CANKARJEVA ZALOŽBA MIHIH LJUBLJANA KOPITARJEVA 2 KNJIGE ZA VSAKEGA SLOVENCA ZGODOVINA SLOVENCEV Obsežno delo v eni knjigi, ki zajema slovensko zgnilo vi no od pradavnine do da nasiljih dni. Delo najuglednejših slovenskih strokovnjakov /a zgodovinopisje, znanstvena snov, podana na nazoren m privlačen način. 964 str. 550 slik, 120 zemljevidov, grafikonov in preglednic cena 39 US® (vključeni poštni stroški) ZAKLADI SLOVENIJE Temeljno delo o naravnih lepotah ter umetnostnih in drugih vrednotah Slovenije, bogat vir znanja, izredna paša za oči. Bogato slikovno gradivo povezuje živahno in poljudno besedilo dr. Matjaža Kmecla. 336 str. 56IJ slik cena 32 US$ (vključeni pošlni stroški) SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Obsežna monografija o vseli vejah narodopisne znanosti na Slovenskem, zanimive raziskave o načinu življenja slovenskega naroda v vsdh dobah naše zgodovine. V eni knjigi je zbrana hugala dediščina rodov, ki ponazarja naše materialno in družbeno življenje fer šege in običaje do današnjih dni. 278 sir, 157 slik 32 US$ (vključeni poštni slroški) KNJIGE LAHKO NAROČITE PO POŠTI NA NASLOV: CANKARJEVA ZALOŽBA IZVOZNI ODDELEK 61000 LJUBLJANA KOPITARJEVA 2 YU ISSN 05 57-22 S2 ■ m februar 1981 i letnik; 28 Revija za Slovence po svetu Magazine for Slovenes abroad Rev ista para los E slove nos por el murtdo Vfiša pisma 2 Dogodki 4 Jugoslavija in svet — Vladne spremembe v ZDA 6 Triglavski narodni park — Zaščita »za človeka« 11 Vznemirljivo gledališče ■14 Po Sloveniji. Osebnosti 16 Intervju; pogovor z avtorjem Krajevnega leksikona Slovenije 20 Reportaža na vašo željo — Podčetrtek, Šola, kot je ni nikjer 22 Slovenija v mojem objektivu — foto; Janez Klemenčič 24 Zakladi Slovenskih mUiejev — Prešernov dom 26 Korenine — Jezerski drevaki plovejo med spomine 28 Naši po svetu. — Jugoslaviji), Jugoslavijo . . , 30 Etničnost v ameriški družbi 35 Vaše zgodbe — Vrnitev (1544) 36 Umetniška beseda — Janez Vipotnik: Granata 38 Za mlade po srcu 40 Skozi ameriško džunglo 42 Materinščina, Nove knjige 45 Slika nit naslovni strani; V slovenskim n no ion O lite m parku — dvojno, peto in šesto Triglavsko jezero in Močil ec 'i velike Tičar ice Foto: Peter Skoberne Izdaja Slovenska izseljenska m uti ca Ljubljana, telefon 061/20-657 Naslov 61000 Ljubljana Cankarjeva 1/LL, p. p, 169 Slovenija, Jugoslavija Telefon uredil [šiva 061/23-102 Telefon uprave 061/21-234 Glavni in odgovorni urednik Jože Prešeren Urednica .luciuki Vigde Uredniški odbor Janez Kajzer, Mi ¡trku Kern, Jože PreSeren, Silvestra Rogelj, Ina Stokati, Mila Šenk, Juš Turk, Jagoda Vigclc Izdajateljski jvef Mitja Vošnjak {predsednik}, Mirko Cepič, dr. Vladimir Klemenčič, Anna Krasna, Mira Mihelič, Ernest Petrin, Drago Sel iger, Lenari Seiinc, Ciril Stcr, Ciril Ztobeo Oblikovalec Peter Zebre Prevajalci Alberto Circgurii (Španščina), Milena MilojEvLE-StieppaLCl (angleščina} Revija izhaja vsak mesec, a. in 0. številka izideta skupno. TUk COP Delo, Ljubljana Oproščeno prometnega davka pa prislojnem sklepu št. 421-1/173 z dne 24. VH 1973 LefFEir nemsčijirtu Jugoslavija 150 din, Avstralija 7 HUS. i, Avstrija 120Asch, Anglija 4,5[)I-5 V Šepulje — »se je polje« V Avstraliji sem pri neki rojakinji brala revijo Rodna gruda. Zelo me je razveselilo, ko sem videla tudi članek o moji rojstni vasi, čeprav je majhna. Bršutarna Sepulje pri Selani, Zelo lepo, Moj pokojni oče, rojen 1875, je vedno pripovedoval, da je prišlo ime Šepulje od »še je poljee. Ta mota vasica je imela vedno dve gostilni, v katerih sc je gostila tržaška gospoda s pršutom in teranom. Tu je bil doma riajbotjši pršut in teran. Prejmite prav lepe jroirdrave iz Avstralije od izseljenke, ki Je vedno ljubi svoj rojstni kraj, čeprav sem se ie privadila A vsiraliji in tudi tukajšnjim ljudem z vsemi navadami. Prilagam vam tudi pesmico v dokaz mojih misli na domovino. Kras Na Primorskem Kras leži, tam poleti burja spi. Ko novo leto se oznani, burja z.avihra med nami. Od Nanosa dol piše. Se v Šlerjah sila nje povtše. Proti Sežani zdaj drvi, tam po cesti vse leti. Na Krasit v.ve vasi pometa, v Dutovljah malo poneha. Potem se znova razsrdi, k Nabrežini zabuči. Ko zadnja vojna je začeta, burja tam je mlin imela. Tako močna bila je nje sila, da je na Biviji vlak zvrnila. Drevje je lomila, strehe mnoge je odkrila. Ko po ec?™ sem hodila, kot pero me je dvignila. Okrog vogla je javila in na tla me je pobila. Torbo v roki sem nosila, na drobne koščke jo razbila, V Trstu, ob morja obali, i’ času burje vrvi so navezali. A ko bi tega ne storili, mnogi bi se v morju utopili. Pred mnogimi leti bilo drugače je na svetit. Vodo na glavi smo nosili, po snegu, po ledu smo hodili. Kadar burja je pihati začela, vodo iz Škafa nam je vzela. Kep spomin mi je na Kras, saj toni je moja rojstna vaj. Marcela Bole, |*£SCOe Vq|c, Vic,, Avstralija Ne manjših črk Vse v urednlSivu lepo pozdravljamo in se zahvaljujemo, da se tako trudite in nas povezujete z domačimi kraji ter nam poskrbite lepo domačo branje. Posebno smo vam hvaležni tudi zp krasne slike. Še posebno smo jih ve-seli v.ri starejši, ker navadno tiščimo veliko doma. Branje nam nadomešča praznino, ki nam jo povzročajo jesenska leta. V imenu vseh starejših vas prosim, dot ne bi zmanjšali tiskovnih črk, kajti Že Z naočniki težko beremo. Lepe po-ztlrave tudi vsem Slovencem po svetu in doma. Franc in Petrina Trojer-Ži gon, J Ionski n, Tv, ZDA Ena od najboljših na svetu Naročnik Rodne grude sem le od vsega začetka. V začetku je bila še bolj preprosto opremljena, zdaj pa je že ena od najboljših revij na svetu. Stike so tepe in čiste ter zanimive za vse nas Slovence po svetu. Poleg tega nam revija prinaša novice z vsega .sveta, kakor tudi romane in doživljaje naših starih pionirjev. To me Še najbolj veseli, ker sem le prileten in sem že osem let upokojen. Berem pa rad že od mladosti in imam naročenih več različnih revij. Imam tri Otroke, zena pa mi je umrla pred J leti. Moji otroci so bili dobro vzgojeni in vsi lepo govore slovenska, kar mi je v veliko veselje. Tu v Thunder Bay imamo dve slovenski društvi. Sicer je eno malo bolj številno in ima svoje prostore, to je dvorano in zemljišče, ter skrben odbor, ki se vsaki dve leti menja. Društvo se imenuje Central Spruce Garden. Drugo slovensko društvo se imenuje Kulturno društvo kanadskih Slovencev. Tudi to društvo ima svoje zemljišče, a mnogo slabši odbor in je tako bolj V razsulu kakor v napredovanju. Občnega zbora niso sklicali že več kot rrt leta. Vsem v ured/tiStvu pošiljam lepe pozdrave in čestitke. Želim tudi, da bi še naprej tako lepo urejevali to lepo revijo. Joseph Černigoj, Thunder Hll>. Oni., Kanada Odkrivanje domovine Vesela sem vaših mesečnih revij, ki mi odkrivajo domovino tako od blizu in hkrati tako od daleč. Vsa moja družina je bila na obisku v Jugoslaviji, na Gorenjskem, v Kamniku. Večkrat gremo domov in tudi otroka učim slovensko, tako da jima je znana vsa Ju- goslavija, bolj podrobno pa seveda Slovenija. Večji sin Edgar, ki je star 13 let, gre letos sam obiskat stare starše, da se bo še bolj privadil materinega jezika. Upam, da bo svoboda v svetu še trajala, ker te zbliževanje prispeva k medsebojnemu razumevanju . Viki Čadonič, Otlica, Oni., Kil nudil Za vse je svet dovolj bogat,.. V Rodni grudi, št. 8—9, J 981, sem zasledil dopis o moji malenkosti. Kljub vsema, da vsega tega ne bi bilo treba, se vam moram, dragi urednik, vseeno zahvaliti za objavljeno. Z veseljem rad pomagam, kjerkoli morem, vendar za to nikjer rte iščem plačila. Karkoli sem storil in delam, mi je predvsem v osebno zadoščenje, ker vem, da bi človek lahko doprinesel Je veliko več za dobrobit j™’ je ga naroda in vseh ljudi na svetu za mir in lepše življenje. Ker sem Slovenec, mi je pač slovenska kesala, pesem in družba najbolj pri srcu. Čeprav sem se vživel v razmere in navade Avstralije, rad pomagam kjerkoli morem, ¿'posiujem vsakogar, ki trezno in pošteno misli in dela — ne glede na vero, barvo ali politična prepriča- nja. Se vedno drži misel našega pesnika: i>Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili...« Rad bi omenil, da nekateri datumi v omenjenem članku niso točni. »Začelo se je leta J930, ne 1937. »... kjer je bil leta 1934 .. .e, ne 1963. *. ,. tukajšnji škof ga je posvetil v AKOLl-T-a.. ne pa za pomožnega katoliškega duhovnika-laika. Naj še dodam, da sem bil s strani države imenovan tudi na odgovorno mesto :*Justice of Peacee, kar rni je v veii.fc marsikje po svetu svoje želje, da v ameriški politiki ne bi prišlo do spremembe na slabše spreminjali kar v predvolilno »navijanje* za Jimmyja Carterja. No, Amerika je Carterju izrekla nezaupnico in zdaj ima — z njo pa tudi svet - — predsednika, ki izpoveduje zelo bojevite in konservativne poglede na mednarodno življenje, Kaj to obljublja in prinaša svetu? Predvsem je treba reči, da tudi v tem primeru povsem zanesljivo lahko uporabimo staro ljudsko modrost, ki pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. S tem hočemo reči, da se bo Ronald Reagan kot predsednik ZDA nedvomno moral obnašali drugače, kot se je lahko obnašal in govoril tisti Ronald Reagan, ki še ni imel ne odgovornosti ne oblasti. Poleg tega je med predsednikovimi sodelavci in svetovalci več ljudi, ki imajo bogate mednarodne, izkušnje (naj omenimo samo nekdanja predsednika Richarda Nixona in Johna Forda, 6 nekdanjega zunanjega ministra fíenry-ja Kisstngerja, senatorja Hennryja Jacksona in še bi lahko naštevali) in ki dobro vedo, kakšna je svetovna stvarnost. Nova ameriška zunanja politika bo sicer tudi z njimi lahko trša In bolj konservativna, brida pa ji vsaj neznanja in neizkušenosti ne bo mogoče očitati. A Vendar — kaj se utegne Spremeniti? Predvsem pričakujemo tršo politiko V odnosu do popuščanja napetosti in pogajanj j Sovjetsko zvezo. Ronald Reagan in njegovi ljudje menijo, da je Carterjeva administracija preveč »popuščala* Sovjetski zvezi in jo tako opogumljala za taka dejanja, kot je bil na primer vdor v Afganistan-Reagan kot kaže resno misli, da je sporazum o omejevanju strateške oborožitve SAT.T-2 slab za ZDA in ga bo skušal spremeniti. Pravi, da sicer je za pogajanja z ZSSR (saj druge možnosti tudi nima), da pa se ne misli pogajati o posamičnih zadevah (na primer samo o raketah ali samo o krizi na Srednjem vzhodu), ampak o celoti mednarodnih odnosov, se pravi tudi o spornih zade vah (Afganistan, Indo kina in podobno). Politiko takšnih »vezanih pogajanj*; je nekdaj prakticiral Henry Kissinger; v zdajšnjih razmerah utegne to prinesti precej težav in zapletov, kajti O nekaterih stvareh (na primer o Afganistanu) se sovjetska stran preprosto ni pripravljena pogajati — vsaj za zdaj ne. Poteg tega Reagan napoveduje veliko povečanje stroškov za obrambo, češ da je Carterjeva administracija zanemarila ameriško varnost, To seveda lahko pomeni samo zaostritev oboroževalne tekme, ki je ne bosta čutili samo obe neposredno prizadeti velesili, ampak ves svet, še posebno pa Evropa. Nadalje napoveduje Reagan večjo podporo nekaterim izrazito konservativnim in reakcionarnim režimom, ki pa so obenem prijateljsko razpoloženi do ZDA; takšni so na primer režimi v Južni Afriki, Izraelu, Južni Koreji, na Tajvanu in v številnih latinskoameriških državah. Za nas je seveda še posebno zanimivo, kakšna bo politika nove administracije do Jugoslavije. Sam Ronald Reagan doslej o tem še ni povedal nič posebnega. Znano je, da osebno kakšnih posebnih simpatij do Jugoslavije ne goji, toda iz krogov njegovih zunanjepolitičnih sodelavcev so že dali vedeti, da bo tudi nova administracija podpirala jugoslovansko neuvrščeno in neodvisno politiko: to pa je tudi osnovno, kar Jugoslavija žeti in pričakuje ne le od ameriške, ampak od vjeft vlad na svetu, da jemljejo Jugoslavijo takšno kot je: neuvrščena in neodvisna. Janez Slanic Gospodarske novice Okrepljeno sodelovanje z italijanskim partnerjem Tovarni Elan iz Begunj in Ciciban iz Mirna bos L a v italijansko podjetje Beneeo iz Čedada, s katerim sla pred Selom podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju, vložili vSukn po milijardo lir. Ta delež bo predstavljal dobro tretjino denarja, ki ga bodo v Beitecu investirali v osnovna in obratna sredstva do leta 1983, Z Benecom, delniško družbo slovenskih delničarjev iz zamejstva, sta Elan in Ciciban podpisala pogodbo zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, skupnega razvijanja izdelkov in tehnologije ter skupnega nastopanja na nekaterih tujih trgih, Za naši tovarni je pri tem se posebno pomembno pospeševanje izvoza ob lažjem prodoru na trg članic Evropske gospodarske skupnosti, Sodelovanje pri novih naložbah Be-ncca je pomembno tudi zaradi ekonomske podpore zamejskim Slovencem, ki je sicer vse preveč zapostavljena. Zgradili bodo namreč nova proizvodna obrata v vaseh Platac in Čemur v Slovenski Benečiji, V njih bo dobilo delo kakih 200 ljudi, predvsem Beneških Slovencev. Prav tako je to sodelovanje pomembno zato, ker bodo z njim uresničili višjo obliko mednarodne delitve dela in še zlasti dogovore iz osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. To bo dalo novo pobudo maloobmejnemu jugoslovar sko-italij anskemu sodelovanju na področja dolgoročnih in višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Slovenski izvozni rezultati Za minulo leto so slovenski izvozni rezultati ugodni. Samo oktobra je Slovenija izvozila za 26 odstotkov več blaga kot istega meseca v letu 1979. Druge republike in pokrajine so bile pri izvozu nekoliko manj uspešne, čeprav so v primerjavi z oktobrom 1979 šc vedno v dobrem položaju. Jugoslavija je namreč oktobra 19iS0 izvozila za 17 odstotkov več kot v istem mesecu 1979- Do uspešnih slovenskih izvoznih rezultatov je prišlo zaradi okrepljene akcije za večji izvoz, saj je doslej 13 slovenskih organizacij združenega dela obljubilo, da bodo izvozile več kot so načrtovale, to pa bo prineslo 92 milijonov dolarjev dodatnega izvoza. Ugodni so tudi podatki o slovenskem uvozu. Uvoz opreme je bil oktobra 1980 kar za 24 odstOLkov manjši kot oktobra 1379, uvoz blaga za široko porabo pa je bil kar za 34 odstotkov manjši, Z zadnjim podatkom se sicer lahko pohvalimo, hkrati pa v trgovinah vsak dan občutimo, da zmanjkuje nekaterih nujnih izdelkov, ki jih doma ne proizvajamo. Slovenska zunanjetrgovinska bilanca se je zaradi izvoznih, rezultatov oktobra '1980 zelo popravila. Slovenija je namreč z izvozom pokrila 91 od-stolkov uvoza, slovenski primanjkljaj pa je bil oktobra 1980 za 70 odstnt-kov manjši kot je bil oktobra 1979. Izvozna akcija v Sloveniji se še nadaljuje in tako se zdaj dogovarjajo še z 31 slovenskimi podjetji za povečanje izvoza. Pričakujejo, da bodo te organizacije izvozile še za 32 milijonov dolarjev blaga. Poslovna uspešnost Tovarna Juteks iz Žalca je v minulem letu izvozila na tuja tržišča za 10 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Značilnost proizvodnje v žalski tovarni. za leto 1980 je povečan izvoz njenih izdelkov na zunanje tržišče. Kar zadeva izvoz talnih oblog, omenjajo iztržek 8,5 milijona dolarjev, oddelek Juta pa bo dosegel izvozni učinek v vrednosti poldrugega milijona dolarjev. Pri tem je treba reči, da Juteks precejšen del svoje proizvodnje izvaža na zahodno konvertibilno tržišče, in to kljub močni konkurenci, s katero se srečuje na tem trgu. Podatki prepričljivo kažejo poslovno uspešnost. Posodobiti kmetijstvo »Doma bi lahko pridelali dovolj hrane,* je dejal predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan ob otvoritvi tovarne mineral n ib mešanic in adi-ditov v Lipovcih pri Murski Soboti, »Proizvajali hrano, čim več hrane, čimbolj kakovostno j n poceni, j c ena od zapovedi našega prihodnjega razvoja,« je nadaljeval. Osnutek razvojnega načrta Slovenije predvideva, da bomo do konca leta. 1985 zadovoljili R5 odstotkov lastnih potreb po hrani. Predvsem gre za povečanje skupne in tržne proizvodnje s poudarkom na primarni kmetijski, rastlinski in živinski proizvodnji. S povečanjem produktivnosti in z boljšo izrabo zmogljivosti. Napredek bomo dosegli z uvajanjem in uporabo sodobne kmetijske in živilske tehnologije, z večjo uporabo domačega zna n ja, z večjim vlaganjem v raziskovalno delo. Več sladkorne pese Sladkorna tovarna v Ormožu je v letu 1980 zaradi dežja pričela kasneje predelovati sladkorno peso; kljub temi! pa bo pravočasno končala predelavo, ker je sladkorne pest premalo. Od predlanskim so namreč setev sladkorno pese povečali le za 1 100 hektarov. G lem so v Ormožu razpravljali pred kratkim in tudi ugotovili, da za setev sladkorne pese ni posebnega zanimanja zaradi neustreznih cen. Kilogram pšenice je zdaj vreden toliko kot sedem kilogramov sladkorne pese, včasih pa je bi iti razmerje 1:4. Občina bo morala odslej še bolje skrbeti, da bodo kmetje zasejali več sladkorne pese, kajti