica z malenkostno vsoto denarja v Tavčarjevi ulici. Dobi se v trgovini Gastraun A., dežniki, Prešernova ul. 42. Ali je lo za naš nogomet koristno? Ako pogledamo po športnem svetu, vidimo, kako tekmujejo posamezniki, knko klubi in kako narodi med seboj na vseh področjih telesnih vaj. Vsakdo hoče zmagati, vsak hoče biti prvi. Zato se pripravljajo več let v strogi športni šoti, ki je zelo naporna iu ki zahteva od onega, ki Iioče nekaj doseči, izredne volje, samozutajevanju, zmernosti, discipline, odreči se je treba raznim udobuostiui in ugodnostim, na kratko v trdem treningu je športnik velik revež v pravem pomenu besede, ln končno pride na tekmo ter je neverjetno razočaran, kajti njegov tekmec ga je premagal, ker je bil boljši ali če vzamemo moštvo, ker so imeli več dobrih moči kakor oni. Kaj sedaj napraviti? S treningom nismo mogli doseči tega, kar bi radi, zato je treba nekaj ukreniti, da bomo v bodoče zmagovali. Pregledamo svoje vrste iu vidimo, da ne moremo spraviti skupaj kljub treningu in kljub izbornemu trenerju tako ekipo, ki bi dobro funkcionirala. Tu je vrzel, tam nedostatek in uspeb uioru baš zato izostati. Zato je treba seči po drugih sredstvih. Dobre športnike, ki smo jih videli pri drugih klubih in ki bi jih mi nujno rabili, moramo za vsako ceno spraviti k nam. Sedaj se pa začne ono nečedno mešetarenje ali da se pu športno izrazim, kapranje. Vodijo se najrazličnejša pogujnnju s posameznimi igralci ter se stavijo obojestruusko pogoji, nn eni strani klubi, na drugi pa športniki. In Žim-boljši je dotični športnik, tem težji so pogoji za pogoji za klub, ki ga potrebuje. Včasih pa pridejo še s tozadevnimi pravili navzkriž. Nič zato, tudi tu se najde kak izhod, vsaj ob takih prilikah so si edini vsi klubi, če imajo le vsi koristi od tega, ne glede na to ali je tako postopanje športno ali ne. In zakulisna športna politika stoji dostikrat celo višje kakor ona od svetovnih diplomatov. Taka Je slika dandanes po vsem športnem svetu. Žalostno a resnično dejstvo, toda resnici na ljubo moramo to konatatirati in če smo še športniki in če nam je res še kaj do športa, moramo to začeti naj-energičueje zdraviti, ker je v nasprotnem slučaju ves šport zapisan smrti. Tudi v našem športu se dogajajo nepravilno« sti in to zaenkrnt — hvala Bogu — samo v nogometu. Tu ne mislim sumo naš slovenski nogomet, četudi se je baš sedaj zgodit sličen slučaj, temveč ves jugoslovanski nogomet, kjer so — kar odkrito priznajmo — razmere še slabše, ker stojijo klubi finančno mnogo bolje, kakor v dravski banovini. Te nezdrave razmere se niso ustvarile pri nas doma, ampak so se prinesle od drugod, ln če drugi na ta način dosegajo uspehe, zakaj bi jih pa še mi ne. Priznam, da je to trenutno ali morda zu daljšo dobo za naš nogomet velikega pomena. Kaj pa potem, ko klubi ne bodo več tega zmogli? — Stvar bodo pritirali tako daleč — pri nas zaenkrat še ne — da bodo prvovrstne moči zahtevale tako bojne vsote, da jih niti Amerika, ki bi dala vse za šport, ne bo zmogla. No in potem smo pa že pri koncu te lepe športne ideje. Te vrstice so napisane predvsem zato, dn se ugotove nepravilnosti v svetovnem športu in posebej Se v našem domačem nogometu. Še važnejše se mi pa zdi to, da začno merodajni činitelji potoni svojih zvez vplivati na mednarodni olimpijski odbor, da začne to bolezen najenerglineje zdraviti, pa četudi za ceno največjih žrtev. Če bi bilo po vseh športnih instancah količkaj volje, bi se to dalo doseči; le na ta način bomo mogli rešiti amaterstvo in s tem seveda tudi športno gibanje. * Velike medklubske kolesarske dirke kolesarskega in motociklističnega društva »Snvec in ko-1 lesarske podzveze Ljubljana bodo v nedeljo, dne 13. avgusta na igrišču 2SK Ilermes v Sp. Šiški. Ob tej priliki bo agilno društvo »Soča« poskrbelo v paviljonih za dober prigrizek in pijačo ter čisti dobiček naklonilo rudarskim trboveljskim otrokom. Točen program prireditve sledi. Najnovejši modeli dvokoles. otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuni' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlorska cesta št. 4. 191 Kdor želi zidati lastno hišo, poravnati svoje dolgove, prevzeti posestvo, izplačati doto svojim dedičem, daje posojilo pod ugodnimi pogoji, na dolgoletno amortizacijo »KREDIT" gospodarska zadruga r. z. z o. «., CELJE Aškerčeva nlica 3 (poleg hotela »Pošta«.) Tujsko prometna zveza v Mariboru razpisuje mesto vodilnega uradnika za propagando in knjigovodsto s primerno predizobrazbo, z znaniem vsaj enega svetovnega jezika, in mora biti dovršen knjigovodja-bilancist. Prosilci s prakso v tujsko prometni stroki imajo prednost. Prošnje je vložiti do 2. avgusta 1933. Nastop službe po mr in isti s 1. sept 1933. Zahvala Ob prebridki izgubi mojega moža, dobrega očeta, gospoda ŠTEFANA ERMANA izrekam vsem, ki ste mu ob času njegove bolezni lajšali gorje, najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala č. gg. dekanu Zabretu in prof. Jeretu za tolažila sv. vere, 6. gosp. prof. Hybašku za številne obiske in bodrilne besede ob njegovi bolezni, č. sestram iz sirotišča sv. Jožefa za njih naklonjenost in vsej častiti duhovščini za častno spremstvo na zadnji poti; gospodu primariju dr. Meršolu, g. sanit. polkovniku dr. Justinu in gosp. primariju dr. Spornu za lajšanje bolečin. Dalje šentviškemu cerkvenemu pevskemu zboru za prekrasne žalostinke, gospodu Lovru Hafnerju za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, zadrugi lesnih strok za številno spremstvo, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga v tako obilnem številu spremili na njegovi poslednji potL Vsem Bog obilo povrnil št. Vid nad Ljubljano, dne 22. julija 1933. ŽALUJOČA 2ENA IN OTROCI Stran »SLOVENEC*, HI. JnHJfe 1839. 