proletarci vseh dežel,združite se! “S iaMi — Naše gospodarstvo mu veliko dolguje. Sploh se ni nikoli vtikal vanjI; DELAVSKA ENOTNOST pr OBČNI ZBOR V ŽELEZARNI RAVNE januarja 1969 Št. 3, leto XXVII 2e vsa leta, odkar samo-uPravno urejamo naše gospodarsko in družbeno življenje, Se v pogovorih najhitreje razgrejemo ob temi: zakaj razli-ke; zakaj ne prejemamo vsi vsaj približno enako; ali je tudi socialistična družba družba bogatih in revnih, družba neenakosti?! Tudi na VI. kongresu ZKS s>»>o slišali ta vprašanja. Ne samo vprašanja: tudi odgovore nanje! Tako je kongres pokazal na vzroke materialne neenakosti delovnih ljudi, na posledice takšnih razmer, kakor Indi na možnosti za odstrani-lev tovrstnih posledic. Predvsem moramo pri vprašanju: ZAKAJ RAZLIKE upo-sievati dejstvo, da se sodobna slovenska družba vse hitreje razvija in da postaja zato nje-na struktura vse bolj zapletena ter terja nove oblike druž-ene organiziranosti, in razre-avanja protislovij. Spričo nanstveno tehničnega napred-a se spreminjajo tudi raz-frjn med različnimi oblika-.1 dela, zlasti pa se povečuje stež znanstveno raziskoval-e9a dela na vseh področjih. amoupravni položaj nam ne-nornno omogoča, da jasneje vk;1™? sv°je koristi in se zato s ~ ločujemo v delo z vsemi v°jimi zmožnostmi in zna-toda zaradi objektivnih ralr:^0V vrednosti, za- di nedoslednosti in počasno-,l Pri uresničevanju načela ^htve po delu in drugih 'rokov ne prejemajo vsi l reznega deleža za svoje de- Črni metalurgiji priznajmo ¥ gospodarstvu tisto mesto, ki ji gre! Železarne so že dlje v težavah, pomoč skupnosti pa v zamudi ® Kritike pomanjkljivosti v Železarni Ravne, med katerimi tiste o delu sindikalne organizacije niso na zadnjem mestu • Razmere sicer res niso najboljše, ne kaže pa izgubljati zaupanja v izboljšanje položaja železarjev, še posebej po integraciji vseh treh slovenskih železarn Ravenski železarji so te dni opravili svojevrstno »veliko izpoved«: na rednem občnem zboru svoje sindikalne organizacije so v torek šest ur govorili odkrito in naravnost o vsem, kar jih teži — o zunanjih vzrokih, ki so vse železarne privedli v težek položaj, pa tudi o notranjih slabostih svojega delovnega kolektiva, v katerem si sindikalna organizacija še ni izborila pravega mesta. Sindikat v ravenski železarni je — kaže vsaj — nekakšen pastorek, ki ga mnogi vodilni ljudje v tem podjetju le preradi porivajo v kot, češ, kaj bi se »mešal« v stvari, na katere se ne razume in za katere so pristojni drugi. Razprava na občnem zboru pa je poudarila, da je napaka v delu sindikata prav v tem, ker so premlo »meša« v zadeve v železarni, ker je premehek ih preveč popustljiv. Zato so novemu vodstvu svoje organizacije naročili, naj bo trše in naj ne popusti v prizadevanjih, da kot enakopraven dejavnik pri razreševanju perečih problemov pove svojo besedo in poskrbi, da bo ta beseda tudi upoštevana. GBAMEX — Ljubljana Prodajna skladišča: Kurilniška 10 Lavrica Vrhnika ALI JE ČRNA METALURGIJA RES NEPOMEMBNA ZA PRIHODNOST NAŠEGA GOSPODARSTVA? Kot vsi sl oven siki železarji bodo tudi Ravenčani svoje lansko poslovanje zaključili z izgubo. Proizvedli' in prodali So mnogo več kot leta 1967, pa vendar nimajo sredstev, da bf pokrili vse stroške Svojega poslovanja. Leta 1967 je ' bilo še mnogo slabše, toda takrat so imeli še sklade, iz katerih so lahko poravnali izgubo, lani pa teh sredstev ni bilo več. Tudi Ravne so torej v zagati, vendar pa pri tem ne izgubljajo zaupanja v svojo prihodnost. Z upravičenim zadovoljstvom opozarjajo na to, da se je njihov položaj v lanskem letu začel vidno popravljati: medtem: ko sta njihova proizvodnja in realizacija v letu 1967 stalno padali, se od začetka lanskega leta stalno dvigata: v začetku lanskega leta je bila akumula-tivnost še kritična, stanje na koncu leta pa vzbuja zaupanje v uspeh letošnjega poslovanja. Ravenčani gotovo vedo, kaj govorijo, ko trdijo, da je gospodarska reforma, oziroma različna dogajanja, ki so ji postavila železarne sledila, položaj, oziroma prejemajo nekate-ed Več’ k°* zaslužijo. To pa je ta e-n slavnth vzrokov za ma-j. nalno in družbeno neenaki delovnih ljudi in pogosto ■ dvni razlog našega nezado- Vohstva. SoDele9ati VI. kongresa ZKS P razpravi o nalogah ko-{ttistou pri odstranjevanju ^Jldtivnih pojavov v našem TlgUz°^nem življenju opozorili enni.eč yzrckov materialne ne-n-. kosti delovnih ljudi, med pa so poudarili zlasti Mednje: l 9 neskladnost med razpo-^iivimi materialnimi dejav-Prh- proizvodnje in številom PnnV-a^va’ neuravnovešena j . .°čna razmestitev proizva-T)^enl,l zmogljivosti, nesoraz-jj. naravni prirastek pre-SnJystva na posameznih go-kg barskih področjih in veli-prrJaz^ke v stopnji razvitosti lZvajalnih sil v posameznih adaljevanje na 6. strani) SVET ZSJ ZAHTEVA OD ZVEZNE SKUPŠČINE URESNIČITEV ODLOČITVE VI. KONGRESA SINDIKATOV O POKOJNINAH____________________________ Skrajšanje pokojninskega staža po hitrem postopku? Zvezni izvršni svet: hitri postopek je bilo v januarju težko izvesti # Razprava je vseeno možna od katerega je težji samo še položaj rudarjev. Bremena reforme — pravijo — niso niti približno enako porazdeljena: medtem ko si morajo železarji prigarati vsak dinar s trdim delom, marsikateremu podjetju sploh ni treba zavihati rokavov, da pride do dobrega zaslužka, ki potem njegovim članom omogoča tudi visoke osebne dohodke. To železarje razburja, kakor jih — prav gotovo — upravičeno — razburja tudi dejstvo, da morajo sami za sorazmerno nizke osebne dohodke trdo delati 46 ur na teden, marsikje pa ob znatno višjih osebnih dohodkih in na znatno lažjih delovnih mestih delajo tedensko le 42 ur. Ni prav — poudarjajo železarji — da so pogoji gospodarjenja tako različni; če ne ho . nujnih sprememb, potem bodo vrata za nezaželene dogodke in konflikte ostala široko odprta... Trditve, ki jih je včasih slišati — češ, črna metalurgija za slovensko gospodarstvo ni pomembna, vzbujajo tudi v Ravnah globoko ogorčenje. Bazična (Nadali«vanje na 2. strani) A //\\ E L/1 lil Ali bo zvezna skupščina proučila nedavno zahtevno plenuma Sveta ZSJ, da v januarju letos po hitrem postopku spremeni zakon o pokojninskem zavarovanju in skrajša delovno dobo na 35 oziroma 30 let, zniža starostno mejo za upokojitev na 55 oziroma 50 let? Ta zahteva Sveta ZSJ je sicer v določenem smislu iznenadila, vendar pa v resnici pomeni konkretno uresničevanje resolucije VI. kongresa ZSJ o pokojninah. Ta kongres je namreč zavzel politično stališče, da se do konca leta 1968 sprejme zakon, s katerim bi se skrajšala delovna doba. »Ker je leto 1968 minilo, ne da bi o tej zahtevi našega kongresa vsaj razpravljala zvezna skupščina, zahtevajo sedaj sindikati spremembo zakona o pokojninah po hitrem postopku, s čimer samo tolmačijo razpoloženje in odločitev delavskega razreda,« je nedavno izjavil predsednik Sveta ZSJ Dušan Petrovič-Šane. S to svojo odločitvijo Svet ZSJ v bistvu zahteva, da o njegovih predlogih takoj razpravljajo v zveznem izvršnem svetu in v zvezni skupščini, ter da se hkrati zagotovijo potrebna dokumentacija in izračuni o tem problemu, ki so v zaostanku. časne pokojnine. S tem bi od- lahko odhajali v pokoj tudi s 35 padlo tudi sedanje zmanjšanje leti delovnega staža in s 55 leti pokojninskih osnov, ki je po mnenju sindikatov ostro in se giblje tudi do 20 »/o To bi dalje zavarovanci HITRA UKINITEV PREDČASNIH POKOJNIN Kaj pravzaprav navajajo predlogi sindikatov? S predloženimi spremembami bi se ukinile sedanje pred- pomenilo, da bi li!l[|ll!!llll lllllllllllllllli! l!lll!lll!llllll!!llll!!llllllllllilUI Alpska modna industrija Radovljica ZLATA KOŠUTA -garancija za modne novosti Siiiminiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllilll^ iimiuu starosti, zavarovanke pa s 30 leti delovnega staža in s 50 leti starosti. Tako za zavarovance kot za zavarovanke pa bi pokojnina v tem primeru znašala 75 %> pokojninske osnove. Kljub temu pa bi zakon še naprej spodbujal zavarovance k temu, da podaljšajo svojo delovno dobo do 40 oziroma 35 let, s čimer bi si pridobili pravico do večje pokojnine. Sindikati si pravzaprav prizadevajo za določeno prehodno obdobje — kako dolgo naj bi trajalo to obdobje, za sedaj ne specializirajo »o- ker menijo, da sedaj še ni pogojev, da bi se vsi delavci upokojili s 40 oziroma 35 leti delovnega staža. Tu se predvsem misli na tiste delavce, ki so se zaposlili že pred vojno, nosili na svojih ramenih breme vojne in NOB, kakor tudi breme povojne graditve. Ti delavci niso delali v normalnih delovnih in življenjskih razmerah, zaradi česar so predčasno oslabeli in se postarali. SREDSTVA IZ OSEBNIH DOHODKOV Sindikati oziroma svet ZSJ ne zahtevajo nikakršnih dopolnilnih sredstev v breme akumulacije gospodarstva. O tem je nedavno tovariš Dušan Petrovič — Sane izjavil naslednje: »Šesta kongres ZSJ je to upošteval in jasno povedal, da bi se povečani izdatki pokrivali iz osebnih dohodkov vseh zaposlenih, ne pa iz skladov gospodarstva. To pemni, da je delavski razred pripravljen zagotoviti iz svojih sredstev dodatna sredstva, ki bi bila potrebna, če sprejmejo krajši pokojninski staž. Rešitev, ki jo predlagamo, postavlja zavarovanca v drugačen družbeni položaj, ker sam od- (Nadaljevanje na 5. strani) ■7 dni v sindikatih II! IH! ■II!!!!!! n™« KAJ JE SKLENIL OBČNI ZBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE TOVARNE CELULOZE IN | PAPIRJA »DJURO SAL U«, KRŠKO Dobava takoj! j Soočenje z lastnimi prizadevanji SKODA 1000 MB STANDARD MODEL 1969 Cena 20.500,00 din Odobravamo potrošniški kredit TRGOVSKO PODJETJE © Na občnem zboru so se zbrali delegati sindikalne organizacije tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem v sredo, 8. januarja letos. Ocenili so delo sindikata v podjetju v zadnjih dveh letih, hkrati pa so razpravljali tudi o bodočih nalogah osnovne sindikalne organizacije. Ker aktivnost sindikata ni ločena od drugih dogajanj v kolektivu, je razumljivo, da se razprava na občnem zboru ni mogla izogniti ocenjevanju proiz-vodno-finančnih razmer v podjetju in njegovi perspektivi. iiiiiiiiiiiiimiirara volan ljubljana kersnikova 6 telefon 311-734 !iiiffliiii**i*m*^ REZERVIRANI STOLPEC Tončka Pirman oddeikovodja v Supermarketu Ljubljana: • Kaj bi želeli v letu 1969, da bo vaš sindikat storil za svoje Članstvo? VeMko' nalog *bi mu naložili, toda mnogih sindikat pri naj? boljši valji ne more rešiti. Za dobro mu štejem, da je pozoren do sodelavcev, kadar so te pozornosti najbolj potrebni, ko obolijo, da se jih spomni ob praznikih, ko se upokojijo. Želela pa bi. da. bi sindikat kdaj poskrbel za delček naših materialnih skrbi, izrabil priložnost, 'ko proizvajalci razprodajajo različno . blago široke potrošnje. Preskrbel naj bi nam različno blago po nižjih cenah. Pri nas občutimo to potrebo. Delavci v naši stroki delamo največ delovnih dni v letu. Zato smo toliko bolj navezani na redni letni dopust. Radi bi ga izkoristili po svojih željah. Mnogi smo bili zadovoljni z dosedanjo razporeditvijo. Nekaterim pa ni bilo mogoče ustreči iz takšnih ali drugačnih vzrokov. Morda je tudi to ena izmed nalog sindikata, da bi bili tudi pri razporeditvi dopustov vsi zadovoljni. Peter Rutar dipl. pravnik v podjetju KOTEKS-TOBUS, Ljubljana: • Dvanajsto leto ste že naročeni na Delavsko enotnost. Kakšno mnenje ste si ustvarili o našem listu in kako bi ga izboljšali? v: c, -Tk V obratu II. pa so se upril. Pravijo, da, jih . Izkušnje prepričujejo, kako je bilo s samostojnostjo kolektivov, kadar so v kombinatu Izvajali integracije. Razen tega menijo, da prostori na Ižanski cesti niso- primerni, da bi v enem obratu delala dva. Najprej, uredite prostore, potem se selimo, je njihov zadnji ultimat. Dotlej pa delamo s polno paro na Linhartovi. ' Upravno samoupravno vodstvo : S selitvijo je treba začeti takoj, ker je zdaj mrtva sezona in ker moramo skupaj usposobiti prostore na Ižanski cesti. Obrat II. pa vztraja pri svojem. Kot povest o jari kači in o slepem polžu. Ko sem poslušal to povest brez konca, se mi je zazdelo vse skupaj kot prepir za oslovo senco, Čeprav tega ni'nihče naravnost povedal, sem vendarle prepričan, da je globlji In glavni motiv v tem, da nekateri vidijo v predlogu enačbo 1 + I = 2, drugi pa obrnjeno enačbo 2 — 1 = 1. Ali prevedeno v vsakdanji jezik: en obrat in en obrat da ob enakih filknih stroških dvojni učinek, pravijo prvi; drugi pa sl mislijo, da dva obrata manj en obrat pomeni samo enojne stole po pisarnah. Pa bi bil vesel, ko bi se motil. Tako pa bojim, da bodo zajahali osla tisti, ki so najmanj krivi. Po navadi je tako. Velja premisliti! s. B.. Črni metalurgiji priznajmo v gospodarstvu tisto mesto, ki ji gre! (Nadaljevanje s 1. strani) Industrija — pravijo — Je osnova vsakega gospodarstva in važen element suverenosti vsake države. Sicer pa — zakaj ni nihče govoril o nepomembnosti črne metalurgije v dolgih povojnih letih, ko je skupnost iz njenih sredstev investirala v predelovalno industrijo, v elektrarne itd? Ali je prav, da se sedaj skupnost obnaša < do nas tako kot do nepotrebnih nad^ ležneižev? : Slovenske železarne so o svojem položaju seznanile Izvršni svet SRS že septembra lani in predlagale različne ukrepe, odgovora na te predloge pa še sedaj ni... i TUDI SINDIKAT MORA SODELOVATI V PRIZADEVANJIH ZA ZNIŽANJE PROIZVAJALNIH STROŠKOV ŽELEZARNE Seveda pa Ravenčani ne pričakujejo, ■ da lahko stojijo križem rok, medtem ko čakajo, da jim bo skupnost pomagala iz sedanjih težav. Prav nasprotno: dobro se zavedajo tega, da jim bo skupnost tem raje pomagala, čim bolj bo prepričana, da so tudi sami storiti vse, kar je v njihovi moči. Za primer njihovih lastnih prizadevanj naj omenimo izvoz, ki šo ga ustvariti lani: dosegel je vrednost 3,220.000 dolarjev, pri čemer je izvoz na konvertibilna področja dosegel vrednost 2,830.000 dolarjev. Vrednost uvoza reprodukcijskega materiala za potrebe Raven pa je znašala le 2,600.000 dolarjev, kar pomeni, da se Ravenčani — za razliko od zelo številnih podjetij — lahko pohvalijo, da so devize za uvoz potrebnega materiala ustvarili sami. V tem železarskem kolektivu vedo, da za enkrat izvažajo na konvertibilna področja, še vedno v lastno izgubo, vendar pa izvoza ne mislijo opustiti, Zavedajo se tega, da domač trg ne more odkupiti vse njihove proizvodnje — in če bi se torej odrekli izvozu, potem bi morati omejevati svojo proizvodnjo in odpuščati delavce. To pa prav gotovo ni perspektiva, za katero bi se lahko navduševali. Rešitev tega problema vidijo dru-god: v tem, da lastne stroške znižajo toliko, da bodo zaslužili tudi takrat, ko bodo svoje izdelke prodajali na inozemskem trgu. To seveda ni lahka naloga, vendar dosedanji rezultati izvoznih prizadevanj vzbujajo optimizem, saj je očitno, da kvaliteta in vrednost njihovih izvoznih izdelkov rasteta, s tem Pa raste tudii renome ravenske železarne v inozemstvu. Železarna se bo torej še naprej borila za čim boljše izvozne rezultate, sindikalna organizacija pa bo v teh prizadevanjih nudila svojo polno pomoč. ZAKAJ NEZAUPANJE V SINDIKAT? Občni zbir je opozoril tudi na dejstva, da med vodstvom tovarne, samoupravnimi organi in sindikalno organizacijo ni pravega sodelovanja. V razpravi je bilo večkrat slišati mnenje, da je sindikat nekaterim posameznikom pa tudi službam in organom nekako na poti, da je kar nekako odveč. Odtod potem tudi poskusi — le prepogosto tudi uspešni — odrivanja sindikata od sodelovanja pri razreševanju vprašanj, za katera je sindikalno članstvo zelo zainteresirano. Odtod potem tudi to, da sindikat živo razpravlja o različnih vprašamjih in daje predloge za njihovo ureditev — ostaja pa vse pri starem, ker ti predlogi niso upoštevani. Zato pa ravenski železarji ne dolžijo samo drugih, menijo namreč, da je tega kriv tudi njihov sindikat, ki n; dovolj odločen in ki ne gre dovolj ostro v boj za vse tisto, za kar bi sc moral boriti: za večji red v to- vami, za boljšo delovno disciplino, .. za ' točno ; opredeljeno osebno odgdvomost” vseh' zaposlenih, za pravilno nagrajevanje po delu — tudi za nagrajevanje strokovnjakov v skladu z uspehi njihovega dela, za ureditev perečih vprašanj prehrane in drugih vprašanj s področja zadovoljevanja skupnih potreb itd. Skratka: na račun dela sindikata v železarni je bilo slišati sila veliko, kritičnih pripomb, pri tem. pa so hkrati na občnem, zboru stalno ponavljali, da je sindikat .zelo pomemben pri razreševanju: mnogih perečih vprašanj in, da prav/ zato članstvo od njega tudi zahteva,, da krepko poprime za delo in ob vsaki priložnosti jasno pove, kaj delavci želijo in kaj zahtevajo. Občni zbor ravenskih- žele-zairjev je dokazal, da ta veliki delovni kolektiv trezno gleda na položaj, v katerem je, in da mu trenutne težave ne jemljejo zaupanja v prihodnost. To zaupanje je v veliki meri povezano z integracijo vseh treh slovenskih železarn, ki bo po njihovem globokem prepričanju ob nujni pomoči družbe zagotovila slovenskemu železarstvu tisto mesto v gospodarstvu, ki mu upravičeno gre. MILAN POGAČNIK 7 dni v sindikatih Stiki s tujino Sirska sindikalna delegacija v Sloveniji !. ' 'V' ’ .V’; r- \ • Kot gost Sveta Zveze sin- » dikatov Jugoslavije se je mi- ■ nuli teden mudila v naši drža- E vi delegacija Splošne zveze de- E lavskih sindikatov Sirije. ■ Delgacija, v kateri so bili • Predsednik Ghazi Nassif Mak- ; ki, v. d. sekretarja sindikata E družbenih služb Osman Abau E in v. d. sekretarja za upravne ■ in zakonodajne posle pri De- 5 lavski federaciji Damaska, je E obiskala tudi Slovenijo. Tako f Je med sprejemom pri pred- ; sedniku RS ZSS Tonetu Kro- E ■ pušku stekel zelo zanimiv E razgovor o družbeno-ekonom- E skem razvoju naše republike ! in o vlogi ter nalogah sindika- » tov pri načrtovanju, usmerja 5 n ju in uresničevanju tega raz- j voja. V Velenju so se gostje j iz Sirije najprej zanimali za ■ delovanje samoupravnega me- E hanizma v občini, potem pa ■ so prisostvovali občnemu zbo- • ru sindikalne organizacije ve- 5 lenjskih rudarjev. Med obi- E skom v tovarni GORENJE pa j so bili najbolj presenečeni ob ■ dejstvu, da se tolikšno število E žena enakopravno z moškimi E vključuje v delovni in proiz- j vodni proces. Slednjič je ■ lirska sindikalna delegacija E obiskala še ljubljanski LITO- E STROJ, kjer so jim predstav- • niki kolektiva pojasnili vlogo E in vpliv samoupravnih orga- 5 nov in družbeno-političnih or- E ganizacij pri razreševanju no- j tranjih problemov tovarne. V krajšem razgovoru za naš • Mst je predsednik Splošne zve- 5 ze delavskih sindikatov Sirije E Ghazi Nassif Makki poudaril, j (ta je zanje zelo pomembno, da • 80 . lahko spoznali tudi delo in ; vlogo sindikatov od federacije E do delovne organizacije. V so- ! cialističnem razvoju njihove ■ družbe, kar kot izhodišče delo- E vanja vsebuje tudi delovni pro- ] gram njihovega sindikata, se ■ hamreč srečujejo s podobnimi ■ Problemi, kot jih pomagajo E sindikati razreševati v naši E družbi. Zatorej jim izmenjava [ izkušenj in stališč — presene- 5 Ceni pa so bili tudi nad odkri- E tosrčnostjo in neposrednostjo : razgovorov v naši državi — * 0 močno koristi pri njihovih na- j daljnjih prizadevanjih za hit- E rejši razvoj in uveljavljanje E socializma v njihovi domovi- ■ ni. •m G 5 POHIŠTVO TUDI SINDIKAT SE JE PREMALO UKVARJAL Z DRUŽBENIM STANDARDOM MALO DENARJA ZA VELIKO POTREB! Plenum Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije se je zavzel, da skrb za družbeni standard postane sestavni del poslovne politike delovnih organizacij Na razširjeni seji plenuma Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije sta bili na dnevnem redu dve osrednji točki: poročilo o delu odbora od občnega zbora dalje in analiza družbenega standarda v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti Slovenije. Tako ob prvi kot ob drugi točki se je za razpravo prijavilo mnogo članov plenuma, saj je bilo za obe temi tudi skrbno pripravljeno gradivo s številnimi podatki in analitičnimi ocenami ter grafikoni, za drugo točko pa je bila na voljo tudi mnenjska raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja pri RS ZSS. v katerm naj hi zajel predvsem tiste še nerazrešene probleme, kil jih v minulem obdobju zaradi najrazličnejših vzrokov še ni bilo mogoče razrešiti. TAKOJ PRIPRAVITI AKCIJSKI PROGRAM »■Dosedanje izvajanje reformnih načel je terjala od našega sindikata, da usmeri delovanje predvsem v razreševanje tistih vprašanj na področju storitvenih dejavnosti,« je rečeno med drugim v poročilu o delu odbora, »ki so zavirala nadaljnji, hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in uveljavljanje ekonomskih odnosov na tržišču. Terjalo je zato vse večje prilagajanje tem odnosom tudi v delovanju sindikata, ki naj v vse večji meri postaja družbeno-politični dejavnik tudi v okviru razvitejših samoupravnih odnosov. Takšna izhodišča delovanja republiškega odbora sindikati delavcev storitvenih dejavnosti so tudi narekovala vsebino programa dela za obdobje od II. občnega zbora do konca minulega leta .. .