PROLETAREC
ŠTEV.—NO. 810.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 22. marca (March 22nd), 1923.
LETO—VOL. XVIIL
VpravaUtvo (Office) 8689 WEST Kth ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Politične kampanje Socialistične stranke.
Ob času volitev prireja socialistična stranka velike volilne kampanje; prvič, ker je v takih kampanjah najložje doseči mase in jih zainteresirati za socialistično gibanje; drugič, ker je ob takih prilikah najložje jačati lokalne organizacije stranke, tretjič, ker je v kampanjah najložje odkrivati masam korumpiranost kapitalističnih strank, četrtič, ker hoče socialistična stranka dobiti politično moč v svoje roke in izvajati svoj program od stopnje do stopnje, kakor dopušča njena moč in obstoječe razmere. Socialistična stranka je politični izraz razredno zavednega delavstva. Kajti to delavstvo ve, da če je politična moč dobra za kapitaliste, mora biti tudi dobra za delavstvo, ako je bo ono dobilo v roke. Ako so politične institucije dobro sredstvo za izvajanje kapitalističnih teženj, morajo biti tudi dobre za izvajanje delavskih teženj. In izvaja jih tisti element, ki ima v rokah politične institucije.
V Chicagi se vrši volilna kampanja za županske voiltve, ki se bodo vršile 3. aprila. Trije županski kandidatje bodo na glasovnici. Arthur C. Lueder, kandidat republikanske stranke, sodnik W. E. Dever, kandidat demokratske stranke in Wiliam A. Cunnea, kandidat socialistične stranke.
Prva dva so postavili za kandidata profesionalni političarji v službi privatnih interesov; zadnjega so postavili člani socialistične stranke na svoji naminacijski konvenciji. Kampanjske stroške prvih dveh, ki znašajo sto tisoče dolarjev, plačujejo privatni interesi; socialistična stranka ne zbira posebnega kampanjskega fonda za te volitve. Na svoje agitacijske shode računa vstopnino, ki pokrije vse stroške, kateri v primeri z izdatki kapitalističnih kandidatov sploh niso nikaki stroški. Na shode kapitalističnih kandidatov vabijo publiko z bobni, trobentami, klovni ki paradirajo po ulicah, z okrašenimi avtomobili itd. Na socialistične shode pozivajo ljudstvo socialistične publikacje in lepaki. razobešeni po oknih trgovin in drugod. S socialističnih shodov se mora tisoče ljudi vračati ne da bi mogli v dvorano, ker ni bilo zanje prostora. Na shode kapitalističnih strank prihaja brezdelna gospoda in pa tisti reveži, ki so vpo-sljeni na pošti in drugih javnih delih, kontroli-
rana od starih strank. Politični bosi vrše nad njimi strogo kontrolo in ako ne bi prihajali federalni delavci ploskati Luederju in okrajni Deverju, so njihove pozicije v nevarnosti.
Debs in Cunnea pozivati oba nasprotna županska kandidata na debato, na skupen oder pred skupno avdienco. Oha odklanjata vabilo oba ga ignorirata. Oba vesta, da bi ju Debs in Cunnea razgalila do nagega pred volilci.
Socialistična stranka ne vodi volilne kampanje zaradi lova na glasove. Kar ona hoče je to, da pride ob takih priložnostih socialistična beseda med mase. Cunnea in Debs ne obljubljata čudežev v slučaju, da bo Cunnea izvoljen. Kapitalistične strukture ne bi mogel odpraviti. Zato je treba večje zmage kakor pa dobiti cika-ski županski mandat. Toda doseglo bi se toliko, da bi imeli eno važno mesto kapitalisti manj in socialisti več. Socialističen župan bi imel pri zvrševanju svojega posla za seboj socialistično stranko, ki je stranka organiziranih ročnih in duševnih delavcev. S to oporo za sabo bi reformiral policijski department, odvzel potulio privatnim korporacijam, kakor je plinska družbaj družba pocestnih železnic, družba elektraren itd., ki sedaj neusmiljeno odirajo publiko, name-t sto da bi bile posest vsega prebivalstva. Odpra vil bi korupcijski sistem v županskem uradu in namestil v odgovorne urade poštene, odgovorne ljudi. Ce bi imel na svoji strani še večino občinskega sveta, bi storil lahko marsikaj v koT list prebivalstva. V tem se razlikuje socialistična administracija od kapitalističnih. Radi te razlike vodijo boj kapitalistične stranke proti socialistični.
Cikaški kapitalistični dnevniki se to pot ne morejo odločiti ne za demokratskega niti za republikanskega kandidata. Da ne marajo socialističnega, je umevno. V člankih in v kartunih prikazujejo, kako sta oba kandidata dobra in kako bo težko izbirati volilcem med dvema dobrima kandidatima. Zato zaključujejo: volita kal ;or hočete, mesto Chicago bo dobilo dobrega župana. Pri tem seveda mislijo, da morajo volilci glasovati za Luederja ali Deverja, nikakor pa ne za socialista.
Umevno je, da sta oba kandidata "dobra", saj so oba postavili eni in isti interesi, in eden
ko drugi bo služil samo njim, torej jim je sedaj vseeno, kdo bo izvoljen. Za delavstvo pa ne bi smelo biti vseeno.
Oba kandidata imata osebne ambicije, oba krog prijateljev, ki bi radi službe. Zato so privatni interesi dopustili, ko so enkrat spravili kandidature varno pod streho, da se preprirata med seboj. In tako zbirata, vsaki v svoj krog, razne "prominentne" meščane in meščanke. Ta je indorsiral Deverja, oni je indorsiral Lueder-ja. To je vsa povest njune kampanje. Ampak stara tragika se tudi tukaj ponavlja. Oba kandidata sta pridobila v svoj krog "delavske" voditelje, vsaki svojg. Ti delavski voditelji so odborniki unij, ki so ob enem političarji kapitali-stčnih strank.
Predsednik zveze unij stavbinske stroke se je izrekel za sodnika Deverja. Ako bi kandidiral bivši sodnik Kenesaw M. Landis, bi indorsiral njega, četudi je bil prav on, ki je prizadejal stavbinskemu delavstvu v Chicagi toliko nepri-lik. Delavstvo voli sodnike, ki potem nad njim izdajajo sodnijske prepovedi v stavkah in obsojajo na dolge zaporne kazni tiste delavce, ki se v resnici bore za delavske pravice. Zakaj se ne bi kakemu takemu sodniku pomagalo še na županski stolec mesta kakor je Chicago?
V Chicagi so nekatere unije do mozga ko-rumpirane; vladajo jih najnižji karakterji, navadni puškarji in "političarji" v eni osebi. Na sejah se streljajo in v medsebojnih bojih se za tekajo k metanju bomb in k revolverjem. Vsako leto je nekaj teh "delavskih voditeljev" postreljenih od lastnih pristašev ali pa od konkurenčne stranke. Potem slede slovesni cerkveni pogrebi in na njihovo mesto pridejo novi izmečki. Taki "voditelji" delavstva agitirajo za kandidate kapitalističnih strank, bodisi da so zato plačani, ali pa iščejo kake druge osebne koristi.
Te vrste karakterji so madež na strokovnih unijah. Kadar vidimo taka "indorsiranja", kadar vidimo pogubne igre, ki jih vrše taki karakterji, tedaj lahko razumemo, zakaj so nekatere unije nazadnjaške, zakaj jim je edini cilj povišanje plače za par centov na uro in edino vzgoje-valno delo prireditev kake "stag party", na katerih se zvija po odru par nagih, degeneriranih žensk.
Ker delavstvo ne zna glasovati, prihajajo .korumpirane, breznačelne kreature v unijske odbore; ker ne zna glasovati, stanuje v Beli hiši Harding; ker ne zna glasovati, imajo skoro vse politične institucije, kongres, legislature itd., kapitalistični interesi pod svojo kontrolo.
Ljudski in unijski služabniki delajo — ne za ljudstvo, ampak za kapitalistične interese. J^adar najame jeklarski trust ,oljni trust, mesarski trust ali katerakoli korporacija delovne moči v odgovorne urade podjetij, pričakuje od njih, da bodo delali samo za podjetje, ki jih je
najelo in za nikogar drugega. Vsi ravnatelji in superintendenti jeklarskega trusta delajo samo za jeklarski trust; enako v drugih podjetjih. Ampak župani, sodniki, kongresniki, senatorji, governerji itd., najeti od ljudstva da bi delali za ljudstvo ,delajo v resnici za truste., ljudstvu, ki jih je izvolilo, pa dajejo obljube — toda le pred volitvami. Obžalovanja vredno je, da imamo tudi "prominentne" unijske odbornike, ki ne delajo za unije, ki so jih postavile na dobro plačana mesta, ampak zavedno ali nezavedno za interese izkoriščevalcev članstva njihovih unij.
Kakor je dejal Debs: "Ko bi mogel raztol-inačiti vsakemu delavcu in vsaki delavki v Chicagi, kako pogubno je za delavski razred dajati v roke moč izkoriščevalnemu razredu, tedaj bi bil Cunnea naš prihodnji župan, naša stranka v Chicagi bi narasla za tisoče članov in njeno glasilo bi se razširilo, kapitalistični listi pa bi izgubljali naročnke."
Ker torej vemo, da se mora izvršiti revolucija najprvo v glavi poedinega delavca,, delajmo za take posamezne preobrate — v glavah.
v®
Delavsko gibanje.
EUGENE V. DEBS.
Delavsko gibanje je otrok suženjstva — rojen iz zatiranja — v uporu proti mizeriji in trpljenju, ki mu je dalo življenje.
Njegova rast je čudo današnjih dni, oznani-telj svobode, upanje človeštva.
Tisočkrat se je delavsko gibanje že omajalo, padalo5 obležalo na tleh strto, in tisočkrat se je zopet dvignilo; bilo je že neštetokrat zgrabljeno za vrat, davljeno, tepeno do nezavesti, sodišča so mu prepovedala vsako svobodno gibanje, na-padano je bilo od najnižjih karakterjev v službi vlastodržcev ,milice so ga naskakovale, regularne armade so streljale v njegove vrste, bilo je blateno v časopisju, varano od političarjev,du hovniki so pošiljali nanj svoja prekletstva in grožnje, grafterji so prežali nanj iz zasede, zavrženo od renegatov, prežeto s špijoni, dezerii-rano od strahopetcev, izročano sovražnikom od izdajalcev, krvavelo pod pijavkami, prodano od vodi j, ali, kljub vsemu temu, delavsko gibanje je danes tukaj najjačja svetovna moč in njegova zgodovinska naloga osvoboditi delavsko ljudstvo vsega sveta izpod suženjstva stoleti j je tako gotova končne izvršitve kakor bo jutri gotovo zašlo solnce.
(178 ^ vit
Silno težko opravilo je dopovedovanje. Kako nizko stoji še izobrazba povprečnega človeka, je razvidno iz tega, kako težko mu je dopovedati in pojasniti stvari, o katerih si je ustvaril eno sodbo, pa je prepričan, da je prava, dasiravno je tako oddaljen od resnice kakor vera v sladkosti nad zvezdami, ki jih bodo deležni vsi pravoverni.
SEMINTJA.
Potresi. — "Nebeški poslanec." — Prostrana blaznica. — Še ena Johanca. — Čudeži. — Fašizmi. — Komitaši padajo. — Črne vesti. — Ni treba biti črnogled.
Nekje pod Jadranskim morjem so se dogodili potresni sunki. Sezmografi, delikalni aparati za merjenje potresov, so te sunke registri-tali, dasi so bili eni tisoče milj daleč od kraja, v katerem razgraja natura v zemskih globinah. Leta 1S)14 se je v Sarajevu sprožil prvi potresni sunek, ki so mu sledili drugi, večji—splošen potres, ki ga čutimo še sedaj in ga bomo še nekaj generacij za nami. Pri tem se delajo priprave za nove velike potrese. Potresi v zemskih globinah niso pod našo kontrolo Potresi na površju so. Kadar se jih bodo človeški sez-mografi naveličali prenašati, jih bomo odpra-
Joseph Abbate Maria Di Carmelo se je proglasil za nebeškega poslanca in čudodelnika ter ustanovil novo vero. V par tednih je dobil 500 sledbenikov. Slučaj je nanesel, da je prišel "nebeški poslanec" v roke zdravnikov opazovalnice za umbolne. Pronašli so, da v njegovi glavi ni vse v redu. Prišel je na sodišče in pripovedoval, da je neko noč padel v nebesa. Strmečemu sodniku in drugim v sodni dvorani je natančno opisal raj nad oblaki. Ko se je sodnik zavedel, ga je izročil šerifu, "ker je nevarno, da bi bil ta blaznež na svobodi". Kaj pa s tistimi blazneži, katere je "božji poslanec" pridobil za svoj kult? Ali ne bi tudi oni spadali v blaznico? Lahko sami odgovorimo: Bi, ampak so žč v blaznici. * * *
V Escanabi, Mich., živi gdč. Evelyn Lyons, ki ji je postalo življenje dolgočasno, pa se je uo-tela malo pošaliti z lokalnimi zdravniki. Bila je baje zmerom bolehna. Ko je prišel k nji zdravnik, ji je dal termometer v usta, da ji zme-I ri temperaturo. Ko se je obrnil od nje proč, ga je i vzela iz-ust, dala pod odejo in ga utaknila v kav-I čukov mehur, napolnjen z vročo vodo. Tempe-■ratura v termometru se je dvignila na 114 sto-
■	piuj. Potem ga je utaknila zopet v usta. Zdrav-I nik je opravil svoj pogovor, ji vzel toplomer iz K ust in ostrmel. Pri taki temperaturi telesa je K življenje pri kraju. Toda dekle je bilo pri popol-I ni zavesti, navidezno zdrava. Potaknil ji je toff plomer nazaj v usta, dekle je izvršilo enako ma-I nipulacijo, temperatura je bila ista ko prej.
■	Zdravnik je dal obširna navodila, odšel in raz-
■	glasil to čudo po vsi širni deželi.
Tako je dobila Miss Lyons sloves, ki bi ga ji vodiška Johanca gotovo zavidala. Kajti bil je čudež. Vsi listi so pisali o njem, zdravniki pa so se čudili in zmajevali. Vaščani Escanabe, dobri katoličani, so molili ?a njeno ozdravljenje, ona pa jih je tolažila. Bes, čudež! Potem so prišli drugi zdravniki ki bi morali biti čevlarji ne pa zdravniki, in tudi oni so potrdili čudež. Dobil pa se je nevrjeten Tomaž in razkril njen trik. Čudeža je konec, molitev tudi, prostrana
blaznica pa je še tukaj.
* ' * *
V neki hiši v Chicagi živi pobožna družina v milosti božji. Na steni je nekega dne pričela rasti roka ali nekaj podobnega. Dejali so, da je božja roka. Ljudstvo je izvedelo za ta čudež, prišlo iz bližnjih in daljnih krajev mesta da si ga ogleda, pobožna družina pa je računala vstopnino. Katoliški duhovniki so prišli, molili in se čudili ,protestantovski pa so zmajevali. Vera v čudeže ne izigne na mah. Taka je današnja civilizacija: profesorji služijo od enega do dva tisočaka na leto, pugilisti, ki se pretepajo za denar, pa zaslužijo z enim. spopadom več, ko vsi profesorji kakega posameznega vseučilišča. Ne sicer vsi pugilisti, ampak tisti, katere spremlja "svetovni sloves".
* * *
Orjuna, ki predstavlja jugoslovanski fašizem, razbija tiskarne, ki so last "nepatriotič-nih" strank. Tudi tiskarna mariborskih klerikalcev je postala žrtev njihovega napada. Klerikalci so organizirali svojo obrambo proti Or-juni, Hrvati, ki ne marajo državnega ustroja kakršen je, tudi svojo. Geslo obojih je "zob za zob". V Bolgariji se vrši borba med meščanstvom in kmečkim ljudstvom. Rumunski fašisti vprizarjajo progone proti Židom, istotako bavarski in ogrski.