le tako bo ormoška tovarna nemoteno delovala. Sodobna cesta se vije proti slovenskemu morju (joto: Janez Zrnec) Triglavski narodni park Zaščita »za človeka« »Avgusta 1908 jc skupinica mož prehodila del Doline Triglavskih jezer od Črnega jezera mimo Bete skale do planine J.opuenice. Vendar to niso bili navadni turisti, kot so takrat imenovali današnje planince, temveč uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Udarja razpisalo Državno gozdno □skrbništvo v Radovljici. Profesor Bel ar je namreč predlagal, naj bi SC ustanovil ¡naravovarstveni park nad Komareo1. Do uresničitve ni prišlo, ker ni bilo pravne podiage za razglasitev parka. Tako se je torej začelo. Možje, ki so iz osebnega nagnjenja ali po službeni dolžnosti sodelovali pri tem prvem ogledu, verjetno niso vedeli, da So s tem odprli novo in zelo pomembno stran v prizadevanjih za varstvo narave, Se manj pa so slutili, da bo vprašanje, ki so ga načeli, še dolga desetletja vznemirjalo slovensko javnost,« piše Stane Peterlin v Proteusu, ki so ga pred leti izdali ob 50-!etnici Triglavskega narodnega parka. Kar 72 let je namreč minilo od prve pobude pa do končnega osnutka zakona, ki osrednji del Julijskih Alp proglaša za Triglavski narodni park. Seveda to ne pomeni, da varstvu Julijcev v času, dolgem za človeško življenje, nismo posvečali pozornosti. Nasprotno, Težko bi sešteli vse bolj ali manj ostre polemike, ki so sc raz- vijale ob posameznih načrtih, kakorkoli povezanih z Julijci. Nič laže ne bi sešteli tudi vseh razprav in strokovnih analiz n značilnostih in vrednostih našega alpskega sveta. Vse so terjale, da tega koščka Slovenije ne bi smeli prepustiti stihiji* marveč bi ga morali zavarovati in premišljeno razvijati v okviru narodnega parka* Tako smo že leta 1924 s podpisom pogodbe zavarovali Dolino Triglavskih jezer kot narodni park. Z vojno je bila proglasitev parka razveljavljena, kmalu po osvoboditvi pa smo s posebnimi akti zavarovali območje Male Pišnice, Mlinarice, Kuklc v Trenti, Martuljka™ Kočno, alpinum Julijana in alpinum v steni Kuki e Leta 1959 smrt sprejeli zakon o narodnih parkih in na njegovi osnovi dve leti kasneje razglasili Triglavski narodni park, ki obsega območje Doline sedmerih jezer z gorskim obrobjem. Toda šote nov, pred kratkim sprejet zakon res celovito varuje osrednje območje Julijskih Alp pred stihijskimi posegi, ki bi kazili lepoto Julijcev in krilili njihove krajinske vrednosti. Nov zakon namreč dosedanji Triglavski park, kt je obsegal lc Dolino sedmerih jezer, močno razširja in ga opredeljuje kot enotno območje na širšem prostoru Julijskih Alp. Zajema območje od Planice do Radovo e j n Bohinjskega jezera ter del Zgornjega Posočja, to je okoli 80,000 hektarov. Razdeljeno je na osrednje, strožje varovano območje in na širše, obrobno območje. Za ožje območje Triglava, Triglavskih podov in doline Sedmerih jezer, ki dosega visokognsld svet med Trento, Vrati, Kotom, Krmo, Vojami, Bohinjskim jezerom in Krmo, zakon uvaja strog varovalni režim, poseljene doline v Posočju, mej ena smučišča ter gospodarsko izkoriščane gozdove pa izključuje iz strogega parkovnega režima in jih zajema v širše varovalno območje, kjer jo možen gospodarski in urbani razvoj. S takšno ureditvijo je zakon dosegel, da sta, po domače rečeno, volk sit in koza cela. Čeprav ga ni Slovenca, ki ne bi bil za proglasitev Triglavskega narodnega parka, sta se v dolgoletnih pripravah na zakon oblikovala dva tabora. Na eni strani tisti, ki bi želeli* da bi Triglav s čim širšo okolico ostal nedotaknjen, da bi ga torej čimbolj zavarovali pred vplivom človeka, na drugi strani pa tisti, ki bi njegove lepote ždeli S sodobnimi posegi približati čim širšemu krogu že tako številnih ljubiteljev in celotno območje kar najhitreje gospodarsko razviti* Izid boja med naravovarstvenimi Interesi in težnjami po čimvečjem gospodarskem razvoju območja, ki so se tako eni kot drugi večkrat pojavljali v skrajnostih in ustvarjali vtis, kot da gre za dvoje diametralno nasprotnih teženj, pomeni razdelitev parka na območja z različnima varstvenima režimoma. V osrednjem, območju zakon uvaja tak režim, ki bo kar najbolj ohranil njegovo prvobitnost, v širšem območju pa bo režim z usmerjanjem razvoju preprečeval stihijske posege in pospeševal razvoj dejavnosti, ki poudarjajo krajinske lepote in druge prednosti območja in ki niso v nasprotju z varstvom narave, to je predvsem gozdarstvo, kmetijstvo in turizem* Na celotnem območju parka zato zakon med drugim prepoveduje vnašali neavtohtone gozdu e rastlinske vrste in tudi neavtohtone vrste divjadi in rib in ograjevati zemljišča za gojitev divjadi. Poleg zavarovanih redkih ir ogroženih vrst divjadi je lovcem prepovedano loviti tudi velikega petelina, planinskega orla, polha in svizca* pa tudi lovili divjad s pogonom in P Korita Soče pri Bovcu (Foto: Stane Peterlin) pastmi ali pa ji nastavljati strupe. Prav tako je prepovedano plašiti živali z vpitjem, hrupom ali metanjem kamenja. Poleg divjadi in gozdov naj bi ostali nedotaknjeni tudi vodotoki, saj je prepovedano vanje spuščati odplake, ki bi spremenile kvaliteto njihove vode, in graditi take objekte, ki bi vodotoke kakorkoli spreminjali, razen v primerih oskrbe območij znotraj parka s pitno vodo in z vodno energijo ali pa v primerih zavarovanja proti plazovom. Medtem ko bo širše območje privlačno za tiste turiste, ki si želijo udobja, pa bodo v osrednjem območju bolj prišli na račun tisti z dobro telesno kondicijo, Tam bo namreč možno le turno smučanje, saj zakon prepoveduje krčenje gozdov za gradnjo smučarskih prog, smučarskih osebnih iičnič in drugih rckrcacijsko-športnih objektov. Tudi udobne sodobne botele bo zaman iskal, saj je dovoljeno graditi le planinske postojanke, [>a bo kam prišel, bo v glavnem moral vzeti pot pod noge. Gozdne ceste so namreč prepovedane za javni promet, V okviru Triglavskega narodnega parka pa bodo posamezna območja Še posebej zavarovana kot naravni rezervati. Ob sprejemu zakona jih je bilo predlaganih 16, in sicer del Martuljka, Mala Pišnica, Smrajka, Savica-Ukanc, Tomovi j e. Visoki Zjabci. Kuk! a, Zii-podnem in Apica kot gozdni rezervati, Sivec, Blejsko barje in Goreljek kot visoko barje, Zelenci z barjem Na drneh, Malo polje z jezercem, prodišča pri Čezsoči ter med vasmi Ladra in Volarji in biogenetski rezervati Do lina Triglavskih jezer, Črna prst, Ko-marča-Pršivec, Mangart in Krn-Rdeči rob- Naštctih je tudi 42 naravnih spomenikov, en spomenik oblikovane narave in kulturnih spomenikov. Navesti jih vse, bi vzelo preveč prostora. Toda že sama številka dokazuje, da se območje Julijcev ponaša s tolikšno naravno in kulturno dediščino, da je zakonska zaščita vsekakor upravičena. In prav gotovo ne varuje območja »pred človekom*, kot je včasih človek dobil vtis ob neskončnih polemikah za in proti posameznim posegom v ta svet, marveč ga varuje pred človekovimi nesmotrnimi posegi »za človeka*. Silvestra Rogelj 10 Triglav z Debelega vrha (Foto: P. Skoberne) Komarča Z Ukanca (Foto: Jože Gorjup) izbor iz slovenske^ tiska Ponoven vzpon slovenskega sadjarstva Iz štajerskih sadovnjakov so med obema vojnama in še precej let po zadnji vojni izvozili po 4000 do 5000 vagonov jabolk letno v razne evropske kraje in druge kraje Jugoslavije, Zdaj pa slovenske hladilnice ¡¡prejmejo vsako leto okrog 2000 vagonov sadja, največ jabolk, iz drugih republik in ga večino prodajo na slovenskem trgu. Taka sprememba se je začela po zadnji vojni s hitrim razvojem sadjarstva na ravninskih zemljiščih v naši državi in v zahodni Evropi. Pospešili so vzgojo novih sort jabolk in drugega sadja s križanjem najboljših. Nove sorte so hkrati rodnvttnejše, zlasti ob uvajanju sodobnejše tehnologije v pridelovanje. Štajerski sadovnjaki so bili v času velikega izvoza jabolk sodobni za takratne razmere, zasebni sadjarji pa niso sledili hitremu razvoju drugod, zato so njihovi sadovnjaki postali kmalu tehnično zastareli. Ob novill sadovnjakih njihovo sadje ni bilo več dovolj kakovostno, pridelovalni stroški pa so bili previsoki za takratne cene. Zato so kmalu opustili tudi obvezno škropljenje sadnega drevja, ki je bilo uvedeno takoj po vojni in so ga opravljale kmetijske zadruge. To je še zmanjšalo kakovost kmečkega sadja, ki so ga neovirano napadali razni Škodljivci in bolezni. Med zasebnimi sadjarji sprva ni bilo zanimanjei za obnovo sadovnjakov. Za obnovo sadovnjakov v