•« > Vse večji razvoj samoupravnih odnosov in neposredno odločanje delavcev o pomembnih gospodarskih odločitvah ter nujna potreba za prilagajanje sindikalnega delovanja novim razmeram so zato republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti narekovali, da je v minulem obdobju proučil: 9 vlogo sindikata na osnovi mnenj delavcev v storitvenih dejavnostih, O ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov v .delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti, 9 politiko kadrovanja in strokovnega oziroma družbenoekonomskega izobraževanja zaposlenih v teh delovnih organizacijah ter % življenjske in delavne razmere zaposlenih v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti. S tem programom dela in tudi z opravljenimi nalogami so bili seznanjeni občinski in področni odbori tega sindikata ter njihove komisije pri občinskih sindikalnih svetih. Pri uresničevanju omenjenega programa pa je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti vodilo hptehje, da vse naloge opravi v čimširšem sodelovanju vseh organov sindikata storitvenih dejavnosti od osnovnih organizacij do republiškega odbora. To hotenje je po oceni članov plenuma obrodilo izredno dobre sadove, zato so izrekli željo, da bi odbor s takšnim delom nadaljeval tudi v prihodnje. Plenum je tudi zadolžil predsedstvo, da čimiprej pripravi ak-ciski program za letošnje leto, PREMAJHNA SKRB ZA DRUŽBENI STANDARD Pri -obravnavanju družbenega standarda v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti in na osnovi posebne raziskave o porabljenih sredstvih v delovnih organizacijah za te namene so člani plenuma med drugim ugotavljali, da je bilo na področju družbenega standarda došlej mnogo storjenega, vendar da so potrebe večje od sredstev, ki so jih delovne organizacije v minulem obdobju namenile za te namene. Razen tega samoupravni organi v večini delovnih organizacij še ne rešujejo načrtno problemov družbenega standarda, zlasti ne problemov stanovanjske gradnje, dopolnilnega izobraževanja, družbene prehrane, rekreacije in otroškega varstva itd. Pa tudi sindikat se je doslej premalo ukvarjal s problematiko družbenega standarda v delovnih organizacijah. Tem ugotovitvam so na razširjeni seji plenuma Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije Z OBČINSKI^ SINDIKALNIM SVETOV O SLOVENSKE KONJICE Ko so na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta razpravljali o pripravili, da se nanje najresneje pripravljajo v sindikalnih organizacijah industrijskega kombinata Konus. O konkretnih nalogah, ki jih je treba opraviti, so se v tej delovni organizaciji najprej pogovorili na izvršnem odboru, ta je sprejel načelna izhodišča, potlej pa so se v sindikalnih organizacijah podrobneje pogovorili o tem, katere zadeve bi kazalo za občni zbor posebej obdelati. Na seji tovarniškega odbora sindikata so še predlagali, da bi za skupno konferenco vseh šestih sindikalnih organizacij izvolili na 10 članov po enega delegata. Podobno kot v tej delovni organizaciji ■so se priprav lotili tudi v lesnoindustrijske m obratu Slovenske Konjice. sledila priporočila in številni zaključki, kako bi pospešili rast družbenega standarda v storitvenih dejavnostih. Ko tokrat navajamo nekatera priporočila in stališča, moramo posebej poudariti, da ima po mnenju članov plenuma odločilno vlogo pri oblikovanju sredstev za družbeno porabo v delovnih organizacijah tisti del dohodka za razdelitev, ki ostane po pokritju prispevkov družbi, po odplačilu obveznosti od najetih kreditov in po razdelitvi osebnih dohodkov zaposlenih. To pomeni, da je pri določanju standarda delavcev pomembna tako politika delitve osebnih dohodkov kot politika preostalih sredstev za razširjeno reprodukcijo-' in za družbeni standard. Zato bi bilo potrebno, da bi delovne organizacije v prihodnje veliko bolj upoštevale odločil-nost vpliva družbnegea standarda na rezultate poslovanja in zato za družbeni standard delavcev tudi namenile več sredstev. NEREŠENI■ STANOVANJSKI PROBLEMI Iz materialov, ki so bili na voljo članom plenuma, je razvidno, da naraščajo zlasti po-; ttebe po stanovanjih. Razmere pa se tudi v prihodnje ne bodo bistveno izboljšale, če se delovne organizacije ne bodo oprijele sodobnejšega načina razreševanja stanovanjske problematike, to je kreditiranja gradnje stanovanj poti ugodnimi pogoji. Sindikalne organizacije pa morajo pomagati izoblikovati tako politiko, ki bo ustrezala sedanjim razmeram, in se boriti za njeno dosledno uveljavljanje ter za normativno ureditev pogojev, meril in postopkov pri razreševanju stanovanjskih zadev. POTREBE PO DOPOLNILNEM IZOBRAŽEVANJU »Dobra polovica anketiranih delavcev v storitvenih dejavnostih, ki tudi ne čutijo potrebe po dopolnilnem izobraževanju, je dejansko brez najnujnejše splošne in družbeno ekonomske izobrazbe,« je bil naslednji zaključek članov plenuma. »-Za-voljo tega bi bilo potrebno usmeriti prizadevanja sindikata predvsem na dopolnilno izobraževanje teh delavcev .. .■« To in ugotovitev, da v 44 % primerov delovne organizacije nimajo dovolj možnosti za izobraževanje ter da 21-%> delavcev ne ve za te možnosti, medtem ko je na drugi strani nujno potrebno izboljšati, izobrazbeno strukturo delavcev v storitvenih dejavnotih, postavlja pred samoupravne organe delovnih organizacij številne naloge. Zato je plenum priporočil samoupravnim organom, da poskrbe za večja sredstva za izobraževanje ter v najkrajšem času sprejmejo dolgoročne programe izobraževanja. Naloga sindikalnih organizacij ob tem pa je, da se odločno borijo za sprejetje in uresničevanje teh programov. M. ŽIVKOVIC Pravna posvetovalnica PE • VPRAŠANJE: Zanima me, ali se vajenska razmerja sedaj Urejujejo s pogodbami med vajencem in delovno organizacijo uli le s pravilniki delovne organizacije, ali je nagrada za vajenca določena s kakšnim predpisom, ali imajo vajenci pravico «Jo plačila nadur, če jih dejansko opravljajo po potrebi, ali so \>Pravičeni do delovne obleke oziroma zaščitne obleke ter ali so upravičeni tudi do plačila nadomestila za K-15 in do regresa Za dopust. M. A. — Radeče • ODGOVOR: Čeprav je uredba o vajencih z zakonom o Prenehanju veljavnosti te uredbe iz leta 1965 prenehala veljati, Se vajenska razmerja še vedno urejujejo v smislu te uredbe yse dotlej, dokler ne bodo izšli ustrezni republiški predpisi. v naši republiki namreč doslej še ni izšel tak predpis, ki bi Urejeval vajenska razmerja, zato se ta uredba praktično upo-rublja v celoti z izjemo pravice vajenca, da je po končani učni 'Jobi; po uredbi o vajencih imel pravico do zaposlitve najmanj ^ mesecev. To določilo uredbe o vajencih je v nasprotju z določili temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki urejuje uuo111 sPrejemanja delavcev na delo ter zato tudi tega določila uredbe 0 vajencih ni možno uporabiti. Vajenci prejemajo za opravljanje svojega praktičnega dela vajensko nagrado, ki jo določajo v smislu zakona o nagrajevanju vajencev (Uradni list SR Slovenije 29/65) posamezne ob-®tiske skupščine. V smislu uredbe o vajencih lahko vajenec dela praktično največ 30 ur tedensko v prvem in drugem letu učenja in 36 ur v tretjem letu. Vajenci preko tega števila ur praktičnega dela niso dolžni opravljati ter je tako delo vajencev celo izrecno prepovedano. Ce pa je vajenec že opravil delo preko števila praktičnih ur, ki jih ta uredba določa, in to s svojim pristankom, potem je seveda tudi upravičen do plačila za tako delo. Sama uredba 'o vajencih ne urejuje vprašanja pravice do delovne obleke ali zaščitne obleke ter pravice do nadomestila za nekdanjo K-15 oziroma za regres za dopust ter je zato to vprašanje prepuščeno delovni organizaciji, da ga urejuje ali v pogodbi z vajenci ali pa s svojimi splošnimi akti. Vsekakor pa je tudi vajenec upravičen po določilih HTV predpisov do^ zaščitne obleke, če njegovo praktično delo zahteva taka zaščitna sredstva, da ne bi bila ogrožena njegovo zdravje in življenje. A. POLJANŠEK 2* ''%.*>*• TERUE BATERIJE za tranzistorje 9 specialno ca transi« storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR 9 5(1 % daljša življenjska doba 9 plastična prevleka onemogoča izločanje kisline 9 izredno natančne mere 9 elektronska kontrola kvalitete TOVARNA BATERIJ L J U B L J AN A ŠIROKO SODELOVANJE S TUJIMI SINDIKATI Minuli teden je zasedala komisija za mednarodno dejavnost Sveta ZSJ ter obravnavala predlog programa mednarodne aktivnosti sveta za letošnje leto, osnutek pravil o vsebini in načinu dela komisije, sprejela pa je tudi poročilo o nedavnem obisku predstavnikov jugoslovanskih sindikatov v nekaterih državah Latinske Amerike. Predlog programa mednarodne aktivnosti Sveta ZSJ je zasnovan na resoluciji VI. kongresa sindikatov in po svojem bistvu pomeni zbir konkretnih akcij za nadaljnjo uveljavitev načel politike aktivne miroljubne koegsistence, pri čemer je posebej poudarjeno angažiranje jugoslovanskih sindikatov v protiimpe-rialističnem boju, reševanju problemov razvoja v svetu ter v krepitvi sodelovanja in enotnosti akcije sindikatov v mednarodnih razmerah. Na področju bilateralnega sodelovanja daje program prednost problemom, s katerimi se bo ukvarjal svet ZSJ v letošnjem letu in za katerih uspešno razreševanje lahko služijo tudi izkušnje sindikalnih gibanj v drugih državah. Program omenja predvsem kompleks problematike osebnih dohodkov, zaposlenosti, planiranja, integracijskih procesov, družbenega standarda, izobraževanja, vlogo in aktivnost sindikata v delovni organizaciji. Program napoveduje tudi zelo intenzivno zamenjavo delegacij s sindikalnimi gibanji vsega sveta. Tako naj bi letos na povabilo Sveta ZSJ prišlo v Jugoslavijo 55 tujih delegacij, od tega po 12 iz Afrike in LaUnske Amerike, 10 iz Azije, 7 iz socialističnih držav, 13 iz razvitih zahodnih držav in 1 mednarodna delegacija. V letošnjem letu pa bo 46 deleggcij Sveta ZSJ obiskalo številne države v svetu in tamkajšnje sindikate. m INTERVENCIJA | OBČINSKEGA ■ SINDIKALNEGA SVETA Občinski sindikalni svet v Novem Sadu je pred nedavnim izvedel v šestih večjih delovnih kolektivih, ki škupno zaposlujejo kakih 6000 delavcev, anketo o tem, kako so v delovnih organizacijah v minulem letu gospodarili s skladom skupne porabe. Ze prvi podatki iz ankete pa so pokazali glavno značilnost gospodarjenja s skladi skupne porabe — da so se sredstva v skladih zmanjšala za približno 30 %. Hkrati s tem so seveda bistveno zmanjšali tudi sredstva, s katerimi delovne organizacije regresirajo oddih in rekreacijo svojih delavcev. Zato je v minulem letu kajpak upadlo tudi število delavcev, ki so dopust preživeli izven kraja stalnega prebivanja. Ob političnih stališčih spričo takšnega osiromašenja skladov skupne porabe in še posebej sredstev za regresiranje oddiha in rekreacije delavcev, se je občinski sindikalni svet v Novem Sadu odločil tudi za neposredno intervencijo. Na zadnjem plenumu so namreč člani občinskega sindikalnega sveta sklenili ustanoviti poseben fond za financiranje brezplačnega letnega oddiha najbolj potrebnih socialno ogroženih delavcev v občini. Po sedanjem predlogu naj bi za brezplačno letovanje teh delavcev prispevali polovico sredstev iz tega sklada, drugo polovico sredstev pa bi morala prispevati vsaka delovna organizacija sama. ,— V ZNAMENJU PRIPRAV NA KONGRES Poslednje plenarno zasedanje republiškega 'sveta sindikatov Bosne in Hercegovine je bilo posvečeno pripravam na bližnji občni zbor sveta. Plenum je sprejel družbeno-politično zasnovo občnega zbora in se odločil, da naj bi poslej dobili občni zbori republiškega sindikalnega sveta obeležje republiškega kongresa. Dokončni sklep o tem bodo sprejeli delegati že prvega dne zasedanja Vil. občnega zbora. Plenum pa je razpravljal tudi o dosedanjem delu komisij republiškega sindikalnega sveta. Člani so bili pri tem soglasni v oceni, da je delo komisij kot samostojnih organov sveta upravičilo novo organizacijo republiškega sindikalnega vodstva ter da so zlasti z delom v komisijah dosegli veliko bolj podrobno in celovito obravnavanje posameznih problemov, ki zanimajo članstvo. Obenem pa je plenum sprejel tudi sklep, naj bi poslej razširili stalne komisije republiškega sveta tudi s člani iz osnovnih organizacij, ki naj bi enakopravno sodelovali pri obravnavi posameznih problemov, čeprav bi jih pritegovali k delu občasno, odvisno od narave problematike. 1» nase družbe DOPISNIKI POROČAJO • MARIBOR Zaključeni so občni zbori osnovnih organizacij Že v decembru minulega leta so v mariborski tovarni avtomobilov zaključili z občnimi zbori v vseh 23 osnovnih organizacijah. Člani sindikata so na zborih pregledali delo osnovnih organizacij in njihovi vodstev v minulem mandatnem obdobju ter razpravljali o predlogu novih pravil za delovanje sindikalne organizacije v TAM. Tovarniški odbor ocenjuje, da so bili letošnji občni zbori veliko boljši od prejšnjih in da je bila tudi udeležba veliko boljša. Zdaj se v TAM pripravljajo na občni zbor sindikata podjetja, ki bo predvidoma 20. februarja letos. Zbora se bo mimo povabljenih tovarišev iz upravnega in samoupravnega vodstva udeležilo 200 delegatov, ki so jih volile osnovne sindikalne organizacije. ADI ŽUNEC • JESENICE 7 . . V počastitev 100. obletnice jeseniške železarne Številne organizacije društva, klubi in šolski krožki Ljudske tehnike na jeseniški občini so se aktivno vključili v program prireditev ob 100. obletnici jeseniške železarne. Ljubitelji tehnike in znanosti v vaseh in krajih od Rateč do Žirovnice se namreč v polni meri zavedajo, da morajo biti hvaležni prav kolektivu železarne za svoje uspešno delo. Kolektiv železarne namreč z velikim razumevanjzm moralno in materialno podpira številne organizacije, klube, društva in krožke Ljudske tehnike V občini. Iz obširnega programa prireditev organizacij Ljudske tehnike v jeseniški občini, ki so posvečene jubileju jeseniške železarne, naj povzamemo samo nekatere najbolj zanimive. Tako bodo ljubitelji amaterskega kratkometražnega filma izvedli 11. medklubski zvezni festival amaterskih filmov, na katerem bodo sodelovali filmski amaterji iz vse Jugoslavije. Na njem bodo jeseniški filmski amaterji predvidoma sodelovali z dvema filmoma, in sicer z Ukročeno materijo in s filmom Jeklo in človek. Tudi člani kino foto kluba »Andrej Prešeren« z Jesenic bodo organizirali medklubsko zvezno razstavo pod naslovom Jeklo in človek. Otroci iz otroško vzgojnih ustanov, strokovnih in osnovnih šol bodo pripravili tekmovanje z letalskimi in brodarskimi modeli. V okviru jugoslovanskih pionirskih iger pa bodo v jeseniški občini izvedli številna šolska in medšolska tekmovanja, posvečena varnosti v prometu. Nekatera društva, krožki in sekcije Ljudske tehnike bodo organizirali rastave in na njih poskušali prikazati prizadevanja svojih članov. U. Z. , • SLOVENSKE KONJICE Organizirana pravna pomoč V Slovenskih Konjicah je občinski sindikalni svet dolga leta' ugotavljal, da bi bilo potrebno ustanoviti službo pravne pomoči za članstvo. Tako so v avgustu leta 1967 to službo tudi ustanovili. Brezplačno pravno pomoč lahko dobe člani sindikata na občinskem sindikalnem svetu vsako drugo sredo v mesecu. V enem letu se je zateklo po pravno pomoč ha občinski sindikalni svet 38 članov sindikata, med njimi pa so bili najbolj številni delavci z nižjo izobrazbo. . L. V. • KOPER i Posvet o predvidenih ustavnih spremembah V prostorih obalne konference SZDL Koper je bil minuli teden posvet obalnega političnega aktiva skupaj z republiškimi poslanci v zvezi z ustavnim amandmajem 17 A, ki naj dopolni 89. člen republiške ustave. V tem predlogu ustavnega mSndmaja so namreč zajete dolgoletne težnje obalnega področja, da bi za reševanje zadev, ki so skupnega pomena, lahko ustanovili medobčinski ozirorrja obalni svet kot skupni organ samoupravljanja vseh treh komun. kc • KOČEVJE Obračun sindikalnega dela v Teksti lani Pred dnevi so člani sindikata delovnega kolektiva tekstilne tovarne Tekstilana v Kočevju pregledali delo Svoje organizacije. V razpravi so ugotovili, da so že uspeli rešiti številna pereča vprašanja. Tako so dosegli lepe rezultate v proizvodnji, v organizaciji dela, poslovanju. Poskrbeli pa so tudi za delavce. Tako so v minuli mandatni dobi v Tekstilani posvetili posebno skrb organizaciji oddiha za svoje delavce. Rezultati te akcije niso izostali in vedno več delavcev odhaja na redni letni dopust izven kraja stalnega bivališča. Ugotovili pa so, da' so vse premalo Storili za tedenski in dnevni oddih zaposlenih. Izkazalo se je tudi, da je temu kriv predvsem sestav zaposlenih, saj Testilana za-posljuje veliko žensk, te pa delo na domu preveč obremenjuje in prostega časa skorajda nimajo. Občni zbor sindikalne organizacije je bil tudi priložnost, da so 30 članom kolektiva podelili spominska darila — ročne ure ■— za njihovo 20-letno delo v tovarni. V. D. 0 OBDAVČITVI SKLADOV SKUPNE PORABE, POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU GRADIVO JE ZRELO ZA JAVNO RAZPRAVO Zasedala je komisija za življenjske in delovne razmere pri RS ZSS Dnevni red minule seje komisije za življenjske in delovne razmere pri Republiškem svetu ZSS je bil na moč obširen. Čeprav razprave nihče ni po nepotrebnem zavlačeval, se je po končanem štiriurnem sestanku poslušalcu vseeno vsiljeval občutek, da na račun pomanjkanja časa ni bila izrečena še marsikatera aktualna misel .. Informacije o nadaljnjem poteku razprav na osnovi stališč komisije republiškega sveta glede obdavčitve sklada skupne porabe, kar je štelo k prvi izmed petih točk dnevnega reda, je podala Božena Caric. Iz informacije je bilo razvidno, da je komisija zavrnila predlog novega zakona o republiškem prispevku na sredstva skupne porabe.. Predlog zavrača iz dveh razlogov: prvič, ker ne upošteva spremembe temeljnega zakona o prispevku od sredstev skupne porabe in ker sodi, da je v občinah laže voditi ustrezno politiko gospodarjenja s sredstvi skupne porabe, kot pa če se sredstva skoncentrirajo v republiki. stojne odločitve upokojenca, da gre predčasno v pokoj ob zmanjšani pokojnini. Predvidene so posebne pravice za generacije, ki so stopile v delovno razmerje pred drugo svetovno vojno...