* * *
Macedonski komitaši so se do osvoboditve borili proti Turkom. Skrivali so se po gorah in napadali, kjerkoli in kadarkoli so mogli, turške regularne in neregularne čete. Boj je bil njihov poklic. Po raznih vojnah za osvoboditev in demokracijo so prišli Macedonci pod vlado Srbije, deloma pod Grško. In macedonski komitaši so nadaljevali z bojem; nekaj iz navade, nekaj ker hočejo samostojno Macedonijo, nekaj ker bi bili rajše združeni z Bolgarijo kakor s Srbijo. Srbi pa so v bojih proti njim praktični. Zvabijo vse skupaj, potem pa napravijo strojne puške svoje delo. Zadnjič je padlo v boju z jugoslovanskimi četami 270 komitašev.
* * *
Lepa Fraulein Moser, stara 21 let, je prišla prdd altaij s svojim ženinom. Ko jo je duhovnik vprašal običajna vprašanja, med drugim, če hoče postati žena tega moža, je odgovorila z "ne — ne — ljubim drugega!" in se ustrelila. V zakon s človekom, katerega ni ljubila, je bila
prisiljena. Zato tak konec. Človeška narava je čudna. Miss Moser bi lahko tudi kako drugače kljubovala.
V	Chicagi je bila obsojena na dosmrten zapor mrs. Klimek, obdolžena zastrupljenja svojih štirih mož. Mrs. Klimek ni lepa ženska, zato sentimentalni porotniki niso imeli z njo nobenega usmiljenja, kajti navadno ženske oproščajo. V Berlinu se vrši obravnava proti trem ženskam, materi in dvem njenim hčeram, obdolže-ne, da so hotele zastrupiti svoje soproge. Eden je vsled zastrupljenja umrl, drugega so rešili. Nedolgo tega so v Parizu odsekali glavo "plavo-bradcu" (kako se je pisal je pač vseeno), ker je spravil s sveta kakih 50 žensk, morda nekaj več morda nekaj manj. Poročil je eno, jo čez nekaj časa sesekal na kose in jih sežgal, ali pa pometal v reko. Potem je pričel znova.
V	brutalnostih moški nadkriljujejo ženske; ampak kadar postane ženska brutalna, se v nji
vzbudi enaka zver kakor v moškem.
* * *
Na svetu se dogaja mnogo tragičnih reči, veliko brutalnih dejanj. Kljub temu ni treba, da bi gledal na vse to z očmi obupa. Znanost gre naprej, človek tudi. Vojna — ostanek barbarizma — pušča svoje sledove v duševnem razpoloženju ljudi tudi potem, ko je na papirju že mir. In končno, človek še ni človek. To šele bo. Velika večina ljudi dela kakor zmerom, ustvarja nova bogastva in se muči za izboljšanja. Črne vesti so le potresi, ki jih čutimo vsi, kajti vsi smo več ali manj občutljivi sezmografi.
«
^ j®
IVAN CANKAR:
Zakaj?
Neki list v gornjem delu države Wisconsin ugovarja, da bi legislatura svetovala zvezini vladi, naj prizna sovjetski režim v Rusiji in misli, da bi morali preje čuti mnenja Emme Goldman in drugih, ki so šibali Rusijo.
Dobro, ampak nič slabšega ne morejo reči o nji, kakor bi lahko rekli — popolnoma v soglasju z resnico -«- o Mussolinijevi diktaturi v Italiji in o dogodkih, ki so dovedli do nje.
Ali so nasprotniki priznanja sovjetske vlade tudi zato, da se prekinijo diplomatični stiki z Italijo? Če ne, zakaj ne? Ali morda zato ne, ker je italijanska diktatura taka, da izvaja nasilja samo nad radikalci?
"Leader" ne veruje v nikako diktaturo, naj-sibo proletarska ali kapitalistična — toda je mnenja, da je sovjetska Rusija ravno toliko o-pravičena do priznanje svojega režima kakor s krvjo omadeževane vlade Anglije, Francije,
Španije, Italije in druge. — Milwaukee Leader. ^
Ako si vse skupaj pustil, zato ker ni sloge, je to znamenje, da sam nisi še izrel za slogo.
0 človeku, ki je izgubil prepričanje.
(Konec.)
"Kaj mi je do njega? Palo mi je v blato enkrat — desetkrat; če mi pade enajstič, ne poberem ga več. Neumnost!... Po svetu hodijo različni lopovi in smrkavci, ki nosijo sabo eleganten zvezek javnega mnenja, namesto svojega prepričanja. In godi se jim dobro ... Sploh je ta stvar že zastarela; svet napreduje neprestano in sčasoma bo vrgel v kot vse te smešne fosilije...
Nekdo je potrkal in v sobo je stopil filolog Mavricij Trska . . .
"Prepričanje izgubil? . . . Ah, prepričanje! . . . Kaj hočete s to nerodno skovanko? Prepri čanje je skovanka in druzega nič... Pre—pri čanje .. . Ueber—zeugung ... Tujka! Dol s tujkami! Dol s prepričanjem! . . ."
Trska se je zavrtil, da so mu zaškripali podplati; njegov beli obraz se je svetil kakor z lojem namazan ... Privlekel je na dan neko čudovito besedo, obrnil jo nekaterikrat po jeziku, izpustil jo nato na prosto polje ter jo zasledoval čez hribe in doline do zelenega sanskritskega morja . . .
Mrmolja ga je prekinil.
"Jaz ne vem, Sempronij, kako govoriš, — a vsekakor so tvoje besede pregrešne in nenaravne. Kdo drugi bi rekel, da se hliniš in da zakrivaš s plaščem malovažnosti kakoršnokoli sleparijo. . . Bog vedi, če ga nisi odnesel . . ."
"Kaj pomeni to natolcevanje? Pojdi k vragu s svojim prepričanjem! Jaz ga ne potrebujem: — ne tebe, ne tvojega prepričanja! Ni vredno niti gnjilega kvarglja, in ti si vreden še manj... Taka jokavost, — in zaradi prepričanja!"
Job se je vzdignil ter odšel proti durim. Ko je stal vrh stopnic, pomolil je Sempronij glavo skozi vrata ter zaklical za njim:
"Tepec!"
Od znotraj se je čul tenek, kričeč glas:
"Pomsilite: — skovanka! Skovanka in druzega nič!"
Mrmolja se ni ozrl, a po njegovih licih je zdrknilo dvoje solza . . .
Namenil se je, da se oglasi na policiji. Pre-tehtaval je to vprašanje, obračal ga na vse strani in videlo se mu je zmirom bolj sitno in zamotano.
Če dam vso stvar policiji v roke, ne opravim ničesar. Letanje na magistrat, izpraševanje, po-izvedavanje, stroški... in rezultata bi ne bilo nikjer. In Bog vedi, kaj se lahko pripeti. Vrgli bi naposled sumnjo na mene samega, — iz kakršnegakoli vzroka. Tem ljudem prihajajo misli, ki so nam navadnim smrtnikom nerazumljive.
PROLE
Kaka malenkost, kaka neprevidna beseda, — in sedel bi v tinti . . ."
Stopal je čez trg globoko zamišljen, s sklo-i njenim vratom in napetimi ustnicami. Zvonilo je poludne in uradniki so prihajali iz pisarn. Nad mestom je sijalo solnce in strehe so se lesketale i v vlažnem svitu.
Tisti čas je prišel iz stranske ulice visok človek v tesno zapetem sivem površniku, na glavi cilinder in zlatom kovan nanosnik pred očmi. V desnici, oblečeni v oranžno barveno rokavico, je držal tenko črno palico, a iz širokega žepa so mu gledali popisani papirji.
Mrmolja se je zdrznil. Obšla ga je nejasna slutnja, ki se je jadrno razvijala, širila na vse strani ter se naposled popolnoma polastila nje-: govegu srca, jasna in nepobitna.
"Čemu hodi ta človek tako krepko in samo-i svestno, čemu bije s peto o*b tlak! Kadar gre ' mimo izložbe, zaviha si brke; vrh tega ima zlat nanosnik in eleganten površnik . . . Njegova prsa so na desni strani nenavadno vzbočena: — tam nosi svoje prepričanje. In to prepričanje je na vsak način jako debelo in trdno, drugače bi ne tolkel s peto ob tlak ... Naposled je po obrazu do pičice podoben tistim ljudem, ki kradejo pre pričanja: — kakšen zavihan nos, kakšne lokave ! oči! . .
Odpravil se je za njim. Hodila sta po različnih dolgih cestah; Mrmolji se je zdelo, da nekaterih še v svojem življenju ni videl. Opazil je marsikatero zanimivost, na katero dotlej nikdar ni bil naletel. Tako na priliko je ugledal v izložbi nekega knjigotržca slovensko knjigo . . . Pred vratmi visoke temne hiše sta obstala in Mrmolja je stopil k dolgemu neznancu.
"Oprostite, velerodni gospod, da se Vam predstavim: moje ime je Job Mrmolja. Rad bi govoril z Vami par besed."
"Pompilij Streha, državni poslanec . . . Iz-. volite ..."
Preromala sta dolgo vrsto mračnih stopnic in hodnikov, naposled sta dospela do visokih du-rij. Pompilij je zavrtil ključ in po nekaterih komplimentih in opravičevanjih je sel na mehak fotelj. Ko se je nalahko zazibala pod njim žametna blazinica, pobožalo ga je prijetno čustvo in za trenotek se ga je lotil dvom . . .
"Odkod mi je čast, gospod Mrmolja, da me razveseljujete s svojim nepričakovanim po-setom?"
"Gospod poslanec, jaz plačujem svoje davke pošteno in laskam si, da sem obče spoštovan in soliden človek . . . Zato me je toliko bolj vzža-lostila in potrla grenka nezgoda, ki me je doletela današnje jutro. Ako se ta stvar kakorkoli ne reši, tedaj je moja eksistenca uničena, in ruoje življenje izgubljeno ... Prosim Vas, gospod poslanec, ne bodite trdosrčni... ostalo bo med nama, in niti kapljice blata ne bo pala na Vaš zna-čaj . . ."
r A R E C	5
"Oprostite, gospod Mrmolja, — zdi se mi, da se ne izražate popolnoma jasno. Vaše besede so nekako meglene, mistične... Časih je sicer dobro, če govori človek megleno in mistično; --to ga odene pred narodom z glorijo globokoumnosti ... Toda v privatnem razgovoru to ne gre . . . oprostite . . ."
Mrmolja se je sklonil; podrsal je z nogami po preprogi ter zakašljal.
"Dovolite, da Vam odkrijem vso reč, — da jo razložim natanko in po vrsti . . . Imel sem prepričanje, vezano v zeleno usnje in še jako dobro ohranjeno; obdrgnjeno je bilo samo na robeh . . ."
Poslanec je potumal z glavo.
"Razumem . . . razumem . . ."
"In pomislite, — davi ko se prebudim, ni mojega prepričanja nikjer. Iskal sem ga med knjigami, pod prtom, pregledal sem svojo suknjo, pretaknil vso sobo. Prepričanja ni bilo nikjer, in ne spominjam se niti najmanj, kedaj bi ga bil izgubil ... V tem hipu gospod poslanec, ko sem Vas ugledal na idici, obšla me je nepri jetna slutnja ..."
Pompilij u se je zgrbil obraz v čudovite, skrajno hudomušne gube in nanosnik je vztre-petal.
"Ej, Vi bratec pretkani . . . poznam jaz to stvar . . ."
Izza ustnic se mu je izvilo polglasno hahlja-nje, in dvignil je kazalec desne roke. Ta kazalec je bil izvanredno kratek in debel.
"Koliko zahtevate zanj ... a? Da bi me na-plahtali, tega Vam ni treba misliti: Imam prakso . . . he, he . . . imam prakso!"
Job je širil oči v skrajnem začudenju. Opiral je dlani ob kolena in strmel gospodu poslancu v obraz.
"Ne razjezite se gospod poslanec ... a zdi se mi, da zdaj sami govorite nekako mistično in megleno . . . Vaš kazalec . . . ne, gospod poslanec, ne razumem Vas . . ."
Tiho hahljanje Pompilijevo se je izpremi-njalo polagoma v glasnejši smeh. Telo se mu je stresalo v jednakomernem taktu, kakor bi ga suvala za hrbtom nevidna roka.
"Dražestni ste, gospod Mrmolja... Kakšna nedolžnost... kakšno čarobno hinavstvo! Vi ste ustvarjeni minister! ... A zdaj sva sama, — zdaj je to popolnoma nepotrebno. Ptfed menoj se ni treba skrivati. Jaz vem čisto natanko, kako se prepričanja kupujejo in prodajajo. Svoje ca priliko sem menjal že štirikrat. To je jako dobro. Človek se čuti nekako prerojenega ... Toda vrniva se k stvari... Koliko bi radi zanj ? Odkrito Vam povem, da nisem za zdaj v nikakih zadregah. Prepričanja so dandanes jako poceni. Dobe se celo za blagohoten smehljaj, podarjen na pravem mestu in o pravem trenotku. Sploh opažamo, da je prišlo to blago že precej iz mode ..."
Mrmolja je skočil s fotelja.
"Ali za Boga, gospod poslanec, — jaz ne predajam svojega prepričanja. Nikakor ne. Moje prepričanje ni nikak predsodek. Vrh tega je vezano v želeno usnje .... Prosim Vas torej, da mi ga vrnete."
Pompilijev obraz je postal hipoma resen in hladen.
"Kako to, da me spravljate v zvezo s svojim prepričanjem? . . . Dragi moj, ne prenaglite so v svojih besedah. To bi vam lahko škodovalo ... Jaz nimam nikakega prepričanja, za nekaj dni j sem zastavil celo svoje. Tutji ko bi ga imel pri roki, ne mogel bi Vam postreči z njim. Rabim ga v nedeljo na volilnem shodu ... Najin razgovor je potemtakem brez pravega namena in zdi se mi, da si mmava povedati ničesar več."
Vzel je v roke časopis ter se navidezno zamislil vanj. Mrmolja ga je gledal nekaj časa od strani; naposled je zamahnil z roko ter se poslovil . . .
Glava mu je postajala težka; britkost je za-temnila njegov pogled in ves svet se mu je zdel dolgočasen in zopern. Na mostu je vzdihnil in obstal. Obhajale so ga bolne misli, katerim pa se kot obče spoštovan in soliden čloVek ni udal. Odklanjal je samomor že zaradi neprijaznih govoric in razžaljivih ugibanj po smrti. Vrhu tega se je spominjal, da so pisali proti samomoru najboljši filozofi sedanje in pretekle dobe.
Nervozen, žalosten in utrujen se je napravil v uredništvo "Resnice". Spotoma je sestavljal primeren inserat, ki bi diskretno in razločno ob enem opozoril občinstvo na izgubljeno stvar. Bal se je, da ne bi vzbudil pri tem ali onem kakega napačnega mnenja, in da bi se po nepotrebnem ne blamiral. Zakaj naravno je, da mu je bilo mnogo ležeče na časti in na ugledu; poslednjega negujejo skrbno in nežno celo. ljudje, ki nimajo nikakega prepričanja, niti broširanega ne.
Uredniška soba se mu je zazdela na prvi pogled prazna; naposled je zapazil v nekem kotu med knjigami in papirji suho postavo Ambroža Košute, sourednika za idealni del.
Mrmolja je pozdravil, Košuta je sedel mirno na svojem mestu. Mrmolja je zakašljal, Košuta se niti ganil ni. Mrmolja je zakričal, Košuta je dvignil glavo .. . Dvoje čmernih očij se je uprlo v Jolia, obraz je bil sivkast, kakor pokrit z debelo plastjo prahu, in rdeči lasje so ležali zaspano na nizkem čelu. .
"Rad bi naznanil v Vašem listu gospod urednik, da sem po nesreči izgubil svoje prepričanje . . ."
"V upravništvo!"
"Ne, gospod urednik, — stvar je nenavadno važna in zato bi želel, da bi vtaknili med domače novice nekako notico . . ."
"0 čem?"
"0 mojem prepričanju."
Košuta se je popraskal pod nosom.
; 'Razložite mi, Vi — kakšno reč pa si prav za prav predstavljate pod to nenavadno besedo?"