6tov. 166. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženilovanjski oglasi Din 3*—. Najmanjši mesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko* D amshe lalihc oblehe Velika In krasna izbira v vseh velikostih od 75"— Din naprej, kakor tudi otroške in dekliške za vsako velikost največja izbira pri r.l Goricar. Liubliana Sv. Pelrn cesto 29 Oglejte si izložbe! Samostojna kuharica srednjih let, dobra gospodinja, snažna in poštena, želi mesto pri krščanski družini ali pri gospodih. Rada gre tudi v župnišče. Naslov upr. • Slov.« pod št. 8124. (a) Služkinja za vsa dela išče ^lužbo v župnišču ali samostanu. Naslov v upr. »Slov.-pod štev. 8208._(a) Izučen vrtnar star 33 let, marljiv in trezen, z znanjem srbohrvaškega in nemškega jezika, išče službo. Na-slliv pove upr. »Slov.* pod št. 8203._(a) Dekle ki zna šivati obleke in perilo, ter izučena sobarica išče službe pri boljši, dobri in krščanski družini. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »dekle ši-vilja«. 8217._(a) Kuharica gospodinja, pridna, poštena, srednjih let, išče mesta v župnišče. Ponudbe upr. »Slov.« pod Vestna gospodinja« št. 8307. (a) Gospodična išče službo kol pomoč pri gospodinjstvu. Zmožna tudi pisarniškega dela. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Zmožna« št. 8323. a Gospa lišče mesto za gospodinjo, | za vodstvo mlekarne -buffeja ali pa trafike. -Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (a) 100 Din dnevno zasluži zgovorni poverjenik z obiskovaniem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovori (b) Znana zavarovalnica domača išče glavne zastopnike za Trebnje, Novo mesto, Črnomelj in Metliko ter lokalne zastopnike za ves teritorij Dravske banovine. Osebe z velikim poznanstvom naj vlože ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dober zaslužek« 13-8116 b Stalno namestimo gospoda kot potnika za prodajo radio aparatov. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Radio-mesto« št. 8218. (b Akviziterje agilne, v vseh mestih -Sščemo za razpečavanje poljedelcem - potrebne knjige. Dober zaslužek v gotovini. Ponudbe na Pu-blicitas, Zagreb, Ilica 9, ood št. 34.807. (b) Zastopnika za dober in ugleden kon-zumni predmet iščemo. Ponude pod »Nebenar-tikel« na upravo »Slov.« pod št. 8277. (b) Služkinja dobi službo na gostilni. Pogoj poštenost in pri-kupljiva zunanjost. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 8254. (b) Konjskega hlapca starejšega, vajenega vseh kmetskih del in gozdne vožnje ter gospodinja vajena kmetske kuhe, svi-njereje in mlekarstva, se sprejmeta takoj za večje posestvo i a Dolenjskem. Ponudbe je poslati z navedbo glede dosedanjega službovanja in zahtevkov glede plače upravo »Slov.« pod Priden in zanesljiv«. 8253, (b) Prodajalko mleka izvežbano, pošteno in snažno, sprejmem za 30. julij. Ponudbe na upr. • Slov.« pod «30. julij«, štev. 8283 (b) Fanta 15 let starega sprejmem za razna gospodarska dela in perutnino. Ambrožič Lojze, Gaberje, Dobrova pri Ljubljani. (b) Spreimemo uradnika- kontrolorja z odgovarjajočo predizo-brazbo. Mesto je prvotno začasno in postane na prošnjo nameščenca stalno po enoletnem povolj-nem službovanju. Nastop službe do 1. sepl. 1933. Opremljene prošnje je vložiti do 1, avg. t. 1. Drugi pogoji se izvedo pri zavodu. — Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu, 21 jul. 1933. Dr. Bratko-vič Alojz, gerent. (b) Pletiljo izurjeno tudi na Jac-quard, sprejme s polno oskrbo Plahutar, Celje, Spodnja Hudinja 44. b v teb težkih časih m mor, : c najlažje dohiti 7 ustano vitvijo domače pletarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za pie lemne, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek zn pletenje. kar dokazuje mnogo zabvalnic. V slučaja, aa hačefe delati in zaslužiti, se obrnite po Kratia-prospekte na tvrdko Domača Plelaraka Industrija Josip Tomažič, Maribor. Krekova ul. 16/11 Brezposelnemu teracerju nudim nekoliko zaslužka. Ponudbe v upr. »Slov.« pod Brezposelnost« št. 8289. (b)' Trgovski učenec s primemo šolsko izobrazbo, priden, zdrav in močan se sprejme. Ponudbe na tvrdko: Ivan Rojnik, Slovenjgradec. (v) Učenka poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v manufaktur-no trgovino. Hrana in stanovanje prosto. Ponudbe je poslati na upr, »Slov.« pod št. 8166. (v Učenec za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, se sprejme ob lastni oskrbi. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Učenec 100/8331. v Učenko za večjo trgovino z meš. blagom na deželi sprejmem. Oskrba v hiši. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 8241. (v) Učenec(-ka) s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme. — Elite, modna trgovina, Maribor, Gosposka 34. v Vrtnarski vajenec moč,an fant, išče mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8206. (v) Stanovanja IŠČEJO*. Drž uradnica upokojena, išče dvosobno stanovanje s pritiklinami in majhnim zelen-jadnim vrtom v Ljubljani ali večjem trgu ob železnici. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov.« pod zn. »Trajno« št. 8194. c) ODDAJO: Stanovanje dvo- ali štirisobno s kuhinjo in pritiklinami, vodovod, elektrika, oddam s t. avgustom v Domžalah nasproti šole. č) Stanovanje 2 parketirani sobi, kuhinja, elektrika, vodovod, v I. nadstr. oddam trem osebam, - Rožna dolina c. II/14. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom in velikim balkonom (krasen razgled), v prvem nadstr., se poceni odda. Predpogoj: dorasle osebe, čisto pohištvo in točen plačnik. Miloš Lončar, Gledališka ul. 3. TPD. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinani oddam v Ribniški ul. 16. Poizve se Križanska 14. (č) Dvosobno stanovanje v bližini tramvaja, Drav-lje 121, mizarstvo Tram-puž. »č) Stanovanje 4 sobno, z vsem konfor-tom, v centrumu mesta se odda za avgust. Naslov v upravi »Slov.« pod številko 8285. (č) Stanovanje podpritlično z dvema sobama in pritiklinam takoj oddam. Prešernova 20, Moste, (č) Oddam sobo in kuhinjo s 1. avgustom. — Slapničarjeva 7. Udmat. (č) Dvosobno stanovanje veliko, s pritiklinami, vrt oddam na Šmarski cesti. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8281. (c) Dve stanovanji dvosobni, s predsobo, kuhinjo, shrambo in nekaj vrta oddam s 15. avg. Cesta na Brdo štev. 2, blizu tramvaja. (č) Stanovanje mansardno, obstoječe iz dveh sob in kuhinje s separatnim vbodom, parket, elektrika, se odda dvema osebama ali zakoncema s 1. avgustom v Šiški, Le-podvorska ul. 23. (č) 1000 Din plačam ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — Po uporabi 2 lončkov »R. B.« sem popolnoma ozdravel, za kar se Vam najlepše zahvaljujem m ga vsakomur priporočam. Červan Peter, Rožna dolina c. VIII.-22. — Zahtevajte v Vašem interesu povsod samo »RADIO BALZAM«. Dobi se ali pošlje z garancijo: t lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje pa 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Dm pri: R. Cofič, Ljubljana Vil Kamniška 10 a (Janševo 27V- Enosobno stanovanje z vrtom se odda v pekarni. Večna pot, Zg. Šiška. č Stanovanje enosobno, s pritiklinami se odda s 1. avgusta. — Staničeva 8, Bežigrad, (č) Soba in kuhinja se odda. - Kosovo polje št. 159. (č) Dvosobno stanovanje se odda. Poizve se pri: Sitar Franc, čevljar, Sto-žice 136. (č) Dvosobno stanovanje se odda s 1. avgustom. Rožna dolina, c. X.-28. č 2 družin, stanovanja s tremi sobami, kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami, se oddasta za avgust. Moderen komfort - center. Pojasnila: Konzorcij, Gajeva št. 9, pisarna. č Kletno stanovanje lepo, obstoječe iz 2 sob in pritiklin, se odda na Vodovodni cesti 11, za 1. avgust, solidni, odrasli družini. (č) Trisobno stanovanje parketirano, s predsobo, kopalnico in pritiklinami, v III. nadstr., v bližini glavne pošte se s 1. avgustom odda. Reflektanti naj oddajo svoj naslov na upr. »Slov.« pod »Solčna lega« št. 8345. č Trisobno stanovanje komfortno, se odda s 1. septembrom. Poizve se na Resljevi c. 2$. č Sobo s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam. Ljubljana, Veliki štradon št. 9. č Trisobno stanovanje solnčno, parketirano, ▼ I. nadstr., krasna lega ter solnčni vrt takoj oddam. Staretova 14, Trnovo, č Prazno sobo skromno — išče vestna plačnica. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Mirna in snažna« 8207. Opremljeno sobo v centru mesta, parketirano, z električno razsvetljavo - oddam solidni gospodični. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8209. (s Prazno sobo veliko, solnčno, separira-no oddam. Cojzova cesta š'- 9- _(s) Prazne sobe oddam v Šiški pri novi cerkvi. Žitnik, brezalkoholna gostilna. (s) Sončno sobo lepo, zračno, oddam stalnemu gospodu, na mirnem kraju ob vodi. Gruberjevo nabrežje št. 16. (s) Opremljena soba lepa, parket, elektrika ter s posebnim vhodom se takoj odda enemu ali pa dvema gospodoma. Cankarjevo nabrežje 7.-II. (s) Išče se soba s kuhinjo za samostojno uradnico, v mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Solnčno« št. 8310. (c) Lepa soba elegantno opremljena, se odda gospodu. Leži ob elektr. cestni železnici in v bližini vojašnice Kralja Petra in Vojvode Mi-šiča. Naslov v upr. »SI.« pod št. 8343. g V palači Grafika se odda dva trgovska lokala, štirisobno stanovanje, in pisarniški prostori. Poizve se: Uprava palače Grafika, Masarykova cesta 14/IV. Gostilna z inventarjem, v prometnem kraju na Gorenjskem, se takoj odda v najem. Najemnina nizka. Ponudbe pošljite na upr. »Slov.« pod »Avgust« št. 8225. n) Trgovski lokal v zelo prometnem kraju, se odda s 1. avgustom za 300 Din mesečno. Poizve se: Jožef Jagodic, Visoko nad Kranjem, n) Lskali pripravni za delavnice, skladišča ali za druga podjetja — oddam skupno ali posamezno v najem. Celovška c 50. (n) Trgovina na prav dobri točki se da v najem ali proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bolezen« štev. 8298. (n) Lokal z opravo vred se odda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro vpeljan« štev. 8297. (n) Mesarija moderno urejena, na prometnem kraju, v sredini mesta, se takoj odda. • Ponudbe na upr. »Slov.« v Mariboru pod »Mesarija« št. 8316. n Posestva Trgovina v prometnem mestu in turističnem centru, iz-borno vpeljana, z vso zalogo naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8117. (p) Trinadstropna hiša v mestu, se proda iz proste roke. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Hiša 1933« št. 8181. (p) Nova vila visokopritlična, s 1000 m* prvovrstne zemlje, naprodaj v Brežicah. Naslov: Vaš Antonija, Brežice, p Enonadstropna hiša lepa, z velikim vrtom, 5 minut od Glavnega kolodvora v Mariboru, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. (p) Naprodaj hiša (stanovanje, obrt), stavbne parcele, njive, gozd, skupaj ali posamezno. Poizve se: Štefan Vesel, Novo mesto. (p) Prostov. javna dražba 2 hiš, nove in stare, hleva, šupe, poda, velikega sadnega vrta, na katerem se prehrani 2 živini, bo 30. jul. ob 2 popoldne v Kožarjih 39 pri Viču. (p) Malo posestvo prodam Filip Jarc, Sp. Pirniče 11, Medvode, (p) Trostanovanjsko vilo prodam v Udmatu. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 8245. (p) 2 lokala za trgovino event. s stanovanjem in gospodarsko poslopje dam v najem v centru mesta Kranja v Kokriškem predmestju — pod zelo ugodnimi pogoji. J. Kušlan, Kranj. n Lokal z» mesarijo ali kakršnokoli trgovino, se oddn. -Dunajska cesta 97. n Stavbišče in urejen vrt, ugodna lega, v severnem delu Ljubljane naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8286. (p) Hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo zelo poceni prodam v bližini postaje Preserje. Poizve se Kolodvorska 24, Ljub-ljana._(p) Tri stavbne parcele zelo lepe, se ceno prodajo v Mostah na najlepšem kraju v centrumu. Poleg parcel je že upeljan vodovod, elektrika in plin, istotam je teren s peskom za gradnjo. Ponudbe na Ivan Rahne, trgovec. Moste. Ciglerjeva 26, Dlake, cenlene dame na obrazu itd., Vas ienirajo, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. — «VENERA« eliksir Vas reši v par sekundah — brez bolečin in nevarnosti — vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »VENERA«, ne bo Vam žal. — Steklenica 10 Din (predplačilo), po povzetju pa 18 Din. Dve 28 Din, tri 38 Din. Pošlje R. Cotli, l;ubl«ana VII Kamniška ulica štev. 10 a (Šiška). 500 m' zemlje bližini glavne ceste, ima po nizki ceni naprodaj Franc Novak, Gunclje 25, p. Št. Vid n. Ljubljano, p, Štiristanovanjska hiša na lepem kraju, blizu tramvaja v Zgornji Šiški zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8303 (p) Hišo pripravno za gostilno ali vinotoč, na prometni točki v okolici Ljubljane, kupim. Ponudbe na upr. • Slov.« pod 120.000 8308. Kupim hipotekarno obremenjeno vilo ali manjšo hišo ali stavbno parcelo. V prvi vrsti pride v poštev Sp. Šiška med št. Jernejsko ul. in Unionom. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Domačija okolica« št. 8325. Enodružinska hiša z vrtom naprodaj na periferiji mesta Celja. Poizve se v podruž. »Slovenca« v Celju. p Hiša" z velikim vrtom, poceni naprodaj. Dev. Marija Brezje 75, Maribor. p Štiristanovanjska vila nova, blizu sv. Jožefa, se proda s hipoteko tudi za vloge pri banovinski hranilnici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8333. p Hiša pripravno za upokojenca ali letovišče, z nekaj vrta naprodaj v Šmartnem pod Šmarno goro. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8326. staro zlato m srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Oroznt va ul 8 Žago kompletno, malo rabljeno, polstabilno, lokomobilo Lanz, Wolf ali Esterer 90 P. S. in dva polnojarme-nika, premer 65 in 90, se kupi. Ponudbe na Josip Tavčar, Han Pijesak, Bosna. (k) Vsakovrstno zlato Kopale 00 oaivfgjib cenab ČERNE. luvelir Ljubliana, Wolfov« ulica it X Cunje tekstilne odpadke, krojaške odrezke. ovčio volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. šL 15 Gasilno društvo Moste pri Ljubljani kupi 1 tonski tov. avto v do hrom stanju. Laneno seme kupujem po najvišji ceni. Komatar Avgust, Seni-čica, Medvode. k Vinsko posodo zdravo in dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na upr »Slov.« pod »Vinska posoda* št. 8192. (k) Gasilski mošt ven i voz dobro ohranjen, kupimo. Skrajne ponudbe z natančnim opisom, naj se naslovijo na — Gasilno društvo Ojstriškavas, pošta Sv. Jurij ob Taboru. Jabolka Rabim več vagonov jabolk (namizna m gospodarska). Plačam takoj pri prevzemu. Vagonske dobave. Prodajalcu ni potreba imeti izvoznega dovoljenja. Ponudbe na upr. »Slov.« v Mariboru pod zn. »Dnevna cena« štev. 8234. (k) LjELEirrri iliMWMlHUaMSKS9BHB Vkuhavajte sadje in sočivje v Weckovih kozarcih in kupite jih pri Jos. Jagodič, Celje 14 Enovprežni voz do 2000 kg nosilnosti, skoraj nov, z 2 zavorama in lojtercami — naprodaj za 1200 Din. — Krhne, Cegnarjeva ul. 12. (D Tračna žaga (Bandsage) naprodaj za 6000 Din - Frezar Din 7000 Din — ugodni pogoji. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8129. (1) Perie 8 Din kg. gosie. puh. ter volno in itmo za modroce. prodaja najceneje Sega Wolfova 12 (dvorišče). Otroške vozičke šivalne stroie in kolesa kupite najceneje pri tvrd. S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje otoma-oe. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOV AN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime cvilha za modroce io blaga za prevleke pohištva Vrtne stole zložljive proda TribuC, Glince, Tržaška 6. telefon št. 2605 (1) Mizarji - stavbeniki! Vse okovje in orodje izberete zelo ugodno pri »Jeklo«, Stari trg. - Tudi na hranilne knjižice. (I) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PBTELIIMC-u Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri ▼ vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Mlinarji! Bi, proso, ajdo in jc+mem kupite najceneje pri A VOLK, LJUBLJANA Velcirnoviua lila io moke. Rmljrva enta 24 Za potovanje kovčege, torbice, denarnice, nahrbtnike itd. Velika izbira - znižane cene — priporoča Ivan Kravo*, Maribor, Aleksandrova ul. 13. Modna konfekcija! Naiboljii nakupi A Pre-sker. ljubliana Sv Petra cesta 14 «11 Parni stroj stoječ 8 HP' in parni stroj ležeč 35 HP, oba v dobrem stanju, poceni prodam. - Josip Bergman, Ljubljana, Poljanska 85. Otroški vozički in gajbice, zložljivi stolčki, igralni vozički, najcenejše pri M. Tomšič, Sv. Petra 52. (1 Regentin pletilnl stroj prodam tudi za vložno knjiživo kakega denarnega zavoda v Sloveniji. Dopise na upr. »Slov.« pod št. 8125. (1) Mlin za sadje in prešo v prav dobrem stanju ugodno prodam. Hotel »Bellevue«, Ljubljana. (I) »Anker« registrir-blagajno, popol* noma novo, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 8186. 1) Proda se ceno klavniška oprema »dvigalo in reme«. Golob, Ljubljana VII., Jernejeva štev. 47. (1) Čoln flachboot, dobro ohranjen, na dva para vesel zelo poceni prodam. Ljubljana, Gruberjevo nabrežje številka 16. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Za preobleko zof Suha bukova drva 100—150 m® - kupim, Ponudbe s ceno franko foteljev Ltd. nailažie Ljubljana na upr »Slov « kupjte b|a|Jo ^ krasne pod »Drva« št. 8187. k zal0g« 00 konkurenčnih cenah pri R. SEVER Marijin trg it. 2. 'f)Zavese, odeie, perje, puh Avtomobile ali motocihle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove — pa tudi rabljene vozila — kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki 2U2EK. Ljubljana, Tavčarjeva 11. 1 m bukovih drv sekanih 105 Din. Sekana bukova drva zvezana v kolobarje a 6 Din, sekana mehka drva zvezana r kolobarje a 5 Din, nudi v skladišču tv. Št. Krže-Siard, Trnovski pristan 12. Trgovci popust! Dostavi se tudi na dom. (1) Na javni dražbi dne 24. t. m. ob 16, te prodaja na Dunajski cesti št. 20 (Tvrševa cesta) —• razni fotografski materijal Ha pozabita, kaka (ta trpoll ta ktiall porinil Parite na bodočnosti Dolcnlshc toplice Vam sigurno ozdravi revmatlzem, ilijaa, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost i. t. d. — Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk; radi tega neokrnjeno bogastvo emanaeije in ogljikove kisline. — V kopališkem domu so kopelji in sobe pod eno streho; radi tega stalna zdravilna inhulacija emanaeije v vseh sobah in izvanredna ugodnost pri kuri. zlasti pri slabem vremenu. Peita, briojaT, telefon. Postaja Strala-Topliee. Zahtevajte bresplatno prospekte 1 Resona sd 1. maja do 11. oktobra Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi nai-ceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-zika. Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (gl Narodne noše tudi posamezne delo sa fonsk« in molke kakor drug« starino prodaja in kupuje. Tizion, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4 (na-sproti hotela Soča). 01 Na javni dražbi ugodno naprodaj: Šivalni strol, dno 24. 7. ob 15. LJubljana, Lepo-dvortka 29. Dvs dinamo, ptsalni stroj, dne 25. 7. 1933 ob 17, Vrhnika 9 (tovarna). Železna blagajno, pisalni »troj, dno 25. 7. 1933 ob 15, Maribor, Vinarska Šivalni stro|, dno 28. 7. 1933 ob 7, Lose« 38. 5 novih Štedilnikov, vr-. talni stroj, brusilni »troj in drugo, dno 26. 7. 1933 ob 10, no Savi, Industrijska uL 1, Jesenice. Moško kolo, dvs voza, dne 25. 7. 1933 ob 13, Dol. Lendava, Glavna ulica 39. Pisalni strol, ielezna blagajna in več pohištva, dna 25. 7. 1933, ob Y\ 14, Dol. Lendava, Glavna ul. It 97. 1 Spalnice Din 1800, kuhinjsko opro-vo Din 850 dalje izdeluje mizarstvo Josip Goljar, Gosposvetska c. 13, dvorišče. (š) Trostanovanjska hiša z urejenim vrtom se proda za Bežigradom. Potreben kapital 160.000 dinarjev. Naslov v upravi • Slov.« pod št. 8306. (p) Večja popravila zob morots izvršiti tudi s hranilno vlogo Kmetske posojilnice Ljubljanske. Ponudbe pod »Knjižica« na upravo »Slov.« pod štev. 8291. (r) Iščem posojilo tpecorijsko trgovino, 10—15.000 Din. Odplačevalo mesečno, garancija, ngodni pogoji. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Nujna rešitov« št. 8155. Pslco ovčarko 6 mesecev staro, dobro čuvojko, proda - A. N. Hradeckega cesta 48. 01 Dobre čevlje dobite pri Jerneju Jeraj, Zapoge 10, Smlednik, (t) Nakup in prodaja vreč Ljubljana, Dunaiska 36, Alojzu Orebenc (t) Specialna delavnica ss brzoparilno kotle od 500 Din naprej (triletna garancija). Peči za gretje vode v bolerjih. Bolerje vseh velikosti za toplo vodo, štedilnike vseh vrst, poniklane in navadno, svtogeno varenje ter vsa ključavničarska dela izvršuje A. Krhne, Ceg-norjeva 12, Ljubljana, (t Trajna ondulacija od 60 Din dalje. Hešik, Šiška, Jernejeva 53, pole« šole. t I Pohištvo I Pohištvo Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnico, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod z vogala. Prodajamo tudi na vložne knjižico. (S) Navodilo za kuhanje terpentinovega mila za perilo, poseben milni ekstrakt, terpentin in vse potrebščine, ki spadajo zraven — se dobi le v Drogeriji Hafner, Spodnja Šiška, Celovška c. št. 44 (hiša g. Mahkota). (r Vinotoč Makove c Vinski dol, Maribor — otvorjen. (r) 25.000 Din posojila proti vknjižbi na prvo mesto, na večje posestvo gostilno, nujno rabim pol lota. Posojilo jo fcbsolutno varno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Posojilo« št. 8061 d Kupujte samo v starinarni - Sa-muh Franjo, Mlinska t Maribor. Nujno rabim knjižico Spodnještajersk« posojilnica v znesku Din 90.000, proti la vknjižbi na hišo v sredini Maribora. Ponudba na upr. Slov.« v Mariboru pod Centrum« št. 8232. (d Naravno letovišče Ul kopališče Sorli. Gorenja vas, Poljanska dolina, se priporoča. Pcnzi-Ii 32 Din. (L) Družabnika(co) ki ima dobro vpeljano go stilniško ali pekovsko obrt iščem za sodelovanje. Položim potrebno kavcijo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Poslovodja« št. 8282. (d) Tri do štiri sobe oddam s polno oskrbo, tik žel postaje St. Vid pri Stični. Kraj idiličen, krasnimi izletnimi točami. Rudolf Krašovoc, St. Vid pri Stični. (L) 12.000 Din vložim i druisbnilko mesto po možnosti tudi več, » dobro idočo gostilno ali vinotoč. Ponudbe pod zn Podjeten« na upr. »SI.« pod ŠL 8250. (d) I Auto-mo Q Odprt avto šestsedežen z garancijo prodam. Potreben kapital 4000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8278. (f) 2 bencin motorja v najboljšem stanju pogon mlatilnico L t. c 2K KS za Din 1300,— « 3—6 K S za Din 5200.— radi selitve prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Brezhiben« 8230. (f) Motor znamko »Deutz« skoro nov */• KS na bencin, bencol, petrolej, posebno za kmetijo pripraven, se za polovično ceno takoj proda. Cenj. ponudb« na upr, »Slov.