KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO K TOPOLOGIJI FRElSINŠKIIH POSESTI NA DOLENJSKEM IVO PIRKOVIČ Pavle Blaznik je s svojo študijo Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti, ki jo je z letnico 1958 izdala Akade- mija, opravil veliko in pomembno delo. Saj nam je za Zahnom prvič omogočil pogledati nekoliko globlje v fredsinške arhive. Že gra- divo samo je nadvse dragoceno za prouče- vanje doslej tako nepopolne podobe dolenj- ske srednjeveške preteklosti; hvaležni pa moramo biti avtorju tudi za obdelavo zbra- nega materiala. Nalaga ni bila lahka in je razumljivo, da bo terjala še skupna priza- devanja zgodovinarjev, jezrikoslovcev in geo- grafov. Sam bi hotel prispevati sedaj le ne- kaj mnenj, dopolnil in popravkov glede lege izginuHih in pozabljenih krajev na freisin- škem dolenjskem ozemlju. An dem Rain. (Blaznik, 24) Lahko rečemo, da gre za nemški prevod starejšega sloven- skega imena Breg.* An dem Rain bi bilo te- daj »na bregu«. Ce upoštevamo še, da je pomenil »breg« ob rekah navadno kraj, kjer je pristajal brod, bi morali iskati »An dem Rain« ob starih brodniških prehodih čez Krko, kakor je eden od njib »navigium Na- brego« pri Breški vasi. Natančnejše določilo »gegen dem Wertlein vber«, »nasproti gradu Otočcu«, bd kazalo na mesto, kjer je na des- nem bregu Krke pristajal grajski brod. Des- ni, umetni rokav reke torej ni imel mostu, gotovo pa levi. Brezovica, Dolenja. Blaznik (str. 24) dom- neva Fresnicz, kot bom pojasnil pri tem imenu, gotovo napak na Dolenji Brezovici. Vendar ima tudi to naselje svojo doslej še neznano lastno fevdalno preteklost. Pleter- ski urbar iz 1. 1706 še omenja njive »per Pun- garti«, ki je danes čisto pozabljen in ki kaže na zelo star sedež fevdalnega gospoda. Iz jožefinskega katastra razberemo, da je ležal brezovški Pungart na severovzhodni strani vasi med Golobinjkom in cesto Šentjernej— Dolenja Brezovica. Tam bo prav tisti dvo- rec Pawngaxtten, ki ga je že leta 1370 dal avstrijski vojvoda Albreht v fevd Hansu Awerspergu in o katerem pravi vir, da je ležal takoj nad Šentjernejem.- Pozneje o dvorcu nič več ne slišimo, pač pa o posestvu, ki ga je od nekega Hansa Rožiča kupil znani Hans Adam pl. Gallenberg z Gallensteina in ga 14. marca 1650 zopet prodal domačinu ritmojstru Mihaelu Gregoriču.* Po izročihi je bil Gregorič potomec kmečkega puntarja Ilije in graničarski stotnik domače straže proti Turikom na Gorjancih. Mihael Gregorič je svobodniško posestvo razdelil med tri si- nove, Janeza, Matijo in Jurija, ki so usta- novili na Dolenji Brezovici tri domove s sta- rimi hišnimi vštevilkami 4, 5 in 6. Chauzeri. V darilni listini Otokarja 11. freisinškim škofom iz leta 1254 so med imeni starih višnjegorskih vazalov tudi neki Chau- zeri, ki jih sicer ne srečamo nikoli prej ne pozneje, niti ne vemo za njihovo bivališče. Ullepitsch pristavlja, morda/ po starejšem viru, pri njih v oklepaju »Kötzer, Kotzianer«.* Na Kacijanarje misli še tudi P. Bohinjec.' P. Blaznik ne izključuje rodbine Gracerjev z Gracarjevega turna (str. 55), vendar nas niti Kacijanarji niti Gracerji ne zadovoljijo; zunanja podobnost imen je vse preveč pri- siljena. Šest fevdalnih rodbin, ki jih navaja zgo- dovinsiki vir skupaj s Chauzeri, je po tedanji navadi označenih z imeni njihovih domov: Reutenberg, Werde, Nazzenvelt, Preisek, Guetenwerde, Praitenawe. Smemo zato do- mnevati, da se tudi v imenu Chauzer skriva pravzaprav ime njihovega gradu. Schumi je prvi opozoril, da so Chauzeri pač plemiči s Klalca ali, v narečju, s Kauca. Ker pa na razmeroma majhnem freisinškem dolenjskem ozemlju zaman iščemo Kale, Kauc, čeprav bi tam moral biti, se je moralo z imenom pač nekaj zgoditi. Na to kaže že povsem osam- ljen primer zapisa, čeprav so bili Chauzeri dolgo višnjegorski, Otokarjevi in freisinški vazali. Kauc je druga polovica narečneiga imena Draškovec, Derškouc ali Derškauc, tudi v terezijanskem katastru Derschkhouez (fasc. 210, št. 7). Prav lahko si predstavljamo, kako je tuji pisar latinske listine utegnil zgubiti prvo polovico imena. Pred seboj je imel pač nemški vir, ki je govoril, sodeč po latinski darilni listina, o soirodstvu Derškovcairjev in je imel začetni »Der« za igenetivni člen mno- žine. Ta hipoteza nam zadovoljivo razloži si- cer tako čudno enkratno sled neznanega ple- miškega rodu in najde iskani »Kauc«. Potrdi pa tudi starost; Draškovca, saj je verjetno na njegovem svetu zrastel v XII. ali XIII. stoletju Šentjernej, pa bi bilo zares čudno, Če bi se omenjal prvič šele leta 1420 (Blaz- nik, 46). Zdi se, da je Draškovec morda ena od utrdb v višnjegorsko-španhajmskih bojih 7a kramjsko-hrvaško mejo. Chranuelt, Blaznik domneva, da je zgub- ljeni Chranuek istoveten s prav tako ne- znanim krajem Krana ali morda Kronovim (s. 23). Prepričan sem, da ni. Avtor vendar sam ugotavlja, da »spada naselje glede da- 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J E V iN O Z G O U O \' 1 N O KRONIKA jaiev v skupino Breška vas, Gor. Gomila in Dol. Suhadol« in da je treba zato ime »iskati ob Krki oziroma na njeni desni stra- ni« (23), odloči pa se nato za levi breg reke. Blaznikova rešitev ni verjetna že zato, ker ni pri Kronovem in na tem področju na levi strani Krke sploli polj, ki bi mogla dati na- selbini celo ime. Zares, za Kronovo imamo, kot je opozoril Kelemina, ohranjeno še iz leta 1211 ime Kironowe, Chronove, torej brez polja. Kelemina ga raizlaga s stvn. clirana- witu = borovica.' Schumi se ne upa glede lege Chranueka ničesar reči.