Mrmolja ga je pogledal.
"Da, kakšen vrag je to, — prepričanje?"
"Ali teoa Vam ne .morem razlagati, gospod urednik .Res ne. Nisem se učil logike in zato ne znam definirati... Prepričanje ?... Prepričanje: . . . To je lako neka stvar . . . ljudje jo imajo pri sebi, kadar jo rabijo . . . Gospod Pompilij Streha pravi, da je prišlo iz mode in moj prijatelj Sempronij je imenuje celo smešno fosilijo . . . Moje, recimo, je bilo vezano v zeleno usnje, med tem ko je Sempronijevo samo broširano... Nekateri imajo samo platnice, — profesor Pan kracij Mulva celo zlatom vdelane, — in vendar to samo platnice... Resnično, jaz ne znam de finirati . . ."
Košuta se je zamislil.
"Prepričanje . . . prepričanje . . ."
Naposled je vstal, stopil k polici ter odprl ogromen leksikon . . . Čital je nekaj časa, stresal z glavo ter se obrnil k Mrmolji.
"Odkod pa ste dobili svoje prepričanje? Ali sle ga ukrali ?"
"Ne, ne . . . za Boga . . . čemu bi ga bii ravno ukral . . .?"
"Hm . . . kdo ve; vsekakor, — Vaša stvar ni popolnoma čedna . . ."
"Ali prosim Vas, — česa me dolžite?"
Košuta je zmajal z rameni.
"Torej, — napišite notico . . . Nazadnje. -kaj pa je tega treba?... Jaz nisem videl nikdar nikakega prepričanja in kljub temu izhajam >io-šteno. Moji članki so naravnost ženijalni, — brez samohvale. Tako sodi publikum . . . Kakor se vidi, ne spadate v moderno družbo, — Vi s svojim zastarelmi pojmi ... A to je Vaša reč;-kakšno notico hočete?"
Mrmolja je stisnil ustna, pogledal skozi okno ter pomislil.
"No, — kakšno notico! — Zapišite: — neki človek, — obče spoštovan in soliden človek — je izgubil 21. t. m. svoje prepričanje. Vezano je v zeleno usnje in je še jako dobro ohranjeno. Če je kdo morda naletel nanj, naj ga vrne. Nagrada po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti ured ništvo".
Pero je praskalo po papirju in Mrmolja je umolknil. Ob zadnjih njegovih besedah je stopil v sobo glavni urednik. Slekel je suknjo, pogla dil si dolgo spoštljivo brado, vzel v roko kup papirjev ter sel molče za mizo. Ko mu je razložil Košuta stvar o prepričanju, nakremžil je obraz ter se ozrl mimogrede in nekako radovedno na Joba. Izpregovoril ni besedice . . .
Samo še kratko opombo. Mrmolja ni našel svojega prepričanja. Na poziv "Resnice" se je oglasilo brez števila nepoštenih ljudi; pohlepni
obljubljene nagrade so prinašali različne nemirnosti: — svoja malovredna in od večnega prehajanja iz roke v roko docela obrabljena prepričanja, bedaste predsodke, petkrajcarska javna mnenja itd. Nekdo mu je poslal celo zvezek rdeče vezanega Baedeckerja . . . Naravno je, da si Mrmolja z vsem tem ni mogel opomoči. Od težke žalosti in bridkosti je hiral, njegova lica so upadala in zdravniki so v kratkem času obupali nad njim. Umrl je o sv. Treh kraljih in krasni pogreb je pričal o njegovi splošni priljubljenosti.
Obravnava proti komunistom v St. Josephu.
Na sodišču v St. Josephu, Mich, se vrši obravnava proti W. Z. Fosterju, ker se ga dolži, da se je prošlo poletje udeležil konvencije komunistične stranke v Bridgemanu, Berj-ien County, Michigan. Vas v kateri so zborovali, je bila znana le sosedom in Bridgeman je postal znan čitateljem dnevnega časopisja šele po vpadu na to konvencijo, ki so ga izvršili zvezini detektivi in lokalne oblasti. Aretiranih je bilo v zvezi s to konvencijo precej oseb, toda ene so kmalu izpustili. Drugi obtoženci so položili zahtevano varščino, eni pa so ostali v zaporu, dokler niso radikalni delavci zbrali dovolj sredstev tudi za njihova poroštva.
Oblasti so iz strategičnih ozirov dale pred sodišče najprvo Fosterja, toda navzoči so tudi drugi obtoženci, med njimi C. E. Ruthenberg, sedanji tajnik Workers Party.
Glavni zagovornik obtožencev je odvetnik Frank P .Walsh. Predzaslišanja so se vršila že v Chicagi in drugih krajih. V Chicagi so se vršila v pisarni odvetnika Cunnea, ki je socialistični kandidat za župana. Tukaj so prišle na dan zanimive stvari, med drugim presenetljivo dejstvo, da so najaktivnejši člani "podzemske" komunistične stranke bili vladni špijoni in agent-je provokatorji v službi privatrfih detektivskih agentur, financirane od privatnih interesov, da se na ta način zdrobi delavsko gibanje v Zedi-njenih državah.
0 Walshovih in Cuuneovih razkritjih smo na kratko že poročali. Komuniste so pripravile vzelo neprijeten položaj. Ali naj dopuste Wal-shu dokazovati pred sodiščem ,da so vse revolucionarne proglase, resolucije in manifeste pisali agentje provokatorji in sebe napravijo le kot žrtve premetenih demagogov, komunistično stranko pa prikažejo kot nekako past, v katero so se vjeli, ali pa vztrajajo pri svojem re-volucionarstvu in vzamejo nase vse posledice miehiganskega zakona proti kriminalnemu sin-dikalizmu.
Naravno je ,da je Walsh oprl svojo zago-vorniško taktiko na delovanje agentov provo-
katorjev in zvezinih detektivov v komunističnih skupinah. Dobil je fakta, dobil priče, imel vse pripravljeno in pričel z obrambo Fosterja in drugih. C. E. Ruthenberg pa je prišel do zaključka, da bo taka taktika njegovega odvetnika še bolj diskreditirala komunistično gibanje in tako je s svojimi pristaši podal dne 15. marca v St. Josephu izjavo, da so pisali vse resolucije, manifeste in revolucionarne apele pravi komunisti, za kar prevzamejo vso odgovornost nase. Zahteval je od Walsha, naj vodi svoj legalni boj na podlagi ustavne pravice, ki določa svobodo govora, tiska in zborovanja za vse državljane.
Komunisti so pričeli sumiti W. Z. Fosterja, da je postal odpadnik, to je ,da sploh nikoli ni bil njih pravi pristaš. Kakor posnemamo iz po-ročil, se on ni pridružil Ruthenbergovi izjavi.
Eden vodilnih delegatov na komunistični konvenciji v Bridgemanu je bil neki Morrow, ki je deloval tudi pod drugimi imeni. Walsh je dokazoval, da je bil ta Morrow eden glavnih organizatorjev konvencije, in pri delu so mu pomagali tudi drugi agentje provokatorji. Morrow je bil aretiran zaeno z drugimi komunisti in pozneje je izjavil, da so ga detektivi zelo pretepli. Bil je izpuščen in nato je komuniste presenetila vest, da je bil Morrow špijon in je že tedne poprej obvestil oblasti o pripravah za to konvencijo. Pozneje se je izkazalo, da je sodelovalo pri pripravah še več drugih agentov tajne službe.
Na dotičnem komunističnem zboru se je med drugim razpravljalo o vprašanju, ali naj se komunistična stranka popolnoma opusti, ali naj še nadaljuje s "podzemskim" delom. Zmagala je struja, ki je bila za nadaljevanje podzemske taktike iii nji v prid je odločil imenovani Morrow. Ruthenberg pa je sedaj zanikal, da je Morrow sestavljal resolucije alj debatiral na konvenciji, pač pa je priznal, da je glasoval.
Obtožništvo trdi, da ima dokaze, da je bil tudi Foster na tej konvenciji kot polnopraven delegat, dasiravno je Foster od vsega začetka zanikal svojo udeležbo. Izgleda pa, da je bil res navzoč, toda, kakor poročajo vesti iz St. Jose-pha, le kot bratski delegat, da poda nekatera poročila iz Moskve, kjer se je nekaj časa nahajal zadnje leto. Nekatere priče ,ki trdijo, da so ga videle na zboru, so bile pozVane pred sodišče in ga spoznale za udeleženca.
Ko so bili komunisti in Foster aretirani prošlo poletje vsled sestanka na neki farmi v gozdu blizu Bridgemana, je bilo zavedno delavstvo brez razlike strank edino v mišljenju, da je to nov atentat na svobodo govora in zborovanja. Izgledalo je ,da bo obravnava proti njim vzbujala splošno pozornost delavstva ne samo v Ameriki ampak po vsem svetu. Unije, komunisti, socialisti, liberalni elementi, vsi so se zavzeli za obrambo aretirancev. Potem pa so prišla na dan razkritja, ki niso bila za socialiste
sicer ničesar nepričakovanega, ki pa so komunistično gibanje v Ameriki postavila v zelo čudno luč in obravnava je izgubila svojo privlačnost. S tem je bil zadan zadnji udarec ostanku komunističnih struj in če se bo njihovo gibanje še obnovilo, ne bo več "podzemsko" gibanje.
V tem listu smo od vsega začetka pisali, da komunisti ne morejo ničesar skriti pred vlado, kajti ta je poučena o vsem, kar se dogaja v njihovih strujah. Edini, katerim so skrili svoje delovanje, so bili njih lastni člani. Treznejši ljudje med komunisti so že koncem leta 1921 na-zvali podzemsko taktiko "gorečih" komunistov za otročarijo, toda vseh komunističnih vodij niso mogli prepričati o impotenci njihove taktike; šele ko je Moskva naredila nanje pritisk, naj se primejo dela med masami, so organizirali takozvano Workers Party, ki pa sestoji sedaj še zmerom iz narodnostnih federacij in iz posameznikov, ki so bili rojeni v tej deželi. Šla je v par krajih že v volilni boj, vselej z neuspehom.
Kar bi človek želel, je to, da bi se ti ljudje povrnili v stranko, v kateri so delali prej, in prenehali z otročarijami in z napadi na stranko, katero sp nekdaj sami pomagali graditi. Vsekakor pa je dolžnost zavednega delavstva, da brani te žrtve kapitalističnih mahinacij, četudi bi lahko delale afektivnejše in bolj pametno v socialistični stranki, ki je zgrajena v teku let na podlagi številnih izkušenj, namesto, da primerjajo ves svet Rusiji in merijo razmere v vseh deželah po ruskem merilu.
9
i^t jj
Praznovanje "osvoboditve" Ircev.
Zadnjo soboto so Irci po vsem svetu praznovali dan St. Patricka, ki je njihov narodni praznik. St. Patricku pripisujejo zaslugo, da je Irce spreobrnil h krščanstvu. Ko jim je tolmačil sveto Trojico, je vzel triperesno deteljico, in jo primerjal s sv. Trojico. Tri peresa združena v eno na eni bilki; trije bogovi v enem. Irci so razumeli in postali kristjani. . S pretepanjem pa so nadaljevali po svoji stari navadi.
Irska je danes "svobodna država" v britski federaciji. To osvoboditev so zadnjo soboto praznovali v Dublinu, glavnem mestu Irske, s pretepom pugilistov. Dva boksarja, črnec Siki iz Francije, preje iz Afrike, in en Irec sta se pretepala do nezavesti na dan irskega svetnika St. Patricka. Irci, revni kot so, šo plačevali do $10 vstopnine, da vidijo ta pretep. Vlada svobodne irske države je protektirala areno, v kateri se je vršil pretep, s svojim vojaštvom.
Irski republikanci niso zadovoljni s svobodo, pa se bore naprej za republiko. De Valera, vodja republikanskega gibanja, je poročeval-
cem listov dejal, da zahteva popolno neodvisnost Irske od Anglije in republikansko formo. Dodal pa je, da irsko republikansko gibanje ni sovražno današnjemu družabnemu redu, z drugimi besedami, kapitalizmu. Nova vlada je dala postreljati precej irskih republikancev, nekaj pa jih je pozaprla. De Valera je z drugimi republikanci izdal proklamacijo, da se naj po vsi Irski praznuje dan St. Patricka v znamenju žalosti za ubitimi republikanci. Kdor se ne bi ravnal po nji, bo izpostavljen nevarnosti napada od republikancev. De Valera je prepovedal tudi spopad boksarjev, vlada je hotela, da se vrši. Zato ga je protektirala z vojaštvom.
Enak boj se vrši med Irci v Ameriki. Eni so z novo vlado, drugi z republikanci. Pristaši irske vlade so v New Yorku organizirali zadnjo soboto parado. Republikanski Irci "pa so grozili, da jo bodo razpršili. Če so imeli tak namen ali ne, mesto New York je dalo udeležencem parade vso mogočo protekcijo. Več tisoč policajev je stražilo ulice, po katerih so paradi-rali simpatičarji svobodne Irske države. Do nemirov ni prišlo.
Na tisoče in tisoče resolucij je bilo sprejetih zadnja leta na unijskih, socialističnih, komunističnih in patriotičnih zborih, ki so izrekale zahtevo za osvoboditev Ircev. Irci so energični, in tako je celo moskovska Internacionala povsem resno zahtevala od k nji pridruženih strank, da naj delajo za osvoboditev Irske. Danes imajo Irci avtonomijo kakor jo ima n. pr Kanada. Irska ima svojo armado, svoj parlament in svojo vlado. Tudi v diplomaciji je zastopana. Ampak dežela nazaduje kot prej, ko je bila še popolnoma pod angleško vlado, ker posvečajo Irci preveč časa pretepaštvu ter brezplodnim bojem, in veliko premalo vzgoji in konstruktivnemu delu. Irska potrebuje revolucijo v glavah svojih prebivalcev. Izgleda, da te še dolgo ne bo.
t^ ^
Debs obsodil taktiko kukavic.
V pondeljek 12. marca se je vršil v Chicagi sestanek, katerega je priredil uredniški odbor lista "Chicago Socialist" v počast E. V. Debsu. Povabljeni so bili predstavniki unij in uredniški štab židovskega dnevnika "Forward". Sestanek je bil pravzaprav namenjen židovskim sodrugom in unijcem. Navzoči so bili člani odbora Amalgamated Clothing Workers, ki so prišli korporativno, nadalje predsednik Inter national Ladies' Garment Workers Union, u-redniški štab Forwarda in drugi.
Ko je nagovoril udeležence Debs, je pripovedoval o prvem sestanku židovskih sodrugov v New Yorku leta 1897, na katerem so bili predloženi prvi načrti za ustanovitev socialistične-

ga dnevnika "Forwarda"; na tem sestanku je bil navzoč tudi on. Pripovedoval je o Forwar-dovem uredniku Abe Cahnu, s katerim sta že dolgoletna prijatelja. Potem je nadaljeval:
"Toliko faktorjev je, ki so se urinili v naše gibanje zadnje čase in dovedli do pogubnih kontroverz ,da je težko reči, koliko krivde odpade na tega ali onega. Gibanje, je prežeto frakcijskih bojev .Delavske vrste so infestirane s špijoni, izdajalci in denuncianti. Vsi ti elementi imajo edini namen »razbiti ameriško socialistično gibanje. Mnogi, ki so nas zapustili, so šli iz stranke z dobrim namenom.
Ampak med njimi so tudi taki, ki se poslužujejo vsakega sredstva v blaznem prizadevanju, da nas diskreditirajo; psujejo nas s social-izdajalci, z "yellows" in tako naprej. Ker ne morejo nikogar dobiti na svoje shode, zato igrajo taktiko dog in the manger v prizadevanjih razbiti naše shode in v invadiranjih naših dvoran ,da razdajajo svojo podlo literaturo med udeležence. Oni so fanatični bigoti, s katerimi je nemogoča pametna beseda, ker niso dostopni argumentom.
Vsem takim ljudem naj služijo te besede v svarilo, da bom storil kolikor bo v moji moči, da jim strgam krinke z obrazov če bodo še igrali skrivalnice na mojih shodih.