« Predsednik komisije Rudi Bregar je razpravo o predlogu za spremmbe in dopolnitve sistema pokojninskega zavarovanja zaključil z ugotovitvijo, da je gradivo zrelo za javno razpravo, morali pa bi pripraviti še osnovne izračune. Ce teh izračunov sindikat ne bo pravočasno prejel od republiških forumov, je poudaril predsednik Rudi Bregar, jih bod pripravil stro- kovni sodelavci sindikata. Naj ob tem dodamo, da je Jože Tavčar na seji obrazložil predlog sprememb in dopolnitev sistema Invalidskega zavarovanja. Posebej je opozoril na dejstvo, da je odstotek invalidsko upokojenih žensk dvakrat večji kot odstotek moških. Prednjačijo predvsem tekstilne delavke. Jože Tavčar je poudaril, da bi morala komisija na eni izmed svojih prihodnjih sej spregovoriti todi o tem problemu. O stališčih iz razprave o nadaljnjem razvoju otroškega varstva v Sloveniji in o predlogu za smotrnejšo ureditev porodniškega dopusta v primeru prezgodnjega poroda, o katerem je bilo govora na seji komisije za življenjske in delovne razmere republiškega sveta ZSS, bomo poročali v naslednji številki našega lista. A. U. V CELJU O LETOVANJU DELAVCEV Dolfka Boštjančič je na seji ponovna obrazložila stališče slovenskih sindikatov glede obdavčitve sklada skupne porabe in je poudarila, da so sindikati za obdavčenje, kadar gre za pretirano porabo, nasprotujejo pa temu, da bi bila sredstva skupne porabe, ki se koristijo za potrebe družbenega standarda delovnih ljudi, vir za gospodarske intervencije. Predsednik komisije Rudi Bregar je zaključil razpravo o obdavčitvi sklada skupne porabe s pozivom, da naj sindikati še naprej budno spremljajo vse pojave na tem področju in da morajo z vsemi silami nadaljevati začeto delo. Uvodno obrazložitev k drugi točki dnevnega reda, ki naj bi obravnavala nadaljnjo ureditev invalidsko-pokojninskega zavarovanja,, je podal Jože Tavčar, tajnik komisije za življen-ske in delovne razmere pri Republiškem svetu ZSS. Med drugim je dejal: »Zvezno in republiško gradivo soglašata, da je potrebno ustvariti stabilnejši dolgoročnejši sistem, ki naj bi bil zasnovan na samoupravni osnovi. Slovensko gradivo se razlikuje samo po tem, da temelji na dopolnitvah in izboljšavah pokojninskega sistema, zvezno gradivo pa predlaga popolno spreminjanje celotnega zakona. Javna razprava je pokazala, da ni potrebno iskati novih oblik, ko pa so stare še zelo uporabne. Potrebne so torej le dopolnitve in izboljšave sistema. Glede značaja pokojnine pa sta oba predloga soglasna. Pokojnina je socialnoekonomska kategorija, ki je odvisna od ekonomskih pogojev.-« Glede starostne meje, ki šteje danes med osrednja vprašanja pokojninskega zavarovanja, danes še ne moremo zapisati nekaj takega, kar bo v prihodnje gotovo držalo. »Absolutizacija starostne meje je na moč dvomljiva .. .*< je poudaril na seji Jože Tavčar. »Nedvomno pa je, in s tem se strinjata obe gradivi, da to ni 35 oziroma 40 let. Slovensko gradivo za razliko od zveznega sploh ne dopušča možnosti predčasne upokojitve. V pokojninskem sistemu pa je treba zagotoviti možnost samo- PRIZADETI Kakšen bo vpliv republiškega zakona o prispevku na sredstva skupne porabe? »Delovne organizacije bodo bržkone zmanjšale nadomestila za dopust in prizadeti bodo delavci,« nam je rekel Edo Gaspari, ki pri celjskih sindikatih vodi komisijo za rekreacijo, družbeno prehrano, otroško varstvo, standard in stanovanja, ko smo se z njim pogovarjali o letovanju celjskih delavcev. »Veliko sredstev dajemo v Celju za oddih, rezultat pa je majhen. Letovanje delavcev je še vedno potisnjeno ha stranski tir,« jo naš razgovor začel Edo Gaspari. »Tega ne trdim na pamet. V Celju smo v osemintridesetih delovnih organizacijah izvedli anketo, kako in kje letujejo naši delavci. Anketirali smo 7 podjetij, ki imajo manj kot 100 zaposlenih, 18 s 500 delavci, 9 tovam s 1000 delavci in 4 delovne organizacije, kjer dela več kot 1000 ljudi. Želeli smo izvedeti, koliko zaposlenih je bilo na oddihu izven Celja. V 15 delovnih organizacijah nam tega odgovora niso mogli dati, v osmih podjetje letovalo manj kot 30 °/o delavcev, prav tako je v osmih delovnih organizacijah letovalo od 30 do 50 % delavcev, v 5 tovarnah več kot 50 % in samo v dveh podjetjih več kot 80 0/o vseh delavcev! Kam hodijo naši delavci letovat? Približno tri četrtine na morje, 8 % v planine, 10/» v zdravilišča in 2% anketiranih letujeta v tujini. Približno polovica delavcev letuje v počitniških domovih podjetja, kjer delajo, druga polovica ipa gre na dopust po lastni presoji. Ta odstotek se ujema s podatkom, da ima približno poiovdca vseh anketiranih delovnih organizacij lasten počitniški dom, polovica pa ne. Naši delavci tudi najraje letujejo v počitniških domovih svoje delovne organizacije, 26 Vo se jih bolj ogreva za taborjenje, 3 % delavcev najraje letuje v zasebnih sobah, 10 «/o delavcev pa vseeno kje, le v hotele ne mara nihče, ker so zanje predragi!« V POVPREČJU 300 N-MN NADOMESTILA »Kako visoko nadomestijo za letovanje pa dobivajo delavci?« nas je zanimalo. »V 4 podjetjih dobivajo delavci do 100 N-dinarjev, od 100 do 300 N-dinarjev v 16 delovnih organizacijah, od 300 do 500 N-dinarjev v 7 tovarnah, več kot 500 N-dinarjev v dveh, v 9 podjetjih pa nam na to vprašanje niso odgovorili. Spraševali smo tudi za višino regresa, ki ga podjetja dajejo za svojce svojih delavcev. Izvedeli smo, da v osmih podjetjih dajejo do 100 N-dinarjev, v petih do 300 N-dinarjev, v 6 tovarnah do 500 N-dinarjev, v 19 delovnih or-gamizaciijah pa na vprašanje niso odgovorili.« »Ali je ta regres stalen, ali je vsako leto znova določen?« smo vprašali. »Stalen je samo v 6 podjetjih, v 25 delovnih organizacijah pa ga vsako leto sproti določijo, v treh tovarnah na to vprašanje niso odgovorili. Očitno je torej, da tudi pri nas — kot v vsej Jugoslaviji — sistem razdeljevanja nadomestil ni izdelan. Od 95 delovnih organizacij v Celju v 16 primerih regresov sploh ne dajejo! Med podjetij, ki nimajo regresov, so 3 vzgojne ustanove, 2 prometni organizaciji, eno industrijsko podjetje ter ena obrtna delovna organizacija. Nadomestilo za dopuste pa so s statutom uredili samo v Cinkarni in v Tehno-mercatorju.« »Kaj ste še ugotovili in kakšen je praktičen pomen ankete?« > Umestna pobuda Komisija za mednarodna stike je sklenila predlagati republiškemu sindikalnemu svetu, da bi naj v Sloveniji ustanovili poseben fond, ki bi služil za financiranje kulturnega, zabavnega in športnega življenja ter rekreacije naših delavcev, zaposlenih v tujini. Ne samo da zdaj v republiki namenjamo sila skromna sredstva v te namene, razdrobljena, kot že so, ne zagotavljajo niti najbolj primerne niti dovolj učinkovite pomoči našim delavcem v tujini pri organiziranju njihovega prostega časa. Po zamisli naj ta sklad ustanovijo vsi zainteresirani družbeni dejavniki v republiki: sindikati, zavodi za zaposlovanje, socialno zavarovanje, banke, delovne organizacije in drugi. Vsako leto naj bi prispevali v sklad nekaj sredstev, upravni odbor sklada pa bi z njimi gospodaril in po vnaprej pripravljenem programu financiral kulturno, zabavno in športno življenje naših delavcev v tujini. ? ■ " i SMO! »Letovanje delavcev je potrebno. VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je dal pojmu rekreacije in oddiha nove di- ' menzi je. Mi pa vemo, da pri nas letuje premalo delavcev, In vemo, da to ni prav. Število delavcev, ki letujejo, je v zadnjem letu celo močno upadlo v pre-nekateri delovni organizaciji in je le malo kolektivov, kjer je letovalo več delavcev. »Kje so po vašem mnenju vzroki za to?« smo vprašali. »Predvsem ni v delovnih organizacijah nikogar, ki bi se z letovanjem poklicno ukvarjal in tudi kapacitete počitniških dom-mov so premajhne, domovi pa so preveč zaprtega tipa, Ne domišljamo si, da bodo nekoč le tovali vsi delavci, vseeno pa z razmerami še zdaleč ne moremo biti zadovoljni,« je odgovoril Edo Gaspari. V CELJU PROTESTIRAJO »Na kakšen način pa nameravate vzpodbuditi delavce, da bodo hodili letovat?« »Ne vem! V Celju smo že na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta izrazili svoje ogorčenje zaradi novega zakona, ki je obdavčil sklade skupne porabe. Poudarili smo, da Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ni zadosti ostro protestiral proti sprejemu tega zakotna, ki je v popolnem nesoglasju z resolucijo VI. kongresa ZSJ O letovanju delavcev. Kopico načrtov imamo za poživitev rekreacije delavcev, kako pa bo po novem z denarjem, še ne vemo. Za gotovo vemo le to, da ga bo manj! V Celju nameravamo posvetiti veliko skrb izletništvu, telovadbi, ja boljšo organiziranost in izkoriščenost počitniških kapacitet pa bomo organizirali skupno recepcijsko službo. Organizirati pa moramo tudi boljšo propagandno službo,« Je zaključil Edo Gaspari. MATJAŽ VIZJAK MNENJA IN STALIŠČA Retroaktivnost v naši zakonodaji Splošno pravno načelo civiliziranih narodov, ki ga lahko zasledimo v številnih mednarodnih deklaracijah o človekovih pravicah, je prepoved retroaktivnosti zakonov in drugih predpisov. Ta princip določa, da zakoni lahko urejajo pravna razmerja edino za bodočnost. Torej se z zakoni ne morejo določati nobene obveznosti za nazaj. Našo ustava obravnava to načelo v 154. členu. Tako določa v prvem odstavku omenjenega člena, da »predpisi in drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj«. Kljub tej načelni odločbi prvega odstavka pa ustava že v drugem odstavku istega člena pravi, »da se sama z zakonom lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe in na podlagi takih določb izdani predpisi učinek za nazaj«. Z drugimi besedami povedano: pravilo, ki ga ustava določa v prvem odstavku 154. člena, razveljavlja že takoj v naslednjem odstavku istega člena. Absolutna prepoved retroaktivnosti velja po tretjem odstavku 154. člena ustave edino glede sankcij — in sicer za gospodarske prestopke, prekrške in kazniva dejanja! Problem ne bi bil tako pomemben, če ne bi bilo toliko naših zakonov retroaktivnih, tako da lahko že govorimo o ogroženi pravni varnosti tako delovnih organizacij kakor tudi občanov. Uveljavitev retroaktivnosti v določeni družbi namreč pomeni konec pravne varnosti in s tem zaupanja v trdnost in trajnost zakonov. Kot pravnik poskušam vsaj v večji meri slediti razvoju naše zakonodaje. Omenjene misli so se mi poredile ob prelistavanju naše zakonodaje v letu 1968. Z razočaranjem sem namreč ugotavljal, koliko naših zakonov je retroaktivnih in kakšen udarec pomeni to za našo socialistično zakonitost. Naj naštejem nekaj konkretnih primerov: # Temeljni zakon o prispevkih in davkih občanov je doživel pomembne spremembe v mesecu avgustu 1968. leta. Gre predvsem za to, da lahko republike samostojno določajo davčno osnovo za celo leto nazaj, tako da občan meseca avgusta, ko je bil zakon sprejet, ni mogel vedeti, ali bo čez nekaj mesecev, to je ob koncu leta, plačal več ali manj davka kot prejšnje leto. To je v nasprotju s 16. členom istega zakona, ki jasno in precizno določa, da se višina prispevkov oziroma davkov ugotavlja po predpisih o osnovah in stopnjah, ki so veljale na dan 1. januarja tistega leto, za katero se obveznost ugo- tavlja. Isti člen dalje določa, da imajo predpisi o osnovah in stopnjah prispevkov oziroma davkov lahko učinek za nazaj edino tedaj, če so za zavezance ugodnejši. Konkretno, naš republiški zakon o prispevkih in davkih občanov je sedaj 'dejansko ugodnejši za zavezanca. Vendar bi bil lahko tudi manj ugoden, saj je zakonodajalec v zveznem zakonu dopustil motnost, da lahko republike predpišejo kakršnekoli davke za nazaj. Na koncu je v glavnem ostalo pri starih davščinah, vendar je bilo med ljudmi precej nervoznosti, saj se dolgo časa ni moglo vedeti, ali bo treba plačati davek že na dohodek 15.000 novih dinarjev letno. Smisel predpisa, da se davek določa v začetku leta, je v tem, da občan že januarja izračuna, kakšen davek bo plačal decembra in da temu primerna s svojim dohodkom gospodari. Razumljivo je, da je omenjeni 18. čim ščitil pravno varnost občana. V omenjenem zakonu je tudi določeno, da se davek na tovorna cestna in priklopna vozila plačuje že od 1. julija leta 1968, čeprav je bil zakon izdan šele v avgusu. Groba retroaktivnost! • Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu je določil, da imajo lahko občani za opravljanje tovornega prometa samo tovornjake z nosilnostjo do pet ton. Na takšen način so morali vsi občani, ki so pred uveljavitvijo te zakonske spremembe kupili tovornjak s šestimi tonami, puititt tovornjak Is naše družbe Na 10 cicero VIDEM DOBREPOLJE ] ŠE O PRAVILIH OSNOVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ —...... ■!' ■ ............. MI..I I. .. ,1 1 lil I IZMENJUJEMO IZKUŠNJE V 20 letih ^obstoja je lesno : industrijsko podjetje »-Stodar- 5 na« Videm-Dobrepolje doseglo | lep napredek. Čeprav usmerje- ■ ni v proizvodnjo galanterijskih • izdelkov, torej , izdelkov, ki so Jih mnoga lesno predelovalna podjetja v Sloveniji opustila, so v »Štolami« vendarle uspeli doseči, da danes izvažajo na tuja tržišča že kakih 90 odstotkov svoje proizvodnje. Cehe, ki jih dosegajo na tujih tržiščih, kajpak niso najbolj Ugodne, vendar je kolektivu >Stolame« uspelo v zadnjih letih nek »likanj povečati osebne dohodke in del sredstev nameniti tudi za sklade. Zato v Štolami zdaj resno razmišljajo o tem, da bi se modernizirali, razširili proizvodnjo m povečali izbor drobnega pohištva, po katerem je na tujih tržiščih še vedno1 precejšnje povpraševanje. \ • ŠENTJUR Obrtoa podjetje 1 modna konfekcija »Moda« se bo zdru-zilo s pbdjetjem »Toper« iz Celja. »Moda« je že nekaj let kooperant »Topra« in se je specializirala za izdelavo moških pižam. Od združitve si> »Modi« obetajo možnosti za zaposlovanje novih delavcev, možnosti 7-a nabavo novih strojev in se-8 Veda povečanje osebnih dohodkov zaposlenih; Delavski ‘ svet podjetja »Moda« je že sprejel’ sklep, da strokovna služba pripravi posebno dokumentacijo *a nameravano združitev. pk • KROPA Na posvetovanju turističnih delavcev Gorenjske so pred- ! stavniki iz Krope povedali, da j se tamkajšnji kovaški muzej Š vzdržuje v glavnem iz vstop- Š nme obiskovalcev. Ta sredstva pa so veliko premajhna, da bi lahko muzej dobro vzdrževali, Staj šele da bi sredstva zadoščala za prepotrebna obnovitvena dela. Predstavniki iz Krope so zato zaprosili gorenjsko turistično zvezo, da bi jih podprla v njihovih prizadevanjih za vzdrževanje tega zanimivega zgodovinsko turističnega objekta. B. B. • KRANJ Po pravilniku o dodeljeva- ■ "ju stanovanj v Tekstilindusu-S rešujejo stanovanjski problem : delavcev'na tri različne načh [ z odkupom stanovanj, ki Š Predvideva 15-odstotno lastno j udeležbo delavca, z dodeljeva- ■ Piem stanovanj socialno ogro- j ženim delavcem, ki imajo na | družinskega člana manj kot 300 f lovih dinarjev dohodka, ter j slednjič z dodeljevanjem kre-■ ditov za individualno gradnjo in adaptacijo. Na osnovi ogleda " stanovanjskih razmer delavcev so v Tekstilindiusu sestavili dve Prioritetni Msti, in sicer prvo za delavce, ki imajo pravico do odkupa stanovanj, in drugo za delavca, ki so kot socialno ogroženi po pravilniku upraviče-ni do brezplačne dodelitve sta- ! Povanja. Ob koncu minulega ! leta so v Tekstilindusu ponu- | dili delavcem v odkup 44 sta- j Povanj na 33-letno odplačilno | dobo in z 2-odstotno obrestno j Piero. Gre za to, da uzakonimo posebnosti, ne pa da pozabljamo nanje Na letošnjih občnih zborih sprejemajo osnovne sindikalne organizacije pravila o svojem delovanju. Na žalost nekatere na ta način, da osnutek pravil osnovne sindikalne organizacije, ki ga je izdelala skupina strokovnih sodelavcev republiškega sindikalnega sveta, enostavno prepisujejo z vsemi alternativami vred, ne da bi upoštevali posebne razmere, značilne za vsako delovno organizacijo. Ta napaka je posledica neodgovornega kampanjskega dela nekaterih sindikalnih vodstev, ki hočejo, da na občnih zborih, ki bi naj bili končani do 1. januarja, osnovne organizacije tudi že sprejmejo svoja pravila. V republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev smo se odločili za drugačno pot. Najprej je komisija za organizacijo in kadrovska vprašanja sama razpravljala o osnutku, nato pa ' je na osnovi te ocene in predlogov razpravljalo o osnutku predsedstvo republiškega odbora, ga ponovno kritičpo ocenilo in* Se zavzelo za to, da ga je treba prilagoditi posebnim razmeram,-' ki so značilne za ' delo ' osnovnih sindikalnih organizacij v gradbeništvu in. intjustriji gradbenega materiala. Skupini najbolj odgovornih sodelavcev vT predsedstvu republiškega odbora je bila poverjena naloga, da pripravijo konkreten predlog dopolnitev in sprememb prvega osnutka pravil, tako da bi bilo na tej osnovi mogoče organizirati širši posvet s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij nekaterih večjih podjetij. Sele sedaj, ko smo vse to opravili, pričakujemo; da se bo razvnela bolj zavzeta razprava; ne- samo o formalni strani pravil, ampak o osnovnih vprašanjih organizacije in delovanja sindikata v sleherni delovni organizaciji. Samo takšna razprava o problemih sindikata v podjetju nam tudi lahko zagotavlja, da pravila o delovanju osnovnih sindikalnih organizacij ne bodo ostala mrtvo besedilo. Dosedanja razprava o pravilih osnovne sindikalne organizacije je poudarila posebno naslednja vprašanja: # kako zagotoviti enotnost delovanja celotne sindikalne organizacije od osnove do vrha; # kako usposobiti sindikalno organizacijo, da bo lahko prevzela pobudo in da bo delovala kot enakopravni partner v samoupravnem in družbenem dogovarjanju; # kako zagotoviti povezavo s članstvom v delovnih enotah v tujini; ^ 0 kakšne naj bodo nove oblike in metode delovanja osnovne sindikalne organizacije v podjetju, pri čemer zasluži največjo pozornost konferenca.