^ Hitzingerju se zdi verjetno, da gre za Yrhpolje pri Šentjerneju;^ Haupt- mann pa bere Krainfeld in meni, da gre pač za kraj ob stari deželni meji, kar omenja tudi Blaznik (23). Izhajati moramo iz okoliščine, da je Chrau- uelt po svojih dajatvah in zato zelo ver- jetno tudi teritorialno res nekje na področju krajev Dol. Suhadol, Gor. Gomila, Breška vas. To pa je zares stari kranjsko-hrvaški obmejni pas, bogat plodnih polj, ki prehaja- jo cesto v krajevna imena. Saj imamo tu stari Oberuelt —• Vrhpolje, Nazzenveld — Mokropolje, Pirkenvelt — Gor. Brezovica, stari Šentjernej, označen v virih običajno »na polju«, in Zvabovo na polju.' Na levem bregu Krke nimamo krajev s pridevkom »polje«. Šentjernejsko polje ne prihaja za Chran- uelt v poštev, ker je ležalo gotovo na hrva- ški strani meje in ni moglo imeti prilastka Chran, Krain. Tudi ni verjetna Hitzinger- jeva misel na Vrhpolje, ker je tam že 1291. leta 19 hub, ko jih šteje Chranuelt 27 let po- zneje samo osem in še te opuščene. Tudi je Vrhpolje ležalo verjetno na hrvaški strani stare deželne meje. Drugače je z Gor. Bre- zovico. Da sta šentjernejski podružnici v Dol. in Gor. Stari vasi še v Valvasorjevih časih »Ustare vase Hravaske« in »Ukrainske stare- vase«,'" je znano, manj zapaženo pa je ostalo, da označuje še terezijanski kataster tudi Dol. Brezovico pri Šentjerneju nekajkrat za »hr- vaško«, ko pravi n. pr. » Jurij Kiuschman von Hrouassky Wresouiz«." Tak prilastek je smi- seln in mogoč seveda samo, če je bila hkrati Gor. Brezovica »kranjska«; če bi ležali obe na hrvaški strani, jima ne bi nihče dajal tega pridevka. Prav zato tudi ni moglo biti katero od Mokrih polj označeno kot »kranj- sko«, ker sta bili prav gotovo obe na kranj- ski strani. Za Chranuelt prihaja v poštev sa- mo vas, ki je imela svojega dvojčka z enakim imenom na drugi strani meje. Skratka, sme- mo z gotovostjo trditi, da se je Gor. Brezo- vica imenovala v Xlli. stoletju in pozneje tudi Chrain Pirkenvelt, od katere oblike ni nobene težave več do okrajšave Chrainvelt ali Chranuelt. Kranjska in Hrvaška Brezovica nam še natančneje določata nekdanjo deželno mejo, kot je bila znana doslej. V Gorjancih nam jo nekoliko ohlapneje nakazujeta Hrvaška gora in Kranjska draga v Pendirjevki. Zato se zdi, da je bilo staro plemiško Vrhpolje na hrvaški strani. Fresnicz. Blazniku. se zdi verjetno, da gre za Wresouzo in jo postavlja na Dol. Brezo- vico pm Šentjerneju (s. 24). Tu gre očitno že jezikovno za dva povsem različna korena. V arhivu lixd>ljanskega stolnega kapitlja (fasc. 167/7 iz 1. 1581 ponovno srečujemo Freßniz, ki jo isti viri imenujejo 1. 1620 »in villa Superiore Barsnize«, »in villis Brseni- za«, »Brisniz« (fasc. 167/19). L. 1584 so se vračali odposlanci istega stolneiga kapitlja iz Šentjerneja »auf Fresnikh vnd Nußdorf« (fasc. 202/8). Dostavek: »Rogina liiit mi er auf Neusitatl« ne dopušča nobenega dvoma o smeri potovanja. Cesta proti Novemu mestu je takrat držala skozi Orehovico, kjer je bi- la kostanjeviška mitnica, in Brusnice. Še v pleterskem urbarju iz 1. 1706 najdem pri Orehovici dostavek: »am weeg, da man auf Rudolphswerth gehet«. — Za Zapužami (Sa- puls), Ratežem (Radatesch) in Leskovcem pri Brusnicah (Leßkhouetz) navaja kosta- njeviški urbar iz leta 1588 Fresnitzdorf, ne- sporno zopet Brusnice. Zgolj z jezikovnega stališča torej ne mo- remo oporekati Mellu, ki išče freisinški Vrez- nich v Brusnicah. Zanj pa govore sedaj še trdnejši razlogi. Ni razvideti, zakaj Blaznik loči priimek Vrezniich iz 1. 1251, ki ga do- mneva na Gor. Brezovici (s. 6), od očitno istega imena Fresnicz iz 1. 1392, ki naj bi bil na Dol. Brezovici (s. 24). Ker pa ugotavlja avtor za Gor. Brezovico v 1. 1392 že ime Pir- kenvelt (s. 24), bi imela ta vas poleg sloven- skegia imena še dve povsem različni nem- ški, kar se že samo na sebi ne zdi verjetno. V imenu Freßniz pa smo nedvomno ugotovili Brusnice in bi imeli iedaj dve vasi blizu skupaj z enakim imenom, kar je zopet ne- mogoče. Težave odpadejo, če ostane Gor. Brezovica samo Pirkenvelt, Brusnice pa edi- ni Freßniz na tem področju, kakor je mislil Meli. Golo, glej Macherowez! Guttenhof-Dobravica. Terezijanski kata- ster pravi v fasc. 209, št. 4: Guttenhoff oder Guttendorf. Nemško ime priča, da je pripa- dal vasi Dobravici pri Šentjerneju nekoč 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K RAJ L V NO ZGODOVINO tudi dvorec tega imena, ki mu pa v naselju samem zaman iščemo sledov. Gre pač za Valvasorjev dvorec Guetenhoff, Dobravco,'^ v čigar podobi starejši Sentjemejčani brez težav spoznajo svoj nekdanji Klastel, ki so ga v zadnji vojni požgali Nemci. Dvorec je bil še ob koncu srednjega veka očitno del več- jega zemljiškega posestva »Ograje«, ki je bilo v lasti gradu Vrhovega. Mogoče je že takrat v njem bival Andrej Wernekh, poro- čen s hčerjo Ivana Freychoferja, ki daruje 1. 