Če so oni v pravem in če morejo zgraditi gibanje kakor treba, tedaj bom jaz prvi, ki jim bom avplavdiral. Če so v napačnem, bo povedal čas.
Ampak taktika invadiranja naših shodov v togoti ,ker ne morejo dobiti ljudi na svoje shode, je taktika oštarijskih postopačev in mi hočemo napraviti temu konec." Tako Debs.
In prav ima. Ako imajo te vrste kreature maso res za seboj, kakor trdijo, zakaj ne sklicujejo svojih'shodov? Če je socialistična stranka mrtva, čemu hodijo dregati mrtveca? Če nam je delavstvo obrnilo hrbet, zakaj ga ne dobe v svojo stranko, na svoje shode?
Izgleda, da so hodili v šolo k agentom pro-vokatorjem v službi kapitalizma, katerih premeteni načrt je s tako taktiko uničiti edino stranko ameriškega delavstva ki je vredna imena stranka, in to je socialistična stranka. V izvrševanju tega kapitalističnega načrta je zapo-padene 80% njihove "revolucionarne" aktivnosti.
^ ^
"Proletarec" je list, ki navaja svoje čitatelje v socialistično organizacijo in jih vzgaja za socializem. Proletarec" je last politično organiziranega delavstva in edino slovensko socialistično glasilo priznano od locialistiene stranke.
Kadar piše delavec o napredku v kraju v katerem živi, se od njega pričakuje poročilo o naraščanju socialističnega gibanja. Ako ni tega, tedaj naselbina ni napredna.
Voditelji angleškega delavstva na obedu pri kralju.
Angleški kralj in nekateri dvorjani, ki nimajo nikakega posebnega opravka, prirejajo obede, na katere povabijo kake aristokrate, politike in podobne ljudi. In tako se je dogodilo, da so bili povabljeni na en tak dvorni obed tudi nekateri voditelji delavske stranke, ki so se večinoma odzvali.
Njihov poset h kraljevi mizi ni naredil dobrega vtiska na delavstvo. Udeleženci pa odgovarjajo, da s posetom niso zatajili svojih načel, niti prenehali z bojem proti sedanjemu sistemu, kar dokazuje prav sedaj boj delavske stranke v parlamentu, ki stremi za socializacijo naravnih bogastev in industrije.
Da so oblekli frak, hlače dokolenke in nogavice, to še ni tak greh. V Evropi je taka moda in delavski voditelji, bili kdorkoli, se ravnajo po nji, kadar gredo v družbo z gospodo. Tudi Čičerinu in drugim članom ruske delegacije so nekateri zelo zamerili, ker je oblekel frak, si posadil na glavo cilinder in obedovali pri eni mizi s kraljem in kardinalom. Ampak greh to ni bil. Greh, izdaja nad delavstvo je, če delaš kot delavski voditelj proti delavskim interesom.
Tisti vodje angleške delavske stranke, ki so šli h kralju na obed, bi storili bolje, če bi povabilo odklonili. Kralj bi si že našel družbe tudi brez njih. Če bi to storili, ne bi bilo sedaj nepotrebne burje in ne pojasnjevanja. Človek je lahko prijazen napram kralju kot osebi, toda kralj je predstavnik monarhije, s to so pa zavedni delavci skregani in po tem bi se morali ravnati.
Debs govoril na shodu krojaške unije.
Amalgamated Clothing Workers (unija krojačev moških oblek) je sklicala zadnji petek večer velik shod v Ashland Auditoriumu v Chicagi ,na katerem sta govorila E. V. Debs in \V. A. Cunnea, socialistični kandidat za župana. V dvorani je bilo pet tisoč ljudi, okoli tisoč oseb pa je moralo oditi, ker ni bil več prostora.
Sam Levin, odbornik unije, je predsedoval shodu. Joseph Schlossberg, glavni predsednik unije, je predstavil Debsa udeležencem.
Vsi dosedanji shodi, prirejeni bodisi od stranke ali od unij, na katerih sta nastopila Debs in Cunnea, so bili dobro obiskani in največkrat je bila dvorana še premajhna. Pa se dobi stvor in poroča v svoji "revolucionarni" navdušenosti, da govori Debs praznim dvoranam in da je socialistična stranka mrtva.
Kampanja za razširjenje Proletarca otvorjena.

Leto 1923 je leto socialističnih kampanj v Zed. državah. Vrše jih ameriški sodrugi in narodnostne federacije v soc. stranki. V teh kampanjah igra naše časopisje najvažnejšo vlogo. Zato je tudi agitacija za razširjenje našega tiska najvažnejša. Socialistično časopisje vodi k organiziranju delavstva, k razredni zavednosti in izobrazbi.
Socialistična stranka se poživlja, prestala je vse dosedanje krize in sčdaj gre zopet navzgor. Vladni špijoni in agentje provokatorji v službi privatnih interesov, ki so ruvali in ru-jejo v delavskem gibanju, so razgaljeni. Pametno delavstvo je spoznalo to igro, dasi malo pozno, kajti namen provokatorjev oslabiti VSE delavsko gibanje v tej deželi je dosežen. Ampak Je začasno, kajti delavskega gibanja ni mogoče trajno uničiti ali oslabiti. Čitajte Debsov članek "Delavsko gibanje", ki je priobcen'na drugem mestu v tej izdaji.
Ako hočemo jačati socialistično organizacijo jugoslovanskega delavstva, moramo predvsem razširiti njegovo glasilo "Proletarca". Upravni odbor je sklenil v ta namen prirediti veliko kampanjo za pridobivanje naročnikov, ki se prične 25. marca in konča 25. junija.
Širiti socialistični list, to je v naši agitaciji najtežje delo. Na vsak list se ljudje rajše naročajo, kakor na socialistični. Kajti, socialistični list MORA biti tako urejevan, kakor je za ljudstvo potrebno, kakor zahteva socialistična vzgoja. Uredniki resnično socialističnih listov morajo v kolonah dajati delavski masi to, kar potrebuje, ne to, kar ona hoče. Kakor hitro bi se pričeli ravnati po takozvanih zahtevah širše publike, bi socialističen list prenehal biti socialističen.
Kljub težavam bo ta kampanja USPEŠNA. Uspešna bo, ker so sodrugi in sodruginje ter somišljeniki pripravljeni DELATI v tej kampanji. Ne gre se radi kontesta, ne radi nagrad, ampak radi RAZŠIRJENJA socialističnega glasila med ameriškimi Slovenci.
V kampanji se ravnajte po sledečih navodilih: pošiljajte nabrane naročnine sproti, to je vsaki teden enkrat, tako, da se naročnikom prične pošiljati list takoj. Vpoštevajte, da je celoletna naročnina na Proletarca $3; za pol leta $1.75 in za četrt leta 90 centov. Za inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Za časa kontesta odpade provizija. Odračunati si smete poštne stroške. V seznamih bodo objavljene vse naročnine, poslane od agitatorjev. Prva številka bo značila število vseh poslanih naročnin, druga število celoletnih naročnin. Dve polletni naročnini se štejeti za eno, štiri četrtletne tudi za eno. Poslane naročnine se bodo doštevale v izkazih. N. pr., ako pošljete drugi teden 5 naročnin, jih bo v izkazu objavljenih 5; ako pošljete pozneje 7 naročnin, jih bo v prihodnjem izkazu objavljenih vsega skupaj 12 naročnin. Ako nimate naročilne knjižice, pišite ponjo upravništvu. Lahko pa napišete imena in

naslove naročnikov na navaden papir in jih pošljete upravništvu.
Nagrade so sledeče:
1.	nagrada: Nov pisalni stroj najnovejšega izdelka, vreden $100. (Ta pisalni stroj dobi tisti, ki pošlje največ naročnin, katerih število pa ne sme biti manj od 110 naročnin. V slučaju, da dobita dva kontestanta enako število naročnikov, dobita oba tak stroj.)
2.	nagrada (za najmanj 100 naročhin): Nov pisalni stroj vreden $60.00.
3.	nagrada (za najmanj 90 naročnin): Ženska zapestna ura ali ura za moške, vredna $50.
4.	nagrada (za najmanj 80 naročnin): Lincolnova, Leninova in Debsova slika, vse tri z ličnimi okvirji.
5.	nagrada (za najmanj 70 naročnin): Cankarjeva in Marksova slika ter ena pokrajinska slika, vse tri z ličnimi okvirji.
6.	nagrada (za najmanj 60 naročnikov): Srebrna skupina (silver set) namiznega orodja, vredna $35,00.
7.	nagrada (za najmanj 50 naročnin): — Marksovo in Engelsovo delo "Kapital" (v angleščini), tri vezane knjige z 2536 stranmi, in ena v gornjih nagradah omenjenih slik z ličnim okvirjem.
8.	nagrada (za najmanj 40 naročnin): -Usnjata torba za listine, nekaj, kar potrebuje vsak tajnik.
9.	nagrada (za najmanj 30 naročnin): — Fountain pero, avtomatičen svinčnik in manjša Cankarjeva slika z ličnim okvirjem.
10.	nagrada (za najmanj 20 naročnin): Za $12.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
11.	nagrada (za najmanj 10 naročnin): Za $6.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
12.	nagrada (za najmanj 5 naročnin): Za $3.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
13.	nagrada (za najmanj 3 naročnine): Celoletna naročnina na revijo "Kres", ali pa za $1.80 knjig in Proletarčeve zaloge.
14.	nagrada (za dve naročnini): Za $1 knjig iz Proletarčeve zaloge.
Ako bi kdo želel kak drug predmet, kak te, ki so navedeni od 1. do 9. nagrade, bo že lahko sporočil upravi, ki jo bo po možnosti vpo-števala.
Pazili bomo, da bodo slike najličnejšega izdelka in okvirji čim boljši. Pošiljajlne stroške plačamo tukaj.
Vse te nagrade so bazirane na podlasri celoletnih naročnin. Vsakdo bo opravičen do ste nagrade, katero bo desegel s številom celoletnih naročnin.
Tekme se udeleže lahko socialistični klu kot celota. Udeležiti se je sme vsak posamez-nik. —	_
Rekli smo že, da se ta kampanja ne vrii radi tekme in nagrad, ampak zato, da se ra širi Proletarca. S to kampanjo bomo dali agitaciji več življenja, in to je namen nas vse Sodrugi, sodruginje in somišljeniki, na delo ; naše glasilo "Proletarca"!
DOPISI.
SHOD SLOVENSKIH IN ČEŠKIH SODRUGOV.
CHICAGO, ILL. — Dne 14. marca se je vršil v dvorani Sokol Chicago na S. Kedzie Ave. in 2& cesti velik shod, ki sta ga aranžirala socialistični klub št. 1 in češki socialistični klulb. Navzočih je bilo nad trinajst sto oseb; dvorana je bila napolnjena in mnogi so morali oditi, ker niso dobili vstopnic v zborovalne prostore. Debs torej tudi to pot ni govoril "prazni dvorani."	\
Predsedoval je s. F. Godina. Prvi je nastopil so-ilrug Hlavače.k, ki je v socialističnem gibanju v Ameriki in v starem kraju aktiven že 50 let. Do razdorov je bil Hlavaček vposljen pri socialističnem dnevniku "Spravedlnost" v Chieagi, katerega so se pozneje polastili "ekstremisti". Hlavaček, dasiravno je posvetil vsa leta svojega aktivnega dela socialistični propagandi in vzgoji, je bil postavljen na cesto, ker ni hotel slediti taktiki razdiračev. Hlavaček je govoril v češkem jeziku.
Drugi govornik je bil naš županski kandidat W. A. Cunea, ki je kljub rahlemu zdravju prišel fia shod in govoril približno pol ure. Sodrug Cunea je dolgoleten borec za delavske pravice, dober govornik in odvetnik, zato je vojeval že toliko delavskih bojev na sodiščih, skoro vselej uspešno, dasi so nam sodišča, ker so pod kontrolo kapitalističnih strank, sovražna.
Tretji govornik je bil R. H. Howe, socialistični kandidat za mestnega blagajnika. V sarkastičnem tonu je povedal par smešnih na račun izkoriščavalnega razreda in apeliral na navzoče, naj pristopijo v socialistično stranko in se naroče na njena glasila.
Zadnji govornik je bil E. V. Debs, katerega je množica burno pozdravljala. Ko je Debs pred meseci podal svojo izjavo, katera je bila priobčena tudi v Proletarcu, je v nji dejal, da bo dal vse svoje moči delu za reorganiziranje socialistične stranke. Izjavil je, da se ne bo prepiral z drugimi delavskimi frakcijami, ker noče delati usluge kapitalizmu. Med drugim je omenil, da če se on ne bo hotel prepirati z ekstremisti, kakor se nazivajo, se tudi oni ne bodo mogli z njim. Ampak Debs je končno sprevidel, da se nasprotniki socialistične stranke v delavskem taboru niso ozirali na njegovo mirovno izjavo in so vršili svoj boj proti socialistični stranki naprej. Delbisa pa so bombardiral i s pismi, da dela v napačni stranki in da je zgrešil svojo revolucionarno pot. Na njegove čiikaške shode so prihajali agentje "ekstremnih" struj in razdajali
svoje letake, polni napadov--ne na kapitaliste, ampak
na socialistično stranko. Prodajali so svoje liste in brošure, vse s'tendenco, da se ubije — socialistično stranko, katero so že neštetokrat proglasili za inrtvio.
Češki komunisti so tudi na ta shod prišli s svojimi letaki in trdili, da je med avdijenco v dvorani polno njihovih pristašev. Ako jih je res kaj bilo, se mora priznati, da so se zadržali ves čas shoda popolnoma mirno. Nobenega medklica ni bilo od njihove strani.
Debs je v svojem govoru na naslov razdiralnih elementov dejal, da so že mogočnejši gospodje ubijali socialistično stranko, da so jo že miljonkrat progla-
sili za mrtvo, da so ji kopali grob ob njenem rojstvu in ga ji kopljejo danes, ampak socialistična stranka je še tukaj in bo ostala, vedno v prvih vrstah razredne borbe za osvoboditev delavstva izpod mezdne sužno-sti.
Debs je na tem sihodu podal še eno izjavo: Dejal je, da nima nobene volje za frakcij siki boj, ker ve, da slabi delavske vrste in koristi kapitalizmu. Kapitalizem more rešiti iin mu pddaljšati življenje samo ena stvar, —'je dejal Debs, — in to je boj med delavstvom samim. On je šel v delavsko gibanije pred dolgimi leti, da dela /a delavsko solidarnost in temu načelu je zvest tudi danes. Zato se ne spušča v frakcijske borbe. Nadaljeval je: "Toda eno pa povem tistim, ki mislijo, da je mogoče samo pod novo firmo z istim materijalom o-svoboditi delavstvo: če mislijo uničiti socialistično stranko, jim svetujem, zelo resno svetujem, naj si prihranijo trud in čas, kajti socialistične stranlke ne bodo uničili. Dasi nisem prerok in ne želim, da se me ima za preroka, vendar trdim, da bo imela socialistična stranka čez leto dni več članov, kaikor še kedaj poprej v svoji zgodovini." Gromovit aplavz je sledil tej izjavi.
Da se je Debs dotaknil takozvanih komunističnih struj, je vzrok, da so pričele tudi njega napadati, bodisi v listih in v privatnih pismih, ki mu jih pošiljajo. "Socialistična stranka je mrtva!" kriče vsevprek. Celo milwau!Ški Novačok se je pod novim gospodarjem pridružil tej družbi predčasnih pogrebnilkov. Debs pa jim odgovarja: "Bojite se te stranke, veste da je živa, da raste in napreduje, da je predstavnica revolucionarnega dela ameriškega delavstva, vodnica v socializem, pa bi radi, da bi je ne bilo. Nazadnjaštvo, zakrito v namišljeni radikalizem, sije iz vaših src, zato pokopavate stranko. Prišli s.te prepozno!" Debs je dejal, da je veliko članov, ki so po razdorih odstopili od soc. stranke, šlo od nje v prepričanju, da delajo pametno in da bo mogoče pod drugo firmo več storiti, za preobrat. Največ pa ^e takih, ki so jih nesmiselni frakcijski boji potisnili popolnoma na stran. V svojih srcih in dušah so socialisti, in ti so v ogromni večini. Na te bo apelirala socialistična stranka, da se vrnejo nazaj v njene vrste, s temi bo jačala svoje lokalne organizacije. Na koncu govora je izjavil, kakor na vseh dosedanjih shodih, da bo stala stranka kakor doslej v boju za osvoboditev vseh, političnih jetnikov, da se bo borila za preganjane člane I. W. \V., da bo stala ob strani članov komunistične stranke, ki so jse-daj pred sodiščem v Michiganu, obtoženi pregreškov proti antisindikalističnemu zakonu, da se bo borila za svobodo govora, zborovanja in tiska za vse struje.