- Prvemu osnutku pravil upravičeno zamerimo to, da hote ali nehote zapostavlja vlogo in položaj strokovnih oziroma posebnih sindikatov, kot da je ta organizacijska smer manj pomembna za osnovne sindikalne organizacije. V statutu Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil sprejet na VI. kongresu, je do- volj jasno, čeprav načelno rečeno, da se Organizirajo člani sindikata v dveh smereh, tb je proizvodno in teritorialno. Toda pri uresničevanju tega načela v praksi se pojavljajo mnogi problemi. In menim, da je izredno slabo to, da onosa med sindikati in Zvezo sindikatov v osnovni sindikalni organizaciji nismo v celoti razčistili. Tako na različnih ravneh zasledimo v takšni ali v drugačni obliki poskuse uveljavljanja najrazličnejših osebnih konceptov o organiziranosti članstva . v dveh smereh, ki stvari ne razrešujejo, ampak jih samo zapletajo. Dokler od-njosa med sindikati in Zvezo sindikatov ne bomo ne le organizacijsko, ampak tudi vsebinsko do konca opredelili, s tem pa tudi opredelili odgovornost posameznih vodstev sindikalnih organizacij, toliko časa ne moremo pričakovati polne učinkovitosti sindikalne organizacije kot celote; In to vprašanje je posebej aktualno sedaj, ko se postopno konstituira institucija samoupravnega in družbenega dogovarjanja. Posebno pomembno vprašanje za osnovne sindikalne organizacije je, kako izoblikovati svojo organizacijo in pravila delovanja, da bi bila v samoupravnem in družbenem dogovarjanju kos izredno odgovornim nalogam, ki se postavljajo pred celotni sindikat. V pravilih je treba jasno opredeliti postopek, ki ga mora izvajati osnovna sindikalna organizacija v samoupravnem in družbenem dogovarjanju, odgovornost posameznikov in vodstev v takšnem samoupravnem delovanju pa tudi odnos osnovne sindikalne organizacije do višjih vodstev in institucij, ki kot enakopravni partnerji dajejo pobude za samoupravne in družbene dogovore. Posebnost pravil osnovnih sindikalnih organizacij v gradbeništvu je v tem, da morajo jasno opredeliti odnos vodstva in osnovne organizacije sindikata. kot celote do članstva, ki je na delu v delovnih enotah v tujini. V tem primeru namreč danes lahko zasledimo mnoga nerešena vprašanja: status članstva, plačevanje članarine, informacije, -delitev dohodka in drugo. O vsem tem pa mora imeti sindikalna organizacija jasna stališča in tudi v pravilih zapisano, kako se ta stališča uresničujejo. Prav gotovo bi naredili veliko napako, če ne bi ta čas, ko pripravljamo pravila osnovnih sindikalnih organizacij, globlje razmišljali o sodobni organizaciji in metodah dela v sindikatu. Predlagana konferenca sindikata v podjetju, ki povezuje več osnovnih sindikalnih organi- zacij, zasluži prav gotovo veliko pozornosti. V sindikatu gradbenih delavcev je bila ta pobuda povsod sprejeta bjez pridržkov. Razvile pa so se razprave, kako naj bo konferenca organizirana, kakšen status naj ima in kako naj deluje. Večina je proti temu, da bi bila konferenca nekakšen razširjen sindikalni odbor podjetja, pač pa meni, da mora imeti mnogo širši sestav in polna pooblastila, da sklepa o najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo položaj, delavcev v proizvodnji, ter da se naj zato. sedanji sindikalni odbor podjetja spremeni v predsedstvo konference. Torej v njen izvršilni organ. Glede tega, ali naj bo-do^člani konference izvoljeni za dve leti ali naj se za vsako konferenco znova volijo delegati, ki bodo najbolje znali razpravljati in zavzemati stališča o problemih, ki so na dnevnem redu, so nekoliko različna stališča. la bo tako praksa pokazala, kaj je najbolj prav. Vsekakor je treba upoštevati, da bo potreben daljši čas, da bomo prišli do res kvalitetnih pravil osnovnih sindikalnih organizacij. Upoštevati velja tudi to, da še nimamo statuta Zveze sindikatov Slovenije, ki bo prav gotovo tako ali drugače vplival na vsebino pravil osnovnih sindikalnih organizacij. Poleg tega pa smo pred kongresom sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, ki bo sprejel nov statut, upoštevajoč spremembe statuta Zveze sindikatov Jugoslavije. Vse to pa bo moralo dobiti svoj odraz v. dokončni formulaciji, pravil osnovnih sindikalnih organizacij. LOJZE CAPUDER Skrajšanje pokojninskega staža po hitrem postopku? (Nadaljevanje s 1. strani) loča o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo odšel v pokoj. KAJ PRAVIJO V ZVEZNEM IZVRŠNEM SVETU? V zveznem izvršnem svetu, čigar mnenje je nedavno povedal tovariš Marko Bulc, poudarjajo, da hi bilo v januarju težko izvesti hiter postopek glede skrajšanja pokojninskega staža. Kar zadeva zvezni izvršni svet — je dejal tovariš Bulc — le-ta kot odgovoren organ pač ne more priti pred zvezno skupščino brez točnih podatkov in jasnih izračunov. Ker pa te podatke in . izračune že dlje pripravljamo, je možno, da se bo v januarju v zvezni skupščini vseeno razpravljalo o delovnem stažu in o zahtevi sindikatov. Ko je razlagal stališče zveznega izvršnega sveta, je Marko Bulc dejal dalje, da bi morali kot najvažnejše še naprej obdržati 60 oziroma 55 let starosti kot pogoj za upokojitev. »Strinjamo pa se s sindikati, da zaradi generacij, ki so bile zaposlene pred vojno in ki so živele in delale v težkih razmerah, ki so preživele vojno in njene težave ter na svojih ramah nosile breme povojne obnove in izgraditve moramo omogočiti predčasno upokojitev, pred dosegom 60 let starosti. Vprašanje je samo, pod kakšnimi pogoji naj bi omogočili to predčasno upokojitev.« Kot kaže torej tudi v ZIS delno sprejemajo predloge Sveta ZSJ, ne strinjajo pa se z njegovo zahtevo, da bi znašala pokojnina pri skrajšanem delovnem stažu 75 “/o pokojninske osnove. »Čaka nas naloga« — je dejal Marko Bulc, »da ocenimo, koliko bi morali zmanjšati po- kojninski odstotek pri predčasni upokojitvi. Sedaj pripravljamo nekaj različnih predlogov: da bi pokojnina s 55 leti starosti in 35 leti delovnega staža znašala morda 70 °/o pokojninske osnove, ali pa 68 oziroma 65 % pokojninske. osnove. Koliko naj bi znašala takšna pokojnina, je seveda odvisno od finančnih sredstev, ki bodo na voljo. Če bi predlog ZSJ takoj sprejeli, bi nam bilo samo v letu 1969 potrebnih dodatnih 40 milijard S-dimarjev. Pokojninski skladi niso enako bogati v vseh republikah. Na Hrvaškem, v Slovenija in v Črni gori imajo ti skladi velike primanjkljaje, medtem ko so razmere v preostalih republikah ugodnejše« Po mnenju Marka Bulca bi morda bilo potrebno, da že se- SANAC1JA LETALSKEGA PODJETJA ADRIA-AVIOPROMET Nova krila, novi obeti za »AA« Spomladi bo podjetje »AA« dobilo dve novi reaktivni letali tipa Douglas DC9, od katerih bo lahko vsako sprejelo po 110 potnikov v garaži ali pa ga nekako prodati. Predpis je seveda retroaktiven: ko je občan kupoval šesttonski tovornjak, ni bilo &redpisa, ki bi omejeval privatni tovorni promet glede na tonsko nosilnost. . Za marsikoga je bil to seveda hud udarec. Svoje prihranke vlagal v nakup tovornjaka in po veljavnih predpisih kupil vozilo; tedaj pa čez .noč ga ne sme več uporabljati. Če bi zakonodajalec hotel, da ta predpis ne bi bil retroaktiven, bi n}oral določiti jasno'in precizno, da spremembe ne zadevajo istih občanov, ki so tovornjake kupili pred uveljavitvijo tega Predpisa. Potemtakem bi samo v bodoče, po uveljavitvi predla’ ne smeli več kupovati tovornjakov z nosilnostjo nad pet ® Retroaktiven predpis, ki je precej prizadel delovne or-Ganizacije, je zakon o kreditnih poslih s tujino. Slo je za sporni člen zakona, ki je že na sklenjene posle delovnih organi-acij s tujino apliciral nekoliko manj ugoden devizni obračun, °1 je bil prejšnji. O tem spornem 31. členu je celo tekel po-s °Pfk za presojo ustavnosti pred ustavnim sodiščem Jugo-lavije. Ustavno sodišče je predlog za presojo ustavnosti za-rnilo kot neutemeljen. V obrazložitvi svoje odločbe pa ustavno °dišče navaja, da splošna družbena korist opravičuje retroaktivnost, če je ta korist taka velika, da je močnejša od pravne črnosti. Popolnoma jasno je, da je ustavno sodišče predlog za preste ustavnosti zavrnilo, saj predpis (31. člen) sploh ni proti- ustaven. Kot smo že povedali, naša ustava retroaktivnost uzakonjuje, tako da jasno noben retroaktiven predpis sploh ne more biti protiustaven! Pojem splošne družbene koristi, na katerega se sklicuje ustavno sodišče v svoji obrazložitvi, seveda določa v vsakem konkretnem primeru, ko je retroaktiven predpis izdan, sama zvezna skupščina, ko izdaja zakone. Ustavno sodišče sploh^ne more presojati, ali je splošna družbena korist podana pri posameznem zakonu. Zato je tudi popolnoma nesmiselno, da se na ta pojem sklicuje v obrazložitvi svoje odločbe. Gre namreč za to, da se pojasni pravo bistvo stvari: ustavno sodišče bi lahko samo čisto preprosto dejalo, da predpis kljub retroaktivnosti ni protiustaven, ker ustava retroaktivnost uzakonjuje. Pomanjkanje prostora ne dovoljuje, da bi izčrpneje obravnavali še nekaj drugih primerov retroaktivnih zakonov. Poudariti pa je potrebno predvsem to, da je naša socialistična zakonitost grobo kršena z vsakim retroaktivnim zakonom. Retroaktivnost in zakonitost sta namreč dva pojma, ki se medsebojno izključujeta. Po mojem mnenju pa je pravna varnost občana ter delovne organizacije najosnovnejše načelo same socialistične zakonitosti. To pomeni, da ne more biti nobene druge »splošne družbene koristi«, ki bi bila večja od pravne varnosti občana in delovne organizacije. Glede na to bi naša ustava samo prjdabila na svoji demokratičnosti in humanosti, če bi retroaktivnost dosledno in v celoti prepovedala. Anton Podgoršek, dipl. pravnik Ljubljansko letalsko podjetje »AA« se je, kot kaže, izkopalo iz težav, S tremi letali tipa DC-6B je lani opravilo 4500. ur komercialnih poletov in ustvarilo 20.579.842,99 novih dinarjev' prometa, od tega za 1,646.387 : dolarjev poletov. S tem prometom bo podjetje plačalo lani zapadle obveznosti in' ustvarilo blizu 1,500.000 N-dinarjev ; za ekiade. Na osnovi bilance po 1 prisilni poravnavi ' in lani ustvarjenih sredstev je podjetje 5 »AA« sanirano iri je vrednost njegovih oshčvhih sredstev ih čistega dohodka iz lanskega ; poslovanja višja, kot so obvez- ' nosti podjetja. Sorazmerno uspešno poslovanje »AA« v minulem letu pa je povezano z naravnost dra- . matičnim bojem celotnega kolektiva za sanacijo in za modernizacijo flote. 0 Vse delo v minulem letu je v »AA« opravilo 83 zaposlenih in od tega je le 6,5 posadk ter 27 delavcev v tehnični bazi podjetja. 0 Za primerjavo, naj navedemo, da je predlansko leto podjetje »AA« zaključilo s 5528 ; urami komercialnih poletov s 15 posadkami, 57 delavci v tehnični bazi ter skupno zaposlenimi 183 delavci. Že te številke izpričujejo, da je bilo leto celotnega, lahko bi rekli maloštevilnega kolektiva »AA« v minulem letu zelo naporno. Se poseben napor za dosežene rezultate pa so vložile posadke letal in celotno tehnično osebje: pri 4500 urah komercialnih poletov v minulem letu je bilo na letalih manj okvar in tudi manj zamud kot leto poprej! Najbolj razveseljiva novica iz slovenskega letalskega podjetja »AA« je prav gotovo ta, da. bosta . že: spomladi na leta- a lišču Brnik pristali dve reaktivni letali tipa Douglas DC-9, kajti sedanji trije štirimotor-niki tipa DC-6B so za sodoben potniški promet na eharterskih poletih že zastareli. O tem priča podatek, da bo lahko »AA« z novima le'xloma letno opravil več prometa kot prej s štirimi, oziroma tremi klasičnimi ,i letali, ki so do^gla maksimal- : no hitrost le 40.0 km na,-uro. Torej se slo-tfsmskernu letalskemu podjetju »AA« obetajo . nova krila in nove razvojne možnosti. Podjetje »AA« je namreč v času prisilne uprave ves čas iskalo primerne poslovne partnerje, končno pa mu je takega partnerja upelo dobiti in »AA« se mu bo v najkrajšem času tudi priključilo. Od tedaj naprej bo Adria aviopro-met posloval kot samostojna ,,, poslovna enota s svojim obračunom, s sedežem v Ljubljani in s tehnično bazo na Brniku. daj prepustimo republikam določanje odstotka zmanjšanja pokojnin pri predčasni upokojitvi, kar predlagajo tudi teze za novi pokojninski sistem. »To je,« je zaključil tovariš Bulc, »v skladu s prizadevanji, da se pravice glede odločanja o vprašanjih materialnega značaja vse bolj prenesejo na skupnosti socialnega zavarovanja oziroma na republike. Enostnost pokojninskega sistema za državo pa bi prišla do izraza tedaj, ko se izpolni starostna meja 60 oziroma 55 leth Tedaj bi vsi zavarovanci v Jugoslaviji dobivali enak odstotek pokojnin. Drugačne pa bi seveda bile razmere, kadar bi šlo za predčasne pokojnine, za prehodno obdobje in za posebnosti položaja delavskega razreda v posameznih republikah.« PETER STOJANOVIČ MS Glasilo republiškega sveta ZSJ ra Slovenijo, Izdala CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave, Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 813/VI telefon uredništva 316-672, 316-695, 312-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-901, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-32000-10-3204-486. — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 6.50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-dln in letna 26 N-dln — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana ■Kako gospodarimo ) NAŠA SERIJA ČLANKOV NA TEMO: INTEGRACIJA V EL^KTRO GOSPODARSTVU »Vedeti moramo, kaj želimo doseči!« Na vprašanje DE odgovarja Srečko Rajh7 direktor Elektro Celje LOM MI F rniRnivi i - ! glavnim direktorjem GIF Ingrad Celje dipl. inž. V1TA- LOM MLEJNIKOM, tehničnim direktorjem dipl. inž. HENRIKOM CMAKOM in ekonomistom LUDVIKOM ARNUŠEM Z RAZGOVORA S PREDSTAVNIKI GRADBENO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA INGRAD Škodljive zavore ' ^ i ' - ' •• '• ..- ■ • • - celjsko gradbeništvo je značilna razdrobljenost gradbenih zmogljivosti, med njimi pa oster boj za sorazmerno tesno gradbeno tržišče. To ima svoje pozitivne strani, še več pa negativnih. Ostre tržne razmere sicer dvigajo poslovnost gradbenih podjetij in jih spodbujajo k izboljšanju ekonomičnosti, nikakor pg ni mogoče doseči v takih razmerah tolikšne akumulativnosti, da bi lahko izdatneje poskrbeli za višje osebne dohodke in za večje naložbe v razširjeno reprodukcijo. ..» tl V gradbenem industrijskem podjetju INGRAD ob teh problemih, ki so sicer značilni za celotno slovensko gradbeništvo, omenjajo še nekatere druge, med njimi sedanje pogoje kreditiranja in nekatera nerazrešena in zelo občutljiva vprašanja pri izvozu gradbenih zmogljivosti. Sedanja, umetno povzročena razdrobljenost elektro gospodarstva nasploh in distribucije električne energije povsem razumljivo vpliva na zelo različna stališča o tem, kakšen naj bi bil praktičen pristop k integracijskim procesom. Medtem ko v ekonomsko bolj trdnih podjetjih poudarjajo prednosti tehnološko-tehničnega povezovanja, se drugi kolektivi v prvi vrsti zavzemajo za izenačevanje pogojev gospodarjenja, šele potem pa tudi za izoblikovanje tehnološko-tehnično čimbolj zaokroženega organizma. Ta razlika v mnenjih in izhodiščih za zdaj predstavlja glavni kamen spotike, 'zakaj tako počasi napredujejo priprave za integracijo elektrodistribu-cijskih podjetij v naši republiki. Težko-je presojati o tem, kdo ima bolj prav. Verjetno pa bo resnica nekje v sredini. K temu navaja tudi doslej edino skupno stališče vseh distributivnih podjetij v naši republiki, naj bi se namreč povezala v združeno podjetje elektro distribucije, znotraj katerega bi potem hitreje in lažje usklajevali sedanje razlike v stališčih in ekonomskem položaju včlanjenih partnerjev. Potem ko je v prejšnji številki našega lista o prednostih tehnološko tehnične integracije elektro distribucije spregovoril direktor Elektro Kranj, dipl. inž. Milan Križnar, tokrat dajemo besedo direktorju podjetja Elektro Celje, tovarišu Srečku Rajhu, ki bo pojasnil še »drugo stran medalje« integracije elektro distribucije. - S ? »i' OSNOVNI PROBLEM JE NEUREJENA KREDITNA POLITIKA »Slovenci razpolagamo s Skromnimi finančnimi možnostmi,« je načel jčdro problema direktor podjetja Ingrad dipl. inž. Vital Mlejnik. »Močne finančne zmogljivosti so osredotočene v Beogradu. Do tega denarja, ki se je zbral iz vseh republik, je težko priti in ga v obliki kreditov spet preliti v republike. Ce pa se nam posreči dobiti kredite, potem jih moramo drago plačati. Obresti pogosto presegajo vsako razumno mero in resno bi lahko načeli vprašanje socialističnih poslovnih odnosov.« Na kredite pa je Ingrad življenjsko navezan. Direktor inž. Vital Mlejnik in drugi sobesedniki — inž. Henrik Cmak, vodja tehnične službe, ter oec. Lud-■yik .Arnuš, vodja analitične službe, so to dokazali na izkušnjah. Polovico ali dve tretjini financira investitor, ostanek pa kreditirajo izvajalci — gradbena podjetja. Pri sedanji akumu-, lativndsti, ki niha v Ingradu komaj med 5,6 do 7,5 %, in ob . . minimalnih skladih je težko naprtiti kreditiranje gradbeni delovni organizaciji. In vendar se kreditiranju v Ingradu ne morejo ogniti. V to jih silijo 'trž-ne razmere. Zato niso redki primeri, ko kreditira Ingrad investitorja z milijonskimi in več-''mili j tinskimi zneski. ; IC rfednim kreditom prihajajo še zahteve skoraj vseh investitorjev po orofenju sredstev, kar pa presega finančne zmoglji-- vosti podjetij in predstavlja nov problem v poslovanju gradbenih podjetij. Pri licitacijah v zadnjem času ne odločajo več proizvodne zmogljivosti in ne cene objekta, temveč v pretežni meri ponujeni krediti ali obljubljena orocena sredstva. USPEŠNE POSLOVNE SPREMEMBE V Ingradu pripravljajo mesečno bruto bilance. Vsak mesec vedo natanko za svoj gospodarski položaj, pravočasno zavirajo vse stroške, ki bi jim utegnili omajati planirano ravnovesje. »V zadnjih letih smo uspeli doseči boljši neto produkt«, razlaga njihovo poslovanje Ludvik Arnuš, vodja analitske službe, »in precejšnji del ostanka dohodka vložiti v poslovpi sklad. Na ta način smo tisti del poslovnega sklada, ki ga uporabljamo za obratna sredstva, v zadnjih letih povečali tudi do 20 %. Kljub temu pa doslej zbrana sredstva ne zadoščajo za kreditiranje in( za pokrivanje gradnje za trg. S financiranjem gradnje za trg je izkoriščen praktično ves lastni finančni potencial in so na tak način potrebni podjetju krediti v tolikšnem obsegu, kolikor jih podjetje nudi investitorjem. Teh možnosti pa doslej ni bilo. Povečanje finančnega potenciala dosegamo z naslednjim ukrepom: v prejšnjih letih smo najprej poskrbeli za raven osebnih dohodkov in šele nato za sklade podjetja. Sedaj ravnamo nasprotno. Z letošnjim pianom predvidevamo potrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo v osnovna in obratna sredstva, medtem ko vežemo izboljšanje osebnih dohodkov na izboljšano ekonomičnost. Tak način spodbuja prizadevanja vseh članov kolektiva za boljšo storilnost, boljšo ekonomičnost in za uspešnejšo poslovnost.