hribih je bilo ludi teže dobili kredit, ker ni bilo dovolj velikih strnjenih površin. Nekje so poskušali saditi SEidno drevje na terasah, kar pa sc ni obneslo zavoljo visokih stroškov. Vendar se slovenski sadjarji niso vdali. Čeprav z zakasnitvijo so tildi oni začeli delati sodobne sadovnjake na ravninskih ali le rahlo valovitih zemlji ščiti, na katerih so kmetovalci ptiej pridelovali druge poljščine. Zdaj je v Sloveniji okrog 4SOO hektarov intenzivnih sadovnjakov, or! tega 4100 hektarov že rodnih, Okrog 2900 hektarov je družbenih nasadov, 1200 hektarov pa so jih naredile sadjarske skupnosti, ki jih je že več kot 20. V teh sadovnjakih prevladujejo jablane, ki jih je 32UU hektarov, hrušk je 470 hektarov, breskev 610, višenj 110, ribeza 520, jagod pa 50 hektarov. Za prihodnjih pet let načrtujejo, da bodo obnovili 2000 hektarov sadovnjakov in neiredili same goste nasade, Z načrtovalno obnovo še ne bodo pokrili vseh potreb po sadju v Sloveniji, tudi ne z jabolki, ki ji ni dajejo še vedno prednost. Nazadovanje njihovega pridelovanja kažeta podatka, da so še pred 15 leti pridelali 70 odstotkov vseh jabolk v naši državi v slovenskih sadovnjakih, zadnja leta pa le še 16 do 17 odstotkov. Slovenski sadjarji sc dogovarjajo o cenah jabolk s trgovci in hlEidilnicami že precej let. Sadjarji tudi zamerijo trgovcem, da prodajajo obtolčeno sadje, čeprav dobijo iz sadovnjakov ali hladilnic zelo skrbno prebrane prvovrstne plodove. Čeprav slovenski trgovci prodajo veliko jabolk, ki jih dobijo iz drugih republik, iščejo slovenski sadjarji kupce ludi v drugih državah. Agrokombinat Maribor izvaža najkakovostnejša jabolka novejših sort že več let v Belgijo in Holandijo po ustreznih cenah. Tuji trgovci plačajo jabolka ne ie po sorti, ampak po dejanski kakovosti, ki se podobno kot prt vinu razlikuje po tem, v kakšnih razmerah zrastejo. Zato slovenski sadjarji že pripravljajo zaščitno znamko za najboljše sadje, podobno kot so jo pred leti uvedli vinarji, (T.ospodurski vestnik) Nova tovarna soli Nova tovarna soli, ki naj bi jo zgradili v Sečovljah, ne bo samo zagotovila ustrezne količine morske soli in s tem rešila vprašanje uvoza te prepotrebne surovine za kemično industrijo in za gospodinjstva, temveč bo omogočila tudi hitrejši razmah turizma, kmetijstva in ribištva. Ob slovenski obali sicer natančno še ne vedo, kdaj bo zasvetila zelena luč za gradnjo tovarne soli, kljub temu pa že snujejo načne, ki naj ne bi toliko spremenili zunanjo podobo sečoveljskih solin, kolikor bi pripomogli k pestrejši ponudbi. Tovarno bi naj zgradili ob sedanji glavni prometni cesti med Koprom in Puljem. Tako bi bila precej vstran od morja in bliže gričem, da bi no kazilEi idilične podobe sečoveljskih solin. Del solin bi portoroška Droga še naprej uporabljala za klasično pridobivanje soli, ostali del pa bi uporabili za načrtno industrijsko gojenje rib, Na morski biološki postaji v Piranu pravijo, da bi bila taka gojitev možna in d.a bi se tudi ekonomsko splačala. Na delu opuščenih solin nameravajo zgraditi obrambni nasip in urediti čudovito plažo. Ob obali snujejo gradnjo nizkih bungalovov; prav bi prišli za pe-tičnejše goste, ki priplujejo s svojimi jahtami ali priletijo s svojimi letali, pa tudi za druge. Pri tem pa že danes odločno odklanjajo gradnjo objektov hotelskega .tipa, saj bi v celoti skazili podobo značilne sečoveljske pokrajine. Nova tovarna soli bo izpuščala tudi precejšnje količine tople vode, ki bi jo lahko s pridom uporabili tako v rastlinjakih kot v bazenih. Predvsem v termalne namene bi uporabljali tudi odpadno slanico in morsko blato in s tem še razširili že znano portoroško termalno ponudbo. Tudi kanali, ki so že zgrajeni in ki bi jih morali samo poglobiti, bi bili izkoriščeni, saj bi v njih našlo privez skoraj tisoč plovil. {Primorske novice) Bo rudnik živega srebra spet oživel? Skoraj štiri leta nas že loči od tistega prvega aprila, ko je bil idrijski Rudnik živega srebra zaradi prenizkih cen te kovine na svetovnem trgu, kamor je rudnik prodajal devetdeset odstotkov svoje proizvodnje, prisiljen prekiniti s proizvodnjo. Takrat je bil v slovenski skupščini sprejet zakon o idrijskem rudniku, ki ga je opredelil kot dejavnost posebnega družbenega pomena, Vsa leta. odkar je bila proizvodnja ukinjena, so v jami potekala samo vzdrževalna dela. Slovenski strokovnjaki S področja rudarstva, metalurgije, ekonomije in ekologije so proučevali možnosti za ponovno oživitev rudnika. Pri razmišljanju o ponovnem obratovanju ugotavljajo strokovnjaki, da ne bo šlo brez nove tehnologije pridobivanja, transporta in predelave rude, saj s sedanjo zastarelo tehnologijo ne bi bilo mogoče ekonomično poslovati. Pri lem se srečujejo s problemom izredno visokih zagonskih stroškov, ki bi nastali ob uvedbi nove tehnologije, ki pa bo nujna. Rešitev iščejo v sovlaganju jugoslovanskih porabnikov živega srebra. Med novosti vsekakor sodi vse pogostejše razmišljanje o odprtju dnevnega kopa na obrobju mesta in sicer v »Prontu«, kjer jc moč dobili samo-rodno živo Srebro že nekaj decimetrov pod površjem. Poleg tega ta prede] ni nasoljen. Pri tem pa strokovnjaki niso pozabili na okolje. Nesporno je namreč, da dnevni kop v nobenem primeru ne bi smel ekološko ogrožati mesta in ljudi, Po raziskavah, ki so jih opravili strokovnjaki inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, do česa podobnega ne bo prišlo. V primera, da bodo odprli dnevni kop, bodo poskrbeli za vse ekološko-v arnos t n e ukrepe: transport rude bo potekal preko »Smukovcga griča« do jaška *Delo« in dalje po žičnici do topilnice in tako obšel mesto. Vendar bi dnevni kop ostal le vzporedni način izkopavanja rude, saj bi osnovni način še vedno predstavljal kopanje rude pod zemljo. Še posebej skrbno in temeljito pa so raziskovali svetovno tržišče, Izdelali so tudi analizo gibanja cen na svetovnem trgu in rezultati predvidevajo vztrajen porast cene. Pri razmišljanju o ponovnem obratovanju pa so se strokovnjaki posvetili tudi zalogam. Trdijo, da predstavljajo 1(1 odstotkov vseh do sedaj znanih svetovnih zalog in tako ni bojazni, da bi bilo nidiščc v kratkem izkoriščeno, Tu pa je šc drugi moment, Iti ga v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer nikakor ni moč zanemariti: izvažanje živega srebra. Idrijski rudnik ga je doslej izvažal 90 odstotkov, kar pometli čiste devize, saj za pridobivanje te kovine ni potrebno uvažati nikakršnega re-promateriaia, (Gospodarski vestnik) Zmagovalca sta Luče in Zreče Zmagovalca 12. tekmovanja slovenskih turističnih krajev staža Lclo 19£G Luče in Zreče. Drugo mesto si delila Celje in Veržej, tretje Cerklje na Gorenjskem in Velenje, četrto Dolenjske toplice j n Preddvor ter peto Lesce in Ptuj. Zgornjcsavinjskc Luče, prijetna vasica med hribi, so pu šestih letih znova na vrhu, skupaj z Zrečami. To je urejen, cvetoč in nadvse gostoljuben kraj, ki ima pred seboj še polno načrtov. Zreče so na n a j višjo stopnico prizadevnosti med slovenskimi turističnimi kraji stopile prvikrat ■— pošteno in zasluženo. Zakaj? Pri njih bi se po mnenju republiške komisije Siovcnei lahko naučili, kaj pomenijo sloga, medsebojna povezanost in skupna ustvarjalna volja, od šolarjev do go-12 stinskih in turističnih delavcev, skratka vseh domačinov. Vsi žive kot en človek za svoj kraj, ki so ga zares vzorno uredili. Zreče so skratka visoka šola vzajemnosti in solidarnosti, ki se zrcalita tako na zunanji kot notranji podobi kraja. Celje ima dva obraza, ugotavljajo ocenjevalci: tistega razvpitega, ki mu Celjani in širša slovenska javnost bolj ali manj uspešno kljubujeta že vrsto let, in drugega, prikupnejšega, s čudovito prijetnim parkom ob Savinji, z domiselno vzdrževanimi zeleninami, vzorno urejenimi vrtovi, cvetjem, lokali in lokalčki, skrbno varovano kulturno dediščino, urejenimi predeli za pešce in neskončno optimističnimi turističnimi navdušenci, ki jili tudi najslabša vremenska napoved ne spravi iz dobro utečene poti, Veržej je prikupna vasica, raztegnjena med polji narcis in zelenimi travniki ter njivami. V gostiščih so domačijsko gostoljubni, v trgovini dobite tudi marsikaj tistega, kar zaman išČEmo v naših mestnih središčih, za cvetje in zelenje skrbc učenci z učitelji; vse vaške poti so asfaltirali s samoprispevki — in na avtobusni postaji se počutiš kot v kakšni vesoljski raketi .. . Velenje je mesto, ki že vrsto let trdovratno vztraja med najiepšimi