Kakor vsi shodi socialistične stranke v tej kampanji, tako je bil tudi ta uspešen. Lahko pa bi bil v agi-latoričnih ozirih še uspešnejši, če bi bili češlki sodnugi jačji in izrabili shod za pridobitev novih članov že na shodu, za pridobivanje novih naročnikov svojemu listu in za prodajo brošur. Prodali so sicer precej iz-tisov "Delni&kih Listov" in en član našega kluba je prodal nad sto iztisov lista "Chicago Socialist". Tudi precej novih naročnikov se je pridobilo zadnje omenjenemu listu. Češki sodrugi so prodajali tudi knjige. Na takih shodih bi moralo pred pričetkom govorov vršiti agitacijo vsaj petdeset oseh. Od čeških sodrugov je bilo zelo neprevidno dopustiti agentom W. P. razdajati svoje cirikularje in brošurice ter liste v notra-
nljih prostorih. Ako hočejo ti ljudje širiti svojo propagando, naj skličeijo svoje shode. Samo kukavica nosi jajca v tuja gnezda. Stranka je v New Yoriku, v Chi-cagi in drugih krajih razdiralnim elementom odločno prepovedala prodajati njihovo literaturo v zboroval-nih prostorih socialistične stranke. To bi morali vpo-števati vsi klubi. Debs je dejal, da so naši zbori tukaj zato, da širimo na njih svojo literaturo in da vršimo na njih svojo propagando.
Kakor rečeno, shod je bil ves čas miren, mnogo-brojni udeleženci so pazljivo sledili izvajanjem govornikov in ob zaključku so mnogi sklenili, da bodo ob prvi priliki pristopili v socialistične organizacije sirom Chicage. Kolekta na shodu je znašala $129.26, vstopnina pa okoli $300. Vstopnina je bila 25 centov za osebo. Iz dohodkov shoda se pokrijejo stroški, ki so $75 najemnina za dvorano, nadalje tiskovine, kot veliki reklamni plakati, razobešeni po trgovinah, mali letaki, karte, $50 se plača okrožni organizaciji stranke za njene stroške. Kar preostane, se porabi za kampanjo. — Poročevalec.
OD SAN FRANCISCA DO JUARESA.
EL PASO, TEX. — Pred meseci sem se z vzhoda . podal proti zapadu. Na potu sem se ustavil v Ghicagi in nekaterih drugih imestih, dokler nisem prišel v San Francisco. Naprej je morje, zato sem sklenil o-stati v mestu. Cez "lužo" sem se že parkrat vozil, ampak voda je voda. Poizvedel sem za slovensko naselbino in se podal med rojake, da se z njimi seznanim.
Slovenska naselbina v San Franciscu je ena izmed najstarejših v Ameriki. Tistim naseljencem, ki se jim je zdel Cleveland, New York, Chicago, Minnesota ali Pueblo preblizo starega kraja, so jo ubrali naprej proti Friscu. Dalij seveda niso mogli, razun na sever, in tako jih je nekaj raztresenih tudi po Oregonu in Wa-shingtonu. Tudi v Alasko je že zašel kateri. Med prebivalstvom Britske Kolumbije v Kanadi so tudi naši rojaki.	^
Z agodovino San Francisca se nisem veliko mučil. Prvi beli naseljenci so prišli v kraj, kjer je danes imesto, leta 1776. Nato so jo prilomastili španski misijonarji, da spreobrnejo krivoverne Indijance. Spreolbračali so jih tako imenitno, da so skoro že vsi v nebesih, na zemlji pa jih je čimdalje manj.
L. 1847 so prekrstili vas Yeiiba Buena v San Francisco. Takrat je bil ves izapad še divji, zelo malo obljuden, zato so pa imeli toliko več veselja zveri in Indijanci, ki so "jagali" ne da bi jim bilo treba licence. California je prišla iz rok Spancev v unijo Zedinjenih držav in od tistega časa je neprestano napredovala. Ko se je raznesel glas o zakladih zlata po daljnem zapadu, so pridrli zlatoiskalci v te kraje iz vseh dežel sveta. Druigi, bolj skromni, so se pozneje lotili poljedelstva, in z obdelovanjem zemlje se peča sedaj v teh krajih tudi precej Jugoslovanov, večinoma dalmatinski Hrvatje. Kalifornija je bogata na rudah, ampak njeno glavno bogastvo so rodovitna polja. Tudi letovišča, ali pa prezimišča, kakor jih hočete nazvati, ji prinašajo lepe dohodke. Delavske razimere pa so tukaj precej podobne onim po vzhodnih državah, razun v rudnikih, kjer je plača razmeroma večja, kakor pa v industrijskih podjetjih.
Pravijo, da je v San Franciscu okoli dva tisoč Slovencev, morda še nekaj več. Tudi svojo cerkev imajo. Z ostalimi slovenskimi naselbinami nimajo nikakih tesnejših stikov, menda \isled oddaljenosti od njih.
Imajo nekaj podpornih društev, eno, ki sipa da k SNPJ. Imeli so že tudi razna kulturna društva, ki so imela enak potek in konec ikakor navadno v drugih naselbinah. Sedaj ustanavljajo čitalnico in dramatični klub, vse v eni organizaciji. Naši rojaki najrajše občujejo med seboj angleško, kar je znamenje, da so pristopni amerikanizaciji in delavski tajnik Davis je lahko zadovoljen. Če obgovoriš enega ali drugega nepoznanega rojaka slovensko, ti bo angleško odgovarjal.
Slovenskega socialističnega kluba v San Franciscu nimajo. Govorili so že večkrat, da bi ga ustanovili, dalj pa niso prišli. Če bi se par ljudi za stvar resno zavzelo, bi se klub dal ustanoviti. Nekdo mi je hudomušno pravil, da nimajo kluba zato, ker bi bila v slučaju revolucije za člane nevarnost, da bi jih sovražne čete, če bi bile zmagovite, potisnile v morje. Glede pro-hibicije so naši ljudje v San Franciscu istega mnenja kakor po drugih naselbinah. Njihovo trdno prepričanje je, da je grozdje zato, da se iz njega preša vino.
Drugo slavno kalifornijsko mesto je Los Angeles, 345 milj jugovzhodno od San Francisca. Mesto ima 576,673 prebivalcev, torej več kakor San Francisco, V Los Angelesu je precej industrijskih podjetij, toda ne v tem smislu kakor v Pittsburghu. Los Angeles je centrum ameriške ikino-industrije. Tu pohaja na ti-t soče aspirantov in aspirantinj, ki bi radi postali "slavni" kino igralci. Ampak, vrag je, da je tudi tukaj veliko poklicanih pa malo izvoljenih. Mesto je tudi zabavišče bogatašev, ki prihajajo zapravljati sem sadove dela drugih iz vseh krajev dežele. Klima je izvrstna. Slovencev se mi zdi da tu ni veliko, več pa je dalmatinskih Hrvatov.
Zahotelo se mi je iti dalje proti jugu na mehiško mejo. Dospel sem v El Paso v Texasu. Mesto ima 77,543 prebivalcev. Tu so razna industrijska podjetja, med njimi ogromna rudotopilnica (šmelca). V mesto vodi osem železniških prog. Polovica prebivalcev so Mehikanci. Če bi tu živeli slovenski delavci, bi lahko marsikaj poročali o delavskih razmerah. Tu je eden glavnih prehodov iz Zedinjenih držav v sosednjo republiko Mehiko. Razne sirovine, dobljene iz Mehike, se tu proizvajajo za porabno blago in se ga, kolikor je zanj naročil, zopet izvaža v Mehiko, ostalo pa v druge kraje. Plače navadnih delavcev so tu od $1.50 do $2.50 na dan. Cenen delavni material so Mehikanci, kakor že rečeno, tehnično izvežbani delavci pa so A-merikanci. Brezposelnih delavcev je tu veliko, skoro sami Mehikanci. Mesto plačuje svojim delavcem od $1.75 na dan. E1 Paso ima na pol španski značaj, oziroma mehikanski. O morali imajo tukaj svoje mnenje, kakor naši ljudje o prohibiciji, zato je tukaj prostitucija še vedno v cvetu, četudi postavno zabranjena. V trgovinah hitro opazijo, da si tujec, pa ti računajo vsako stvar dražje.
Na nasprotni strani reke Rio Grande, ki deli Texas od Mehike, je mesto Juarez, ki ima okoli 14,000 prebivalcev. Mesto ima eno šolo, nekaj hotelov in zelo veliko salunov. Opazil sem le kakih trideset boljših poslopij, druga so zgrajena po mehikanskem običaju iz blata. Tovarne ni nobene. Prebivalstvo se preživlja največ od potnikov, katerih pride v mesto vsaki dan od 5 do 6 tisoč in ravno toliko jih odide. Juarez je, kakor omenjeno, v Mehiki, zato ima reči, ki so v ameriških mestih če že ne drugače vsaj na papirju prepovedane. Saluni n. pr. so v Juarezu vedno za-posljeni. Cene pijačam niso stalne. Danes ti morda računa natakar 15 centov za eno gotovo pijačo, jutri pa ji bo cena 35 ali 50c. Potem se zopet zniža. Prostitucija je v Juarezu neovirana. Igralnice za denar se


vodijo otvorjeno. To so reči, ki privabljajo potnike v tolikem številu vsaki dan iz ameriške strani. Žensk je v Juarezu toliko, da se izaletavajo v te ko muhe. Ako nisi trden, podležeš.
Mehiko ni še stabilizirana dežela, da rabim ta izraz. Mehiško ljudstvo je v večini nevedno in zato je bilo toliiko časa zatirano in izkoriščano od domačih in zunanjih krvosesov. Breme je bilo pretežko in ljudstvo se je upiralo in pometlo že par režimov. Sedanja konstitucija Mehike je zelo demokratična in vlada se trudi dati deželi blagostanje. Mehika je po naravnih zakladih in po rodovitnosti zemlje posebno v nekaterih krajih silno bogata dežela. Naravni zakladi so sedaj še večinoma v posesti zunanjih kapitalistov, ki se branijo plačevati celo davke deželi, kateri kradejo bogastva. Mehiško ljudstvo potrebuje vzgoje in več volje za konstruktivno delo. V tem oziru se je zadnja leta veliko storilo. Socialistično gibanje v Mehiki je proporčno jačje kot v Zedinjenih državah, toda je prilagodeno mehiškim razmeram, ki so popolnoma drugačne od ameriških.
L. GORJUP.
"KRALJ NA BETAJNOVI".
CHICAGO, ILL. — V nedeljo popoldne dne 1. a-prila priredi dramski odsek socialističnega kiluba št. 1, J, S. Z. Slovito Cankarjevo dramo v treh dejanjih "Kralj na Beitajnovi" v dvorani ČSPS, 1126 zapadna 18. cesta.
Ta drama slika kralja, kakršnih je veliko na svetu. Nimajo kron, kakor pravi kralji, niiti ne sede na prestolih z žezlom v roki, kakor pravljični kralji. Kan-tor, kralj na Betajmovi, je eden tistih kraljev, ki postanejo vladarji z gromadenjem bogastva. Dokler nimajo nič, "niso nič". Ko si nakupičijo premoženja, jim je pokorna vsa Betajnova. In kralj Kantor na Be-tajnovi hoče, da mu je pokorno njegovo kraljestvo. Kar mu je na poty.i, pohodi, zmelje v prah, iin ako treba iti do cilja preko gorkih človeških trupel, gre preko njih brez usmiljenja.
Stavko delavstva uduši z brutalno silo. Delavskega agitatorja je dal na črno listo in izstradal njegovo družino. Njegova žena in otroci pridejo v Kantorjev dvor, da mu z živo sliko pokažejo posledice njegove neusmiljenosti. Kantor komaj da jo posluša, in v odgovor ji zabrusi: - "Znorela si, ženska!" Potem jo spodi.	,
Ko je ubijal, da se je izinebil nevarnih ljudi, ubijal sorodnike, da jim je vzel premoženje, zatiral in odiral, ko je s svojimi krvavimi rokami objel Betajnovo, da je ne izpusti več, si je zaželel postati državni poslanec. Sprijaznil se je z župnikom, kateremu je obljubil dajati z "obema rokama". In tako je z njegovo pomočjo šel naprej do slave, moderni kralj, proizvod današnje dražbe.
Ne zamudite priti v nedeljo 1. aprila v omenjeno dvorano, kjer boste culi in videli igro, kateri boste gotovo sledili z največjo pozornostjo. — D. O.
DELAVSTVU V CHICAGI.
V nedeljo 25. marca ob 7:30 zvečer se vrši v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale ave;, predavanje, ki ga prireja slov. socialistični klub št. 1, JSZ..
Tema predavanja: Faktorji socialne revolucije.
Predavatelj: Ivan Molek.
Vstop vsakemu prost.—Odbor.
Ako ste član socialističnega kluba, ali se udeležujete njegovih sej?
CLEVELAND, 0. — Stara bolezen članov raznih organizacij je, da zanemarjajo seje. To je škodljivo za unije, škodljivo za društvo, najbolj škodljivo pa za socialistične organizacije. Če član podpornega društva ne pride na sejo, s tem še ni narejena jednoti kaka posebna škoda. Če član unije, ki je v prizadetem podjetju priznana, ne prihaja na unijislke seje, s tem ni zadan uniji kak poseben udarec, dasi je mnogo unij prišlo v roke nazadnjakom in graftarjam ravno zato, ker je članstvo zanemarjalo umijske seje.
Čisto nekaj drugega pa je s sejami socialističnih organizacij. Če ima klub 50 članov, pa jih pride deset na sejo, more biti klub samo 8% oktiven. če jih prihaja na sejo vtseh petdeset članov in članic, je klub 100% aktiven. Člani, ki samo plačujejo stranki svoje prispevke in niso aktivni, so boljši od nečlanov za toliko centov, kolikor plačajo članarine. Drugega nič. Za socialistično armado štejejo le tisti člani in članice, ki so v ORGANIZACIJI IN IZVEN ORGANIZACIJE AKTIVNI V SOCIALISTIČNEM DELOVANJU. Ako ima naša zveza recimo 700 članov, izmed katerih jih je dve sto aktivnih,, napravi lahko samo toliko dela, kolikor ga je 200 članov zmožno opraviti. Če je vseh 700 članov aktivnih, napravi toliko dela, kolikor ga more napraviti 700 članov. Socialistične aktivnosti se merijo po številu aktivnih delavcev.
Žal, da ne morem pohvaliti Članstvo našega kluba, da se v polni meri zaveda važnosti sej. Večina izostaja od njih. Kako naj vrši naš klub tisto delo v tako veliki naselbini kakor je naša, v tisti meri, ki mu pripada, samo s par sodrugi in sodruiginjami? To se vprašajte. Dajimo, zavzemimo se prihajati na seje vsi, in vsi skupaj delovati za cilje socializma, delajmo ramo ob rami na agitatoričnem in kulturnem pcdju!
Prihodnja klubova seja se vrši v nedeljo 25. marca. Veliko važnega imamo ukreipati. Zbor JSZ. se bliža. Izvolili smo že delegata zanj v osebi A. Bogataya. Hočemo, da bo iznesel pred zbor mišljenje našega članstva. Zato so potrebne razprave na sejah. Udeležujte se jih!