1502 Ograjo ljubljanskemu stolnemu ka- pitlJH.'ä Vrhovo samo izroči isti Freychofer nekaj let pozneje hčeri, oziroma Wernekhoin. Valvasor je našel na Kästeln zadnjo iz ro- du Wemekhov na tem domu, Marijo, vdovo po polkovniku Jožefu Kristijanu Rudolphiju, ki je bil poveljnik v Konstanz! ob Boden- skem jezeru." Njunega sina Jurija Ferdi-' nanda imenuje Fran Pokorn Sentjernejča- na," kar mi je drugi dokaz, da gre pri Val- vasorjevem Guetenhoffu zares za Kastel v Šentjerneju. Da je bil Jurij pl. Rudolphi po- svečen v duhovnika za naslov Vrhovega, kaže, da še po dveh stoletjih niso čisto po- zabljene stare vezi med obema plemiškima domovoma. Jurij Ferdinand Rudolphi bo isti, ki ga omenja na str. 61 Blaznik z neko- liko spremenjenim priimkom Raedolphi in napak kot lastnika dvorca na Otoku, name- sto na Hrvaškem Brodn (Glej Gutenwerd!). Čeprav je stal Kiastel v Šentjerneju, se je imenoval po precej oddaljeni Dobravlci. To kaže, da je bil starejši od sorazmerno pozno nastalega Šentjerneja, to se pravi, njegovega Vidma s faro. Samo ime Kastel pa bi morda govorilo, da gre za star strelski dvorec iz časa bojev za srednjeveško deželno mejo. Dobravioa-Guttenhof, ki jo omenja Blaz- nik I. 1753 kot inkorporirano Volavčam (s. 57), pomeni samo še vas. Kastel je takrai menda že priključen šentjemejskemu pose- stvu stolnega kapitlja. Od 1. 1786 je ta dvo- rec v zasebni lasti (puškar Janez Kogovšek, Jožef Reich 1801, prežeški graščak Ivan Franc pl. Klem 1803, Jožef Bušič, Majzlji in Trenzi). Gutenwerd. Blaznik postavlja forum Gu- tenwerd, tudi če je brez pridevka »forum« in celo če mu je dodan prevod »Hrvaški Brod« (s. 23), vselej na Otok ob Klrki; vendar je očitno, da pomeni Gutenwerd lahko Otok, Hrvaški Brod ali Dobravo in da je treba vselej posebej preveriti, za katerega teh kra- jev gre. Valvasor pristavlja pri škocjanski ])odružnici sv. Nikolaja kratko »zu Ottok oder zu Gutenwerth«," drugje pa obširneje opisuje grad Gutenwerth,^' ki je stal na Hr- vaškem Brodu. Valvasor se ni morda zmotil, saj najdemo v kostanjeviškem urbarju že sto let prej kraj »Am furdt bey Guetten werdt«, ki po- meni brez dvoma Hrvaški Brod, saj mu sle- di še »Am furdt Radula« — brod pri Otoku.'* Terezijanski kataster govori o raški »pristavi na Guttenwerthu, ki se imenuje sicer Hr- vaški Brod«." Verjetno je prav Valvasor nehote zanesel zmedo med zgodovinarje, da postavljajo tudi srednjeveški freisinški Gutenwerd dolgo na- pak na Hrvaški Brod.^* KLDB pozna celo kar dva trga Gutenwerd, v Dobravi in na Hrvaškem Brodu (s. 273, 274). Da bi Markt Guetenwerd, ki so ga požgali 1. 1473 Turki, pomenil Hrvaški Brod, kot misli S. Jug,^' zanika tudi ohranjeno ljudsko izrc^^ilo, da so tržani takrat naložili na ladjo dragocenosti in cerkvene zvonove, pa sc jim je na begu ladja potopila že pred Hrvaškim Brodom. Cerkev in zvonove so imeli seveda na Otoku, ne na Hrvaškem Brodu. Iz protislovja, da imamo brez dvoma tudi na Hrvaškem Brodu Gutenwerd, da pa ne moreta bivati dva kraja istega imena tako blizu drug drugega, si lahko pomagamo morda z domnevo, da so se v letih turškega pustošenija in dokončnega uničenja freisin- škega Gutenwerda na današnjem Otoku ko- nec srednjega veka zatekli freisinški uradi vsaj za nekaj časa na bližnji utrjeni grad na Hrvaškem Brodu in uradovali pod starim imenom. Zares, najstarejši zapis Gutenwerd za Hrvaški Brod je znan menda šele iz ome- njenega leta 1588. Freisinški trg na Otoku je takrat že sto let v razvalinah, iz katerih se nikoli več ne dvigne. Spomin na srednjeveški forum hitro ugasne in vedo odslej le še za novi Gutenwerd na Hrvaškem Brodu.^^ Mnenje, da se pojavi novi Gutenwerd na Hrvaškem Brodu šele po propadu onega na Otoku, je v listu Illyrisches Blatt (St. Kan- cian bey Guteiiwerth) zapisal že 17. sept. 1819 Ziegler. Meni namreč, da je bivša raška pristava dobila ime Gutenwerth zato, ker je bila pozidana iz ruševin z Otoka. Nima pa Ziegler prav, ko trdi, da je dal Hrvaškemu Brodu ime Gutenwerth šele Valvasor. Jasno je potemtakean, da je treba ločiti novoveški Gutenwerd na Hrvaškem Brodu od freisinškega trga tega imena na Otoku. Ko so zgodovinarji zadnji čas dognali, da govore freisinški viri o Otoku in ne o Hrva- škem Brodu, so staro napako ponovili v obratnem smislu in pripisali sedaj vse guten- wersko Otoku. Blaznik je prestavil s Hrva- škega Broda tja celo grad, o katerem pravi, da ga je potres 1. 