« davčnimi predpisi v inozfeni-stvu. Pogrešamo pomoč v nasvetih, denimo naših predstavništev v inozemstvu, ki. bi nam in celotnemu našemu gospodarstvu prihiahiii s svojim sodelovanjem precej truda, skrbi in dohodka.« JVlnoga vprašanja, ki smo jih načeli v Ingradu, ponujajo sama po sebi vprašanje, kako združevati zmogljivosti in doseči večje poslovno sodelovanje. Celjski gradbinci so že pred zakaj" ŠE' ENKRAT OD ZAČETKA? »Morda sc motimo, vendar imamo vtis, da sedanje razprave o integraciji pomenijo samo ponovitev razgovorov iz leta 1963, ko je bila uveljavljena sedanja organizacija elektro gospodarstva. Ali je naša ugotovitev točna, ali pa menite drugače? In drugič: če je točno, da šele zdaj razčiščujemo mnenja in stališča, o katerih leta 1963 ni mogla biti izrečena končna beseda, zakaj je tako?« splohtijbol^prizSliolrad3: SlTdj^pra^IngrhfnaZ ^THsiSrilcUe^: bene kolektivb, pomenijo enega osrednjih problemov tudi v celjskem Ingradu. V občini so med gradbinci na vrhu in znašajo njihovi poprečni osebni dohodki približno 740 N-dinarjev, s terenskim dodatkom pa približno 880 N-dinarjev. Zaostajajo pa za mnogimi drugimi gradbenimi podjetji z drugih področij. Nizki osebni dohodki gradbenih delavcev skrivajo v sebi vse sedanje poslovne in tržne razmere v gradbeništvu. Na račun nizkih osebnih dohodkov delavcev se krešejo realne cene na licitacijah. Zato pravijo v Ingradu, da bi morali tudi na tem področju napraviti red in dolgoletno besedovanje o rešitvi tega problema uresničiti v praksi. Predlagajo, da bi na licitacijah izločili najvišje in najnižje ponudnike, izvajalca pa bi izbirali v sredi. To bi prisililo izvajalce, da bi svoje ponudbe bolj realno kalkulirali. Tako bi tudi premaknili z mrtve točke težnje po realnem vrednotenju dela, kot ga je predlagal republiški odbor sindikata gradbenih delavcev in ga v Ingradu v celoti podpirajo. Bolgča točka gradbeništva je tudi nizka stopnja mehanizacije. »Podjetju ostane premalo Sredstev za naložbe v moderno tehnologijo,« pravi dipl. inž. Henrik Čmak, vodja tehničnega sektorja. »Vsi lepi načrti za modernizacijo se ustavljajo na pol poti. In vendar je pogoj za uspešen razvoj gradbeništva sodobna tehnologija, ki jo je mogoče razviti z moderno strojno opremo. Na ustrezni stopnji opremljenosti pa je možno razviti tudi zdrave konkurenčne odnose.« POTREBNO JE SODELOVANJE NA VSEH STRANEH Ingrad je pravočasno ugotovil, da je domači trg pretesen za vse gradbene zmogljivosti. Svoje zmogljivosti je ponudil tudi na inozemskem trgu. »Izvoza se lotevamo previdno,« pravi direktor dipl. inž. Vital Mlejnik. »Za svarilo so nam nekatera podjetja, ki so svoja prva dela zaključila z izgubo. Nekaj poslov smo že sklenili, za nekatere grejemo železo. Toda pri tem se srečujemo, podobno kot drugi gradbinci, s številnimi problemi, ki jih sami v kratkem času ne moremo razvozlati. Posebne težave po združitvi šestih manjših podjetij. Ta koncentracija gradbeništva pa je bila kratkotrajna. Vnovič so se kot gobe po dežju razrasla gradbena podjetja; zadnja leta jih je več kot kdaj koli poprej. Z večanjem števila gradbenih podjetij pa se povečuje tudi potreba po poslovnem združevanju in sodelovanju, poudarjajo v Ingradu. Prav tako bi veljalo razmisliti, so dejali, o izdelavi regionalnega načrta razvoja gradbeništva, s katerim bi uskladili ponudbo in povpraševanje. Morda bi prav na ta način pospešili integracijske procese. I. VRHOVCAK graciji elektro distribucije, vidim v tem, da leta 1963, ko je bila takšna možnost, tega nismo storili. Vendar tega niso bili krivi kolektivi elektro gospodarstva, marveč zunanji dejavniki, ki so predpisali še danes veljavno razdelitev elektro gospodarstva na samostojna proizvodna, prenosna in distribucijska podjetja. Sicer pa po mojem mišljenju namen integracije v distribuciji ne more biti tojiko v ekonomskem izkoriščanju enotnega elektro gospodarskega , sistema — za razliko s proizvodnjo in prenosom električne energije takega sistema v distribuciji tudi ni, oziroma je omejen na manjša območja — temveč gre predvsem za odpravljanje razlik v ekonomskem položaju med posameznimi sedanjimi distribucijskimi podjetji. Te razlike pa spet predstavljajo posledico neskladja med enotnimi cenami . električne .energije na razdelilnem omrežju z ene in različno strukturo porabe električne energije ter objektivno različnih stroškov poslovanja z druge strani.. Seveda so v distribuciji važne tudi tehnične in tehnološke prednosti integracije. Vendar združevanje na tem področju ni problematično, saj naša podjetja glede tega že zdaj dokaj tesno sodelujejo in so v ta namen, že pred leti, tudi ustanovila lastno poslovno združenje.« ZA ENAKE POGOJE GOSPODARJENJA! »Zagovorniki tehnološko-tehnlčne integraciji pojem izenačevanja pogojev gospodarjenja trenutno definirajo s tem, da bi vsi v enotno ali v združeno podjetje vključeni kolektivi morali razpolagati najmanj z sredstvi za enostavno reprodukcijo. Vaše mnenje o tem?« »Čeprav primerjalni izračuni kažejo, da bi podjetje, ki ga vodim, po. teh računicah . samo pridobilo, mislim, da bomo o KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC O KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTAT Eh S W O M • O O E< < Eh Z H S O o S o H Ul Ph o H < h £ g o Zakaj razlike? Po sklepu kongresa se bodo potemtakem komunisti hkrati z uravnavanjem delitve ob upoštevanju načela solidarnosti tudi v prihodnje zelo odločno bojevali proti vsem de- Eh ž; w S . o M (Nadaljevanje s 1. strani) ekonomski napredek in vejah dejavnostih in organi- razvijanje socialističnih druž- formacijam: Je-te namreč ne zacijah združenega dela; benih odnosov, .to je za na- izhajajo le iz zakonitosti bla- A nesorazmerje med aku~ daljnjo revolucionarno pre- QOvne proizvodnje in delitve ^ mulacijsko sposobnostjo go-- obrazbo družbe. Prevladala je Pp delu, marveč tudi iz uve- h spodarstva in potrebami po torej zavest o nujnosti blagov- [javljanja uravnilovskih te- « intenzivnem gospodarskem na- no tržnega gospodarstva na zenj m drugih pritiskov, ki predku* sedanji,stopnji našega razvoja, terjajo včasih celo v imenu A gospodarjenje v razme- ker le-to intenzivira gospodar- humanizacije vračanje v etati-rah delovanja zakonov bla- [tvo, razvija pobudo in spod- f*™ birokratske odnose v govnega gospodarstva in pri- buja poslovnost, to je priza- katerih naj bi imele različne svajanja rezultatov dela ne po devanja za zvišanje proizvod- fpte odločujočo besedo m ve-»individualno vloženem delu-, ™sti dela, zd racionalizacijo, loavo. V zvezi s to ugotovitvijo temveč po »družbeno prizna- večjo ekonomičnost itd. f se na kongresu zavzeli tudi ne2 ~osa- J°laJlgilca zaliom vredn?r liavljanfe zlmZtUnlZt nosti v vsem našem družbenem življenju, zlasti pa v oblastnih in drugih organih. S pravosodno reformo naj bi čimprej uskladili razvoj pra- meznih organizacij združenega vladujemo — tudi deformacije, dela, skupnih organizacij ali Zato smo na kongresu skleni-dejavnosti; H, da bomo v prihodnje še 9 neustrezni družbeni ukre- bolj uveljavljali načelo soli-pi, s katerimi se ustvarjajo darnosti in medsebojne pomo- ekonomsko neutemeljene raz- « ter ga vgrajevali v sistem ne -nomoči z zahtevami delov like v pogojih gospodarjenja; družbeno ekonomskih odnosov nih Uudi no ' vosodnih služb in služb prav- w deformacije, ki spremlja- kot eno njegovih osnovmn rovaniu niihnvih cnmmmrnv jo naš gospodarski in družbeni komponent. Ob načelu delitve nih pravic ^ samouprav-razvoj itd. po delu bomo torej vgrajevali . . In kar je najpomembnejše: v sistem tudi elemente delitve . Odkrivanje vzrokov neena-na kongresu so delegati opo- po potrebah oziroma elemente !n ustrezna- politika osta- zorili na trdoživo, ponekod še enakomernejšega zadovoljena- j? tako ena od važnih nalog močno zakoreninjeno misel- nja osnovnih potreb na posa- sindikatov in drugih druz-nost. da bi naša današnja meznih področjih družbenega . dejavnikov, saj je družba že lahko postala druž- standarda. T.aki odnosi so se- ustvarJanIe pogojev za vrese-ba popolne enakosti, če bi se daj le delno uveljavljeni v de- ^anie,v neenakosti ozvroma za to le odločili. Razumljiv0! javnostih, kot so izbraževa- zjaanlsevanie njenih neugod-da so se komunisti na kongre- nje, zdravstvo, socialna za- ?. pos e. euen izinp.d glav-su opredelili ne za ustvarjanje ščita itd., morajo pa postati . P000,8? za nadaljnji raz-iluzij o uspešnosti uravnilgv- vse pomembnejši dejavnik in- ^ m utrlevanje socialističnih skega preseganja neenakoštU tegracije samoupravne družbe amouPravmh odnosov, marveč za nadaljnji družbeno- in njene enotnosti. VINKO BLATNIK osnovnih nih jljudi po doslednejšem va- šo Z KOMENTATORJSV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC 9 KOMENTATORJEV STOLPEC 9 KOMENTAT teh zadevah morali bolj in podrobneje razmišljati. Vsem dosedanjim razpravam navkljub naša stališča glede integracije niso v vsem enotna. Medtem ko ekorfjmsko močnejša podjetja poudarjajo .tehnično-tehnološke prednosti povezovanja, v drugih kolektivih, med katere sodi tudi Elektro Celje, razmišljamo predvsem o ekonomskih straneh predvidene integracije. Dejstvo namreč je, da so bile enotne cene električne energije na razdelilnem omrežju v Sloveniji kalkulirane na povprečni realizaciji in na povprečnih stroških ter akumulaciji vse distribucije v naši republiki. Zato ne more biti krivda nekega območja, če zaradi strukture porabe in predpisanih cen dosega slabše rezultate v primerjavi z drugim območjem, kjer je struktura ugodnejša. V praksi namreč to pomeni, da nekateri kolektivi brez večjih lastnih zaslug ustvarjajo več kot drugi, ki pa tega niso sami krivi. Te razlike med poslovnimi enotami so tudi znotraj sedanjih podjetij, jih pa več ali manj uspešno razrešujemo s sistemom notranje delitve. Očitno torej je, da je uspešnost integracije distribucije odvisna predvsem od tega, kako hitro bomo razčistili pojme in stališča o vzrokih in o . koristnosti povezovanja, ki bi moralo — po mojem mišljenju — temeljiti predvsem na jasno opredeljenih ekonomskih razmerah znotraj novega podjetja.« RAJE BOLJ POČASI, VENDAR TEMELJITO »Kako pa naj bi, po vašem mišljenju, uspešno razrešili vso to, očitno zelo zapleteno problematiko?« »Ne bi mogel prerokovati, kako bomo na koncu uspeli razrešiti vsa ta vprašanja, zdi pa se mi, da je pot do skupnega cilja zaradi različnih stališč, pogojenih zavoljo velikih razlik v materialnem in organizacijskem stanju sedanjih podjetij, lahko samo postopno. Seveda pa mora biti ta postopnost konstruktivna. tako da bi na koncu le pripeljala do najboljše oblike integracije. Narobe bi bilo, če bi nekdo od zunaj predpisoval najbolj primerno obliko organizacije naše dejavnosti. Vemo namreč, da nobena povojna reorganizacija elektro gospodarstva, ki je zajela tudi distribucijo, ni pripeljala do želenih rezultatov. V letu 1963 vsiljena organizacija elektro gospodarstva to samo potrjuje. Preprečila nam je : namreč, da bi mnoga vprašanja tehnološko-tehničnega značaja lahko začeli razreševati že takrat,, ne pa da to počenjamo danes, ko bi se morali angažirati predvsem za probleme v zvezi z modernizacijo in avtomatizacijo poslovanja. Menjm, da je, potrebno te stvari odkrito povedati, saj se je v javnosti ustvaril napačen vtis, da je vseh težav krivo samo elektro gospodarstvo in da bodo te same po sebi razrešene že z integracijo. Izkoriščam priložnost, da izrazim tudi željo nas vseh, ki smo zaposleni v elektro gospodarstvu. Za uspešno poslovanje naše dejavnosti morajo namreč tudi družbeni dejavniki prispevati svoj delež. Od njih je odvisna rešitev mnogih vprašanj, kot denimo kvalitetna sprememba tarifnega sistema in tarif za električno energijo, dalje ureditev financiranja razširjene reprodukcije v distribuciji in elektro gospodarstvu nasploh, ukinitev komunalnega statusa distribucijskih podjetij, ki ovira nadaljnjo tehnološko organizacijo distribucije na širšem področju in izven občinskih meja. Ne nazadnje pa gre tudi za sprejem predpisov d tehničnih in komercialnih pogojih za dobavo električne energije, kar sedaj tudi otežko-ča poslovanje z našimi odjemalci. Za uspešno razrešitev problemov v elektro gospodarstvu in posebej v distribuciji električne energije moramo torej opraviti svoje naloge vsi, vsak pa najprej na svojem področju!« MILAN GOVEKAR Za dom in družino Scotch-gart prti so in jih ni! Več bralcev je v uredništvu našega lista vprašalo, kje so zdaj tisti Imenitni prti podjetja Tekstildnus, s katerih polito vino ali kavo in omake samo zbrišeš, pa so spet čisti 'n srno jih pred kakim letom teplo priporočali vsem zapos-ianim ženskam. Poizvedovanje po trgovinah in odgovor proizvajalca javno Posredujemo, da si bodo bralci na jasnem, kako'je s scotch-Sart prti, z njihovimi proizva-Jalci in posredniki. Odgovor komercialistke v Tekstilindusu: “■Scotchgart prtov imamo ogromno na zalogi. Če jih po trgovinah ni, vprašajte trgov-ce, zakaj jih ne nabavijo. Pričakovali smo boljšo prodajo, *ato smo jih veliko naredili.-« Odgovori štirih prodajalk v •amopostrežni trgovini Prehrane, Ljubljana, Cigaletova ulica: Prva: »Scotchgart prti? Ča-Kajte, da pogledam. Če jih ta toden, ko sem bila odsotna, niso dobili, jih nimamo.-« Skupaj sva odšli k polici z belimi prti po 33,60 N-din. Jaz: »Cena bi nekako ustrezala scotchgrtu, se vam ne zdi?« Ona: »Ne vem, po čem so, ampak tile prti že dve leti ležijo tule.« Druga prodajalka: »Scoth-E-art? Po televiziji sem poslušala reklamo zanje. Ne verjamem, da smo jih kdaj prodajali« Tretja in četrta prodajalka za scotchgart še nista slišali... Vodja oddelka za metrsko blago v Modni hiši, (trgovini tti jo je uredila slovenska industrija) : »Imamo kvadratne scotch-Sar prte v izmeri 1,30 m. Po 33 din jih prodajamo, dobite Pa lahko tudi scotchgart ha Ptetre po 37 N-dinarjev, Nad-Prti? Ne, teh pa nimamp« Predstavnica oddelka za •Petrsko blago v Na-ma: »Imeli smo scotchgart, pa ga je zmanjkalo. Zakaj ga komerciala ne nabavi, ne vem, Kvadratni prt 1,30x 1.30 m je stal 33,40 N-dinarjev. Metrskc-premazanega blaga nismo imeli.« Poklicali smo ponovno Tek-stilindus, tokrat direktorja: »Scotchgart na metre? Ne y,em zanj, mi ga ne delamo, j* samopostrežni trgovini Pre-Pfane najbrž ne prodajajo teh Prtov, ker jih zavijamo v po-Jlvinilaste vrečice in oipremimn z Papist Navadne damas-tne prte prodajajo po 34 dinarjev’ ■^li trgovini prodajamo scotch-^t prte po 24,40 N-din, po de-®et skupaj — za gostinska pod-J°tja ■— pa ceio po 23,90 N oin.., Torej: če scotchgart prtov tp nadprtov ni po trgovinah, ho treba pocukati komerciali-ste grosiističnih in detajlistič-trgovskih hiš, zakaj jih ne bahavi jo. Prevelike stare zaloge da-Pikstnih prtov ne bi smele biti ovira, če smo potrošniki prve vmline trgovine. Da bi se pa rPi branili scotchgart prtov, čfe stanejo natanko toliko kot na-vadni, nas ne bo nihče prepričal. Scotchgart nadprti v izme-ri 80 cm x 80 cm po tovarniški Cent 11,20 N-din in po 10 sku-10,10 din pa nam po vsej ^rjetnosti zato niso dostopni, so za trgovce — prepoce- ^ŽrŽPJF.'S TT POHIŠTVO PREIZKUŠENO OLAJŠAJTE SI LIKANJE V vseh večjih trgovinah že dobite »Mi-mi« podlogo za likanje, ki vam bo olajšala delo in vas rešila skrbi, da ne bi z prevročim likalnikom zasmodili blaga. »Mi-mi« podlogo položite naravnost na mizo, in sicer tako, da bo gladka, metalizirana stran zgoraj, vrh njo pa razgrnite oblačilo, ki ga nameravate zlikati, ne da bi ga navlažili. Prva jaza likanja bo torej prihranjena. Skrajšal pa se bo še čas dejanskega likanja, ker metalizirana podloga odbija toploto in tako oblačilo hkrati lilca z obeh strani. Likanje pa »Mi-mi« podloga tudi poceni. Zaradi toplotnega odboja namreč likalnika ni treba tako močno greti kot pri likanju s tkano podlogo. Raztresene, površne ali neizkušene likarice pa bodo morda »Mi-mi« podlogo zato najbolj cenile, ker se jim obla- prežgala. Ostalo je takšno kot prej. Likalne podloge »Mi-mi« iz-čila ne bodo več zasmodila, deluje Tekstilna tovarna Pre-niti zgubala pod prevročim li- bold in jih prodaja trgovski kalnikom. mreži po 17.50 N-din, v pro- Naš poskus: blaga iz lesne daji na malo pa so precej volne, položenega na »Mi-mi« dražje, cene se sučejo okoli 30 podlogo, prižgana cigareta ni N-dinarjev. UNIVERZALNA KRPA Pred časom so naši dnevniki prinesli novico o krpah, ki ‘požirajo prah. Seve, uvoženo novico, ker so tovrstne požiralce prahu iznašli v tujini. Takšne čudežne živobarvne krpe izdeluje že tudi naša Tekstilna tovarna Prebold iz 100 % kardiranega bombaža. Magnetic, kakor se imenuje krpa, vsrkuie prah in ne dopušča, da bi se dvigal, četudi brišemo zelo prašno pohištvo. Hkrati ga polira in mu vrača lesk. Krpe lahko enako učinkovito uporabljate za loščenje obutve in torbic. Proizvajalci jih priporočajo celo za loščenje parketa. Ker Magnetic temeljito čisti, se seveda hitro maže, ima pa io odliko, da krpo zlahka operete. Mlačna voda in malo detergenta, to so vse priprave za pranje. Krpo zdrgnete, splaknete, posušite in že je spet nared za delo. Po takšnem pranju ohrani vse omenjene odlike. Tekstilna tovarna Prebold prodaja Magnetic po 6 N-dinarjev, vi pa boste za krpo odšteli približno 10 dinarjev. TEKSTILNA INDUSTRIJA V OČEH TRGOVCA »NAS NAJ POSTAVIJO ZA KONTROLORJE!« Govori Vinko Tabornik, poslovodja ljubljanske Manufakture Od novega leta sem je v poslovalnici Manufaktura nasproti nebotičnika takšna gneča, kot da bi blago zastonj delili. Razprodaja vleče. Prodajalke so vnovčile več kot 60.000 metrov 50 do 70 °U pocenjenega pikeja, popelina in drugih vrst lažjega blaga, največji magnet pa je češki kamgarn brez napak, ki velja 68,60 N-din meter. Kdo je blago pocenil in zakaj? vsaj 85 dinarjev za meter. Zelo lahko ga bomo prodali, ampak prodaja domačega volnenega blaga bo zaostajala.-« »Toda takšnale pocenitev de-tajlistom najbrž ne zmeša računov. Več blaga prodate, če je poceni in tako finančni plan (Vseeno realizirate ?•« »Vsake toliko časa tovarne pocenijo blago,« mi je na vprašanje odvrnil Vinko Tabernik, poslovodja Manufakture, »razprodajajo poskusne vzorce, za katere se trgovska mreža ni ogrela, ostanke izvoznega blaga, največ pa je defektnega blaga« »Če ste ga od oktobra prodali že 60.000 metrov in ga imate še kakih 20.000 metrov na zalogi, bi rekla, da tekstilci ne pazijo preveč na dobro kakovost tkanin. Videla sem cele bale močno defektnega pikeja...