Sodrugi in somišljeniki, ne čakajipo, da bo kdo drugi opravljal delo, ki pripada nam. Sami ga moramo vršiti. Samo ako hočemo, postane naš klub v teku nekaj mesecev najjačja organizirana politična in kulturna sila v naši naselbini. In to bi moral biti. Na stran s predsodki! Naprej z delom! — Organizator.
Domača zabava pevskega zbora "Sava."
CHICAGO, ILL. — V soboto večer 24. marca priredi delavski pevski zbor "Sava" domačo zabavo v dvorani SNPJ., 2657 S. Lawndale Ave. Vstopnina v predprodaji 40 centov, na dan priredbe 50 centov. Oh tej priliki bo nastopil zbor Sava in proizvajal par izbranih pesmi.
Zadnje čase "Sava" precej dobro napreduje. Pristopilo je več novih članov in stari rednejše prihajajo na vaje.
V nedeljo 13. maja priredi "Sava" svoj običajni koncert, ki obeta presegati vse dosedanje. Priprave zanj se skrbno vrše.
Vse tiste, kateri imajo veselje do petja, vabim, naj pristopijo k našemu zboru. Ako bomo sodelovali drug z drugim in se združili v zboru vsi, ki želimo napraviti iz "Save" enega najboljših pevskih zborov, bomo sigurno losegli svoj cilj. —P.
SYGAN, PA. — Medvojne razmere iji povojni razdori v delavskem gibanju so potisnili socialistično gibanje tukajšnjega delavstva nekako v ozadje. Ampak stvari se obračajo na bolje, naša stranka raste, kakor posnemamo iz poročil, in k boljšemu uspehu moramo pripomoči tudi mi.
Sodruge socialističnega kluba št. 13, JSZ., opozarjam, naj se gotovo udeleže seje, ki se vrši v soboto 31. marca olb 7. zvečer. Na dnevnem redu imamo zelo važne reči, med drugim točke, tikajoče se zbora JSZ. in volitve delegata za ta zbor. Nujno potrebno je, da ste vsi navzoči.
Socialistični klub naše naselbine je postal precej aktiven. Ce bomo šli taiko naprej, bomo beležili lepe uspehe. Šli borno, ampak sodrugi, v ta naimen moramo delati kolikor največ moremo. Širimo "Proletarca", pridobi va jino klubu nove člane, socialističnemu gibanju nove bojevnike.
Privedite s seboj ob prvi priliki naše somišljenike, da postanejo člani. Samo organizirana armada šteje! — Odbor kluba.
Iz Detroita.
DETROIT, MICH. — Naša naselbina je bila svoje-časno ena naj aktivu ejlših na socialističnem polju. Morda je bilo to največ vzrok, da smo se zadnje čase nekako umaknili v ozadje. Če je mala grupa sodrugov le preveč obložena z delom, obstoji nevarnost, da se bo vsa naenkrat utrudila. To se pri nas sicer ni zgodilo, vendar pa smo bili prisiljeni opustiti svojo dvorano, ki smo jo imeli v najemu, prvič ker smo imeli z njo preveč stroškov in ker je zahtevalo vzdrževanje več dela, kakor pa smo ga mogli z danimi močmi vršiti.
Sklenili smo po večmesečnem odmoru zopet priti na dan s priredbo pod okriljem socialističnega kluba št. 114, JSZ., ki se bo vršila v nedeljo 25. marca ob 2. popoldne v Hrvatskem domu, 1331 Kirlby Ave. E. Na sporedu bo enodejanlka "Trpin", ki jo viprizori naš. dilletantski odsek, in pa pevske točke, proizvajane od našega pevskega zbora Svoboda. Razun teh bomo obogateli program tudi z drugimi točkami. Razvedrila bo torej v vseh ozirih dovolj.
Kot je bilo že poročano, so knjige klubove knjižnice na razpolago splošni slovenski publiki v tem mestu. Vsakdo, .ki ima veselje do čitanja, naj se poslu-ži prilike in seže po naših knjigah.
Med Mu bo vi m članstvom vlada razpoloženje, da poveča svoje aktivnosti za našo stvar. Predvsem je potrebno, da se zavzemamo za razširjenje Proletarca. V agitaciji za ta list zadnje čase nismo delali toliko kot bi morali. Skrbimo, da se popravi zamujeno delo. —-Clan kluba št. 11't, JSZ.
Naznanilo sodrugom na Moon Runu, Pa.
MOON RUN, PA. — Ker je konvencija JSZ. blizu, je treba, da se naši klubi zanimajo zanjo in dajo svojim delegatom potrebna navodila. O tem se bo razpravljalo na prihodnji seji socialističnega kluba št. 175, ki se bo vršila v nedeljo 1. aprila ob 3. popoldne. Na tej seji bomo volili tudi delegata za ta zbor. Opozarjam sodruge na Moon Runu in v okolišu Cliff Mine, da se te seje gotovo udeleže.
To bo prva konvencija JSZ. po svetovni vojni. Marsikaj bo treba ukreniti za pojačanje naših vrst in naših aktivnosti. Veliko bo treba razpravljati. Torej pripravimo se za /bor.
Sodruigi, privedite v naš klub somišljenike, da postanejo aktivni člani. Naš klub mora rasti in napredovati, torej delajmo za ta cilj.
Za širjenje socialistične vzgoje je treba širiti prej vsem naše liste. Skrbite, da se vsak delavec naroči ni Proletarca. Ako bo imelo naše glasilo več naročnikov, bo socialistična stranka pomnožila število svojih članov med nami in krog somišljenikov bo večji.
V soboto 14. aprila priredi naš klub veselico i dvorani društva SSPZ., na katero ste povabljeni vsi, ki simipatizirate z našim gibanjem. Pridite v naš kroj, da se pogovorimo kot prijatelji in zabavamo v veseli družbi.
Kdor ima kaj čez socialiste in jih misli še blatiti po klerikalnih listih, naj se vsaj podpiše, da bomo vedeli, če taki stvori .sploh žive, ali pa se rode samo» uredništvih. H. B. se je sprijaznil z Mussolinijem. Kaj pravi M. T. na to? — LUCAS BUTYA,, tajnik.
Slovenskemu delavstvu v Chicagi.
CHICAGO, ILL. — Klub št. 1 priredi v nedeljo dne 25. marca ob 7:30 zvečer predavanje v dvorani SNPJ. na So. Lawndale Ave. in 27. cesti.
Predavatelj bo Ivan Molek. Tema predavanja: Faktorji socialne revolucije. Po predavanju splošna diska-zija o tem predmetu. Vstop vsakemu prost. — Odbor.
ZADNJI VELIKI KAMPANJSKI SHOD SOCIALISTIČNE STRANKE
se vrši v nedeljo 1. aprila ob 2:30 popoldni v Ashland Auditoriumu na So. Ashland Blvd. in Van Buren St.
Govorniki:
WILLIAM A. CUNNEA, socialistic™ kandidat za župana;
EUGENE V. DEBS, neustrašen borec za delavska prava;
ROBERT H. HOWE, socialistični kan didat za mestnega blagajnika;
PIERCE L. ANDERSON, socialistični kandidat za mestnega klerka;
D. W. HOAN, župan mesta Milwaukee,
Splošna vstopnina 25 centov; režem rani sedeži (v ospredju) 50c; sedeži na odru $1.
Vstopnice se dobe v uradu okrajne or ganizacije stranke, 1501 Warren Ave. in na sledečih naslovih:
1642 N. Halsted St. 1227 W. Madison St. 959 Milwaukee Ave. 3639 W. 26th St. 307 Plymouth Court. 1224 S. Albany Ave. 824 N. Clark St.
1128 Blue Island Ave 1044 W. Taylor St. 409 S. Halsted St. 1739 S. Halsted St. 218 W. Oak St. 1819 W. Division St. 2418 W. Madison St.
VAŽNO ZA ROJAKE T HERM1NIE. Socialistični klub *t. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvt-rani društva Frostomisleci, M. $7, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, d« t tu ojačat« naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, P>.
IZ UPRAVNIŠTVA.
Dne 25. marca prične po dolgem času prva večja organizirana kampanja za pridobivanje naročnikov "Proletarcu". Agititirali smo za list tudi dosedaj, agitatorji so vseskozi vršili svoje delo, katerim gre zasluga, da ima Proletarec v tem letu okoli 400 naročnikov več, kakor jih je imel ob istem času zadnje leto. Ampak, da bomo list še bolj razširili, je organizirana sedanja kampanja, ki bo trajala do 25. junija, ali vsega stu-paj tri mesece.
*
V članku "Kampanja za razširjanje 'Proletarca' otvorjena" boste našli vsa potrebna navodila, kakor tudi seznam nagrad. Prvi seznam dobljenih naročnin v tej tekmi bo objavljen v izdaji z dne 5. aprila. Skrbi-S te, da boste v imeniku tudi vi. Sodelujte drug z drugim v tej kampanji, kajti kooperativno delo vodi zmirom do boljših uspehov. Kjer mogoče, bi bilo priporočljivo, da ise tekme udeleže socialistični klubi kot celote.
Vsakdo, ki ima voljo pridobivati naročnike temu listu, se sme udeležiti tekme. Ako želi kdo kaka pojasnila, naj nam piše. Mi smo pripravljeni iti vsakemu na roke, ker vemo, da je dobra zveza agitatorjev z u-pravništvom najboljša garancija za uspešno agitacijo.
Znano vam je že iz zapisnikov, da bomo "Proletarca" od časa do časa povečali za nekaj strani. Ta izdaja je večja za štiri strani. Da pa nam bo mogoče izdajati "Proletarca" vsaki teden na 24. ali 36. straneh, je treba več naročnikov in več gmotne podpore. Uredništvo se pritožuje, da je sedanji obseg premajhen, ker I mu važnega gradiva preostaja. Torej je treba list povečati. To se zgodi, kakor hitro bo naše delavstvo spoznalo, da je v interesu socialistične stvari potrebno razširiti "Proletarca."
Znano vam je, kako leto za letom pripovedujejo [razni nazadnjaki in "ekstremni" elementi o "poginu" ■Proletarca. Veliko nam sovražnih listov je med tem že I poginilo. Veliko "naprednih" voditeljev je že v poza-ibljenosti. Vsi ti so kopali "Proletarcu" grob, dokler se Eniso končno sami zvrnili vanj. Proletarec je še tukaj in ostane, dokler bomo imeli socialistično gibanje med I jugoslovanskim delavstvom v Ameriki. Tega pa bomo imeli, dokler bo kaj slovenskih in drugih jugoslovan-f skih delavcev v Zedinjenih državah.
Več različnega gradiva bi morali pribočevati v Proletarcu. Priznamo to. Toda da bi ga priobčevali še vec kakor sedaj, je treba večji list. In tako pridemo vedno na isti konec, do istega zaključka: več naročnikov potrebujemo. To pa je odvisno tudi od vas. Ne-glede na to, so vsi pazni čitatelji "Proletarca" edini,
prinaša ta list najbolj izbrano gradivo. *
Nekateri naročniki žele, naj bi pričel "Proletarec" priobčevati kako daljšo povest. Eno imamo pripravljeno, toda s priobčevanjem bomo počakali do konca kontcsta, tako, da jo bodo imeli priliko čitati vso tudi
novi naročniki, dobljeni v tej kampanji.
*
Ako količkaj morete, vam priporočamo, da naročite "Proletarca" svojcem v starem kraju. Ljudem se list dopade, toda nekaterim smo ga morali ustaviti, ker niso tisti, kateri so list naročili, da se ga pošilja v sta-kraj, obnovili naročnine. Ker nam ne dopuščajo
sredstva, ljudem v Sloveniji in Julijski Benečiji ne moremo vstreči. Lahko pa jim pripomorejo do tega lista tukajšnji prijatelji in sorodniki. Od nekega uglednega sodruga s Štajerske smo dobili pismo, v katerem pravi mod drugim, da bi delavstvo v Sloveniji zelo potrebovalo eno tako tedensko revijo kakor je "Proletarec", in obžaluje, da je naročnina na Proletarca za tamkajšnje razmere previsoka. Če bi ljudje imeli sredstva kakor jih nimajo, bi jim priporočil, naj se naro-če na "Proletarca.' '
*
Koncem maja prične zborovati konvencija JSZ. Med drugim bo sklepala tudi o Proletarcu. Ako imate kake sugestije gled-e lista, jih pošijlte v naš urad, bodisi, da se jih objavi k diskuziji za zlbor, ako želite, ali pa da se jih samo predloži zboru, oziroma tozadevnemu odseku. Toda pri vsem tem ne pozabite ene sugestije, ki se tiče vas in vseh drugih zavednih delavcev: Agitirajte, da bo zahajal "Proletarec" v stanovanje vsakega slovenskega delavce I
Popravki.
Po neprevidnosti tiskarskega uslužbenca so -se v zadnji številki pripetile dve neprijetne pomote.
Na 10. strani v drugi koloni v odstavku "Če se pomisli, da ni imela JSZ." itd. naj se čita 1910 namesto 1016.
V dopisu "Iz Clevelanda" priolbčen v zadnji izdaji na 8. strani, naj se čita v prvi koloni, tretji odstavek: "Socialistov imamo sicer veliko, takih ki niso pri organizaciji in mislijo, da so socialisti zato, ker znajo dobro zabavljati, graditi pa le nočejo. Ko bi imeli same trgovce, bi morda že imeli trgovski dom, amipak med trgovci tudi ni sloge."
Novi tajnik ohijske socialistične stranke.
Ker je dosedanji tajnik soc. organizacije ' soc. stranke v Ohiju S. Price odstopil, je bil na njegovo mesto izvoljen sodrug Oscar K. Edelman iz Daytona. Urad tajništva se bo nahajal v Laytonu v prostorih lista "Miami Valley Socialist", ki je glasilo socialistične stranke v državi Ohio. Sodrug Edelman je upravnik omenjenega lista.
"KRALJ NA BETAJNOVI" bo zadnja igra v tej sezoni pod režijo dramskega odseka socialističnega kluba št. 1.
Vprizorjena bo v nedeljo 1. aprila. Dvorana odprta ob 2:30 popoldne. Pričetek igre točno ob treh. Po igri ples in prosta zabava.
Vstopnina 50 centov.
"Kralj na Betajnovi" je ena najboljših Cankarjevih dram. Prevedena je že na več drugih jezikov.
Na sporedu bodo tudi deklamacije.
Kdor hoče imeti nekaj ur pravega duševnega užitka, naj pride v nedeljo 1. aprila ob 2:30 popoldne v dvorano ČSPS, 1126 W. 18th St. Vstopnice se dobe pri članih in članicah soc. kluba, v uradu Proletarca in pri vratih nad dan priredbe.—Odbor.
16	PROLE
NAŠIM POROČEVALCEM.
Neki sodrug iz železnega okrožja Minne-sote nam piše:
"Rad bi včasi napisal kak dopis za "Pro-letarca", pa se nekako bojim, da nisem zmožen za Proletarčevega dopisnika. Dopisi v Prol&-tarcu se tako razlikujejo od dopisov v drugih slovenskih listih, in si predstavljam, da so vaši dopisniki zmožnejši od onih, ki pišejo v druge liste. To vam omenjam, ko že ravno obnavljam naročnino, in vas prosim, da bi mi sporočili, če bi sprejeli moje dopise ..."
Podobne pripombe smo že večkrat dobili.
Seveda se dopisi v Proletarcu v veliki večini razlikujejo od dopisov v nesocialističnih listih. "Pečlarske" neslanosti, ki se premlevajo že toliko let, v Proletarcu nimajo prostora, ker je socialistični list in mora svoj prostor porabiti za boljše gradivo. Kupi fraz, ki ničesar ne povedo, istotako nimajo smisla. Suhoparni napadi na kapitaliste so brez pomena, kajti taka kritiziranja ne spravljajo v nevarnost današnjega sistema. Fraze "o edinem delavskem listu", o "najboljšem delavskem listu", o "edinem listu, v katerem lahko vsak pove svoje mnenje", so tudi brez pomena. Hvaliti napredek naselbine na podlagi števila podpornih društev ni za socialiste noben napredek. Razni "izobraževalni" klubi, "pečlarski" klubi, "neodvisni" politični klubi, piparski klubi, tudi ne predstavljajo napredka naselbine v socialističnem pomenu besede, pač pa obratno. Propagiranje kandidatov, ki so slučajno naši rojaki, toda niso socialisti nič bolj in nič manj, kakor drugi kandidatje kapitalističnih struj, ne pomeni nikakršen napredek za naše delavstvo, pa če so ti rojaki stokrat izvoljeni, dokler morajo delati za privatne interese, ne pa na podlagi socialističnega programa.