in [lajprizadevnejšimi kraji v Sloveniji, in to navkljub izredni gospodarski, urbanistični in populacijski rasti. Čeprav se zemlja ponekod udira zaradi kopanja premoga, mesto vztraja pri svojem ohranjanju in celo izboljšanju videza. O Cerkljah na Gorenjskem, ki se vsa leta, kar se turistični kraji potegujejo za naslov najlepšega in naj-prizadevnejšega, nc moremo povedati nič več novega, ker so že najmanj desetkrat med najboljšimi. Četudi bi narava Preddvor na Gorenjskem ogoljufata za oba bistra — umetno jezerce in Storžič v ozadju —, bi se kraj še zmeraj lahko mirne vesti kosal l najboljšimi, ugotavlja ocenjevalna komisija in poudarja, da dober glas o tem turističnem kraju nosi po svetu — od Carigrada do Hamburga — popularna domača folklorna skupina turističnih podmladkarjev. Turistični preporod je močno pomladil ir> dvignil Dolenjske toplice na skoraj nesluteno raven v primerjavi s starimi časi. In ne samo zdravilišče, tudi osnovna šola in vsa vas je občanom v ponos, Lesce se ponašajo s skrbno pospravljenimi d%rorišči, pokošenimi zelenicami, balkoni s cvetjem in Se čim, kar je znamenje prislovične gorenjske natančnosti, pri čemer smo skupaj z Leščani vsi lahko ponosni na enega najlepših in najbolje urejenih prosto- rov za šoto rje nje pri nas — na kampi ng Šobec. Letošnjo olepševalno akcijo so na Ptuju še kot vsakokrat zastavili zelo nu široko; na novo urejene sprehajalne poti, parki in zelenice, klopi, luči ob Dravi, novi smetnjaki, pomlajena hišna pročelja, vzorno urejeni trgovski in gostinski lokali. iz leta v leto je med najprizadev-nejšimi kraji manj slovenske zaplalika-nosti, visokih in razdrapanih ograj, okrasnih škratov in podobne navlake, staromodnih in neučinkovitih napisov na trgovinah in dragih lokalih. Povsem izven konkurence za naj-lepši in najprizadevnejši slovenski turistični kraj pa je ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije oh svojem 75-Letnem jubileju ponovno izrekla vse priznanje Petrolovim bencinskim črpalkam, ki so glede urejenosti, zelenja in cvetja lahko za šolski zgled slovenskim turističnim krajem. Nazaj k zdravi, domači hrani »Zelje, repa, korenje — slabo življenje«, ta slovenski pregovor j c bii stalni spremljevalec kmečkega, človeka v preteklosti, vse tja od zibke do groba. Hrana, ki jo je dajala naša zemlja, jc bila sinonim revščine, saj ni bilo denarja za meso in druge dobrote. Skratka, naš kmečki človek je jedel ljudske jedi, recepti pa so se mu porajali v domišljiji. Ce pa omenimo pregovor s Cerkljanskega, s-oseru naj Stic rat zelje pa je spet nedelje«:, vidimo, kakšno veljavo je v ljudski prebrani Imelo zelje. Društvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije je pred kratkim organiziralo seminar, ki bi naj pomagal razširiti ljudske jedi v naši vsakodnevni prehrani, posebej v vrtcih, šolah in dijaških domovih, prav tako pa tudi v restavracijah. Na Slovenskem je registriranih več kot 1.000 ljudskih jedi, med katerimi jih jc tudi precej na jedilnikih, vendar pa vseeno premalo glede na prednosti, ki jih imajo v zdravi in dobri človeški prehrani. Dr. Draži gost F okorn, zdravnik, strokovnjak za prehrano in pisec kuharskih knjig, jc dejal: sLahko bi rekli, da ne poznamo slovenske ljudske jedi, ki je ne bi mogli vključili v naše vsakdanje zdrave in dietne obroke hrane. Toda znanje in vzgoja je naša dieta. Prav jc, da naša vsakdanja prehrana vsebuje tudi nove slovenske ljudske jedi* ker so dobre, okusne, racionalne .. ., da pa bomo to lahko dosegli, moramo že otroke navajali na naše jedi.« Značilna k raška arhitektura z »obhiSntm« vinogradom (foto: Janez Zrnec Ljudske jedi so pomembne tudi v turizmu, v zadnji li dvajsetih letih se j c v Sloveniji pojavilo več narodnih restavracij, ki so se sčasoma izrodile v restavracije s tujimi jedmi, tako da je v njiEi premalo slovenskih ljudskih jedi. Direktor novomeškega šolskega centra za gostinstvo Marko Ivanetič je dejal: »Slovenske ljudske jedi so del naše preteklosti, sodijo v zgodovino, etnološko zakladnico in izpričujejo družno z narodnimi običaji, domačo obrtjo, narodno nošo, tipično opremljenimi domovi našo izvirnost, narodnostni obstoj in, življenjske razmere Slovencev v preteklosti. Veliko tega smo žal zanemarili, zavrgli, kar potrjuje brezbrižnost do narodnega bogastva, Malo nas je zresnila reka turistov ki vsak dan sprašujejo po izvirnih in tipičnih Ljudskih jedeh, ker jih zanima tudi naša prehrana. Kajti tudi skozi prehrano se spoznavajo navade in kultura ljudi- Marsikomu ustreza okus po peteršilju, drobnjaku, vinski rutici, šetraju, timijanu, majaronu, žefranu itd., vendar se te začimbe le redkokdaj pojavljajo v jedeh. {Delo) Zgodovinski prikaz slovenskega čebelarstva Čebelarski muzej v Radovljici, ki SO ga ustanovili leta 1962, je edinstvena tovrstna zbirka v Jugoslaviji. Urejen je v prostorih stare graščine na Linh ar levem trgu in predstavlja zares izreden zgodovinski prikaz razvoja slovenskega čebelarstva. Čeprav taki muzeji po svetu niso nobena redkost, jc radovljiški muzej znan in priznan tudi v mednarodnem pogledu. V muzeju imajo prelepo zbirko panjskih kontnie in drugih čebelarskih predmetov, posebno mesto zavzema zbirka slovenske čebelarske literature, poseben oddelek pa j c namenjen apiterapiji, to je uporabi čebeljih pridelkov v zdravilstvu. Ureditev tega muzeja, ki predstavlja prvo takšno zbirko na svetu, je omogočilo podjetje Medex iz Ljubljane, Čebelarski muzej v Radovljici obišče vsako leto okoli 10,000 obiskoval-ecv. To so predvsem tuji turisti, ki preživljajo svoj .letni dopust v Radovljici, Bohinju Lil predvsem na bližnjem Bledu; pogosto prihajajo tudi šolska skupine iz vse Slovenije in drugih predelov Jugoslavije. Tako domači kot še posebno tuji obiskovalci so nad o-biskom čebelarskega muzeja izredno navdušeni, saj jim ogled bogate zbirke nedvomno pomeni enkratno d oži vet je. Za čebelarski muzej vzorno skrbi uprava radovljiških muzejev, ki Ima ob podpori radovljiške občine nu skrbi bogati» kulturno dediščino slovenskega čebelarjenja, ki jo ohranja iti dopolnjuje in s tem skrbi za posebno pri-vlačnost. (Slovenski vestnikj Kako je nastalo ime Cankova? Prijetna vas na obrobju Goričkega je bila že v preteklosti znana daleč naokrog. Ljudje so tukaj v korak s časom, napredno kmetijstvo in politična aktivnost pa sta rezultat dobrega razumevanja in povezanosti vaščanov. Starejši ljudje pa se še spominjajo govoric svojih očetov iti dedkov o časi It, ko tukaj še ni bilo sodobno urejene vasi. Na tem mestu se je razprostirala planota z rodovitno črnico. Sredi te planote je bil studenec. V njem je bila vedno sveža pitna voda, S katero so sc oskrbovali ljudje daleč naokrog. Čez čas so ljudje začeli okrog studenca gTaditi hiše (teh prvih hiš že dolgo til več); tako se je oblikovali) naselje, uredili pa so tudi studenec, ki jc bil še dolgo edini v vasi. Novo naselje pa ni imelo itiiena-Spomnili so se svojega zaščitnika — na studenec, ki pa je imel eno samo napako, — iz njega je namreč nenehno kapljata (con kal a) voda. Ta eonkasti studenec je postal značilnost kraja, ljudje pa so govorili, da so iz Cookove, Z leti se je ime spremenilo zaradi lepše zvočnosti v Cankovo, Vodnjak, kot simbol te vasi, pa jt ostal vse do danes, V svoji preteklosti ni imel ta vodnjak le naloge, da je oskrboval ljudi z vodo, ampak je bil pomemben tudi pri ženitovanjskem obredu, saj so vsak mladi par poročili na ploščadi vodnjaka. Ta navada sc jc ohranila do danes z borovimi gosttivanji. Če se peljete skozi Cankovo, lahko vidite vodnjak, kajti še vedno je v središču vasi. Mladi rod ohranja tradicijo svojega kraja: pridno čistijo mladi v Cankovi studenec, ki conka, in park okrog njega. (1’nmnrski vesi ni k j Ob začetku sezone y slovenskih ¿JcdaUščili Vznemirljivo glec Tematsko in problemsko vznemirljive predstave, ki so hkrati tudi uprizoritveno izzivalne, so v minuli sezoni in v začetku letošnje nastajale kar v vseli slovenskih gledališčih, od Maribora do Trsta, od Celja do Nove Gorice, pa v Ljubljani seveda in v Kranju, Gledališka estetika z vso svojo fantazijsko razgibano teatralično izraznostjo je takorckoč Skupni iriienovalec za vse sodobno slovensko gledališko snovanje. Prav gledališče je namreč najbolj učinkovito vzpostavilo enotni slovenski kulturni prostor, v katerem so sicer še nepokrita področja, (ali s to dejavnostjo še ndntegnrana v enotni slovenski kulturni prostor, kot