« »Tudi sam se čudim, zakaj tkalke ne ustavijo strojev, ko opazijo napake. Če jih same ne vidijo, bi jih morali videti medfazni kontrolorji. Z razprodajo defektnega blaga še proizvodni stroški niso pokriti, za sklade ostane čista zguba.« »Od katerih tovarn pa dobite največ pocenjenega izmečka?« »Poslovna zamera ni priporočljiva, zato jih poimensko ne bom naštel. Tudi v Sloveniji so, še več pa jih je drugod. Malomarnost, gola malomarnost. Blago včasih ni niti sortirano niti zvito, kakor je treba.« Na policah v svoji skromni pisarnici za poslovalnico ima poslovodja Tabernik večje in manjše kose metrskega blaga, ki so ga kupili kot 2 ali 5 0/o defektnega, v resnici pa je veliko bolj pokvarjeno. »Deklaracije so poglavje zase. Na kilograme včasih ne bi megli prodati blaga, ki je deklarirano kot 40 °/o defektno. Proizvodno vodstvo bi moralo bolj paziti na te reči." »Imate v mislih samo defektno blago in sortiranje ali še kaj drugega?« »Če sodim po izkušnjah našega podjetja in predvsem po svojih izkušnjah, ima tekstilna industrija več slabih strani. Vzemimo na primer vzorčenje. Na modnih sejmih prikazujejo tovarne krasne vzorce, obljubljajo da bo vse, kar. je razstavljeno, naprodaj, Kupci navalijo k nam, mi smo pa praznih rok. Kolikokrat sem, na primer, lani odšel v MTT prosit, naj že vendar dajo kaj blaga, ki so ga razstavljali na januarskem modnem sejmu, a maja in junija nisem še ničesar dobil, šele v juliju so mi dali nekaj malega. Z drugimi tovarnami nimam boljših izkušenj. Zdaj se izgovarjajo, da niso dobili pravočasno ustrezne preje, zdaj povedo, da razstavljenega vzorca ne morejo serijsko izdelovati skratka, vedno je kak izgovor. In potem na primer naši volnarji dest let skupaj mečejo na trg ALPE ADRIA IMA ŠE PROSTA MESTA V SVOJIH POČITNIŠKIH DOMOVIH ODLOČITE SE ZA POČITNICE NA SNEGU! skoraj enako blago. Kupci so ga naveličani, bale se kopičijo po skladiščih, konfekcionarji pa volnene tkanine uvažajo. Pred kratkim sem bil v Paračinu. Celih 100.000 metrov volnenega blaga brez napak so pocenili, ker jim je obležalo zaradi zastarelih vzorcev.« »In odnos proizvodnje do trgovine?« »Kdo bi vedel. Po mojem za dobre poslovne odnose Varteks še najbolje skrbi. Redno nas obvesti, zakaj naročilo kasni, kdaj pride, kaj pripravljajo novega za trg ... Od slovenskih tovarn pa smo mi s poslovanjem No-voteksa najbolj zadovoljni, samo vzorci so preveč enolični. Opozorili smo jih na to, ko so trgovski mroži razkazovali vzorčno kolekcijo, toda pripomb niso upoštevali. Ne čudim se, če imajo čezmerne zaloge." »Morda pa ste tega krivi prav trgovci. Češki kamgarn prodajate po 68, 60 N-dinarjev. Tako poceni ga naše tovarne ne morejo prodajati." »Mi, detajidsti, ne pocenjuje-mo uvoženega blaga. Uvoz in formiranje cen pri uvoženem blagu je še vedno poglavje zase. In poslovna tajna grosistov ter uvoznih podjetij. Mi o tem ničesar ne zvemo. Tale češki kamgarn, ki smo ga dobili od ma-ribonske Veletkanine, je vreden »Finančni efekt je enak, ampak kako naj ob takšni poli tiki uvoznikov in grosistov detajli-sti naročamo v naših tovarnah večje količine blaga? Obratnih eredštev imamo premalo in s povprečno 18 •/• maržo se ne da veliko narediti. Nekaterih zalog ne moremo sami občutno poce-njevati. Interne razprodaje so Manufakturi lani znižale obračunsko maržo na 9,9 Vo. Več ni v naših močeh." »Kakšne spremmbe gospodarskega instrumentarija bi predlagali za sanacijo razmer?" »Poslovne morale se ne da izboljšati z gospodarskim instru-mentarijem, prizadevnost pa bi spodbudila, sprostitev cen. Trgovci že vemo, da ne moremo enakega blaga, kot ga ima sosednja trgovina po 3 din, prodajati po 5 dinarjev. Volnar, ki menja de-sen za kamgarn ali izboljša surovine, pa je za povečani trud kaznovan — novi kangarm mora prodajati po stari ceni oziroma tako kot drug, slabši proizvajalec ... Sedanja politika cen daje potuho slabim proizvajalcem in mrtvi prizadevnost. Nič novega nisem povedal. Tudi tekstilna industrija se tega zaveda; skupaj s proizvajalci smo zahtevali sprostitev cen, a nismo Ali ste se že odločili, kam boste šli na zimski oddih? Izvedeli smo, da ima počitniška skupnost Alpe Adria v svojih domovih v Kranjski gori, Planici in na Mežaklji še nekaj prostih mest. Da se boste laže odločili, kje boste preživeli zimske počitnice, vam na kratko posredujemo osnovne podatke o počitniških domovih Skupnosti Alpe Adria. V Kranjski gori ima Alpe Adria dvoje počitniških domov: Q V počitniškem domu »Pri mlinu" bodo prišli na svoj račun talko smučarji kot ljubitelji sprehodov in izletov. Dom leži na mirnem kraju v neposredni bližini znanega »Porem-tovega doma« in številnih smučarskih žičnic. Polni penzion velja tu 36 N-dinarjev. • Hotel Alpe Adria, ki leži v centru Kranjske gore, se odlikuje po svoji udobnosti in kvalitetnih uslugah. Hotel je B kategorije, za enodnevni penzion pa je potrebno tu odšteti 65 N-dinarjev. O Tudi v Planici je penzion Alpe Adria — Vila Gorenjka. V neposredni bližini sta dva izvira Save Dolinke, dovolj pa je tu tudi možnosti za izlete v bližnjo in daljno okolico. Smučarji imajo na voljo žičnice v Kranjski gori in v Planici Dnevni penzion tu velja 40 N-dinarjev ® Največ prostih mest ima Alpe Adria še v svojem visokogorskem letovišču na Mežaklji. Mežaklja ni zanimiva le za tiste, ki ljubijo mir in izlete, marveč tudi za športnike — smučarje. Penzion na Mežaklji velja 32 N-dinarjev. V vseh domovih Alpe Adria velja popust za otroke, ki imajo za 10 N-dinarjev nižji penzion. Naj vas ob tej priložnosti spomnimo še na nekatere ugodnosti, k; vam jih nudi počitniška skupnost Alpe Adria: uspeli," l!lllllll!ini!!!lllllllll!!lllllll>llll!lllll!lll IIIIIIIIIIIIII MARIOLA KOBAL. Illl!i!!lll!llllll!llllllll!l!llllllllll!lllll!!llll!!!llin l!!!lllllllllllllllllllllllllllll!!lll!l!illlll!ll!lll!llli!!! H ■i TEKSON ZA POMLAD EDINSTVEN USPEH V TEKSTILU TEKSON — umetno usnje je nov proizvod TEKSTluE iz Ajdovščine, ki je po svoji edinštveni kvaliteti in vsestranski uporabnosti presegel vsa pričakovanja. V tem proizvodu Tekstine so združene vse dobre lastnosti pravega usnja in tekstna: — se kroji, šiva, lika, pere in kemično čisti — je mehko enako kot tkanine — zračno — ni občutljiv na bencin in olje — lahko — mehak ostane tudi na mrazu do — 40° C — za vodo nepropustno — zdrži temperaturo do + 160° C • ČUDOVIT • ELEGANTEN • ŠPORTEN v klasičnih in modnih barvah, v izredno pisanem koloritu z mnogimi odtenki. TEKSON je vsestransko uporaben: — v konfekciji oblačil, klobukov, čepic in dežnikov — v industriji obutve, kovčkov in torbic Po svoji nežni mehkobi je tekson iz Tekstine nenadkriijiv doma in v tujini. Oglejte sl kostime, plašče, torbice in klobuke iz toksona! Prepričajte se sami! TEKSON ZA ZIMO PAZITE NA ZAŠČITNI ZNAK tekstina TEKSTILNA INDUSTRIJA AJDOVŠČINA 3 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip^ ..................um...... .....n.....i...............mili O Deset odstotkov popusta prizna Alpe Adria na penziom-sko ceno tistim varčevalcem, ki bodo do odhoda na dopust plačali v šestih enakih mesečnih obrokih vsoto, ki jo nameravajo porabiti; © Kredit dobi varčevalec, ki bo do odhoda na dopust v enakih mesečnih obrokih vplačal najmanj polovico vsote, ki jo namerava porabiti. Preostali del vsote kreditira skupnost Alpe Adria za dobo treh mesecev; © Skupnost Alpe Adria nudi 5 odstotkov popusta tistim, Id se odločijo, da bodo privarčevano vsoto porabili za izlete, ki jih organizira skupnost. Varčevati je treba pričeti najmanj šest mesecev pred odhodom na potovanje; O Vsak, ki se želi vključiti v varčevanje za dopust ali potovanje, se mora vpisati pri Alpe Adria, ali pri Jugobanki in ob vpisu plačati prvi obrok. Kdor privarčevanega denarja ne bo izrabil za dopust ali potovanje, ga lahko dvigne kadarkoli, seveda s pripadajočimi obrestmi. Tako je omogočeno letovanje vsakomur, saj marsikdo na more odšteti naenkrat vsega potrebnega denarja za dopust ali potovanje. -a. Izobraževanje in hultura Zadnji v tej akciji je na naša vprašanja odgovar- jal Boris Strohsack, tajnik Vrhovnega sodišča SRS. Boris Strohsack je sodnik in se vrsto let tudi publici- stično ukvarja s pravnimi vprašanji o delovnih raz- merjih. Z našim novinarjem sta se pogovarjala jo pravni zaščiti pripravnikov. »Prvim pripravnikom bo kmalu potekel enoletni pripravniški staž. Delovne organizacije jih verjetno ne bodo obdržale vseh, ponekod se bodo pripravnikov poskušali tudi znebiti. Zanima nas, kako je s pravno varnostjo pripravnikov?« Boris Strohsack je odgovoril takole: »Predvsem se moramo zavedati, da so pripravniki enakopravni člani delovne škup-nosti. Imajo povsem iste pravice kot drugi delavci: po enajstih mesecih dela jim na primer pripada letni oddih. Marsikje na to radi pozabljajo. Pripravniki imajo seveda tudi vse tiste dožnosii, ki jih imajo drugi: za svoje delo so disciplinsko odgovorni. Z drugimi besedami: pripravniki imajo vse ti^te pravice in dolžnosti, ki delavcem pripadajo po temeljnemzakonu o delovnih razmerjih z dopolnitvijo, ki jo navaja temeljni zakon o pripravnikih. Ta pravi, da »delo pripravniku lahko preneha, če po končani pripravniški dobi ne pokaže zadovoljivega uspeha.« »Tu pa temeljni zakon o pripravnikih že postavlja pogoj: delovna organizacija mora pripravnika razporediti na drugo delovno mesto, za katero pripravnik izpolnjuje delovne pogoje. Zakon to zahteva, ali ne?« »Da, in to je v bistvu zelo močna zaščita pripravnikov. Poglejva primer. Pravnik pripravnik je v podjetju delal v ko- | Boris Strohsack: O pravni \d xr * a* zaščiti pripravnikov , merciali in po končani pripravniški dobi ni pokazal zadovoljivega uspeha. Delovna organizacija mu mora, ponuditi drugo delovno mesto. To pa ni vsako: pravniku ne morejo ponuditi delovnega mesta administrativen. Lahko pa ga razporedijo na delovno mesto npr. referenta za delovna razmerja. Temeljni zakon o delovnih razmerjih namreč prhvi: »... na tisto delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje.« Ce pripravnik ponujeno delo odkloni, ali če delovna organizacija nima takšnega delovnega mesta, pride do prekinitve delovnega razmerja. Ob napovedanem prenehanju dela pa ima pripravnik vse pravice delavca, ki jih že zagotavlja TZDR. Ima pravico do odpovednega roka in pravico, da odhaja z dela zaradi iskanja druge zaposlitve.« 1 »Pripravnik, ki ni uspešno opravil pripravniškega staža, lahko tudi podvomi v točnost ocene in sproži pravni spor. Kakšne možnosti ima, da bi takšen spor dobil?« »Pripravnik mora v delovnem sporu dokazati tiste pomanjkljivosti, ki so bistveno vplivale na njegovo oceno. Denimo: . pripravnik lahko ugovarja,, da je bil pripravniški sistem slab, da se ga v delovni organizaciji niso držali, da ni imel mentorja, lahko pa ugovarja tudi oceni, češ da izpit ni točna slika njegovih sposobnosti. Če pripravnik to dokaže, je delovni spor dobil.« »Če pripravnik spor dobi, v kakšnem statusu in s kakšnimi pravicami se vrne v delovno organizacijo?« »Odgovor je zelo delikaten, ker sodne prakse še ni. Moje mnenje je takole: da bi se pripravnik vrnil v delovno organizacijo v istem statusu, tega ne verjamem. Če sodišče ugodi pripravniku, pomeni, da je razveljavilo oceno in pripravnik izgubi ta začasni naziv.« »Na kakšen način lahko pripravniki dokazujejo svoje trditve?« »Najboljši 'pripomoček je dnevnik. Zato svetujem vsem pripravnikom, da ga pišejo, tudi če tega v delovni organizaciji ne zahtevajo. Če je pripravništvo slabo pripravljeno, naj svoje ugotovitve sproti vpisujejo v dnevnik, pravno bodo bolj varni.« »Ali menite, da so pripravniki z zakoni zadosti zaščiteni?« »Menim, da so. Sicer pa bo nastala sodna praksa. Konkretna vprašanja zmerom zahtevajo konkretne odgovore. Načelno pa: pripravniki so po mojem mnenju zadosti zaščiteni,« je zaključil Boris Strohsack. MATJAŽ VIZJAK ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv v omejenem število modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek Priznanje kolektivom in posameznikom Po celoletnem spremljanju dela Izobraževalne skupnosti SRS ne bi bilo prav, če v našem časniku ne bi zabeležili tudi njene »novoletne poteze-«. Izobraževalna skupnost SRS je namreč ob zaključku minulega leta prvič podelila denarne nagrade nekaterim kolektivom in posameznikom. Torej je spodbujati kvaliteto dela na tako občutljivem delovnem področju, kot sta vzgoja in izobraževanje, vsekakor tudi s tem dejanjem potrjena odločitev Izobraževalne skupnosti SRS. Na predlog Zavoda za šolstvo SRS so se odločili letošnje nagrade podeliti zavodom in posameznikom s področja posebnega šolstva, kar je zelo hvale vredno, saj so javnosti znani težki,pogoji dela v tem šolstvu. Za nagrade štirim kolektivom in devetim posameznikom je letos Izobraževal i skupnost SRS lahko izdvojila 102.500 novih din, po 20 tisoč za nagrajene kolektive, da bi si lahko nabavili potrebno opremo in učne pripomočke, in po 2500 din za nagrade ' posameznikom. V primerjavi z vsakršnimi nagradami pri nas te številke res niso zveneče, a so obet, da bo dobro delo v bodoče tudi bi postale tradicionalne. USPEŠNO REŠEVaSjjE NA VIDEZ NEREŠLJIVIH TEŽAV Zavod za usposabljanje mladine v Kamniku še je v svojem organizacijskem in vsebinskem razvoju povzpel na prvo mesto med zavodi za usposabljanje, ki so republiškega značaja. Kot tak uživa ugled v Jugoslaviji in inozemstvu, saj je stalno deležen številnih obiskov in strokovnih ogledov, ob čemer dobiva potrebna priznanja za svoje delo. Na zavodu so uspešno razvite vse strokovne službe, ob čemer ne smemo prezreti, da je stalno prisotna skrb fizično prizadetega otroka usposobiti za življenje in delo. Kolektiv zavoda je enotno reševal, številne, na videz nerešljive težave, sprejemal nasvete za delo, ter se zavestno odpovedoval višjim osebnim dohodkom, da si je ustvaril različne sklade v korist izboljševanja delovnih pogojev, reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev in sklada za pomoč gojencem, ki stopajo v samostojno življenje. šolstvu deležno moralnega in materialnega priznanja. Te nagrade naj do učence^. Člani kolektiva ves čas razvoja posebne osnovne šole niso imeli lahkega 'dela, ker so morali premagovati razne materialne težave, skrbeti za svojo strokovno rast in kvaliteto pouka. Posebna osnovna šola je že dosegla stopnjo, da je priznana v slovenski javnosti. NAJUSPEŠNEJŠI MED ZAVODI ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA V kategoriji zavodov za usposabljanje slušno prizadetih otrok je dosegel Zavod za korekcijo sluha in govora v Portorožu najintenzivnejši razvoj. Kolektiv zavoda je bil kljub objektivnim težavam izredno sprejemljiv za uvajanje novejših oblik in metod usposabljanja slušno prizadetih otrok. Za zavod je v bližnji preteklosti značilno to, da je ob uvajanju verbotonalne metode izredno skrbel tudi za ustvarjanje pogojev neprestane- ga govornega komuniciranja svojih učencev z okolico. V ta namen je zavod uspešno organih ziral rejniško mrežo, s čimer je povzročil postopno odmiranje hospitalizacije teh otrok. Zavod je uspešno pristopil tudi k obravnavanju predšolskih otrok in skrbi za nadaljnjo šolanje oziroma vključevanje v delo tistih učencev, ki so uspešno dokončali posebno osnovno šolo. Delovni kolektiv je discipliniran, marljiv, strokovno uspešen in z izrednim študijem skrbi za svojo strokovno izpopolnitev. REZULTATI USTREZNEJŠIH DELOVNIH METOD Vzgojni zavod v Planini pri Rakeku je v bližnji preteklosti, predvsem pa v zadnjem letu, opazneje izstopal v pogledu uspešnosti delovnih rezultatov. Omeniti je treba, da je zavod postopno uvajal nekatere organizacijske spremembe, predvsem pa uvajal novejše oblike in me- tode v vsebino dela. Kolektiv je s prizadevanjem psihologa zavoda tovariša Malije Pelana in vodstva zavoda pristopil k temeljnemu strokovnemu študiju in eksperimentiranju ob uvajanju ustreznejših delovnih metod. Rezultati tega se odražajo na šoli zavoda, predvsem pa v vzgojnem delu v vzgojnih skupinah. Delo je sistematično, načrtno in strokovno uspešno. Rezultati so vidni tudi tako, da je manj pobegov gojencev, boljši učni uspehi in ugodnejše počutje gojencev v zavodu. Rezultate svojega dela na zavodu proučujejo in dokumentirajo, kar bo lahko koristilo tudi za širše namene. XXX Med posamezniki so bili: nagrajeni: Brezovec Marija (pedagoški vodja), Lobe Milan (vzgojitelj, Gole Davorin (vzgojitelj) in Prašnikar Slavka, gospodinja zavoda iz Prehodnega mladinskega doma v Ljubljani; Rožanec Cvetka, učiteljica iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino, v Ljubljani; dr, Arko Irena, ravnateljica Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Boršta ar j a v Dornavi, Horvat Jože, vzgojitelj iz Vzgojnega zavoda v Slivnici, Škoflek Ivan, ravnatelj vzgojnega zavoda v Gorenjem Logatcu in Srež Janez, socialni delavec v Vzgojnem zavodu v Veržeju. Nagrajenim kolektivom in posameznikom tudi mi čestitamo. MED OBISKOVALCI ZAGORSKE KNJIŽNICE LANI VELIKO ŽENSK Ambasadorji knjige - otroci 9 Lanska bera zagorske knjižnice je razveseljiva 0 Ljudje so si sposodili blizu 30.000 izvodov knjig, na police so uvrstili nad 700 novih edicij, za sposojene knjige pa so iztržili 10.000 din • IZREDNO OBČUTLJIVI ZA INDIVIDUALNI PRISTOP K UČENCEM Posebna osnovna šola pri zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino v Šentvidu pri Stični se je postopno razvila iz skromnih začetkov vzgojno izobraževalnega dela do take stopnje, da kvalitetno opravlja svoje naloge. Kolektiv je enoten, marljiv in strokovno uspešen, predvsem pa izredno čuteč ob individualnem pristopu Razveseljiv in spodbuden je med drugim podatek, da so lani pridno prihajale v to osrednjo zagorsko kulturno ustanovo žen- ske, med njimi največ gospodinj, pa tudi delavke niso bile redek gost. Vsega skupaj je med zagorskimi ljubitelji' dobre knji- ge kar okrog 1200 žensk. Kaže, da se je precejšnje število žensk odločilo za stalen obisk knjižnice zavoljo njihovih otrok. Ker so otroci začeli še bolj pridno obiskovati knjižnico — zdaj imajo namreč svoj oddelek — se matere niso mogle ubraniti prigovarjanju svojega drobiža. In ker so že prišle, so si pač izbrale nekaj tudi zase. Tako so otroci nehote postali v marsikateri družini najboljši ambasadorji in posredovalci knjige staršem. Resnično je videti, da postaja dobra knjiga malone edino razvedrilo številnih mater, gospodinj in delavk v tej zasavski občini. Za druge oblike razvedrila že skoraj ni časa. Družabnega . življenja, vsaj pozimi, za odrasle skorajda ni. Tista redka gostovanja celjskega gledališča ali vokalnih in drugih