1895 na Otoku močno po- škodoval in da ga je dal lastnik zato po- 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dreti (s. 61). In vendar ugotavlja sam, da so bile tam že 1. 1827 le še cerkev in štiri kajže (s. 29), očividec Ziegler pa že osem let prej, da sta v njegovem času od starega Guten- wertha na Otoku ostali le še cerkvi sv. Ni- kolaja in Katarine in pa star trški vodnjak. Usodni potres je 1. 1895 uničil le grad na Hr- vaškem Brodu, kot vedo vaščani tam še danes. Še vedno nismo pri kraju. Nekateri viri govore namreč o Gutenwerdu tudi v Do- bravi, ki leži na levem bregu Krke nasproti današnjemu Otoku. Listina 167/9 ljubljan- skega stolnega arhiva iz 1. 1596 našteva v neki pravdi zoper klevevškega graščaka Ju- rija Pitschacherja tudi pet prič »zu Gueten- wordt wonhaft«, ko gre za Dobravo. V ple- terskem urbariju iz 1. 1706 najdemo v Guet- tenwerthu podložnika Jurija Sellagkha, ki pa ima zemljo na drugi strani reke na Otto- khu. Njegovi potomci so še danes na istem domu v Dobravi in imajo še vedno isto zem- ljo na Otoku. — H. Gosta pravi »Dobrova ali Gutenwerth.«^' Hitzinger išče rimski Cni- cium »bei Doibrava oder Gutenwerth«,^* P. v. Radios pa prvo posest avstrijskih vojvod na Kranjskem prav tako »v vasi, nekoč trgu Gutenwerthu in njegovi okolici na levem bregu Krke«.^^ S. Rutar meni, da »je na frei- sinških posestih kraj Dobrowa (»Guten- werde«) ob Krki zrasel v trg leta 1251.^' Škocjanski farni kronist P. Bohinjec poskuša utemeljiti dobravsko teorijo Gutenwerda z domnevo, da je po razdejanem Gutenwerdu ostalo ime »Dobrove, s katerim se sloven i Gotno brdo (Gutenwerth)«.^^ Zatrjuje tudi, da izvira ime Dobrova šele iz XVI. veka. Težko si je misliti, da bi po vsem tem ne imela Dobrava nobene zveze s freisinškim Gutenwerdoon. Že pogled na katastrsko ma- po kaže, da sta bila Otoik in Dobrava lahko isto naselje, ki ju je ločila samo s+ruga Krke. To misel potrjuje tudi izročilo, ki ga je v že omenjenem svojem članku zapisal Zieg- ler: »Po zelo starem spominu, ki se je ohra- nil do danes med prebivalci tega kraja, naj bi ležalo mesto Gutenwerth na obeh brego- vih Krke in bilo povezano s kamnitim mo- stom in to jia kraju, kjer stoji danes Do- brava. Sledove propadlega mostu je še najti; kadar je Krka nizka in čista, je videti v njej velike, obdelane marmorne kamne, od ka- terih so jih več manjših že izvlekli in po- rabili.« Po Zieglerju sta bili cerkvi sv. Nikolaja in Katarine sredi mesta. Ker moramo domne- vati, da je stala cerkev sv. Katarine kakih 50 korakov od Miklavževe proti Drami, sme- mo središče Gutenwerda postaviti na današ- nje polje na južni strani še ohranjene cerkve sv. Nikolaja. Pomembno je za ta prostor že staro ime »Ostat«, za katerega vedo le še redki stari ljudje, pa opeka, črepinje in zi- dovje, ob katero zadeva še danes plug. V Dobravi moramo iskati gutenwersko pred- mestje. Že samo ime Gutenwerd povezuje v sebi verjetno imena Dobrave in Otoka. Pri pr- vem delu, »Gut«, ni misliti na Škrabčev sta- roslovenski got = most iz protja, kar spre- jema še P. Bohinjec (s. 10), ampak na na- pačno razumevanje Dobrave iz »dober«, pri »werd« pa ne na pomen rečnega polotoka ali rečnega brega, »brda« (Gotno brdo), ampak zares na prevod starejšega slovenskega Oto- ka. Ime »Gutenwerd« bi toirej že samo zase govorilo, da se je stari freisinški trg razpro- stiral z Otoka čez Krko v Dobravo, pa tudi, da sta slovenski imeni starejši in je Guten- werd kasnejši prevod. Omenim naj še, da je na tleh Dobrave in verjetno tudi Otoka stalo že v zgodnji rim- ski dobi pomembno mestece, ki ga je doletel neznan nenaden konec že 1. 139 n. š. Več o Gutenwerdu in njegovem davnem antičnem predniku pa nam bo lahko razkrila šele arheologov a lopata. Hohenau. Grad in vas z devetimi hubami bo, kot misli prav Blaznik (s. 28, 53), današ- nji Gradec ali Glavica nad Mihovim. Na južni strani je še ohranjen vodnjak. Obsež- no Grobišče poleg je gotovo slovensko. Do- mačin Ignac Kušljan, ki je za dunajski Dvorni muzej kopal keltsko grobišče v Mi- hovem, je v drobnem zvezku še neobjavlje- nih Spominov opozoril tudi na »gavge«, kjer je izkopal dva okostnjaka brez pridatkov. To bo zanimivo vprašanje za pravne zgodo- vinarje, saj nam nobeni viri ne poročajo o kakem sodstvu na Hohenauu. Jernej Pečnik, ki je Gradec z vodnjakom nad Mihovim (ne Mehovim, kot pravi sam) napak pripisal Rimljanom,^^ poroča v glasilu dunajske Cen- tralne komisije tudi o ostankih treh hiš.^' Vse okoliščine kažejo, da je vzpetina, na kateri stoji Gradec-Hohenau, stari svobod- niški Hermansberg, ki ga po M. Dolencu po- mensko razlaga J. Kelemina.^" Na teh polo- žajih se prekrivajo sledovi še starejših dob, \erjetno celo langobardske. Pečnik govori tudi o halštatski. Kje je bila vas Hohenau, ki je štela 1. 