« pod značko »Din 4500/8305. (f) Pozor ženinom in nevestami -Krasne hrastove in češ njeve spalnice 4000 Din, lepe jedilnice 4000 Din kuhinje 800 Din — Vam nudi ter jamči za solidno delo, tvrdka Gofmajer, strojno mizarstvo, Ljub-no-Podnart. Istotam naprodaj motor »Ariel« s prikolico. š) Elegantno spalnico iz afrikanske breze (špe-rano) zelo ugodno prodam. Jernej Sitar, špeci-ialna delavnica za boljše pohištvo, Šmihel pri Novem mestu. (š) Fiat 503 Torpedo, rdeč, dobro ohranjen, proda Oskrb-ništvo graščine Neuklo ster, Sv. Peter v Savinj ski dolini. (p I ji Spalnico novo 9 kom. za Din 1600 prodam. Naslov v upravi Slovenca 8279._(š) Pohištvo vsakovrstno politirano, pleskano v različnih lesovih spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje in razne tapetniške izdelke Vam nudi na hranilne knjižice in na obroke. — Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljub-liani Veftova 6. (š) Ia* luiek Pletilja sprejme delo na dom na stroj štev. 7 in 10. Fefer Franja, Vrhnika. t Različne obleke obutev in antikvarične predmete kupujem. Pukl, Franjo, starinarna, Ve trinjska ul. 16, Maribor Kaj je društvo »POROKA« Društvo »POROKA« je reg. pom. blagajna, orga nizacija domačega stro kovnega obrtništva, ka terega redno članstvo j zavarovano za pohištvo zs slučaj ženitve. Brez pohištv« ni poroke, zato takoj pristopite k Dru štvti »POROKA*, Mari bor, Stolna uL 5. Letovišča Izjava Izjavljamo, da naš potnik, gospod Josip 2era-ljič, ni upravičen v našem im^nu in za naš račun delati dolgove in najsibode to z nabavo bencina ali z izposojeva-njem denarja, ker takih do'yov nikakor ne priznavamo in tudi nismo Tečaj za konserviranje od 24. do 29. julija popoldne. — Od 16. do 20. avg. zvečer na Krekovi gospodinjski šoli. Ljubljana VII. (u) Šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se prične 1. do 15. avgusta 1933. Učnina znižana za 50% Ta tečaj je posebno priporočljiv za izpite bodočih mojsterc in mojstrov Istočasno naznanjam, da je izšla prva strok, knjiga »Toaleta« za damska oblačila. Cena knjige Din 120.—. Teodor Kune, last. plačniki za take dolgovo konc. strok. šole. Ljublja- imenovanega gospoda. -»Hubertus«, Celjska mi-larna d. z o. z. Celjo, dne 22. julija 1933. (o) Preklic preklica! G. ing. Kolarič Matko je doslej na tem mestu enkrat objavil preklic, v katerem izjavlja, da ni plačnik za moje dolgove in obveznosti kakršnekoli vrste, Nisem imela, niti nimam dolgov n« obveznosti in nisem dala povoda za takšno neutemeljeno proti meni naperjeno objavo. Radi nje sem svojemu pravnemu ra-stopniku naročila, da vloži tožbo radi klevete. Ana Kolarič. na, Sv. Petra c 4.-II. (u) Umrl nam |e danes ob 15 po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, zlati mož in oče, predobri brat, stric in svak, gospod ANTON LIKOZAR nadučitelj v pok., ljubljanski meščan in občinski svetovalec, podpredsednik Učiteljska tiskarne, odlikovan i redom svote Save IV. stopnje itd. Pogreb bo v ponedeljek, dne 24. juli|a 1933 ob 17 iz hiš« žalosti, Prečna ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo ga v častnem in trajnem spominu. V Ljubljani, dne 22. |ulija 1933. Globoko žalujočo rodbina LIKOZARJEVA. A..-; -v> šoferska šola E. Ce li bivUCtmr 11, ¥> ulrrikt loln lmM ar« .ueaaka c. 3'' 4o!a <■ noklicn* »"frrjr In »mater)!- Prospekti Id po lanuta taatonj Iu franko DANKA BARUCH 15 RLE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinit* 81-74 — Telef.: Trinit* 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odprenilja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. VrSi vse bančne posle uajkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lnksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064 64 Bruzele« FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Lux.-mbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakainiee. OPOZORILO INDUSTRIJALCEM,-IZVOZNIKOM IN TRGOVCEM! Redka prilika za turiste t 6.— 21. septembra 1933 se bo vršil IV. vzhodni vporfinl velesejem »FIERA DEL LEVANTE« V BARI (ITALIJA) Razstava vseh vrst industrije i »iiiHnniiiiii 'i mi— m i m ni uma——iiiini ii mei—i iwiim Poljedelstvo / tivlienske potrebščin« i mehanika / elektrotehnika ; kemija / elektro-kemijn / oprema / Krndbrna industrija / konfekcija I dekorativna industrija / prrvoina industrija / »pecijalne razstave / trgovska ramtava POPUST NA JUGOSLOVANSKIH ZELEZNICAll 50% NA ITALIJANSKIH 7O»/0 PRI POVRATKU 7.A OBISKOVALCE PROTI VELESE.IMSKI LEGITIMACIJI — A 50« ZA BLAGO PRI DOHODU IN ODHODU Izvozniki, industrijalci in trgovci. V Vašem interesu je. da obiSčete vzhodni »ejern, ker ta obisk velja toliko kot poslovno potovanje na vzhod ali /.ahod i velikim prihrankom na času in denarju. Od zakl/učenih kupčii dobite !% popust* kot povračilo potnih stroškov Turisti, izkoristite to edinstveno priliko, da vidite napredno inesto Bari, ki nudi s svojo lepoto zadovoljstvo ter privabi s svojim komfortom in morskim kopanjem ogromno Število obiskovalcev. Ne pozabite, da je morsko kopališče v Bari Se v septembru v polnem razmahu. Organizirala se bodo tudi družabna potovanja proti popustu za obisk drugih mest Italije. Rim — sveto leto V»e informacije dobite brezplačno pri : JUGOSLOVENSKO RUDOLF MOSSE a. d. Beograd, Prestolonaslednikov trg 21 in Zagreb, Jelačičev trg 5, ter PRI VSEH BILJETARNAH DRUŠTVA PUTNIK «. d ter pri ČASTNEM DELEGATU GOSP. LUJ1 J. MOHKU. Beograd, poštni predal 23 — Telefon 25—447 ZAHTEVA!TE PROSPEKTE t BBBBBB&RanHB3SSBBBBBBBB£aBBBBBE'BBBSSE9 Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske Izdelke, seno. tlsmo, koloniialno in soeceriisko blago, kmetijske stroie in orodje, umetna gnoHla, cement, premog itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet stalno na zalogi« NAJCENEJŠE IN NAJ PRIJETNEJŠE POCITNICE UŽIVATE V TOPLICAH MEDIJA - IZLAKE Pen zija 40' — dinarjev Zastopstvo samo prvovrstnih solidnih tvrdk, eventuelno s komisijskim skladiščem, iščem za Novi Sad in bivšo Vojvodino. Nudim največje materi-jalno jamstvo- — Ponudbe pod „Agentura" na Kardos, oglasni zavod, Novi Sad. Sfefcv^vVi*','-.