skupin so, sicer prijetna popestritev kulturnega življenja oziroma domačega ustvarjanja , na tem področju, vendar navadno ob času, ko imajo ženske največ dela. Knjigo je moč vzeti v roke ob vsakem prostem času. Navadno ob poznih večerih, ko je opravkov konec. Ni moč podrobno navesti, kaj vse ženske bero. Znano je, da je njihov okus zahtevnejši, kot pri moških in da skrbno izbirajo, preden se odločijo. Sicer pa imajo na voljo dobro svetovalko, ki zna presoditi, predlagati in voditi svoje vrstnice po knjižnici. Morda ne bo odveč omeniti, da zagorsko knjižnico pravzaprav vodijo in usmerjajo ženske. Knjižničarka si je v skoraj dvajsetletnem delu na tem področju nabrala nedvomno precej izkušenj. Pred-, sednica sveta knjižnice je ženska, pa tudi med člani tega organa upravljanja so ženske T* večini. Čeprav menijo tovarišice, da bi se moški utegnili včasih bolj in temeljiteje spopasti z večnim vprašanjem, kje dobiti dovolj denarja za nadaljnji napredek te kulturne ustanove, je vendarle treba ugotoviti, da zelo skrbno gospodarijo in preudarno obrnejo vsak dinar, preden ga potrošijo. Svet knjižnice si je za letos zastavil dokaj obsežne načrte. Občinski skupščini je predlagal, naj bi tej kulturni ustanovi povečali dotacijo, da bi torej letos namenili za nakup novih knjig vsaj 30.000 din. Čeprav sedemsto novih knjig, kolikor so jih na novo uvrstili .na. knjižne police lani, ni tako malo, so vendarle mnenja, da je to za razvoj knjižnice odločno premalo. To še posebej zavoljo tega, ker bo ,treba hitreje obnavljati čtivo za mladino. MILAN VIDIC ŠTIPENDIJSKA POLITIKA SOS za matematiko in slovenščino V koliki meri ustreza sedanja izobrazbena struktura pedagoškega kadra določilom zakona o osnovni šoli? Točen odgovor na to vprašanje je zelo koristen, da bi lahko prosvetno-kulturni zbor Skupščine SRS jasneje opredelil politiko pedagoških kadrov na področju celotne republike. Ta odgovor je potreben tudi zato, da bi izobraževalne skupnosti izoblikovale in uresničevale takšno štipendijsko politiko, ki bo dano kadrovsko strukturo na tem področju nenehno izboljševala. Tam, kjer so že doslej poznali sliko izobrazbene strukture, so nekatere temeljne izobraževalne skupnosti, npr. dravograjska, s svojo štipendijsko politiko že poizkušale, pa čeprav ob majhnih možnostih, nekaj storiti, medtem ko so ponekod drugod zaradi nepoznavanja ali pa neupoštevanja kadrovskih potreb osnovnih šol sredstva zlasti raznih štipendijskih skladov pri občinskih skupščinah premalo rabila temu namenu. Ta zadnja ugotovitev velja morda prav za Maribor. Ob vsem tem se vsiljuje še ena misel. Ta vprašanja končno ne morejo biti nezanimiva tudi za občinske odbore sindikata delavcev družbenih dejavnosti, če naj člani sindikata obravnavajo in vplivajo tudi na strokovnost dela, pri kateri se pa seveda med prvim zastavlja vprašanje, kakšna Je strokovna izobrazba zaposlenih kot prvi pogoj za boljše opravljanje strokovnega dela. Zavod za šolstvo SRS je skupno s področ-* nimi zavodi ža prosvetno pedagoško službo zdaj pripravil podatke o zaposlenem pedagoškem kadru na osnovnih šolah. Ostanimo tokrat le pri prvem vprašanju, ki se zastavlja s tem v zvezi: v leoliki meri ustreza sedanja izobrazbena struktura pedagoškega kadra določilom zakona o osnovni šoli? Na stopnji razrednega pouka poučuje na osnovnih šolah 5416 učiteljev, od katerih ima 97 % srednjo izobrazbo. Torej je kadrovska struktura na tej učni stopnji glede na dosedanje zahteve v glavnem zelo dobra. V prihodnje pa se bo, v skladu z zahtevo po višji izobrazbi, tudi za razredne učitelje postopoma spreminjala. Kvalifikacijski sestav učiteljev za predmetni pouk, za katerega zakon zahteva višjo izobrazbo, je neprimerno slabši od sestava učiteljev razrednega pouka. Ustrezno izobrazbo ima doslej od 4150 učiteljev, ki so poučevali predmetno, le 56 %, TAKO JE KAR 44 % TAKIH, KI NIMAJO V SKLADU Z ZAKONOM PREDPISANE IZOBRAZBE. Zanimivo je, da najdemo najboljšo kvalifikacijsko strukturo med učitelji likovne vzgoje in gospodinjstva, katerih je preko 80 odstotkov kvalificiranih. MEDTEM KO JE ZA POUK MATEMATIKE IN FIZIKE SE VEDNO KOMAJ 36% PRIMERNO KVALIFICIRANIH, ZA SLOVENSKI IN SRBOHR-VATSK1 JEZIK PA TUDI KOMAJ 56 %. Najboljšo predmetno strokovno zasedbo ima področje zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, in sicer 63,7 %. Sledijo mu Kranj, Dravograd, Celje in Koper, medtem ko je predmetna strokovna zasedba najslabša na področju zavoda za prosvetno pedagoško službo Maribor (45), Novo mesto (44,7 %), zlasti pa na področju zavoda Murska Sobota (29 %). Čeprav sodi kranjsko področje med najbolje zasedena s kvalificiranimi predmetnimi učitelji, pa ima le 49 % primerno kvalificiranih učiteljev matematike, drugje pa se ta odstotek giblje med 30 do 40 %, na področju zavoda Novo mesto celo le 23 %, na področju zavoda Murska Sobota pa komaj 8 %. Družba, katere otroke poučuje toliko učiteljev matematike in fizike ter slovenščine s pomanjkljivo strokovno izobrazbo, vsekakor ne more biti indiferentna, saj doraščajo nove generacije v času tehnološke revolucije in v času krepitve zavesti o lastni nacionalnosti. Je to možno brez dobrega znanja matematike in poznhvanja kulture nacionalnega jezika? Kaze, da bi morali pri štipendiranju na pedagoški akademiji ali filozofski fakulteti ne le dajati, prednost tistim, ki so se ali se bodo odločali za študij matematike in slovenščine, pač pa najti tudi še druge stimulanse, da bi to kadrovsko vrzel vsaj v nekaj letih izpopolnili. g IIIIJII1IIIIUIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIU l!l!!ll!lllllll!llll!lllll!l!!lllll!lllllllllllll!ll!ll!!ll!IIIIIIIIIIillllllllll!l!lilli DELAVSKA ENOTNOST — Stf 3 18. januarja 1969 ♦ - Spori KRATKOIN .JEDRNATO • KOPER Obširen program OSS v letu 1969 Komisija za šport pri obalnem sindikalnem svetu Koper je na prvi letošnji seji sprejela program dela za tekoče leto. Program komisije je zelo bogat in obsega vrsto novosti v dosedanjem delu; predvideva pa tudi vrsto sodelovanj s sosednjimi sindikalnimi sveti kot tudi z zamejstvom. Komisija bo v letu 1969 organizirala zimske, pomladanske, poletne in jesenske delavske športne igre; najboljše ekipe na obalnem področju iz posameznih disciplin bodo zastopale oba-lo na pomladanskem troboju sindikalnih svetov Nove Gorice,-Kopra in Postojne, ki naj bi ga organiziral ObSS Nova Gorica,; ter v je-jsenskem troboju, ki naj bi ga organiziral ObSS Postojna. V program dela je vklju-čila komisija tudi organizacijo tekmovanj fotografov-amaterjev, skupno s Planinskim društvom Koper pa organizacijo dveh enodnevnih rekreativnih pohodov po naših planinah pod naslovom »-Petdeset Koprčanov v gorah«. Iž programa komisije lahko sklepamo, da želijo sindikati poživiti športno in rekreativno dejavnost med svojimi člani, predvsem v želji, da bi delavci koristili svoj prosti čas organizirano in dosegali pri svojem delu še boljše rezultate. Komisija za šport OSS Koper bo seznanila s svojim programom vse sindikalne organizacije na obalnem območju. Saj je realizacija programa odvisna predvsem od aktivnosti članov sindikata. Obenem je komisija sklenila zaprositi OSS Koper za finančna sredstva v višini 15.000 din, da bi tako lahko uresničila zastavljene naloge, (kc) • CELJE Spet več delavcev na dopustu V primerjavi z letom 1987 je bilo v minulem letu izplačanih v celjskem podjetju za PTT promet za rekreacijo manj sredstev, uspeh pa je bil kljub vsemu razveseljiv, ker so letovanja v počitniških domovih narasla za 200 odstotkov. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je struktura delavcev, ki so šli lani na dopust, bistveno spremenila v korist delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. J. L. ■ M— .........................................*********** IDRIJA — PRVI POKALNI PRVAK JANEZ BRODNIK — Minulo soboto in nedeljo je bilo v Idriji v novem športnem rekreacijskem centru inž. Stanka Bloudka prvo pokalno prvenstvo Slovenije v gimnastiki za moške in ženske, ki ga je organizirala revija »Gimnastika«. Oba dneva si je prireditev, katere pokrovitelj je bil STANKO MUROVEC, predsednik občinske skupščine Idrija, ogledalo nad 1500 gledalcev. To je razumljivo, saj so na tekmi nastopih najboljši slovenski telovadci in telovadke, med njimi vsi olimpijci. Prvi pokal »Gimnastike« pri moških je osvojil JANEZ BRODNIK, pred MIROM CERARJEM in MILENKOM KERSNlCEM, pri ženskah pa VIDA PERJŠlC pred MARLENKO KOVAČEVO in MAJO LABOVIČEVO. Na sliki: udeleženci tekme pred pričetkom tekmovanja. — M. Ž. — Foto: A. Agnič TELESNA KULTURA V OBČINAH PTUJ, ORMOŽ, LJUTOMER, SLOVENSKA BISTRICA IN SLOVENSKE KONJICE________________ TUDI DELOVNE ORGANIZACIJE ZAOSTAJAJO Na pobudo Republiškega sveta za telesno kulturo SRS je bilo pred časom v Ptuju posvetovanje predstavnikov petih občin o doseženih uspehih in nadaljnjih akcijah za čim večjo množičnost v telesni kulturi na območju občin Ptuj, Ormož, Ljutomer, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Razgovor sta vodila predsednik . Zveze za telesno kulturo SRS Adolf Arigler ter član izvršnega odbora za telesno kulturo SRS Zoran Vapotnik. V uvodnih besedah je Adolf Arigler navedel nekaj bistvenih komponent razvoja telesne kulture na območju Slovenije v zadnjem obdobju. Predstavniki občin pa so imeli veliko koristnih predlogov za nadaljnji razvoj športa in telesne kulture. >' Na posvetu so prisotni tudi ugotovili, da v povezavi med republiškimi in občinskimi sveti za telesno vzgojo niso bile izkoriščene vse dane možnosti za doseganje množičnosti na tem področju dela. Čeprav so bili občinski sveti za telesno kulturo deležni v obdobju gospodarske reforme široke decentralizacije v upravljanju, se je to pokazalo za nezadostno proučen korak. Z decentralizacijo v upravljanju so ostala tudi finančna sredstva zelo razgrob-Ijena po občinah, ki s temi sredstvi niso mogle organizirati večjih prireditev. Tako v zadnjem času opažamo občutno pomanjkanje atletskih srečanj, krosov in podobnih prireditev, ki so včasih zbliževale veliko število športnikov. Danes se na račun pomanjkanja sredstev pogosto poraja vprašanje obstoja društva ali kluba. Dogaja se celo, da se sicer nadarjeni mladi športniki ne morejo udeleževati raznih tekmovanj, ker klub nima dovolj sredstev, da bi omogočil normalne pogoje dela in športnih srečanj. S tako razdrobljenimi sredstvi delujejo v občinah samo posamezni klubi, v katerih aktivno dela le po nekaj ljudi, medtem ko ostali Stoje db strani. Nekoliko boljša slika je v industrijsko razvitejših krajih, kjer podpirajo posamezne vrste športov delovne organizacije iz svojih sredstev. Med to vrsto športnih dejavnost} lahko prištevamo tudi sindikalne športne igre, kjer je vključeno največje število zaposlenih. Mnogim so te igre edino srečanje s športom ... Predstavniki za telesno vzgojo v občni in republiki bi se . morali zavedat!, da nam bo le organizirano delo na vseh stopnjah šol prineslo uspehe, kakršne si žalimo, gele iz množice ■ šoloobveznih otrok lahko poz- Čas je že, da naše delovne organizacije podrobneje proučijo, kako koristno je uvajanje športne dejavnosti med člane kolektiva in kakšna je produktivnost delavcev, ki se redno ukvarjajo z raznimi športi, ter tistih, ki jim je telesna kultura deveta briga. Vsaka delovna organizacija bi morala imeti strokovnjaka, ki naj bi skrbel za aktiven oddih vseh zaposlenih. Da bi dosegli na področju telesne kulture večjo množičnost, bo potrebno v prihodnje: D Povečati med mladino interes za telesno vzgojo, istočasno pa pritegniti v vrste športnikov tudi starejše ljudi; • .Pospešiti gradnjo športnih objektov, predvsem v večjih krajih; Doseči, da bodo športni rekviziti dostopnejši glede na njihove sedanje cene. Telesna kultura bo dosegla svoj cilj šele takrat, ko jo bodo v v.*-***** VA k''*'*' ^ , neje pričakujemo tudi vrsto do« 1 vsi, mladi in stari, občutili za brih športnikov z rezultati, ki bodo ugodno vplivali na nadaljnje vstopanje mladih v vrste športnikov. svojo potrebo in ne le kot nekaj postranskega, kot pravico posameznih društev ali organizacij. VIKTOR HORVAT Zima je v Sloveniji razmeroma dolga, saj traja ponekod — na primer na Gorenjskem ali Koroškem — tudi po šest mesecev na leto. Možnosti za aktiven oddih in rekreacijo pa so v tem. času omejene, saj imamo pokritih športnih prostorov zelo malo, medtem ko šteje smučanje kljub vsemu še vedno med zelo draga razvedrila. Skratka, če lepo po vrsti pogledamo^ naša večja mestna središča in analiziramo današnje možnosti za rekreacijo šolske mladine in tudi ljudi v proizvodnji, potlej bomo nedvomno ugotovili, da so na tem področju naši ljudje še vedno močno prikrajšani. Seveda, tisti ki imajo svoje avtomobile in poleg tega tudi dovolj polno denarnico, da lahko odštejejo vsaj enkrat tedensko potreben denar za nedeljski smučarski izlet ali morda za prijeten vikend nekje v toplicah, ti se resda ne smejo pritoževati. Toda, kaj pa velika večina tistih, ki zaslužijo mesečno takole blizu 100 tisočakov in morajo dobesedno gledati prav na vsak dinar? Po vsej verjetnosti drži, da si ti ljudje — pa tudi njihove družine — ne morejo kdove kaj privoščiti. Se posebno, kar se tiče rekreacije in razvedrila. Res je sicer, da je pasivnega razvedrila povsod iz dneva v dan več, posebno v večjih mestih. Obenem pa Ne moremo se pohvaliti moramo povedati, da so tudi kvalitetna športna srečanja in prireditve za povprečen žep že skorajda nedostopne. Za kvalitetno športno srečanje je treba danes odšteti še najmanj tisočaka, včasih pa tudi dva ali tri. Sicer pa bi danes radi povedali, kakšne so možnosti tistih, ki si želijo v teh dolgih in mrzlih zimskih mesecih le sem in tja poskrbeti za svojo rekreacijo, za svoj aktiven oddih. Za primer vzemimo prebivalce mesta Ljubljane, za katere danes menimo, da so v marsičem na boljšem od tistih, ki prebivajo drugod. Povsem drži, da ima Ljubljana nekaj športnih objektov in da so nekateri izmed njih celo zelo lepi. Vzemimo na primer halo Tivoli. Za ta objekt je družba silno globoko segla v žep in danes tu domujejo številni športniki. Seveda v glavnem tisti, ki se ukvarjajo z tekmovalnim športom, pa še zanje ni dovolj prostora. V halo Tivoli hodijo prebivalci Ljubljane tudi na rekreacijo. Zal pa so možnosti za to dejavnost tu kljub vsemu razmeroma skromne... In medtem ko v svetu ljudje v teh mesecih na proč pridno smučajo in plavajo v toplih zaprtih kopališčih, večina prebivalcev Ljubljane še vedno le premišljuje o tem, kako bi bilo lepo, če bi imela Ljubljana vsaj en sam pokrit bazen, ki bi bil namenjen tistim, ki ne tekmujejo, ki si želijo le zabave in oddiha... Ali na primer, kako čudovito bi bilo, če bi na Golovcu, Šišenskem hribu. Rožniku, na Srnami gori ali kjerkoli v okolici Ljubljane speljali le nekaj preprostih smučarskih vlečnic, od katerih bi vsaka veljala komaj blizu pol milijona S-dinarjev...? To res ni veliko, če pomislimo, koliko zdravega razvedrila in veselja bi s temi, razmeroma zelo majhnimi investicijami, omogočili mladini in ljudem v proizvodnji. Resnici na ljubo moramo danes povedati, da nismo veliko napravili, da bi omogočili prebivalcem Ljubljane in okolice ceneno zimsko rekreacijo. Najbližje žičnice so tako daleč, da se človeku brez avtomobila in seveda dovolj denarja zares ne splača popoldne na vlak ali avtobus, da bi se potlej lahko smučal skromno urico ali dve. Skratka, s smučanjem v Ljubljani danes ni nič, pa čeprav ne manjka snega in številnih lepih terenov, ker nihče ni pripravljen investirati v gradnjo vlečnic razmeroma skromnih sredstev, ki bi se neštetokrat bolje obrestovala, kot denar, vložen v astronomsko drage športne objekte. Tudi plavanje, kot zimsko rekreacija, danes odpade za ogromno večino prebivalcev Ljubljane, ker v Ljubljani še danes nimamo enega samega pokritega bazena, ki bi bil namenjen rekreaciji in razvedrilu Skratka, v zimskih mesecih so na območju mesta Ljubljane vsi tisti s povprečnim življenjskim standardom zelo na slabem, kar se tiče aktivnega oddiha. Možnosti so skromne..., bržkone preskromne za ves splošni razvoj in čas, v katerem živimo. Zato morda ne bi bilo napak, če bi v prihodnje le malo bolj premislili, v kaj bomo spet investirali družbena sredstva. Prav bi bilo namreč, da mislimo pri novogradnjah v prvi vrsti na tiste, ki so sredstva ustvarili... A. ULAGA NA OBISKU PRI ŠPORTNIKU JOŽETU HVALETU »Telovadim že 61 let...« Jo*e Je bU eden izmed trinajstih otrok. Mati in oče sta delala v ljubljanski Tobačni tovarni, ko je dvanajstletni Jože prvič videl telovadni nastop. »Člani tedanjega Sokola so priredili improviziran telovadni zlet kar na križišču dveh cest nekje v Rožni dolini. Bil sem prepaden, tako lepo se mi je zdelo vse skupaj...«, mi pripoveduje Jože Hvale, ko ga obiščem v pisarni Partizana Vič, Ljubljana. »Takoj sem se odločil, da bom tudi sam pričel telovaditi. BU sem v zadregi, kam bi se vključU. Pa je kar moja mati odločUa. Dejala mi je: »Pepi, k Orlu boš Sel, tam tudi telovadijo... In pri tem je ostalo. Vpisal sem se v Orla in odtlej dalje se ne morem več ločiti od športa.« Ko se je Jože Hvale vpisal v telovadno društvo, mu Je bilo dvanajst let. Od tedaj dalje je posvetil svoje življenje športu, že 81 let vsak dan telovadi, pa tudi druge športe goji. Posebno veselje pa ima z mladimi ljudmi, katerim posveča kot telovadni učitelj še danes dobršen del svojega časa. »Po dveh letih dela sem postal prednjak, leta 1920 pa sem nastopil na orlovskih tekmah v Mariboru* Med svoje največje tekmovalne uspehe vsekakor štejem nastop v Parizu, kjer sem dosegel na mednarodnih tekmah v gimnastiki prvo mesto...« - — — Hvale mi pokaže veliko diplomo na kateri piše nekje spodaj: Pariz, julija 1923, kot spomin na dragocen Uspeh v njegovi dolgoletni tekmovalni karieri. Med svoja največja priznanja pa danes šteje športnik Hvale Red za zasluge za narod s srebrnimi žarki in seveda Bloudkovo plaketo, »Večino kolajn ml Je med drugo svetovno vojno pobral okupator. Nekaj ml jih je kljub vsemu še uspelo ohraniti...« mi pove Hvale. Se in še bi lahko naštevaU tekmovalne uspehe našega sogovornika v njegovih mladih letih, pa se raje dotaknimo njegovega življenja po letih osvoboditve- Takoj po vojni sem se vključil v telovadno društvo, ki se je pozneje preimenovalo v Partizan. Na Viču delam že od leta 1950. Celih 11 let sem bil načelnik društva In obenem vodnik In trener. Danes sem tajnik, poleg tega pa preživljam lep del dneva v telovadnici, kjer učim mlade In obenem pridno skrbim za svojo telesno kondicijo.« Hvale telovadi »zase«, kot temu pravimo, najmanj vsak drugi dan po urico ali dve. Kljub svojim triinsedemdesetim letom vsak dan tudi teče, v poletnih mesecih pa rad skoči v vodo, še posebno pa mu je pri srcu lahkoten tek v naravi. »Zelo ljubim tudi sprehode. Seveda pa se nikoli ne morem odpovedati svoji jutranji telovadbi. V Jutranjih urah redno telovadim že od svojega dvanajstega leta, to se pravi sleherni dan že celih enain-iestdeset let.