1383 šest zasedenih hub," ne vemo natanko. Ne- kaj hiš je stalo, kot pričajo sledovi, gotovo okoli gradu, mogoče pa mu bo treba prišteti še današnje Mihovo. Pri Hohenauu moramo iskati tudi Michels gesiez, ki bi utegnil spo- minjati na današnje.Mihovo, in Minkoschen KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gesiez,'^ mogoče današnje ledinsiko ime Mišje (= Miškovo) selo pri Mihovem. Med Hohe- nauom in opuščenimi Njivicami, ki jih Car- lular nekajkrat omenja,'' so se nam ohranila iz tistega časa še imena Gornje, Dolgo in Dolnje selo, ki so vsa opuščena. Macheroroez, Nider — Dol. Maharovec. Po- ročilo, ki ga omenja tudi Blaznik (s. 51), da sta Offe iz Kostanjevice in Otte Sicherstei- ner 3. februarja 1505 prodala Henriku Pre- žeškemu v Dol. Maharovcu 9 hub »z graj- skimi razvalinami, sadovnjakom, njivami, travniki, gozdom, vodo in pašnikom«,'* si lahko razložimo le tako, da je šlo za poru- šen grad na Golem. To kaže tudi omemba vode, ki je v Maharovcu samem ni, in sa- dovnjak, ki ga omenja na Golem-Gallhofii tudi Valvasor in ki je do danes preživel gra- dič. Da se grad imenuje po najbližji vasi, čeprav je zelo oddaljena, ni bilo v tistih ča- sih nič nenavadnega (prim. Guttenhof-Do- bravica in Mokro polje). Da je prvo Golo že 1505 v razvalinah, priča, da gre verjetno za »strelski dvorec«, ki je bil uničen v bojih za staro deželno mejo. Enaka usoda je zadela tudi Sicherstein istih gospodarjev (glej Si- cherstein). Mokro polje. Glede Volavč in Mokrega polja Blaznik ni čisto jasen. Pravi, da na- letimo na Gorenjem Mokrem polju 1. 1228 in 1254 na ministeriale Mokropoljske, v kasnej- ših virih da se mokropoljski gospodje več ne omenjajo, pač pa da srečamo v fevdnih knji- gah ime Volavče (s. 56). Šlo bi potemtakem le za kasnejšo spremembo imena. Vendar pa omenja avtor v drugi polovici XVII. stol. po- leg gradu Voilavč nepričakovamo še neki »mokropoljski dvorec«, ki ga ne lokalizira. Naj precej poivem, da je ležal na Dolenjem Mokrem polju. Gre za Valvasorjev Nasscn- feld-Mokru pule,'* ki ga moramo od precej odmaknjenih Volavč razlikovati. Ali ni treba potem morda tudi srednjeveške mokropoljske gospode ločiti od volavških? Mislim, da vprašanja z doslej znanim zgodovinskim gradivom ni moigoče povsem zanesljivo rešiti. Na Gor. Mokrem polju go- tovo ni bival nikoli noben fevdalec, Volavče pa so tako blizu, da bi se lahko kdaj imeno- vale po vasi, podobno kot se grad Golo ime- nuje v začetku XIV. stol. iiekoč po najbliž- jem naselju Maharovcu ali dvorec Dobravi- ca-Guttenhof po vasi enakega imena, čeprav sta bila oba gradiča precej daleč od »svojih« vasi. Vendar iz tega še ne bi smeli sklepati, da so imena Volavče ali Golo morda poznej- šega izvora od gradov samih. Proti ideji, naj bi srednjeveške gospode mokropoljske iskali v dvorcu na Dol. Mo- krem polju, govori Valvasorjeva pripomba, da še ni dolgo, kar so ga zgradili. Vendar je šlo tam zelo verjetno za starejše posestvo s kakim propadlim plemiškim bivališčem, saj so v srednjem veku ti kraji gosto posejani z dvorci in gradovi. Gradič na Dol. Mokrem polju so imeli, kot pravi Valvasor, Werneckhi. Po letu 1670 ga je inkorporiral Franc Ludvig v. Wuseck ali Busegh svojim Volavčam, ki so se sredi XVIII. stol. združile z Gracarjevim tumom. V tistem času se omenjajo na Dol. Mokrem polju tri volavške hübe (Blaznik, 57), ver- jetno prav tamkajšnji dvorec s pripadajočo zemljo. Med 4. nov. 1806 in 13. majem 1807 je novi lastnik Gracarjevega turna Matija Per- ko kupil neko posest na Dol. Mokrem po- lju,'* ali odtujeni gradič ali kaj drugega, ne vemo. Vsekakor pa so pozneje imeli dvorec gracarski oskrbniki Hafnerji, za njimi ga je dobil 1. 1872 kmet Matija Pave z Gor. Mo- krega polja, 1892 pa Rok Dobrave, ki si je v obmejno stražarnico spremenjeno starinsko hišo preuredil v stanovanje. Njegov sin Ka- rel jo je 1. 1929 podrl in sezidal nekoliko liolj pri cesti novo. Navigium Nabrego je lokaliziral Hitzinger še na »brod ob Krki med Dobravo pri Škoc- janu in Dramo pri Šentjerneju«, zatrjujoč, da se kraj »še danes tako (Breg) imenuje«." Po njem povzema tudi P. Bohinjec.'* Schumi se je odločil s pristavljenim vprašajem za Breško vas," čeprav nima pravzaprav no- benega boljšega dokaza, saj imamo tako pri Otcku kot pri Breški vasi klevevško-freisin- ški brod, oba »na bregu«. Šele celotno novo gradivo, ki nam ga prinaša Blaznik. nam jemlje glede Schumijeve odločitve vse po- misleke. Čeprav kaže že ime Breške vasi na stari rečni »breg«,*' pravi Blaznik upravičeno pre- vidneje, da je treba imena »in Passagio« in »navigium Nabrego« »lokalizirati h Krki v del Breške vasi, kjer še danes oskrbujejo z brodom prevoz preko reke« (s. 21). Mogoče pa danes tistega »brega« ni več, ker je Krka tu večkrat v zgodovinskem času močno spre- menila svojo strugo. Prav na tem mestu je bil prehod čez .Krko že v predzgodovinski do- bi, ko je po najkrajši poti povezoval ilirsko- keltska naselja pri Šmarjeti in Beli Cerkvi z mihovškimi pod Gorjanci (na levem bregu se tam končuje morda neka prastara cesta, V. Šribar); v antiki pa je izpričan brod, ki je po mojih mislih nastal 1. 