na primer zlasti Dolenjska in Bela Krajina), kajti gledališče je iz več vzrokov najbolj živa, neposredna in odzivna umetnost, saj povezuje literaturo z gavarno in mi mično izraznostjo, s sceno in kostumi pa likovne ilustracije dramskega dogajanja, vsem lem sestavinam pa se nemalokrat pridružuje še scenska glasba. Zgoščen pregled minule sezone je bil vsekakor najustrezneje predstavljen na Boršt ni ko vem srečanju 80 v Mariboru v zadnjih desetih dneh oktobra. Sodelovala so vsa slovenska poklicna gledališča, vsako s po eno predstavo, pridružili pa sta sc jim še Ekspe ti mentalno gledališče Glej in Akademija za gledališče, film radio in televizijo (AGRET), tako da je osrednjo slovensko gledališko prireditev, ki je bila tkorat že petnajstič po vrsti, izpolnilo devet predstav, V tem repertoar j it, ki po pretehtanem izboru predstavlja vendarle najboljše gledališke predstave, je zanimivo žc razmerje dramskih tekstov glede na njihov izvor; kar tri predstave so nastale po klasičnih slovenskih dramskih besedilih, in sicer so bile to Cankarjeva Lepa Vida, Grumov Dogodek v mestu Gogi in Ščurki Toneta Čufarja, Dve predstavi sta nastali po delih sodobnih avtorjev, slovenskih pesnikov; Vuranc Daneta Zajca in Z,abe Gregorja Strniše, dveh osrednjih postav sodobnega slovenskega pesniškega in dramskega ustvarjanja; eno delo, Schillerjeva Spletka in ljubezen je zastopalo starejšo svetovno klasiko, eno novejšo; to je bila Albcejeva drama Kdo se hoji Virginije Woolf, Hacksova mladinska igra Suhu in leteča prinoeza je ponazorila sodobno fantazijsko razgibano gledališče, Krpi j Gordogan Radovana Ivšiča pa pomeni aktualno alegorijo o oblasti in oblastniškem nasilju ■— delo je bilo napisano leta 1545, Ne da bi se spuščal v analizo posamičnih predstav, bomo navedli splošen vtis o njih. ža ob nastanku in potem ob vsakem uprizarjanju ju presenečala Lepa Vitla Ivana Cankarja v 14 režiji Mileta Koruna v Slovenskem ljudskem gledališču v Ceiju, Cankarjeva drpma je za uprizoritev zelo zahtevna, ker je bolj pesniška kot dramska stvaritev, toda nekoč veljavne dramske zakonitosti sodobni režiserji premagujejo in preraščajo s svojimi uprizoritvenimi rešitvami. Naj-izrazitejŠa v tem pogledu sta ravno režiserja Mile Korun in Dušan Jovanovič. Tako v Korunovi postavitavi Lepe Vide gledalci niso več prepo. znavali bolehnih in s hrepenenjem navdanih študentov iz Cukrame, temveč bolnike v bolnišnici zaznamovane z boleznijo — hrepenenjem, saj zunaj zidov njihovega bivanja teče drugačno življenje, označeno v Korunovi režiji kot maškerada. To bi lahko označili kot neke vrste režijski ekspresionizem, ki jo nasploh značilen za uprizoritve, o katerih teče beseda, pa tudi izbor tekstov je tak, da omogoča takšno stilno usmerilev v režiji. Ob vsaki predstavi bi se dalo razviti določeno stilno filozofsko interpretacijo, ki bi povedala, kako režiser s svojo uprizoritvijo razlaga svet ob določenem dramskem besedilu,. Povzetek teh in takšnih interpretacij bi utegni! biti nemara takšen, da je sodobno življenje, tako individualno kot družbeno do nerazvid-nosti zapleteno, protislovno in zato tudi zmedeno, da sc posameznik zgublja v njem iščoč svojo identiteto ob smislu svojega življenja, V takšni izpovedno izrazni naravnanosti je tudi zajet tisti učinek s svojo vznemirljivostjo, ki daje predstavam vznemirljivo izzivalnost. Podobne ugotovitve z malenkostnimi odstopanji bi veljale tudi za Grumov Dogodek v mestu Gogi v režiji Mirana Ilerzoga, ki se je v scenski 1*W ilisce postavitvi odpovedal mestni zasnovi, kakršno terja Grumov Dogodek .in je s scenaristko Meto Hočevarjevo postavi! dogajajoč v nekakšno prazgodo-vinsko atmosfero, kar se je izkazalo za dokaj problematično odločitev. Režiser jc hotel prerasli dosedanje uprizoritve, kar pač ni nujno za vsako ceno. Prav tako se je od narave klasične meščanske tragedije Friedricha Schillerja oddaljil režiser Dušan Jovanovič Z uprizoritvijo (Spletka in ljubezen) v Mestnem gledališču ljubljanskem tako. da je zgodbo, skrajšano seveda, kar trikrat predstavil, vendar vsakokrat z drugačnega zornega kota in s tem napravil predstavo za premislek o relativnosti objektivnih resnic in subjektivnosti individualnih izkušenj. Bodi kakorkoli — gledališče se s takšnimi prijemi in eksperimenti boju- je za prostor pod soncem S svojim Specifičnim gledališkim izrazom. »Hkipci« izzivajo ugovore V tako nakazani smeri se je začela tudi nova gledališka sezona, V slovenskih gledališčih se je dvignila zavesa za več zanimivih predstav, toda osrednja pozornost velja predvsem dvojni uprizoritvi Cankarjeve drame Hlapci. V razmaku šestih dni sla bili premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem v režiji Dušana Jovanoviča in v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani v režiji Mileta Koruna, režiserjev, ki razgibavata slovensko gledališče že daljšo dobo, Korun že kar četrt stoletja, Jovanovič pa kot dramatik in kot režiser desetletje in pol. Tako je Jovanovič v MGL postavil Hlapce v enoten prostor, na strme stopnice, ki lahko predstavljajo del arene nad stadionom. Prizorom, ki se odigravajo v šoli, je taka scena ustrezala, ne pa intimnejšim, ki jih je itak uprizoritveno zanemaril ali ironiziral. Zelo temeljito pa je režiser posegel tudi v tekst in mu dodal odlomke iz Cankarjevega eseja Kako sem postal socialist ter besedila iz učbenikov, po katerih so se učili naši očetje in dedje v prvem desetletju tega stoletja, med njimi je bil vsekakor najbolj posrečen izbor iz katekizma, S temi dodatki, ki so na dveh mestih sicer zanimivo ilustrirali šolsko atmosfero v prvih dveh dejanjih drame, pa je režiser pretiraval in z njimi zavrl potek dogajanja. Zelo odločno je tudi spremenil odnos med Jermanom in materjo, popolnoma pa je spremeni! konec, Cankarjevo možnost, ki pušča Jermanu odprta vrata vsaj za njegovo eksistenco, je zamenjal z Jermanovim samomorom, Podobno jc spremenil konce tudi Korun v svoji uprizoritvi v Drami in prestavil peto dejanje v velik prostor, nekakšno čakalnico v kliničnem centru, ki je lahko tudi moderna cerkev, V tem prostoru se znajde Jerman v prisilnem jopiču na postelji. Sem ga hodijo obiskovat prijatelji in zoprniki, in terdjalke kot nekakšne Ilirije ga simbolično zaduše, Jerman ni več Jerman, ampak ga jc okolje zadušil o. Režijska interpretacija je s svojim končnim sporočilom diametralno nasprotna Jovanovičevi; tam samomor, tu umor; tam notranji razkroj in o-bup, tu zunanja prisila ¡n blokada; neuporabljena pa je ostala Cankarjeva odprta možnost — za novo življenje. Tu se postavlja vprašanje; zakaj? V tem kratkem sestavku jc na lo vprašanje nemogoče odgovorili, postaviti je mogoče samo domnevo; zaradi nespoznavnosti življenjskih protislovij, zaradi zmede, ki jo jc mogoče razumeti tudi kot širino, saj jc ne more zamejiti nobena dogma in nobena ideologija več, To je izraz subjektivnega tolmačenja spremenljivega in predvsem ekonomskim zakonitostim podvrženega sveta, spreminjajočih se moralnih kategorij, ki jih ne sprošča in ne Zamejuje nobena velika ideja več. Ti dve uprizoritvi sla vsekakor adekvaten izraz takšnega stanja. Sicer pa so po slovenskih gledališčih. nastale še prav zanimive predstave, ki so ostale v senci lllapccv. Takšna je na primer krstna uprizoritev farse slovenskega dramatika Bori voj a Wud-lerja z naslovom Odprite vrata, Oskar prihaja, ki prikazuje ujetost sodobnega človeka v določene bivanjske kalupe in nesmiselnost vztrajanja v njih. V Drami so šc pred Hlapci uprizorili Strindbergovo družinsko dramo Pelikan, zgodbo, ki odkriva stalne lastnosti človekove narave, njegov egoizem, polaščevnlnost, spletkarstvo. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se je zlasti posrečila druga letošnja premiera, »vesela žaloigra* Epbraima Kishona Bil je škrjanec, duhovita per-siflaža znamenite Shakespearove tragedije Romeo in Julija. To jc predstava, ki prinaša v razmislek pojav sdepoetizacijcs sodobne dramske literature. In končno velja omeniti še predstavo, ki j c nastala v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer so za začetek sezone uprizorili dramo nazorov Grčo Riharda Svobode, ki ni nihče drugi kot Fran Govekar, Ta drama jc nastala v istem času kot Cankarjevi Hlapci, njeno uprizoritev je tedanja cenzura prepovedala kot tudi Cankarjeve Hlapce in tako je Grča doživela po več kot sedmih desetletjih svojo »krstno« uprizoritev (napisana je bila leta 1909, objavljena v knjigi naslednje leto). To jc deklarativna drama, ki govori o svobodomiselstvu liberalne inteligence, ki jo konservativno okolje hoče zato onemogočiti, tudi eksistenčno. Vendar osrednja oseba, dr. Grča pri tem vztraja in se raje odloči za izselitev v drugo mesto, kot pa da bi se odpovedal svojim svobodo miseln im nazorom. Kranjska uprizoritev se je posrečila In s lem prispevala svoj delež k temu, da bi končno Frana Govekarja, tega moralno najbolj spornega slovenskega pisatelja vrednotili kot pisatelja mimo spora s Cankarjem., oziroma ne pod tem pritiskom. Ko bo tu članek objavljen, se bodo pojavile ic nove zanimive premiere: v Drami Gogoljev Revizor, v Mariboru nova Partljičeva drama, v Celju Jovanovičeva in v MGL Kmeclova, France Vurnik po Sloveniji Pn dolgotrajnih pripravah so v AJDOVSKIM ob bodočem dolskem centru začeli graditi dijaški dom za 240 dijakov. Dom bo veljat 43 milijonov dinarjev, najbolj pa se ga vesele dijaki poklicne gradbene šole ter učenci bodoče šole živilsko predelovalne smeri. Po napovedih naj bi bil dom končan do začetka letošnjega septembra. V počastitev stoletnice ustanovitve Narodne čitalnice v GORNJEM GRAIHJ je domače kul turno prosvetno društvo pripravilo več kot uspelo proslavo. Narodno čitalnico so 1. maja 188U leta ustanovili narodno zavedni Gomjegradčani in je že v prvem letu obstoja imela pevski ir tamburaški zbor, prav tako pa tudi godbo. V počastitev te pomembne obletnice so na gornjegrajski osnovni Soli ustanovili Šolsko kulturno društvo, na kulturnem večeru pa so podelili priznanja vsem, ki so minula leta sodelovali na kulturnem področju. Najstarejša med nagrajenci sta bila Jože Tratnik (81 let) in Tončka Skui (80 let). Konec oktobra je bilo v KRANJSKI G OR J 2S, gosli nsko-lnri stično tekmovanje, na katerem so se v raznih spretnostih pomerili številni gostinci iz vse Slovenije. Najprej so si gostinci na tradicionalnem zboru začrtali delovna pola za naprej, potem pa so sledila razna tekmovanja v pripravi pogrinjkov, kuharskih izdelkov, tekmovanje učencev gostinskih sol itd. Hkrati je bil v Kranjski gori tudi tradicionalni letni sestanek turističnih novinarjev Slovenije. Te dni praznuje šolski center za rehabilitacijo sluha jr govora v LJUBIJA NI 80-!etnico obstoja, V centru je trenutno 208 učencev od male do poklicne šole. Učenci se lahko izučijo razni h poklicev, od kovinarskih, lesnih dt> grafičnih in tehničnih risarjev. Ob obletnici centra so učenci pripravili tudi proslavo in razstavo svojih izdelkov. V preddverju Cankarjevega doma v LJUBLJANI je Tazslava lutk, likovnih osnutkov in fotografij, ki ponazarjajo tridesetletno neprekinjeno snovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana; posebej natančno so prikazane predstave, ki so pomenile prelomni korak v razvoju Umetnosti animacije. V rOlJLGlH in Cezarjih, ki sta se združila v eno naselje z zaselki, so uredili sodobno samopostrežno trgovino, gostišče, kanalizacijo, električno napeljavo in športno igrišče, načrtujejo pa še zidavo dvorane za 300 oseb, ureditev javne razsvetljave in 160 novih telefonskih priključkov. Mejni prehod Fernetiči pri SEŽANI, ki šteje med najbolj prometne prehode v Jugoslaviji, je sredi obsežnih rekonstrukcijskih del. Gre za nov 87 metrov širok mejni prehod, ki bo Zvončki (foto: Janez Zrnec) iiiiel ščit vstopnih in izstopnih pasov. Tik oh meji bodo zgradili menjalnico in sanitarije, gostinsko turistični center pa bo slabega pol kilometra od meje. V občini SEŽANA načrtujejo izboljšanje preskrbe s pitno vodo. V Sežani btrdo kmalu zaključili gradnjo dveh rezervoarjev ter tranzitnega cevovoda od Sežane do Križa z navezavo na obstoječi nanoški cevovod. Poleg tega bodo zgradili podaljšek cevovoda za napajanje novega naselja v Sežani ter celotno razdelilno mrežo za to naselje:. Druga velika naložba pa je nadaljevanje gradnje vodovoda Divača—Lokve--I-i pic a na odseku od Lokev do Lipice. Precej investicijskih sredstev pa je namenjenih tudi boljši preskrbi z vodo na območju Brkinov. Na pročelju Kosmačevioe, prijetne s slamo krite rojstne hiše slovenskega pisatelja Cirila Kosmača v SLAPU ob Idrijci, ko odkrili spominsko ploščo. Številni prijatelji pokojnega pisatelja, sorodniki in znanci od blizu in daleč so s svojim obiskom ob tej priložnosti pokazali, kako radi so imeli Cirila Kosmača in kako cenijo njegovo literarno zapuščino. V ŠENTJANŽU pri Dravogradu so ob občinskem prazniku odprli novo osemletno šolo. V njej je dvanajst sodobno opremljenih učilnic, ima pa tudi Številne kabinete, knjižnico, kuhinjo z jedilnim kotom in zgodovinsko sobo. Čebelarji iz ŠENTRUPERTA so na Veseli gori proslavili 60-letnico organiziranega čebelarjenja v mirenski dolini, Korenine čebelarjenja v trebanjski ¡it mirenski dolini segajo daleč nazaj, ko je s to dejavnostjo začenjal napredni graščak, lanšprcški gospod Peter Pavel Glavar. Kapelo graščine tega naprednega in pri kmetih priljubljenega graščaka, ki je naredil veliko za čebelarstvo, bodo trebanjski čebelarji obnovili in preuredili v muzej. Po dolgih letil je le hitreje stekla obnova krnskega naselja ŠTANJEL. Ta tipična vas namreč že leta propada; mladi se odseljujejo, zato je v vasi vse manj ljudi, Z načrti, ki so jih pripravili strokovnjaki, naj bi sc v vas spet vrnilo življenje, V TOLMINU so odprli novo knjižnico, ki so jo poimenovali po umrlem književniku Cirilu Kosmaču. V novem poslopju j c prostor za prirejanje razstav', komornih koncertov, predavanj, literarnih večerov in podobno. V TOMAJU so odprli nov vrtec, v katerem je prostor za 20 malčkov iz "Iomaja [n sosednjih krajev, ki SO jih morale matere doslej voziti v varstvo v Sesano ali pa so ostajali doma brez pravega nadzorstva. Delavska godba jz TRBOVELJ je imela pod vodstvom svojega dolgo- letncga dirigenta Mihe Gunz.ka v MLil-hcimu v 7.R Nemčiji pet celovečernih in promenadnih koncertov. Godbeniki so sodelovali tudi na krajši slovesnosti, ki 50 jo pripravili v poslovni skupnosti RUDIS ob 10-letnlci sodelovanja z zahodnortemšku firmo Thyssert-Scbachtbuu. V domžalski občini so sprejeli zazidalni načrt novega naselja TRZIN —MLAKA, ki predvideva razširitev soseske za ICO zasebnih hiš, gradnjo vrtca za i00 otrok, trgovino, banko, objekt za servisne dejavnosti, avtobusno postajališče, zaklonišča in večji prostor, ki bo namenjen objektom za SporLno-rekreacij ske dej avnosti. Kmalu bo minilo sto let, odkar so v TRŽIČU začeli izdelovati lepenko. Danes šteje kolektiv tovarne Lepenka 140 članov in žanje precejšnje uspehe, čeprav dela na strojih, ki so stari že 9? let. Zato so se odločili za temeljito modernizacijo tovarne, hkrati pa želijo iz starih strojev iztisniti kar največ, V TURNIŠČU sc je že pred 400 leti začela čevljarska obrt, ki pa je v zadnjih letih močno zamrla. Pred več kot. dvajsetimi leti so tod začeli izdelovati obutev na industrijski način in z leti se je majhna tovarna razširila. Zavoljo spoštovanja tradicije so Lukajšnji čevljarji zgradili ob tovarni muzej, ki ga bodo v kraikem opremili. Muzej je kmečka hiša, v kakršni j c bila včasih doma čevljarska obrt. V rudniku lignita v VELENJU so oktobra minulo leto dosegli dva pomembna delovna uspeha, 29, oktobra so nakopali 21,600 ton premoga, kar je največja količina enodnevnega izkopa. Izračuna,!! pa so tudi rezultate proizvodnje v tem mesecu in ugotovili, da so rudarji nakopali 462.000 tori premoga, kar je naj večja delovna zmaga v 105-letni zgodovini rudnika. Planinsko društvo v VELENJU vključuje 2016 članov, od katerih je kar dobra polovica mladine. Doslej je izredno delavno društvo zbralo že blizu 110.000 dinarjev za Kredarico, obnovilo planinsko kočo na Paškem Kozjaku, ob 30-letnici izdalo planinski bilten, pripravilo fotografsko razstavo in razvilo društveni prapor. V AT NICI h? ob prazniku črnomaljske občine odprli nov otroški vrtec, v katerem je prostora za 68 olrok, Ob tej priložnosti pa je bila v Vinici še ena slovesnost; začetek gradnje nove zdravstvene postaje, za katero računajo, da bo sprejela prve paciente že letos. V ZELŠAII pod Javornikom SO odprli novo lovsko kočo. Tako sc je dvema lovskima kočama lovske družine iz Cerknice pridružila nova, ki so jo gradili domala pel let. V njej je 37 ležišč, na voljo pa so tudi kuhinja, sanitarije in dva dnevna prostora, osebnosti V zadnjem času je bila smrt med slovenskimi umetniki neizprosna, Drug za drugim so umrli kar trije