Ako hočete biti dober dopisnik, se izogibajte fraz. Pišite o vseh aktivnostih v naselbini, političnih in nepolitičnih. Pišite o delovanju kluba, če obstoji, in če ga ni, opišite, kaj so vzroki, da ga ni. Poročajte o priredbah kulturnih in drugih organizacij. Poročajte o delovanju naših nasprotnikov, naj bodo kjerkoli in kdorkoli. Pišite o unijskih aktivnosth, o delovnih razmerah, če so take, da bi zanimale javnost. Pišite o aktivnostih drugih delavskih struj. Pišite o odnošajih med različnimi narodnostmi v mestu, v katerem živite. O shodih, o igrah, o delovanjih za lastne dvorane, čitalnice. Pišite, katera društva so prepojena s socialističnim duhom, katera so mlačna, in katera so nam sovražna.
Skušajte dati v dopisu pravo sliko o delovanjih v vaši naselbini, in lahko ste prepričani, da bo dopis res zanimiv. Ce lahko pišete v šaljivem tonu, pišite tako, ako je stvar, ki jo opisujete, temu primerna. Ako ne, pišite resno, brez sarkastičnih opazk. Bodite v dopisih stvarni, ogibajte se osebnih napadov, pazite, da ne boste dejstev krivo tolmačili. Predvsem, poročila morajo biti v soglasju z resnično sliko v naselbini.
K zboru J. S. Z.
ANTON SLABE.
V času splošnega vznemirjanja in nestabilnosti 'ki jo je opažati v delavskih organizacijah po vsem sve tu, se bo vršilo zborovanje J. S. Z. Ameriška social stična stranka se še ni popolnoma izkopala iz kaou ki ga je povzročila vojna in njene posledice. Vzelo 1» še precej časa, da okreva od zunanjih in notranji bojev, skozi katere je morala iti. Ti boji, četud ostri, niso bili povsem brez koristi. Izkušnje prid« ljene v tem času so pripomogle k zfoistrenju pojmov i bodoče taktike, da se pridobi ameriško delavstvo t socializem. 0 vzgoji delavstva v socialističnem duh in o načinu, kako bi se ta vzgoja omogočila in pospe šila, bo razpravljal zbor J. S. Z.
Taktika in delo J. S. Z. v času vojne mi bilo bra napak. Wilsonov idealizem in njegove lepe besedi o svobodi in demokraciji, ki jih je govoril po vsto-pu Amerike v vojno, so vplivale očarljivo ne sam v Ameriki, temveč tudi v Evropi. V odkritosrčno! nijegovih izjav je verjelo mnogo socialistov tu in d rt gje. Wilson o ve besede so veliko vplivale na n» ljenje članstva v narodnostnih federacijah socialiste ne stranke, da se je pojavilo med njimi močno na« nalistično gibanje. V ta nacionalistični val je bili potegnjena tudi J. S. Z., in skoro vsa energija in deli večine slovenskih sodrugov je bilo posvečeno J. R. ll
Vodilni ameriški sodrugi so že takrat opozarjal na nevarnost nacionalističnih tendenc v tujezerasil federacijah. Nacionalistični duh se je pokazal v fasl voljne močnejšega kot pa načela in principi stranki! V stranki so se pojavile razne struje; ene so razglJ šale evangelij masne akcije in revolucije. Začeli so 1 prepiri glede taktike in posledica je bila razdor, ■ je grozil uničiti stranko.
Post mortem disekcija napak, ki so se storile, lil bila brezplodna. Konjekture, kakšno stališče bi biti v tistem času najbolj pravilno, bi bile sedaj brew pomembne. Ne izrekam nobenih očitkov, kajti sa sem verjel precej časa, da bo teptanim narodom zasfl j al a "svoboda zilata", ako se uniči kajzerja in nenl ški militarizem. Vprašanje danes ni, kaj je bilo. leni več kako se je izogibati napak v bodoče.
Socialistična stranka vstopa po prestanih bojih! novo dobo. Najinteligentnejši sodrugi povdarjajo vzm jo in spoznavanje ameriškega ljudstva kot glavni pred pogoj za uispeh socializma v Ameriki. Oni vedo, M so v mnogo slučajih določevali smer in taktiko I stranki ljudje, ki niso poznali psih6logije in tradicij« ameriškega naroda. To nepoznanje se je pokazali naj očitnejše po izbruhu ruske revolucije. Takrat sol pojavile ultra-radikalne struje, katere so mislile, da jI tudi Amerika zrela za revolucijo. Pomislile niso, ■ se Amerika ne da primerjati z Rusijo ali katerokoB evropsko državo. Vedele niso, da ima Amerika svoh zgodovino in tradicije, ki se kardinalno razlikujfjl od evropejskih. Psihologija ameriškega ljudstva je nI umiljiva le tistemu, ki preiskuje njeno historično oal
Kdor hoče razumeti psihologijo ameriškega ljiifl stva, mora poznati sistem ameriških šol in drugih :>H stitucij. Poizkusi tujezemcev, pridobiti ameriško Ijnfl stvo za program stranke, o kateri večina misli, da.fl importirana in kontrolirana po tujezemcih, ne moreiB roditi uspeha. In kdor pozna ameriške šole in antH riško zgodovino, mu je to razumljivo.
Že od prihoda prvih angleških naseljencev se smatra Ameriko za pribežališče političnih in verskih beguncev. Ameriška revolucija in izjava neodvisnosti so ustvarile posebno mišljenje ameriškega naroda. Leta in leta, ko je Amerika napredovala bolj kot katera druga država, je bila navada, da se je z zaničevanjem kazalo na gnijoče evropske monarhije. To je bilo združeno s proslavljanjem "svobodne" Amerike in njenih institucij. Svobodna Amerika je tako postala narodna vera Amerikancev.
Kazati stupidnost tega ljudstva, ker misli, da je svobodno, je lahka stvar, toda doseglo se s tem ne bo ničesar. Računati se mora na ogromno organizacijo kapitalističnih sil, ki ustvarjajo mišljenje ameriškega naroda. Te sile kontrolirajo šole in univerze, vlado in časopisje; na razpolago so jim javne in tajne organizacije, ki štejejo miljone članov, kateri so pripravljeni na naskok, kadarkoli bi se zdel taik korak kapitalizmu potreben.
Za nas je važno ,da poznamo Ameriko. Šola, časopisje in razne organizacije za aimerikaniziranje ino-zemcev ustvarjajo napačno mnenje o vsem, kar je tujega. Inozemce se opisuje kot nekake inferiorne ljudi, ki ne znajo ceniti ameriške "svobode". V učnih knjigah, ki se rabijo v učiteljskih tečajih, se slika nevarnost, ki preti ameriški vladi in njenim instituci-, jam od strani "nevednih" inozemcev. Vse te stvari se sprejemajo kot sveta resnica. Miljoni šolskih otrok ponavljajo dan za dnem takozvano ameriško vero, kjer se poje slavo ameriški svobodi in enakopravnosti. Na ta način se vzgaja "narodni ponos" in šovinizem, ki ovira združitev delavstva.
Zdi se mi ,da se med Slovenci ni nikdar polagalo velike važnosti za spoznanje Amerike. Več energije se je porabilo za medsebojne prepire in polemike, karakteristične po starokrajsiki ozkosrčnositi. Tako je prišlo, da po več letih bivanja v tej deželi še danes ne poznamo Amerike." Ampak čas hiti in prinaša iz-premenrbe. Izgleda ,da nas bo Amerika požrljj, kljub naši trdovratmosti. Visi znaki kažejo, da je to le vprašanje desetletja, morda dveh ali treh. Generacija, ki je bila vzgojena v starokrajskem duhu, se poslavlja. Na njeno mesto stopa druga, sicer rojena od slovenskih starišev, ampak po duhu in vzgoji ameriška. Priseljevanje v Ameriko, ki bi morda zadrževalo proces asi-i milacije se čedalje bolj omejuje — znak, da je naši?< usoda zapečatena.
Morda je taka usoda žalostna, toda proti temu p ni pomoči. Sentimentalni rodoljubi, katerim pri misli, da nas bo Amerika požrla, silijo solze v oko, naj se potolažijo. Solze, ki bi kanile za to stvar, ne bi spremenile dejstva, zato škoda zanje. Socialisti kot graditelji boljšega družabnega reda se ne moremo strinjati z nacionalistično ideologijo in jokavo sentimentalnostjo. Cilj socializma je, da se vzgoji delavstvo v r razredni zavednosti, ne glede na narodnost. Slovenskim socialistom bo to mogoče edino, ako se bo delalo roka v roki z ameriškimi sodrugi, ki poznajo ame-[; riško ljudstvo in njegovo psihologijo najbolje.
Dokler si socialistična stranka ne vzgoji dovolj inteligence, bo njeno delo počasno. Da se na mase ni zanašati, to se je pokazalo v preteklosti. Demokracija in svoboda ni mogoča v državi, kjer se moč vladajočih naslanja na ignorantnost in supersticije mase.
Pomankanje razredno zavedno inteligence se posebno opaža v času volitev. V več državah nima stranka niti kandidatne liste, ne samo pri okrajnih volitvah, temveč tudi državnih. V teh slučajih se zgube še glasovi tistih, ki bi morda volili socialistično, ako
bi imela stranka svoje kandidate. Vse to kaže, da čaka stranko ogromno delo vzgoje in propagande, predno se poglobi socialistična misel v široke plasti ameriškega naroda.
Kakor so Amerikanci ponosni na njih svobodo, tako se Slovenci bohotijo z naprednostjo. Ampak v zmoti so oboji. Obedve, slovenska naprednost in ameriška svoboda, ste hčerki iluzije in ne prikazujeti ničesar drugega kot naivno domišljavost. Da niso Ame-, rikanci že vsi socialisti, jim pravzaprav ni mogoče zameriti, kajiti med njimi delavsko časopisje še ni razširjeno. Vse drugače je pri nas. Med nami ne manjka "naprednih in delavskih" časopisov. Čudno pri viseim tem je le dejstvo, da tako napredno delavstvo kot je naše, zanemarja list, ki je izmed vseh drugih edini ,ki ga izdaja politično organizirano delavstvo.
Slovenska "naprednost" je zelo nevarna bolezen. "Napreden" rojak je poslal naročnino "naprednemu" listu in "napredni" urednik je pohvalil "naprednega" rojaka in "napredno" naselbino, ki je vzgojila tako "naprednost". Od tistega časa je prišla "naprednost" v modo. Sedaj se ponavlja v dopisih naših "naprednih" listov, v poročilih o veselicah in blagoslavlja-nju zastav in drugih kulturnih prireditvah in celo v smrtnih oznanilih. lin ta bolezen čudovito hitro napreduje. Širi se iz kraja v kraj, iz ene naselbine v drugo. Nalezljiva je bolj kot "flu", njen učinek je strašnejši. Danes menda ni slovenske naselbine, kjer bi ne imela svojih žrtev. Dosedaj se še ni posrečilo zatreti bacilov, ki to bolezen povzročajo. Anatomska disekcija "naprednosti" prikazuje zelo zanimivo kon-glomeracijo žrtve, ki tej bolezni podleže. "Naprednega" človeka se spozna po raznih simptomih, ki se pojavijo, kadar preide bolezen v kronično stanje. Navadno je žrtev "naprednosti" človek ,ki je že premeril vse globočine morja, prešitel vsa pota zvezd, pronašel vse skrivnosti vesoljstva. V svojem veličanstvu gleda pomilovalno na druge; ker je napreden ,se mu ni treba učiti; kar sliši od drugih, to je že on davno pozabil. Od časa do časa pošlje dopis "naprednem" listu, v katerem razkriva "pred neznane srčne rane" v epičnih pesmih pečlarizma in domovina je rešena.
Sicer pa moramo imeti z bolniki usmiljenje. Saj si niso $ami krivi te bolezni. Zavesti so se dali siren-skim glasovom, ki pojo že več let pesem o naprednosti. Slovenska "naprednost" je najžalostnejši pojav naše nezrelosti. Ako bi se očetje slovenske "naprednosti" zavedali, kako žalositna je njih kreacija, bi jih figura "naprednosti" strašila še ob smrtni uri.
(Konec prihodnjič.)
DETR01TSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
SODRUGOM V CLEVELANDV.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in četrto nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpošte-vajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
18	PROLE
Kulturni vestnih.
"KRES", decemlberska izdaja, smo prejeli. Radi potežkoč, ki jih ima ta delavska revija, je december-slka izdaja izšla šele v januarju to leto. Vsebina 12. štev. Kresa (letnik 1922), je sledeča: Pesmi: Tone Se-liškar: Pomlad; Paradni marš proletarcev. — Ernest Tiran: Matjaževa vojska. — Rabindranath Tagore — E. T.: Trije spevi. — Joško Krošelj: Večerna molitev na sprehodu, — Vida Tauferjeva: Trmoglava popotnica.
Leposlovni del: Zvonimir Kosem: Kata. — J. Su-chy: Ubogljivi slon, — Lazar Lažarevič-Culkovslki: Narod stotero povrne.
Telovadba: Telovadno društvo Sloga. — Gimnastika kot vzgojevalno sredstvo.
Socialni vestnik: Alkohol in korupcija.
' Razno: Književnost. — Listnica uredništva. — 01) sklepu. — PopraVki. — Kazalo vsebine celega letnika.
Revijo "Kres" izdaja Splošna delavska izobraževalna zveza "Svoboda" za Slovenijo v Ljubljani. Do-sedaj je izšlo dvanajst številk v teku skoro dveh let. I>o tega leta je Kres zelo neredno izhajal — ne po krivdi "Svobode" in sotrudnikov, ampak po krivdi delavstva v Sloveniji, ki mu ni v zadostni meri takoj priskočilo olb stran z naročanjem. Ker ni bilo dovolj naročnin, ni bilo zadosti sredstev. Tiskarne pa, posebno če jim ta ali ona publikacija ne ugaja, delajo ovire kakorkoli morejo. Take izkušnje s tiskarno je imel menda tudi "Kres", zato se bo v bodoče tislkal v drugi tiskarni. Čudno, da ga tiskarna, v kateri se je tiskal "Kres" doslej, ni vsaj skušala podpreti, saj je en čas veljala kot nekako zatočišče delavskih publikacij.
Uprava Kresa naznanja, da bo v tem letu redno izhajal, to" je vsaki mesec. Oblika strani bo v tem letu •nekoliko manjša, ker bo izhajal v formatu, kakršnega ima "Ljubljanski Zvon", Imel pa bo več strani.
Že v prvi letošnji številki prične priobčevati so-drug Angelo Gerkvenik daljši roman "Marišo", ki bo izhajal skozi cel letnik 1923. Jože Vidmar bo priobče-val daljšo razpravo o zgodovini slovenskega slovstva. Sodelovali bodo tudi drugi slovenski pisatelji s svojimi najboljšimi prispevki.
Bilo bi škoda, če bi delavstvo ne nudilo taki svoji reviji, ki je njegova last, vse mogoče podpore. Tudi naše delavstvo naj seže po nji. Naročnina za Ameriko je $1 na leto. Pošljete jo lahko naravnost v Ljubljano, Židovska ulica št. 1, ali pa na upravništvo Proletarca. Oprava Kresa zatrjuje, da bo list letos redno izhajal in da bo mogla svojo besedo držati, je odvisno naijveč od naročnikov. Cim več jih bo, sigurnejši bo obstanek Kresa in tim popolnejši bo.