>'. \ ■>«'•'•»' ■ V v^V. vu*''. ■»'-. • -J • ' ' v- Zahvala Za izraze sočutja, sožalja, za petje, cvetje in spremstvo ob smrti naše mame Povše Marjete vdove po učitelju vsem prisrčna zahvala. V Ljubljani, 21. julija 1933. ŽALUJOČI OTROCI + UPRAVNI SVET IN NADZORSTVO UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI javljata, da jc zaslužni in spoštovani tovariš in sotrudnik, gospod ANTON LIKOZAR nadučitelj v pokoja, podpredsednik upravnega sveta, ljubljanski meščan in občinski svetovalec, odlikovan z redom svete Save IV. stopnje danes ob 15, po daljšem bolehanju umrl. Pogreb preblagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. julija 1933 ob 17 iz hiše žalosti, Prečna ulica št. 2, na pokopa lišče k Sv. Križu. Časten mu spomini V Ljubljani, dne 2. julija 1933. opanka je najudohnejSa letna obutev in zato jo ves ženski svet najrajši nosi. Varujte se torej ponaredb in zahtevajte jo edino z gornjo varstveno znamko, utisnjeno na podplatu. Mehanična tovarna opank in obutve Petar M. Dumitrov, Pančevo Monumentalna izdaja Frana Levstika Zbrano delo 5. zvezek / KRITIČNI SPISI, 1 / Uredil dr. Anion Slodnjak Vsebuje: Uvod — Pesmi, zloži! M.Kračmanov Vaijavec — Sreča v nesreči — Pegam in Lambergar — Odgovor sestavku ,Potrebe Slovencev glede prirodnih ved" — Nekoliko težjih reči v Prešernu — Napdke slovenskega pisanja — Zgodovina kritike v Novicah — Gospodoma nasprotnikoma — Kritika o Koseskem — Berilo o slov. književnosti — Prešernovo življenje — Dr. Janez Bleiuoeis in slovenstvo — Penn / ////o Gregorič — O metriki srbskih narodnih pesmih — Koseskega Mazepa — izprehod — Objektivna kritika — Osnutki in varijante. Knjige razpošljemo naročnikom »Zbirke domačih pisateljev" v drugi polovici tega tedna. — Obseg knjige je 480 strani; v platno vezana velja za nenaročnike Din 85'—. Sprejemamo še subskripcijo na tekoči letnik „Zbirke domačih pisateljev" — Zahtevajte prospekt. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA — LJUBLJANA Ljudska posojilnica v Celju reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in Jih obrestuje najbolje. Denar je pri n|e| naložen popolnoma varno, Iter jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnifeov r vsem svojim premoženjem SALDA-KONTE 8TRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA S IL NADSTROPJB Na potovanie vzein>te s seboj BOTOT kremo za zobe Praktična, ker je v nezlomljivi škatli, pa ekonomična ker traia 3 mesece D. Peclimajon & Cie, Zemun LOKAL v cenlru mesta, zelo prostoren, s pritiklinami in velikimi izložbenimi okni se odda takoj v najem Pojasnila v Gajevi ulici 5/L, soba 128 ZAHVALA. Za dokaz iskrenega sočutja ob smrti našega predobrega očeta Gregorja Krpača organista v pok. se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti prav iskreno zahvaljujemo. Prisrčno zahvalo izrekamo čč. gg. duhovnikom, posebno pa še prof. dr. Somreku za lepe poslovilne besede v cerkvi, pevskemu zboru, gasilcem, stanovskim tovarišem gg. organistom, zastopnikom občin, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter končno vsem številnim znancem in prijateljem blagopokojnega za velikodušno pozornost ob uri žalosti. — Bog plačaj I Šmartno pri Slov. gradcu, 21. VIL 1933. ŽALUJOČI OSTALI SjUSCtU^p (ajrtkdgL Srečna — ker se je končno rešila stalnih skrbi radi občutljivosti svojih svetlih las. Ona varuje svoje lase pred nelepim poteinne-vanjem in sarenostjo z rednim negovanjem s specijalnim šamponom „S. Y. S" ki daje potemnelim lasem sijaj in svileno meh koto. Že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6'—, a za trikratno Din 12'—. Dobi se povsod. Za vsa zavarovanja pride v poštev le Vzajemna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. ZAHVALA. Iskreno zahvalo izrekam v svojem in v imenu svojega sinčka Francita vsem, ki ao ob prerani smrti najinega nepozabnega in srčno ljubljenega moža ozir. očeta Franceta Adamič-a prokurista z nama sočustvovali, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, ter številnim prijateljem in znancem, ki so ranjkega spremili na njegovi zadnji poti v prezgodnji grob. Posebno zahvalo pa izrekam trgovskemu društvu »Merkur« za izraženo sožalje in krasni venec, gg. pevcem Glas. Matice za ganljive žalostinke, ter osobju Fr. Trdina, za lepo cvetje. Vse, ki ste ga poznali, prosim, da ga ohranite v dobrem spominu. V Ljubljani, dne 22. julija 1933. Žalujoča vdova ANA ADAMIČ. Zahvala Ob udarcu, ki nas je zadel 15. julija z nenadno smrtjo našega iVANA ki se je mudil kot praktikant v Mariboru, da bi nadomestil pozneje doma letos 10. februarja umrlega brata Mirka, smo prejeli mnogo izrazov iskrenega sočutja. Vsem, ki ob teh težkih dneh z nami čutijo, naša najlepša zahvala! Zahvaljujemo se posebno preč. duhovščini; zlasti še g. župniku D. Roškarju za v srce segajoče tolažilne besede, g. kaplanu dr. Ostrcu iz Celja, g. župniku Š. Kotniku iz Podgorja, g. provizorju A. Musiju iz Bitanja, katerih prihod nam je bil v veliko uteho. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in šopkov, vsem, ki so se udeležili pogreba. Štejemo si v dolžnost, da izrečemo ob tej priliki posebno zahvalo g. županu obč. Radvanje Fr. Bizovišku za njegovo izredno naklonjenost, ki je bila očetu ob najtežji uri tako dobrodošla. Zahvalo smo dolžni tudi g. Špragerju, šefu elektrotehn. delavnice, za vso pozornost, ki jo je posvetil našemu Ivanu prej in ob smrti. Dobri Bog naj povrne vsem! — Ivana priporočamo v molitev vsem, ki so ga poznali, zlasti še iantom v apostolstvu, katerega član je bil sam, kar nam je v toliko tolažbo. Št. Ilj pod Turjakom, 21. julija 1933. Žalujoča rodbina JAŠEVA s > _ 7 JT ,M K> mjD a> C U 9 > " - o | Samuel Lover: , — -'iS c o a > 5 oo >-S a .So S «-> -or o •s-2-š 5--° 5 " o..,- .a-a« a-s 3 2 s s .2.w £ S S _J 1: ;u D »®e5 d • fcwš2 S . ca. ■» o a » N S * s ° So .3 _ ..oafo f o ** a m n "> n 3 S ID « 41 ■'O " > 3 * s 0° 5 •01 I 2 e i-O d O a u a a ;n m 'si Jt "S "> •3.2 .25 » a. ga, ■j i > 0 1 0 ■2 « a o o > »- O 01 -D RORY 0'M0RE 73 Irski ljudski roman. Še preden sta pa končala svoj pomenek, je De Lacy zaslišal peket konjskih kopit. Ko se je ozrl skozi okno,, je zagledal četo prostovoljcev na konjih, ki je jezdila doli po ozki ulici. Na čelu vojakov je jezdil De Lacijev prijatelj, stotnik, ob njegovi strani pa Scrubbs in Sweeny. Scrubbs De Laciju nikdar ni mogel odpustiti njegovega liberalnega naziranja, ki ga je izražal tisti dan v kočiji, ko so sevozili z mesta. Sweeny pa je sovražil Rorija, ker ga je s tisto spremembo nagrobnega kamna pred svetom tako silno osmešil, pa je mislil, da je ta tajinstveni tujec morda v kakšni zvezi s tisto rečjo. Zato sta se ta dva gospoda prav rada pridružila stotniku, ki je jezdil k Roriju aretirat De Lacija. Ko je De Lacy zagledal prostovoljce, je vedel, da to ne pomeni nič dobrega. Takoj je pomislil in presodil, da bi se ponepotrebnem še bolj osumil, ako bi našli pri njem tujca De Welskeina. Odprl je vrata, da bi poklical Rorija, ki je bil za slučaj sile vedno pri rokah in ki je prav tisti hip prijel za kljuko, da bi opozoril De Lacija na vojake. »Ne smejo ga videti,« je tiho dejal De Lacy in pokazal De Welskeina. »Ali ga morete kje skriti? »Na mah,« je odgovoril Rory. »Brž, duša, pridi sem,« je poklical Francoza in ga potegnil v kuhinjo, kjer je stal v izdolbini poleg ognjišča jerbas s šoto. Kakor bi treni) je izpraznil jerbasl in ukazal tihotapcu: »Dol s teboj, De-vilskin, moj dragec, na tla s tvojimi izmozganimi kostmi!« Francoz, čeprav ni razumel njegovega jezika, je vseeno vedel, kaj hoče. Hitro se je spustil na kolena in Rory je poveznil čezenj jerbas, ki ga je vsega pokril. Medtem je stotnik s svojimi oboroženimi možmi obkolil kočo, da ne bi mogel nihče iz nje pobegniti, nato pa planil v hišo, Sweeny in Scrubbs pa za njim. Meči, ki so jim tolkli ob petah, so rožljali in šklepetali. Da bi se vdova in njena hčerka ne prestrašili, in da ne bi nastala kakšna zmeda, je šel De Lacy stotniku in njegovima spremljevalcema nasproti in jih sprejel. Še preden so utegnili izpregovoriti, jih je že ogovoril: »Mislim, da velja ta čast meni.« Stotnik ga na prvi pogled ni spoznal, ker je bil v jutrni obleki, zakaj njegova suknja je bila od dežja, ki ga je ujel tisto jutro, premočena, in se je sušila pri ognjišču. Ko ga je pa še enkrat pogledal, ga je spoznal in rekel: »Da, vi ste tisti, ki ga iščem.« De Lacy je vljudno pokazal na vrata svoje sobe, iz katere je prišel in ga povabil: »Izvolite stopiti v mojo sobo, prosim.« »Pojdite naprej,« je odgovoril stotnik, »šli bomo za vami.« De Lacy, ki se je poklonil in še vedno kazal na vrata, je odvrnil: »Za vami, če vam je drago.« V njegovem nastopu je bila tista očarljivost, ki vedno izhaja iz finega obnašanja, ki se ji ne moremo ustavljati in ki je celo tega sirovega stotnika tako prijela, da so stopili on in njegova trabanta v sobo. Za njimi je šel De Iac.y, ki je zaprl vrata. »Naš posfd tu bo zelo kratek in opravili ga bomo naglo.« »Dovolite, prosim, kaj želite in kakšni so vaši opravki, gospod?« »Prav to sem hotel jaz vas vprašati. Rad bi vedel, kdo in kaj ste in odkod prihajate?« je odvrnil stotnik. »Prej mi povejte, gospod, kakšno oblast imate, da me vprašujete po takih stvareh.« »To je vedno odgovor, ki ga dajejo tisti ljudje, ki se ne morejo izkazati.« Ta trenotek so se vrata odprla in v sobo ie pokukal Rory in dejal: »Oprostite, gospod, prosim, tu je vaša suknja.« D« Lacy je videl v njegovih očeh, da je to namenoma storil. Zato je stopil k vratom in vzel suknjo iz rok Rorija, ki je zašepetal: »V žepu je izkaznica.« De I^acy je na mah ujel Rorijevo misel, prosil svoje obiskovalce, naj mu oproste, odložil jutrnji plašč in obleke) suknjo. Tisti trenotek namreč, ko je Rory videl, da je stotnik stopil v hišo, mu je šinila v glavo misel, ali bi ne mogel z izkaznico, ki jo je dobil od polkovnika, rešiti De Lacija. Toda, kako naj bi mu jo dal? Tedaj je zapazil De Lacijevo suknjo, ki je visela pri ognju. Takoj je vzel iz svojega kovčega izkaznico in jo vtaknil v žep De La-cijeve suknje. De Lacy je vteknil roko v žep. Ko so mu prsti začutili tisti dragoceni kos papirja, je vedel, da im» »a-lisman, s katerim bo premagal tiste, ki ga hočejo unižiti. Z največjim mirom je zamrmral nekaj vsakdanjih besed, s katerimi se je opravičil, da je gospode sprejel kar » jutrnji obleki, in jih še enkrat prosil, naj sedejo. »Vam se zdi vse to zelo preprosto, a to ne bo šlo; aretirati vas moram, gospod,« je pripomnil stotnik in stopil k De Laciju, ki je pa naglo stopil nekaj korakov nazaj, segel po pištolah, ki sta ležali v toku na omari, pomeril na moža, ki ga je hotel aretirati in zapretilr »Samo doteknite se me, pa ste mrtvi.« Stotnik je obstal in pomignil Scrubbsu in Sweeniju<. »Uklenite ga,« je ukazal. Scrubbs in Sweeny sta pogledala najprej De Lacijevi pištoli, potem pa drug drugega, a kakor se je zdelo, je njima prav tako malo dišala da bi bila ustreljena, kakor njunemu poveljniku. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Knrel Ce&. Izdajatelj: Ivan Rakoven. Urednik: Lojze Golobič.