139—140 n. š., ko je bila prvotna rimska cesta Emona—Ne- viodunum—Siscia na prehodu skozi močvir- ne Kožarje za 60 let uničena. Antični itine- rarji, miljniki in drugi dokazi govore, da je 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Antouin Pij šel s svöjo novo cesto prav pri sedanji Breški vasi čez Krko. Tam se zares začenja neka dobro tlakovana antična cesta na Crucium. Tako imenovani rimski »objekt I«, odkrit pri gradnji avtoceste pod Belo cerkvijo, je antoninski brodniški »breg«, ki je danes daleč na suhem. Zato moramo mi-* sli ti, da se je Krka v zadnjih osemnajstih stoletjih postopno premikala proti jugu. Brod in njegova »bregova« sta se selila z njo. »Pontis lapidei ruinae«, ki jih je 1. 1795 vi- del Katančič nekje med takrat že zasutim rimskim pristaniščem in takratno Krko,^' so verjetno sledovi rečnega brega iz neznanega časa. Kje je bil 1. 1251 navigium Nabrego, ne vemo, mogoče kje v današnji strugi edi še dlje na levo. Saj so morali še 1. 1843 po hudih prirodnih nezgodah popravljati kata- ster rečne struge pri Otoku, Cadrežah in , Breški vasi. Navigium Nabrego ima več kot dva tisoč let zanimive zgodovine. Pleterski urbar iz 1. 1706 pravi še, da so morali dajati kmetje iz Osrečja in Graden ja brodniku za božič hleb kruha in meseno klobaso. NebogoDec ali Nebogovo selo (Fr. Bezlaj) je izginil brez sledu in je davno pozabljeno tudi njegovo ime. Iz podatkov, po katerih je 1. 1407 podaril Herman Celjski Pleterjam mlin »pod Nebogovcem«,"^ in po viru iz 1. 1432, da je ležala ta vas z devetimi hubami pred Pleterjami,^' zaključuje Blaznik, da je stala pred samostanom v smeri proti potoku, kjer je bil mlin in kjer je še danes večji kom- pleks obdelane zemlje (s. 25). Mogoče je reči še več, zakaj stari freisinški mlin, ki so ga Sichersteinerji prodali Celjanom, le-ti pa ga podarili Pleterjam, stoji še danes v »Dolini« pod samostanom, štejejo pa ga k Selam. Sedaj je v lasti Pirkovičev, ki jih je z Bušiči sredi XVI. stol. naselil prior Elias z Žumberka na Sela in so služili Pleterjam kot najeti mli- narji. To je prav tisti mlin, Iri ga terezijanski rektificirani kataster omenja kot pleterski Hoff-Muhll s tremi kamni. Nebogovec je torej ležal nad tem mlinom po vzhodnem ali morda deloma tudi južnem pobočju Grbke, zadnjega hriba na levi pred Pleterjami. Leta 1431 viri vas še omenjajo,^* leto pozneje pa so tam le še gole njive.^' Na- selje je morala uničiti nenadna nesreča, mogoče Turki. Valvasor povzema po Megi- serju kot leto turškega vpada 1431, gre pa po Stanku Jugu lahko kvečjemu za 1. 1429." Tej letnici bi bolje ustrezal tudi jezuitski Cartular, ki pravi 1. 1432, da je stala na Nebogovcu vas »pred časom« (vor zeit en). Pelheim. Avtor seveda ni mogel glede lege tega kraja storiti kaj več, kot pristaviti vprašaj (s. 27). Samo enkraten pojav imena razmeroma pozno (po 1. 1392) je tako sum- ljiv, da smemo domnevati, da sploh ne gre za ime kraja samega, ampak za priimek last- nika dveh neznanih dvorcev. Neki plemič Weichard von Pelheim je zares znan iz ne- kega vojnega pohoda iz XV. stol." Mogoče je tudi JFevdalec Peter Pechein, znan 1. 1392 iz istih krajev (s. 43), samo popačen zapis Pelheima. Jasno je le toliko, da moramo iskati oba neznana Pelheimova dvorca nekje od Mihovice do Ostroga in Ledeče vasi. Probreszech iz 1. 1392 istoveti Blaznik z imenom Praprotsach (s. 23), to je s Prapre- čami. Ali ne gre morda le za slab srednje- veški zapis imena Pobreszech, Pobrežec, de- minutivno obliko rečnega »brega«? Po Ilešiču so današnje Brežice nekdanji Brežec na sav- skem bregu.''^ Ime je bilo v srednjem veku torej domače. Kako naj ga spravljamo v zve- zo s Praprečami? Raschendorf, znan po 1. 1392, je prav tako zgubljen. Blaznik domneva, da se za ime- nom skrivajo po vsej verjetnosti Ržišče (s. 27), toda že podatek, da sta bila v tem kraju dva mlina (s. 48), izključuje Ržišče, ki so visoko v Gorjancih brez vsakega potoka in zato brez mlina. Naj omenim, da je dr. Me- tod Dolenc postavil svoj čas na Ržišče tudi Anzenberg, kjer so bili gorniški zbori pod gospostvom kostanjeviškega samostana.*' Že Dolenčeva pripomba, da »je Hlo zborovali- šče najbrž vedno cerkev,« kaže Anzenberg precej zanesljivo v gorici pri sv. Ani v Le- deči vasi, kjer je bilo v neposredni soseščini, na Imenju, tudi samostansko posestvo. VrhoDO. Prvotni grad, menda še samo siolp, po katerem ni danes nobenega sledu več, je stal na vrhovskih »dol^h njivah«, precej odmaknjeno na levi strani stare de- želne ceste, ki je držala iz Orehovice na Brusnice in Novo mesto. Dolge njive je pred vojno očistil zadnjih ostankov ruševin last- nik novega Vrhovega ing. Heri Schoeppl. Sicherstein. Mnenje, ki ga včasih slišimo, da so se Pleterje prej imenovale Sicher- stein,^" je napačno. Pred ustanovitvijo sa- mostana Pleterij, torej v času Sichersteina, je že stala vas Pleterje. L. 1368 so Višnje- gorci prodali šentjernejskemu župniku Vol- gerju Auerspergu in njegovemu bratu Hansu hubo »v vasi Pleterjah in gornino v gorici pri Pleterjah«.