« Zdrav način življenja se Je Jožetu Hvaletu vsekakor bogato obrestoval. Danes je zdrav kot riba, srce ima kot mladenič, v mišicah pa še toliko moči, kot malokateri mož. Ko stopiva v telovadnico, mi pokaže, kaj vse še zmore. Veletoče na drogu vrti še vedno za šalo, na bradlji še vedno obvlada vzmike, razovko, stojo, številne seskoke Itd., itd. Skratka, še med mladimi mu je danes v telovadnici le redkokdo kos, med svojimi sovrstniki pa Je zagotovo popolnoma brez konkurence. Nekdanji telovadci, ki so danes pri tri- insedemdesetih, mu danes tako rekoč ne sežejo niti do kolen. »Pri poučevanju mladine je zelo dragoceno, da lahko vodnik tudi pokaže prvino, ki jo uči. In, če jo pokaže dobro, to potegne za seboj. Opažam namreč, da postajajo mladi učitelji vse prehitro naveličani demonstracij, da se malce hitro polenijo in samo le »deklamirajo«. To pa je za učenje telovadbe vsekakor premalo.« Hvale pravi, da ni važno s katerim športom se človek ukvarja, pomembno pa je — da se ukvarja. Zelo pogreša tudi potrebne pogoja za učenje plavanja. »Gotovo ste slišali za prof. Čopa, ki je obvladal enajst ali dvanajst jezikov. Razmeroma mlad je umrl lamo zato, ker ni znal — plavati. Kakšna ironija, mar ne ... No, sam vedno zagovarjam stališče, da mora Imeti vsak človek svoje osnovno športno znanje, seveda štejem sem tudi znanje plavanja.« Hvale danes le nerad potoži. Ne gre pa mu v račun, da na nekaterih naših šolah še vedno tako na moč zanemarjajo pouk tslasne vzgoje. »Sole lahko napravijo na področju športa pri mladih hudiča in pol...«, trdi Jože Hvale. »Zato ne bi smeli dopuščati, da končujejo fantje In dekleta osemletko, ne da bi družba izrabila idealno priložnost In Jim za vse življenje vcepila veselje do športne aktivnosti.« A. Ul. VELEBLAGOVNICA nama P*k O priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin, za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo: 9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; # za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJ UBLJ AN A Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah; TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škof ja Loka, Kidričeva ulica 1 a PODOBE NAŠEGA ČASA : Ekran 59. Veliko žarometov n televizijskih kamer, uprtih I zaskrbljene obraze. Javna TV iredstava naše sodobne nepo-rednosti in človečnosti. Velik logodek. PRVI PRIZOR. Glavni junak sedi visoko na lesenem zaboju. Noge mu po-Sasi bingljajo v zraku. — Vi ste nekje umetnik, kajne? resno reče sobesedniku, nekemu moškemu srednjih let__Kakšna je vaša notranja Intima? — Ne razumem vas! — Možaku je nerodno. — Ko ustvarjate, vi čutite nekje en nemir, ne! Potrebo čutite po nekakšni izjasnitvi. Kaj je tisto, kar vas sili, da delate te stvari. Saj po poklicu ste čevljar, ne? Bi povedali, recimo, zdaj, ko je prilika, našim gledalcem, kakšno epizodo iz .svojega življenja? — Rodil sem se kot tretji otrok v revni družini, včasih ko je bilo življenje težko. Kar pomnim, sem trdo/ delal: dd zgodnjega jutra do trdega Bela krizantema i (Trenutek »1918«) mraka. Nenehno garanje pa Ubija. Če je v človeku količkaj upora zoper trdo vsakdanjost, si bo zaželel več svetlobe pri svojem delu. To, hrepenenje po lepoti... — Aha, tovariš, vidite, pa smo se približali jedru problematike. Nekje si človek ne more kaj. ne, da ne bi začel rezljati in dolbsti/ primitivnih kipcev. Najprej v lesu, nato v kamnu in tako naprej. Saj vemo, kako to gre! Kaj pa vaša čudovita narava, ki sem jo videl zadnjič na terenu, ali ne, tudi narava vas najbrž nekje zelo občutno inspirira.- In, da ne pozabim, za vse vas pravijo, da sodite v grupo naivcev. Kaj pa vi sami, ali se smatrate za naivca ali ne? Suh možakar srednjih let se zmede in začne polglasno jecljati. Kamera se naglo okrene in zaustavi na samozavestnem, zadovoljnem nasmešku glavnega junaka »Trenutka neposrednosti« in tako ustrezno reši kulturno raven aktualnih diagonal našega časa. DRUGI PRIZOR, Zdaj' glavni junak ne bigri-Ija več z nogami na lesenem zaboju, ampak drži mikrofon v rokah in pravi: — Ni prav, dragi glcd-V?!. da se tako zelo jezite name, kajti nekje se je le zelo težko dokopati do bistva stvari, to je do človeške tragične intime. Če ljudje, ki jih intervjujamo, ljudje z naših cest in ulic, govore vulgaren jezik, jim tega pač ne gre zameriti. Nam gre predvsem za neposrednost, če ne že za samo preseganje danosti. Prosim, prisluhnite! Na ekranu 59 se prikaže obraz uglednega umetnika. Naš glavni junak se spoštljivo odkašlja in reče: — Vi ste, kakor nam je znano, umetnik. Ampak, zdaj ne bova govorila O tem, najbrž imate umetnosti že zdavnaj čez glavo! Govorila bova o vaši intimi. Zastavil bi vam nekje rad tri vprašanja. Prvič: Kaj bo z našo Olimpijo? Drugič: imate radi žgance in zelje? Tretjič: ali bi se šli zdaj umetnika, če bi bili še enkrat mladi? Za vsak odgovor imate tri minute časa. Če boste odgovorili ustrezno in v roku, boste v mojih očeh dosegli tri prednosti. Prvič:... VINKO BLATNIK Motiv z Madagaskarja Foto: inž. Rado Linzner NAMESTO REPORTAŽE Z MADAGASKARJA APRILA LETOS V AFRIKO! (Pa ne s trebuhom za kruhom) Te dni nas j'e presenetil že drugi veliki razpis Agrokombinata Emona iz Zaloga.-Tokrat v Agrokombinatu Emona iščejo večje število kmetijskih strokovnjakov, ki bi naj delali na rančih na Madagaskarju. Naši inženirji in tehniki bi naj namreč na Madagaskarju bili vodje in vodilno osebje na rančih. Jugoslavija z Madagaskarjem nima diplomatskih stikov. Zato nas je še posebej zanimalo, na kakšen način so naši delavci prišli v stik z Madagaskarjem. »O Madagaskarju vemo pri nas nasploh malo,« je naš pogovor začel inž. Rado Linzner, pomočnik generalnega direktorja AE. »Vemo, da je Madagaskar otok ob vzhodni obali Afrike. S tem pa se naše šolsko znanje o Madagaskarju začne in konča. Zato bi za začetek skarju: na otoku živi 7 milijonov ljudi, imajo pa kar 10 milijonov glav goveje živine zebu. To je grbavo govedo, ki ga redijo v Indiji, Afriki in v toplem pasu sploh. Na Madagaskarju so pogoji za rejo tega goveda odlični, saj ne poznajo nobenih bolezni goveje živine. Šele po osamosvojitvi pa so se na .Madagaskarju odločili, da bodo začeli rediti živino bolj smotrno. Prej so jo pustili, 'da se je sama pasla, in' to je bilo tudi vse! Kolikor je v deževni dobi živina pridobila na teži, je v sušnih mesecih izgubila. Moram pa dodati, da so ljudje z Madagaskarja izredno delavni in marljivi. Socialistična vlada Madagaskarja je po osvoboditvi ustanovila nešteto delniških družb — v teh ima veliko število delnic država, druge pa občina in pokrajina — ki skrbijo za živinorejo. Kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za notranje zadeve — pri njih se tudi to ukvarja z razvojem trgovine, kmetijstva in industrije — sta naredili ustrezne študije, nakar so začeli v Evropi iskati izvajalce del.« PRESENETLJIVA PONUDBA »Ali so razpisali mednarodni natečaj, na katerega se je prijavil tudi Agrokombinat?« smo vprašali. »Ne,« je odgovoril inž. Linzner. »V Evropo so poslali' posebne delegacije. Te so seveda šle najprej v razvite zahodnoevropske države. V Nemčiji in Franclji so jim dolgo izdelovali programe, tačas pa so predstavniki družbe ,SOPlCOMA‘ izvedeli za nas. Prišli so k nam, ne da bi nas prej o svojem prihodu sploh obvestili. Mi smo jim seveda razkazali naš kombinat, oni pa so nam povedali svojo ponudbo. Za začetek bi radi imeli dva živinorejska kombinata z ustrezno mesno predelovalno industrijo, za naprej pa — bomo še videli, so rekli. Takoj so tudi povabili skupino naših strokovnjakov, da pride na Madagaskar in si ogleda razmere. Šli smo. Nad vsem na Madagaskarju sem bil presenečen. Dosti, inštitutov imajo, ki so zbrali najrazličnejše podatke o otoku. Občudovali smo to njihovo dragoceno dokumentacijo. Na podlagi te dokumentacize smo sestavili našo prvo študijo.« »Kako so jo vaši naročniki sprejeli?« »Nekaj mesecev pozneje, junija lani, so nas ponovno povabili na Madagaskar. Pozvali so nas, da začnemo nemudoma izdelovati študiji za gradnjo prvih dveh sistemov, tako pravijo na Madagaskarju našim kombinatom. Na Madagaskar smo poslali že prvo skupino strokovnjakov: v njej so agronomi, veterinarji, tehnologi, geologi z ,l!avoda za geološka raziskovanja* in gradbeniki Gradbenega podjetja .Tehnika*, ki bo na Madagaskarju naš kooperant. Ta skupina je zbrala vse potrebne podatke, pripravila študijo in v oktobru lani smo na Madagaskar poslali svojo ponudbo.« UGODNA POGODBA »Opišite svojo ponudbo,« smo prosili. »Odločili smo se, da bomo gradili prvi sistem na severu, drugega pa na .jugu otoka. Oba bosta enaka. Ker so na Madagaskarju našo ponudbo sprejeli, bom opisal, kako bodo dela v Afriki potekala. Najprej misli-rpo postaviti pašne objekte, ti bodo podobni rančem v Severni in Južni Ameriki. Vsakega pd obeh sistemov bodo sestavljali po trije ranči, vsak s po 30.000 hektari pašnih površin. Na ranče bomo takoj prepeljali živino, težko 200 do 240 kilogramov in jo spustili na pašo. Tam se bo sama pasla do sušne sezone, ki traja od aprila do septembra. Ta čas bomo živini dajali seno, ki ga za zdaj na Madagaskarju ne poznajo. Živina bo pridobila na teži od 130 do 150 kilogramov. Petnajst tisoč glav govedi bo šlo v pitališča. Tam jo bomo hranili s krmo, ki jo nameravamo pridelovati na Madagaskarju. Iz teh pitališč, ki jih moramo tudi začeti graditi takoj, bomo živino pošiljali v klavnici, ki ju bomo zgradili v obeh sistemih. Skupaj bomo na leto vzredili po 24 tisoč glav živine na vsakem od sistemov. Od tu bo meso potovalo v ZDA, Izrael, Kuwait in druge arabske države. Kam vse, to nas ne zanima, ker pač ni naša naloga, da iščemo tržišče. Gotovo pa je, da ga ne bo težko najti.« »Kaj pa je konkretno vaša naloga?« nas je zanimalo. »Naša naloga je: izdelati tehnološki proces za ranče, pita-lišča in za klavnici, zgraditi objekte in opraviti šolanje domačih kadrov. Mi smo bili namreč edini od vseh ponudnikov, ki smo bili pripravljeni izšolati domač kader. Tako bodo kmalu prišli k nam za tri mesece prvi mesarji z Madagaskarja. Učiti domače strokovnjake bo tudi dolžnost naših strokovnjakov, ki jih bomo poslali na Madagaskar. Ob vsakem našem inženirju, veterinarju in tehniku bodo stali domačini in se učili. V štirih letih in pol moramo družbi ,SOPICOMA* predati že utečeno proizvodnjo. To zahteva pogodba.« »Kaj še pravi pogodba?« »Naše obveznosti sem vam že povedal. Vlada Madagaskarja pa nam mora plačati pogodbeni znesek, ki znaša 27,7 milijona dolarjev ali 343 milijonov N-din! Vse drugo je naša skrb. Kar pa zadeva gradbena dela, so svojo pripravljenost za sodelovanje izrazila že mnoga domača in tuja podjetja že nekaj dni po podpisu pogodbe!« PRODOR NA MADAGASKAR »Kdaj bo odpotovala prva skupina strokovnjakov v Afriko?« smo vprašali. »Prva skupina bo šla na Madagaskar v mesecu marcu letos. Ta skupina bo začela takoj pripravljati seno. Aprila bomo zš-čeli graditi ranče in klavnice, junija bomo poslali na Madagaskar mehanizacijo za poljedelstvo, prve živali pa bodo stopile v obe klavnici decembra leta 1970. Naš prihod na Madagaskar je odprl pot na to tržišče še drugim slovenskim ? delovnim organizacijam. Povem vam lahko, da bosta na Madagaskar zagotovo šla .Prehrana* in ,Ve-letekstil* iz Ljubljane,« j^ naš zaključil inž. Rado pogovor Linzner. MATJAŽ VIZJAK Ste slišali • # • ... da porabijo v Šentilju dnevno tudi po več kot šest kilogramov formularjev za robo naših državljanov, ki so zaposleni v tujini. ... da je na samem obmejnem prehodu v Šentilju včasih taka gneča, da stoje vozila v šestih kolonah. Ob konicah prekorači mejo tudi 90.000 potnikov; ... da smejo državljani SFRJ, ki se vračajo iz tujine, uvoziti v Jugoslavijo od 1. avgusta letos dalje gospodinjske pripomočke v vrednosti do 1000 novih dinarjev; ... da so bili med tujimi gosti v Slovenskem Primorju v letošnjih prvih šestih mesecih na prvem mestu IUIIII DELAVSKA ENOTNOST — St. 3 — 18. januarja 1969 OBISK V GOZDNEM GOSPODARSTVU BLED IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIKOV VŠTRIC S ČASOM Gozdno gospodarstvo Bled gospodari z 28.000 ha gozdnih površin v družbeni lasti in s približno 22.000 ha v zasebni. Približno 500 stalno zaposlenih, poleti je skupno s sezonskimi delavci zaposlenih 800, ustvari 35 milijonov novih dinarjev bruto produkta. Ta osnovna značilnost njihovega gospodarjenja pa ne prikazuje verne podobe njihovega poslovanja. V gozdnem gospodarstvu veljajo nekatere zakonitosti, ki jih druge gospodarske panoge ne poznajo. Njihov obseg proizvodnje je zakoličen. Po desetletnem načrtu, ki si ga razdelijo letno po približnih desetinah, je natančno določeno, koliko kubi-kov lesa bodo posekali in prodali. Zato se na račun, širjenja proizvodnje ne morejo bogatiti. Druga zakonitost, ki velja v gospodarjenju z gozdovi, uravnava odnos med »daj-dam«; kolikor iz gozda vzameš, toliko mu moraš vrniti. Kdor je količkaj gospodar, bo to načelo spoštoval, pravilno ocenil višino bioloških naložb in si na ta način dobro naložil denar za poznejša leta. V obnovo in nego gozdov, gradnjo novih cest, za novo mehanizacijo namenijo v Gozdnem gospodarstvu Bled približno 4,204.000 N-din letno. Po taki »osnovni delitvi«, preostane za sklade približno 2 milijona N-din. NA PRVEM MESTU — NALOŽBE V MEHANIZACIJO »Potem ko se je pred približno petnajstimi leti gozdarstvo ločilo od lesne industrije, smo si izdelali vrstni red naložb,« pripoveduje inž. Cveto Čuk, vodja službe za gojenje gozdov. »Tedaj smo usmerili največ sredstev v odpiranje gozdov, mehanizacijo proizvodnje, biološke naložbe in v standard zaposlenih. Zgradili smo precej gozdnih cest, z biološkimi naložbami smo dosegli ustrezne ravnovesje, lepe uspehe pa smo dosegli tudi na področju standarda zaposlenih. Znatno več sredstev, kot smo jih že vložili, pa terja mehanizacija. Zato se v novejšem času vrstni red naložb spreminja v prid mehanizaciji. Nekateri srednjeevropski podatki kažejo, da so se proizvodni stroški v desetih letih povečali za trikrat. Cene lesa namreč še zdaleč ne rastejo vzporedno z rastjo proizvodnih stroškov. Po istih virih je lahko lastnik lesa prej plačal 45 ur osebnega dohodka za kubični meter lesa, sedaj pa za enako količino 15 ur. Pri nas smo leta 1963 porabili za kubični meter lesa povprečno 18 ur za osebni dohodek, leta 1967 pa le še 10 ur. V tej razliki se skriva mehanizacija. Pomeni, da je potrebno zamenjati vedno dražje živo fizično delo s strojnim delom. To je naša prvenstvena naloga. Z ustrezno mehanizacijo, ki lahko opravi v krajšem času večje in kvalitetnejše delo, je potrebno bogatiti dohodek in večati osebne dohodke zaposlenih.« iil!!f!lllliUIIIIU!lll!IIIIIUIIIIIII!UIIII!llllllll!l!W Italijani, nato Avstrijci ter gostje iz Zahodne Nemčije. Precej manj gostov pa je letos prišlo k nam iz Velike Britanije; ... da so zamenjali na območju občin Koper, Izola, Piran in Sežana v letošnjih prvih šestih mesecih za 33 % več deviz kot lani v istem obdobju, blaga s popustom pa so prodali za 55 % več kot minulo leto: liUlllllllllllllllUIIIIIIIIIUIIIIlilllllU NOVA STANOVANJSKA POLITIKA Pravzaprav se je naš pogovor v Gozdnem gospodarstvu Bled začel pri zaposlenih delavcih. Ne po naključju. Z ustrezno prehrano, z urejenimi stanovanjskimi razmerami in z osebnimi dohodki je treba olajšati težke delovne razmere gozdnega delavca. Poleg tega pa je strokovna raven gozdnega delavca danes bolj kot kdajkoli pomembna v proizvodnem procesu. Zato posvečajo v GG Bled veliko pozornost strokovnemu izobraževanju vseh zaposlenih. Oglejmo si pobliže to plat njihovega življenja. Franc Lakota, šef organizacijsko kadrovskega sektorja pripoveduje: »Pred dobrimi petnajstimi leti smo začeli graditi v zameno za nekdanje ,lubarice* solidne stanovanjske objekte v delavskih središčih. Skupno je prostora v naših stanovanjskih objektih za 990 delavcev. Posebno v večjih središčih so stanovanjski objekti dobro opremljeni s higienskimi in sanitarnimi napravami, z elektriko, vodovodom in z obratom družbene prehrane. Na nekaterih odročnih krajih pa te razmere še vedno niso zadovoljive. V bližini ni vode in ne elektrike. To nam narekuje spremembo stanovanjske politike. Odločamo se, da bi poslej delavce prevažali na delo iz stanovanjskih središč in zato še bolj pospešili gradnjo dru-žinskih stanovanj. Doslej smo zgradili 123 družinskih stanovanj in samo v zadnjih osmih letih 78. V tem času je zaprosilo za stanovanja 146 delavcev. Polovici smo ustregli z dodebt-vijo stanovanj, polovici pa s krediti za gradnjo. Z anketo smo ugotovib, kako naj na osnovi potreb zastavimo stanovanjsko politiko. Anketa nam mnogo ne pomaga, ker se dnevno pojavijo novi, nepredvideni prosilci za stanovanje. Zato je kljub prizadevanjem stanovanjski problem v celoti sila težko rešiti.« Eno izmed meril za življenjski standard so osebni dohodki. »Gozdni delavci zaslužijo v povprečju 931 do 990 N-din za osemurno delo,« pravi tovariš Lakota. »Poleg tega pa dobijo še poprečno 105 N-dinarjev terenskega dodatka. Pred tremi leti smo popravljali pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Tedaj smo sklenili, da je potrebno omogočiti najnižji osebni. dohodek 630 N-din. Najnižje osebne dohodke pa dobiva le malo zaposlenih, in bi jih lahko pre-šteli na prste.« POUDAREK STROKOVNOSTI Proizvodnih delovnih mest za nekvalificirane delavce ni -v Gozdnem gospodarstvu Bled. Mehanizirana proizvodnja terja določeno stopnjo strokovnega znanja. Zato posvečajo v GG Bled veliko pozornost strokovnemu izobraževanju že zaposlenih in štipendiranju strokovnega gozdarskega pomladka. »Časi so se spremenili,« ugotavljata tovariš Lakota in Čuk. »Delo gozdnega delavca je vse bolj samostojno. Trg terja kvaliteten les, za kvaliteto in za pocenitev proizvodnje pa je potrebna sodobna mehanizacija. Vsi ti elementi sodobnega poslovanja in tehnologije poudarjajo pomen strokovnega izobraževanja. Pri nas se tega vse bolj zavedamo. Zato smo intenzivneje začeli šolati gozdne delavce. Zbiramo mladino iz okoliških krajev in jo usmerjamo v poklicno šolo v Postojno. Organizirali smo tudi lasten izobraževalni center. Po naši sistemizaciji imamo dovolj srednjega kadra. Kljub temu se šola na različnih šolah še sedem naših delavcev. Poleg tega materialno podpiramo šolanje otrok zasebnih kmetovalcev. Za vse zaposlene pa teče nepretrgan proces izobraževanja. Za neposredne proizvajalce organiziramo tečaje in jih seznanjamo z najmodernejšimi tehničnimi izsledki, strokovni kader pa se zbira na diskusijskih sestankih, si izpopolnjuje strokovno znanje in se seznanja z razvojem modeme tehnologije.« I. V.