Upravništvo Proletarca bo naročilo revijo Kres za eno leto vsakemu, ki pridobi tri nove celoletne naročnike Proletarcu. Dve polletni naročnini se štejeti za eno.
"AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR".
Zadnji teden je nam neki zastopnik vrnil 15 iztisov Družinskega koledarja letnik 1923, katere je držal dosedaj v misli, da jih bo razprodal v naselbini. Tisti, ki se prvi oglasijo in pošljejo 75 centov, ga bodo dobili.
Brez naslova.
Ako hoče kdo citati kaj špasnega, mora pogledali: med dopise v nekatere liste. "D. S." je en tak žurnai.1 Urednik napiše dopise, ki so seveda brez podpisov, i) da bi odvrnil sum, jim da za naslov "Cleveland, 0.1 Prejšnje urednike Radnika je napadel. Pacifista sta bila! Zato so ju spodili. Mi smo to vedeli že pred leti Ampak: Koliko pa gospod "dopisnik" ve o dotični zakulisni aferi? "Proletarec" je bil edini list, ki jet nji prinesel resnično poročilo, sama dejstva, sedaj pil je ubogi urednik D. S. moral napisati kar dva dopisal "iz Clevelanda". Saj ve lahko vsak otrok, da ni v Cle-I velaindu nobenega "rojaka", ki bi mogel poslati dotifJ ni dopis. No, če je bil dopis v Proletarcu neresnice* pa objavite zapisnik seje Radnikovega upravnega oH bora. In končno, zakaj so telegrafirali na Dunaj p« novega urednika, če imajo sposobnih moči za urejtl vanje na izbero?
"Slovenija" je stopila v zvezo "undertakerjev"! Proletarca kar naprej pokopava, v resnici pa se dl njega uči. Marsikaj posnamete za svoj business iz ztl pisnikov sej naših odborov. Marsikaka ideja, cilatj članek, povizamete po "Proletarcu". In pa list ste pol večali. Prosim, povejte mi no, za koliko palcev ste J povečali? Kaj pa, če bi povedali po pravici, da ganJ ste prav nič povečali, samo formo ste mu spremenili! Za vsak iztis porabite do pičice toliko papirja ko preji Ali ne bi bilo boljo, če bi pisali v vaši reklami tatu
kot se za razumne delavce spodobi?
*
Delavske publikacije, ki jih lastujejo delavci ia so glasila delavskih organizacij," imajo navado, da oM javljajo zapisnike svojih sej, račune itd. Zakaj se tepfl pravila ne poslužuje tudi "edini pravi delavski listl'H
Ce nima ničesar skriti, čemu se bati javnosti?
*
T. Sragel je stokrat bolj.ši kot socialisti, zato, kal ni nikjer. Zakaj ni nikjer, so pa "globoki vzroki". ■ den najbolj globokih je pač ta, da je stokrat boljši tistih, ki so člani kake organizacije. Takle izgcvotB se najde pri vseh "napredni!^" rojakih, ki niso nikjM
radi globokih vzrokov, katere seveda ne razkladaj«®
*
Neka tvrdka v Chicagi oglaša v slovenskih in dnH gih tujejazičnih listih, da pošlje očala zastonj na skuišnjo. Zanje računa $4.49. Naj nihče ne naroča octfl na ta način, ako noče oči še bolj skvariti in oslabitfl Kakor mora biti narejena obleka ali obuvala po ntfiH tako morajo biti tudi leče (steklo v očalih) zbrušeoiH posebno za vaše oči. To delo opravljajo optiki, kipftH je vaše oči preizkusijo. Torej ne nasedajte takim švi^H dlenskiim oglasom, katerih edini namen je vzeti 8 H vaših žepov.
"KRES",
12. številka, smo prejeli. Posamezen izti stane 15 centov. Naročila pošljite upravnii tvu. Vsoto lahko pošljete v poštnih znam kah. Vsebina 12. izdaje "Kresa" je priob čena pod rubriko "Kulturni vestnik" v tej izdaji. V zalogi imamo še nekaj iztisov 11 štev. Kresa. Obe skupaj pošljemo za I centov.
Dnevni red za zbor J. S. Z.
ki se vrši v dneh 27., 28. in 29. maja 1923 v Chicagi, 111.
A.
1.	Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z.
2.	Volitev odbora za pregledanje pooblastil (pet članov in gl. tajnik).
B.
Konstituiranje zbora:
1.	Pravilnik.
2.	Volitev predsednika in podpredsednika.
3.	Volitev dveh zapisnikarjev.
C.
Referati:
1.	Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z. od zadnjega zbora.
2.	Poročilo sekcijskih odborov:
a)	za slovensko sekcijo poroča Philip Godina;
b)	za srbsko sekcijo poroča Milan Luchich.
3.	Literatura in tisk: Poročajo uredniki zvezinih glasil:
a)	za Proletarca poročata Zajec za uredništvo Pogorelec za upravništvo.
b)	za Budučnost poročata Milan Luchich in H. Sudetich.
4.	Internacionala, poroča Joško Oven.
5.	Izobraževalna akcija, poroča Frank Aleš.
6.	J. S. Z. in jugoslovansko vprašanje, poroča Frank Zajec.
I.	Gibanje za federativno politično stranko ameriškega delavstva, referent še nedoločen).
8.	Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah, poroča Charles Pogorelec.
9.	0 zadružništvu in gospodarskih vprašanjih, poroča F. S. Tauchar.
10.	Socialistična propaganda med ženstvom, poroča Mary Udovich.
II.	0 naseljevanju in tozadevnih zakonih, poroča Jos. Zavertnik st.
12.	Načelna izjava in pravila, poroča odbor treh: Petrich, Zajec in Kokotovich.
13.	Razno.
14.	Razpust zbora.
Sodrugi! Sedaj je čas za razprave o točkah, ki so na dnevnem redu, in volitve delegatov za zbor. Daljša navodila glede delegatov in drugih priprav za zbor dobe klubi v posebnem pismu.
Na delo, sodrugi, da bo naš zbor opravljen z ozi-rom na bodoče naše delo kolikor mogoče temeljito!
Poročajte o zaključkih v Proletarcu, agitirajte in pomagajte na en ali drug način, da se izvrši naš zbor čim impozantnejše!
"Tisti, ki se na vse načine trudijo, da bi zrušili | socialistično stranko, naj si zapomnijo moje besede, [ dasiravno nisem prerok. Socialistična stranka v Ame-r riki bo postala v doglednem času jačja, kakor kedaj l poprej v svoji zgodovini." E. V. Debs na shodu slo-[ venskega in češkega delavstva v Chicagi.
Ustvarjenja človeka iz nič.
Skoro vsak potovalec skozi širno Indijo je že slišal o "čudežni" košari, iz katere gotovi fakirji lahko "ustvarjajo" človeka ter ustvarjenega zopet prisilijo, da se spremeni v duh košare. To je ena največjih "čarovnij" indijskih fakirtjev, katerih goljufiji pa so že prišli do dna. Malone po vseh večjih mestih so se fakirji posluževali te dobičkanosne "čarovnije" ljudje pa so hodili oddaleč, da celo iz himalajskih gora, da si ogledajo "čudež".
Kljub enostavnosti goljufije, je bil "čudež" s košaro in ustvarjenjem človeka zelo dobičkanosen in fakirji so služili lep denar. Fakinji so dobro vedeli za vso golfufijo, a poslužili so se je kakor se vsake enake prilike radi poslužilo delamržni svečeniki. Svojo vlogo so pri pokazovanju čudeža igrali naravnost izbor-no, da bi tudi po natančnim opazovanju povprečen gledalec ne mogel priti goljufiji na sled.
Posluževali so se velike, okrogje, 'iz slame pletene košare — jerbasa, v katerega so postavili dečka, starega kakih 14 let ki je bil sam dosti manjši kakor pa jer-basov obseg. Fakir je pričel s svojim "rokuspoku-som", pokazal je gledalcem dno jerbasa, da je prazno in da v njem ni dovolj protora, dečka pa je pokril z veliko rjuho. Tako pokrit z rjuho je izgledal, kot da je v jerbasu visoka grba.
Na povelje fakirja se je pričela grba stopnjevaje manjšati, padala je nižje in nižje, dokler ni rjuha pokrivala jerbasa v njegovi višini. V praznino jerbasa bi se deček nikakor ne mogel stisniti, zato so gledalci trepetali začudenja: toda še ni bilo konca "čudežev". Fakir je skočil z obema nogama v jerbasovo odprtino in potlačil vso rjuho v njeno okroglo praznino.
Fakir je stopil iz jerbasa, tedaj vzel dolg meč in bodel z njim v vseh smereh v jerbas s čemur je prepričal gledalce, da je jerbas prazen. Ko je pokazal vso umetnost z mečem je zopet lepo pogrnil jerbas, se vse-del poleg njega, vzel v rok flavto in pričel nanjo pi-skati cvileče glasove. Rjuha na jerbasu je tedaj pričela rasti pokonci, grba je bila vedno višja in višja, dokler se ni pokazal pod njo deček. Fakir je tedaj odkril rjuho in iz jerbasa je stopil deček zdrav kakor prej, noben sunek meča ga ni ranil.
Tajnost tega znamenitega "čudeža" je zelo pripro-sta. Vse je odvisno od jerbasa, kako je izdelan. Ti jer-basi so tako napravljeni, da je praznina ki jo je opaziti v jerbasu, mala v primeru z ono, ki je v okvirju jerbasa med zunanjo stranjo in pleteno steno v notranjščini jerbasa. Ko se deček vsede ,se lepo pomakne iz vidne praznine v jerbasu v ono v pletenem okviru in se hitro zadela tako, da tudi če bi človek pogledal v dno jerbasa bi ga ne videl. Vsak ki opazuje jerbas, si domišlja, da ni poleg one v sredini, nobene praznine. Medtem ko se gledalci čudijo kako je izginila grba v jerbas, se deček hitro zadeluje v določeno praznino v obliki klopčiča, s čemur zagradi komaj polovico praznine jerbasovega okvirja. Če je jerbas čisto okrogel, mora biti deček že nekak giinnastik, da se lahko zvije v klopčič, ali jerbasi so ponavadi bolj podolgovati da je deček prav lahko zleknjen v njem. Ko fakir skoči v jerbas in tlači doli rjuho tedaj stoji samo v sredini dna. Sunki z mečem pa so bolj opasni. Na eni strani jerbasa kjer ni dečkovega telesa, lahko suva brez skrbi ali tam kjer je zleknjen deček, mora biti oprezen in suvati ravno tja, kjer je prostor za to. Tako suva dečka pod lahti, med roke, med noge kjer mu pač ne more ničesar storiti. Zunaj jerbasa so že zato gotovi znaki, za katere ve samo fakir in v jerbasu istotako,
kamor deček ne sme položiti nobenega svojega uda. Ko je bil jerbas že večkrat rabljen in ima mnogo lukenj z mečem, ve fakir tem bolje, kam mu je zapičiti meč.	v
Nešteto podobnih pripovedk so prinesli potniki iz Indije, za katerimi pa največkrat ni resnice. Goljufija z jerbasom, pretvarjanje dečka v nič in zopet ustvarjanje, je celo različno pri raznih fakirjih. Nekateri pravijo, da so videli kako je priteikla kri iiz košare, ko je fakir vanjo vpičil meč kar pa je tudi čisto enostavno. Samo gobo je treba onemu, ki zleze v jerbas, namočiti s kako rdečo tekočino in ob zamahu z mečem si'k-•ne iz nje "kri".
^^ t^
Kdo je iznašel prve štvanke iz jekla?
Ali bi danes mogel izhajati kak dom brez šivank? Treba je zašiti malemu paglavcu hlače, očetu prisili gumbe, odraščene hčere hočejo krilo malo popraviti da bolje pristoja, sploh, brez šivanke, četudi je tako mala reč, bi bilo nemogoče izhajati. Od kedaij pa jih imamo?
Šivanke so poznali že v davnih, prehistorijskih časih. Že prvi divjaki so jo znali napraviti, bodisi iz kamna, in v poznejših stoletjih iz ribjih kosti. Ampak z njihovimi iglami bi si danes ne mogel pomagati noben krojač in nobena šivilja. Speti skupaj kože, s katerimi so se ogrinjali divjaki, in napraviti današnje modne obleke, v tem je velika razlika.
Zaslugo za iznajdbo šivanke iz jekla pripisujejo Mavru z imenom Ebn-al-Amir. To je torej ena iznai-dlJa, ki ni delo belokožca. To je bilo še pred letom 1370, kajjti tega leta so jih delali že v Nuremburgu, Nemčija. V Angliji so jih pričeli delati leta 1650. Danes opravljajo šivalno delo, seveda ne brez šivank, de-likatni stroji. Ogromne krojaške delavnice, v katerih dela na tisoče ljudi, izdelujejo oblačila za moške in ženske in krojaški mojstri so v Ameriki že redkost. 99% ameriških prebivalcev kupuje obleke tovarniškega izdelka. Mojstri se pečajo večinoma s popravljanjem in čiščenjem.
t^®
Socializem je nauk o razvoju človeške družbe, temelječe na prispodabljanju zgodovinskih podatkov absolutne pravičnosti in enakosti industrialne možnosti, kjer naj bi delali vsi pod najugodnejšimi razmerami in izmenjavali izdelke drug z drugim brez vsake izgube, potrate ali kakršnegakoli ropa. Tak sistem bi omogočil polno vrednost dela, odpravo renta, obresti in profit vse vrste in odpravo mezdnega sistema z nadomestitvijo zadružnega vposlenja na podlagi pravil in zakonov, ki so popolnoma demokratični bodisi v političnih ali industrialnih zadevah. Mesto zasebnega, — kapitalističnega grabeštva, bi imeli zadružno bogastvo.
• ••<*•««».•. .«. .♦. >. >. .♦. .«. .♦. .♦. .♦,,»,	A A
/♦♦XmJMJMJtOv^vvwvwwvvvvv^^vw^
I Edini slovenski pogrebnik I
I MARTIN BARETINČIČ f
*t*	T
'i 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. J
•% t I	v
Najboljša stran Couvega sistema.
Ne želimo kritizirati Mr. Gouevega načina zdrti Ijerija in ne oziraje se na njegove poskuse za zdravije nje bolezni, je vendar treba priznati, da je nekaj tem, ko ljudje manj ali več ponavljajo njegovo pre« pohlevno formulo. Beecher je rekel, da delo ne ubij ljudi, ampak skrbi ubijajo človeka. In ko hitro si a čnete domnevati, da postajate dan za dnem boljši! boljši v vseh ozirih, postaja napetost vašega d«! manjša in gledati začnete v bolljšo bodočnost. To j tisto, kar mi vsi potrebujemo — iskrico svitle in m depolne razpoloženosti do dela. Če si vtisnete to n veseljivo poročilo v vaše možgane in če poleg t( vzamete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki slii lira črevesje do normalnega delovanja in pomaga p: bavi, se boste znebili počutka utrujenosti, glavobol« zaprtja in slabega teka. Vaš lekarnar ali trgovec zdravili ima Trinerjevo zdravilno grenko vino v zal gi; — mimogrede omenjeno, ali ste že poskusili 11 nerjev Hand Lotion? Isto je jaiko hladilno in blažili za razpok an o kožo, obraz in roke. Vsak hvali ta i vrsten pripravek Joseph Triner Company-e, Chiti go, 111.
JOHN GORŠE
5714 So. Kedzie Ave., Chicago, 111.
Tel.: Republic 3196.
MODERNA KROJAŠKA DELAVNICA.
Izdelujem obleke po najnovejšem kroju.
Cene zmerne. Da vam bo pri meni izdelana obleka pristojala, jamčim.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskil, po zelo zmernih cenah.
V zaloi imam veliko izbero raznih godbenih it-šturmentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM B1A GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba,
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav, Za obilna naročila se toplo priporočam.
MILLARD RESTAVRANT
V. JIRANEK in A. KRUCKY, lastnika.
3604 W. 26th Street	Chicago, III
(Prvo nadstropje.)
Pristna domača kuhinja, cene zmerne. Se priporočata Slovencem.