^' L. 1404 omenjajo viri turn- ski dvorec s štirimi hubami v Pleterjah, tri leta pozneje prav tam še neki aueršperški dvorec, ki so si ju pridobili Celjani.^^. Ple- terje niso potomec Sichersteina in ju mora- mo razlikovati. Kje naj tedaj iščemo stari Sicherstein ? 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KUAJliVNO ZGODOVINO Precej visoko nad Pleterjaini in Vratnim so na desni strani ob poti, ki vodi na Javo- rovico, še danes neke stare razvaline. Pravijo jim Gradec in jih omenja s tem imenom tudi pleterski urbar iz 1. 1706.'' Poleg so sledovi dvanajstih ogonov opuščenih njiv. Včasih pravijo, da je bil prav tu gori stari Sicher- stein. Saj res ne vemo z Gradcem sicer kam v krajevni zgodovini. Vendar stvar ni čisto preprosta. Komatarjev Cartular navaja, da sta leta 1374 prodala Henrik Sichersteiner in njegov sin Ott Celjanom »trdnjavo Sicherstain ob- enem z grajskimi razvalinami pri Kravje- ku«.5* Pristavek, da sta izvzela od prodaje zemljo, ki leži v »Dolini« proti Šentjerneju (Dolina se še danes tako imenuje), je bil po- treben, ker se je prodana zemlja držala s pridržano. To zopet s svoje strani dokazuje, da je bil prodan svet današnjih Pleterij. Go- vora pa je o treh objektih, trdnjavi Sicher- steinu, grajskih razvalinah in Kravjeku, ki je očitno grajska pristava. Pozneje pravi Cartular (s. 62), da je sichersteinska trdnja- va pri Huntzpergu, čigar ime je danes zgub- ljeno, zbuja pa slutnjo, da je bila trdnjava v gori in ne pri Kravjeku v dolini. K rešitvi uganke bomo poskusili priti po ovinku. Že H. Costa je po neznanem viru (in mi je tako zagotavljal tudi sicer kritični J. Ke- lemina), da so imeli Sicherstein, Sichelburg in Kostanjevica prvotno isti grb, ptico na veji, in so morali zato pripadati istemu ple- miškemu rodu.5' To so bili španhajmski mi- nisteriaJi, ki so jim koroški vojvode zaupali nalogo, potisniti hrvaško mejo čez Gorjance. Gotovo so imeli skupen načrt in isto stra- tegijo. Za kostanjeviške gospode vemo, da so imeli svoj grad za bivanje in upravo v samem me- stu, »trdnjavo Kostanjevico«, »Veste Landes- trost«, pa daleč v Gorjancih, na današnjem Starem gradu nad Podbočjem. (Staro izročilo pravi, da je bila »tretjak«, s tremi stolpi.) To nam pomaga do misli, da gre tudi pri Grad- cu nad Pleterjami za »Veste Sicherstein«, tiste grajske razvaline v dolini pri Kravjeku, nekje na tleh današnjih Pleterij, pa da so grad Sicherstein, kjer so živeli gospodje s svojim uradom. Ni težko uganiti, zakaj bi bil grad Sicher- st ein že 1. 1374 v razvalinah. Iz drugega vira vemo, da so Sichersteiner ji že 1. 1304 prodali svoj razrušeni grad na Golem. Ni mogoče, da bi oba gradova že tedaj propadla od starosti, ampak verjetneje v težkih bojih, za katere so ju Sichersteinerji pač zgradili. Grajske razvaline pri Kravjeku omenjajo viri 1. 1351.'' Španhajmski ministeriali svo- jega gradu očitno niso imeli namena obno- viti, saj so si zgradili poleg »novo hišo« (zu dem newn haus). Prvotni sichersteinski grad, novo hišo in pristavo je treba iskati verjetno pri »pun- gartu« v jugozahodnem obzidanem delu da- 'našnjih Pleterij. Pungarti kažejo na stare fevdalne sedeže. Simnova vas. Blaznik jo domneva »na levi strani reke (Krke) na dobrovskem ozemlju, kjer so se leta 1827 kar štirje posestniki pisali Simončič« (s. 29). Pravi, da so bile na Otoku poleg cerkve takrat samo štiri kajže, kar ga odvrača od tega, da bi iskal vas tam. Ne ra- zumem, zakaj naj bi ne vzeli označb »Sima- nou Polle oder Ottok« in »Shimnova Vass Polle bey Ottokh« dobesedno in Šimnovo vas izenačili z Otokom, srednjeveškim Guten- werdom. Protislovje v obeh izj-azih je samo navidezno. V prvem imamo Otok v širšem pomenu besede, cerkev z naseljeni in poljem, v drugem pa samo cerkev ali kvečjemu še s kočami tesno pri cerkvi. Otok ima oba po- mena še danes. Ne sme nas motiti, da ni 1827 v Šimnovi vasi nobenega kmeta, ampak samo štirje kajžarji. Na Otoku ni bilo nikoli nobene kmetije, nobene hübe, ampak vedno samo domci okoli cerkve. Že od vsega začetka imamo namreč v Gutenwerdu naselje tipa »Videm«. To izpričuje tudi ime Ostat za otoško polje, na katerem je stal freisinški trg. Tudi bližnji Šentjernej je nekako v istem času nastal na isti način, da so pozidali na odprtem polju farno cerkev, svet okoli nje pa razdelili na s£ime domce. Tudi po uniče- nju Gutenwerda ni zrastla na njegovih tleh nobena huba. Kmetje, ki so od Šimnovega polja odrajtovali desetino stiškemu samo- stanu, niso iz Šimnove vasi ali Otoka, ampak iz naselij v široki okolici, kakor so lastniki tamkajšnje zemlje pač še danes. OPOMBE Prim. Rain = Breg pri Kočevju, Willin- grain = Breg pri Ribnici; običajnejša oblika je Rann = Breg pri Litiji, Breg pri Vel. Gabru, Breg pri Breznici (Radovljica), Brežice; pa tudi v sestavijenkaih: Ramidorf = Breg pri Preddvo- ru, Hofraum (gotovo iz Hofrann) = Breg pri Pu- dobu. (Spec. Orts-Repertorium, Wien, 1884.) — 2. Th. Elze, Urk.-Reg. aus dem. grafi. Auer- sperg'schen Archiv in Auersperg, MHYK, 1861, reg. 83: >Hof gelegen zunächst ob S. Barthlomae, den man nennt zu dem Pawmgartten.« — 3. Iz Gregoričevega rodbinskega arhiva, ki mi ga je iz prijaznosti dovolil uporabiti g. Benon Gre- gorič, za kar mu najlepša zahvala. — Polčev podatek v članku »Svobodniki na Kranjskem«, GDS, 1936, da je Hans Adam pl. Gallenberg 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prodal posestvo Antonu Rožiču, je napačen, kot dokazuje izvirna pergamentna listina o prodaji posestva Mihaelu Gregoriču. — 4. Ullepitsch, Dipl. Cam., MHVK, 1848, 93 — 5. P. Bohinjec, Zgodbe fare Skoajan, 1911, 22. — 6. J. Kele- mina, Trg Kronovo, GMS, 1937, 139. — 7. F. Schumi, Archiv II, 12. — 8. P. Hitzinger, Die Freisingiischen Sail-, Copial- und Urbarbücher, MHVK, sept. 18&2, 65. — 9. Swabach in Feld, Komatar, Cartular, 61. — 10. Val v., VIII, 722. — 11. Terezijanski Rektificirani dominikalni akti, RDA, fasc. 163, št. 5, Drž. arhiv Slov. — 12. Valv., XI, 243, 246. — 13. Lesjak, Zgod. šent- jemejske fare, 1927, 140, 141. — 14. Valv. XI. 245. — 15. Fran Pokom, Opombe k Lesjakovi Zgodovini šentjemejske fare, irokopis v škofij- skem arhivu. ~ 16. Valv., VIII, 729. — 1?. Valv., XI, 247—249. — 18. Kostanjeviški urbar iz 1.1588 v uradnem prepisu iz 1. 1845; Posavski muzej, Brežice, pod št. 2i2. — 19. »Mayerhoff zu Gut- ten werth sonst Crobaitisch überfuhr genant«; RDA, fasc. 120, št. 11. — 20. P. Hitzinger, Die Freising. Sal-, Copial- und Urbarbücher, MHVK, sept. 1862. — F. Schumi, Die Windische Mark, Archiv II, 14. — Numismatika Travner in Baum- gartner, Naši srednjeveški novci, CZN. 1930. — F. Gestrin, Doneski k zgodovini LjuWijane, ZČ, 1951. — I. Komelj, Srednjeveška grajska arhi- tektura na Dolenjskem, Zbornik za umetn. zgod., 1951. — 21. S. Jug, Turški napadi, GDS, 1943, 7—8. — 22. Zapis stiškega kronista P. Puclja, da je bil Gutenwerth do tal porušen, na njego- vem mestu pa da ie videti vasi Hrvaški Brod, Dramo in Otok, (Kronika, 74), potrjuje le, da so ljudje v dveh stoletjih že močno' pozabili na nesrečni trg. Saj meni v istem času Vailvasor, da je Guttenbert podrl celo že Atüa, »dahero man heutigs Tags nur einen blassen Nach-Hall von ihr und keine eigentliche Wissenschaft hat, wo sie gestanden« (Valv., VIII, 720). Prehajanje spo- mina v bajko spremlja običajno pretiravanje razsežnosti kraja, kar poznamo tudi drugod in kar je raztegnilo mesto na Otoku do danes že od Kostanjevice do Novega mesta. — 23. H. Co-, sta, Reiseerinnerungen aus Krain, 1848, 105. — 24. P. Hitzinger, Die Peutinger'sche Tafel, MHVK, 1864, 81. — 25. Dorfe, ehemals Markte. Gutenwerth und dessen Umgebung am linken Ufer der Gurk«; P. v. Raddcs, Herzog Rudolf IV, MHVK, 1864. 100. - 26. S. Rutar. Die Funde von Vinivrh bei Weisskirchen, MCC, 1901. 2?. — 27. P. Bohinjec. 1. c. 19. — 28. IMDK, 1904, 194—195. — 29. Mitth. der Centr. Comm., 1897, 104. — 50. J. Kelemina, Pravne starine, GMS, 1933, Hoermansberg. — 31. Koma- tar, Cartular, 37. — 32. Prav tam, 57. — 33. L. 1581 Nibicz, 1383 Nybecz, 1406 Nibicz bei St. Oswald = sv. Ožbald na Javorovici. — 34. »mit dem Purchstalle, mit dem povmgarten, mit ae- chern, mit wisen, mit holze, mit wazizer mit wed- de«, Schumi, Archiv II, 270. — 35. Valv., XI, 392. 36. RDA, fasc. 127, št. 14. 37. P. Hitzinger, Das älteste Besitzthum des österr. Herzoge in Krain, MHVK. sept. 1862. — 38. P. Bohinjec, 1. c. 67. — 39. F. Schumi, »Die windische Mark«, Archiv II, 16. — 40. Terezijanski nemški uradnik je v Breški vasi napak razumel Brezje, Pürckhen- dorff; Blaznik, 21. — 41. M. P. Kataocsdch, Spe- cimen, Zagreb, 1795; po Premerstein-Rutarju, Römische Strassen, 27. — 42. Komatar, Cartular, 41. — 43. Prav tam, 57. — 44. Prav tam, 56. — 45. Prav tam, 57. — 46. S. Jug, Turški napadi, GDS, 1943, 7. — 47. Valv., XV, 344. — 48. Dr. Fr. Ilešic, Brežice, Solčava, CZN, 1923. — 49. M, Dolenc, Pravosodstvo kostanjeviške opatije, CZN, 1814, 38. — 50. Pleterje, »wie es noch Sicherstein geheissen«. P. v. Radics poroča z Dunaja, MHVK, 1863, 71. — Podobno H. Gosta, Reiseerinnerungen, 1848, 106: »Karthause Pletter- jach, einst eine sichere Veste gegen die Grenz- nachbairn, dacher Sicherstein genannt.« — 51. Th. Elze, Urkunden-Regesten, MHVK, 1861, 54. — 52. Komaitar, Cartular, 38 in 41. — 53. Pri opisu vasi Vratno se omenja neka njiva pod Grazam. Urbar hrani pleterska knjižnica. — 54. »Veste Sicherstaiin mitsammt dem Burgstall zu dem Krawyak«; Cartular, 35. — 55. H. Costa, 1. c, 106. — 56. Komotar. Cartular, 27. i 181