slovenski umetniki; starosta naših slikarjev Maksim Gaspari, igralec Jože Zupau in slikar Viktor Magyar. MAKSIM GASPARI, slikar staro-žttnosli, ljudskih običajev in folklore, bi v kratkem dopolnil že usemindevet-desel let svojega bogatega in plodnega življenja. Rodil sc je v Selščku pri Cerknici in je bil sodobnik in prijatelj Ivana Meštroviča, Birni le, Smrekarja, Cankarja, Župančiča In mnogih drugih. Pomembno in obsežno je njegovo ilustratorko delo, V našem spominu ostaja kot iskren umetnik, ki je veroval v moč svojega naroda in znal na edinstven način prisluhnili njegovim pravljicam in običajem. JOŽE ZUPAN je bil igralec v najžlahtnejšem pomenu tc besede. Ko je umil, je dopolnil enainsedemdeset let, Spominjamo se ga iz mnogih filmskih in gledaliških vlog, iz radijskih iger kot hlapca Jerneja, kaplana Ccdrmaea, razbojnika Ceferina v Zvezdici zaspanki in od drugod. Jože Zupan je bil S Svojim žametnim glasom še posebno priljubljen med otroki. Dolgu leta jim je pripovedoval pravljice za lahko noč. Bil pa je tudi priljubljen dedek Mraz. VIKTOR MAGYAR je bil najmlajši med njimi, saj je umrl star komaj šestinštirideset let. Bii je slikar pokrajine in grotesknih prizorov iz vsakdanjega življenja. Njegove slike Su prečiščena govoršea barv. Bil je soustanovitelj Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Veliko se je ukvarjal z ilustracijami. Za Rodno grudo je narisal minulo jesen mater Terezo, ta risba pa je bila obj avl jena v 10. številki Rodne grude letnik 19St). Med drugim jc ilustriral Miklovu Zalo, pred izidom pa So njegove upodobitve Kosovelovih pesmi. Pogovor l avtorjem KLS (fr, Romanom Savnikom Krajevni leksikoi Pred kratiš im je rasla četrta knjiga Krajevnega leksikona Slovenije, ki z obdelavo Podravja in Pomurja pomeni tudi nadnje dejanje obsežnega dela z uradnirui. topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Sedemnajst let je potekalo pripravljalno delo za ta koristen in v primerjavi z drugimi narodi tudi izjemen priročnik. Pripravljal in urejeval ca je prof. dr. ROMAN SAVNIK, ki nam je najprej odgovoril na vprašanje glede predhodnikov leksikona, »To zajetno delo v Štirih knjigah velikega formata z 2409 stranmi ima dva predhodnika,« je pričel pojasnjevati. *■Valvasorjevo nemško pisano Slavo vojvodine Kranjske izleta 1689, ki je izšla v prvem ponatisu leta 1877, in Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1987: oba sta še vedno dragocena priročnika. Seveda obravnava prvo delo le deželo Kranjsko in drugo delo zaradi rapalske meje okrnjeno Kranjsko, zalo pa južno Štajersko, Prekmurje in skromni del slovenske Koroške, ki zajema Jezersko in Mežiško dolino. Seveda pa se Krajevni leksikon Slovenije razlikuje od njiju. Valvasorjeva knjiga je izjemna zakladnica različnih podatkov o gradovih, mestih, življenju naših prednikov, prav tako pa tudi o pokrajini, ki se je kasneje bistveno spremenila, V mislih imam npr. podobo cerkve sv. Jurija v Starem Apnu blizu Turjaka, ob kateri priteka na površje potok, ki poganja mlin in po nekaj metrih ponikne v kraško podzemlje. Tega potoka ni več, pač pa je slišali žuborenje vode, domačini jo imenujejo Kozlnvto, ki bruhne na površje le po budili nalivih lil se nato brž izgubi v nedostopno podzemlje, V času priprav za Krajevni leksikon Dravske banovine je pri Malih Laščah na Dolenjskem na dnu majhne kotanje pritekal in že po nekaj metrih ponikal bister potok Šumnik, na katerega SO bili okoličani do zgraditve vodovoda v Velikih Laščah zelo navezani. Potok seveda še teče, a je kotanja domala nedostopno j n zatrpano odlagališče smeti in različne šare.« Koliko občin in krajev je v četrti knjigi Krajevnega leksikona Slovenije, ki obravnava Podravje in Pomurje? »V njem je obdelanih trinajst občin in v njih 1364 krajev. To so tako imenovane koroške občine Dravograd, Radlje, Ravne in, Slovenj Gradec, pomurske občine Gornja Radgona, Leu- V Polhograjskih Dolomitih (foto: Janez, Zrnec dava, Ljutomer in Murska Sobota pa v vmesnem osrednjem prostoru občine Slovenska Bistrica, Lenart, Ptuj, Ormož in Maribor,« Težko je bilo vsa ta leta dobiti sodelavce domačine, pripoveduje prof. Savnik, a mu je le uspelo sodelovati s 60 domačinov. Se T40 drugih sodelavcev je imel, univerzitetnih in srednješolskih profesorjev,, članov različnih znanstvenih inštitucij, muzealcev, učiteljic in učiteljev, družbenopolitičnih delavcev, gospodarstvenikov, upokojeneev in tudi posameznih kmetovalcev. Pri končni redakciji pa so sodelovali še številni Strokovnjaki in med njimi tudi nekateri akademiki, tako jezikoslovec dr. Anton Bajec, zemljepisec dr. Svetozar Ilešič in slavist dr. Janko Jurančič. V čem je vrednost celotnega Krajevnega leksikona Slovenije? »Predvsem obravnava občine in naselja, kakršna so bila v času obdelave. Gre za statistične podatke na temelju popisa leta 1961 in v zadnjih dveh knjigah tudi zadnjega popisa leta 1971; takratne dejavnosti krajanov v raznih kmetijskih strokah, takratne obrti, industrije, prometnih zvez, izkoriščanje voda, dnevne migracije v bližnje in bolj oddaljene tovarne, kulturnoprosvetnc dejavnosti, javnih zgradb, administrativne pripadnosti itd. Seveda so po tiskanju knjig nastale spremembe, zlasti ob morski obali, zaradi potresa na Tolminskem in Kozjanskem in v neposredni okolici večjih slovenskih mest. Tako sc je —■ npr. — od takratne logaške občine ločilo območje krajevnega urada Žiri, ki šteje 21 naselij, in se pridružilo škofjeloški občini. Ali pa — danes ni več uradno Dolenjega in Go- Slovenije renjega Logatca, Blekove vasi, Broda, Cevi c, Gorenje vasi pod Ržišami ir Martinj Hriba; združuje, jih skupno naselje Logatec ... Naselja so v Sloveniji različno velika, Prevlad ujejo majhna 7 manj kot 100 prebivalci. Naselje Zala v škofjeloški občini nprr obsega celo eno samo domačijo v strmem pobočju jarkastc dolin? z istoimenskim potokom, do kamor pelje le neznatna steza, Tu sn bili partizani na varnem, okupator jib iti nikdar odkril, Do konca leta T?44 je bila v hiši partizanska lekarna, v njeni bližini pa tehnika za Gorenjsko z elektrarno pod slapom Zale. Nedvomno pa je trajna vrednost dela, ki je z vsemi pripravami vred potekalo dobrih sedemnajst let, v skoraj nepreglednem številu ljudskih krajevnih, vodnih in različnih ledinskih imen, ki zaradi nagic urbanizacije in odtuje- vanja od rodilih tal tonejo v pozabo. Vsekakor utegnejo biti dragocena osnova prihodnjega topografskega slovarja Slovenije, V Krajevnem Leksikonu Slovenije so namreč naselja navedena najprej v uradni obliki, sledi domače, torej ljudsko poimenovanje, uc je seveda drugačno, v primerih uradnih povoj nili preimenovanj pa je nakazano prejšnje uradno ime. Primer — Brestanica, prej Rajhcnburg, Branik, prej Rihemberk, Pivka, prej Šempeter na Krasu.« Vsak ima ob svojem imenu zapisano tLLdi nadmorsko višino; v ravnini ločna višina običajno oh cerkvi, v pobočni legi poprečna višina ali pa njegova najnižja in najvišja lega, prof, Ravnik pa opozarja na tabele, kjer sta v stometrskih pasovih navedeni število naselij in število prebivalstva ob popisu leta 1961, Nekaj primerov; v pasu za 100 metrov, torej vzdolž morske obale in v širšem območju Goriške ravnine, je 62 krajev in v njih okrog 60.000 ljudi, v pasu do 200 metrov, ki je vEČidcl v ravninskih delih vzhodne Slovenije, jc 629 krajev (tu so med drugim mesta Ajdovščina, Tolmin, I.en dava, Murska Sobota, Ljutomer, Ormož, Brežice, Krško, Črnomelj) in 150.000 ljudi — in tako naprej, v nadmorski legi 810 metrov pa je Kranjska gora, edini kraj v tej višini, ki ima nad 1000 prebivalcev. Najvišje, od 1020 do 1327 metrov, kjer stoji kmetija Bukovnik, seže Podolševa v pobočje Olševe nad Logarsko dolino, Le 5 metrov niže je domačija Jeki v vasici Koprivni v občini Ravne na Koroškem. Ker so v tretji in četrti knjigi leksikona tudi podatki ljudskega štetja iz leta 1971, se jasno vidi, da v višjih stometrskih pasovih povsod upada število prebivalstva, ker se odseljuje drugam zaradi boljših življenjskih pogojev, Na temelju podatkov o številu prebivalstva v občinah po štetjih od 1869. leta naprej za vsak kraj posebej je moč ugotoviti npr. rast ali upadek prebivalstva za poljubna obdobja, na npr,, kdaj je bil upadek največji in j C silil ljudi zaradi pneobljudenosti in gmotnih težav na tuje, zlasti v Ameriko in na Westfalsko. Zanimivi so podatki o slovenskih vodah in njihovih imenih, »Okoli 420U jih je,« pravi prof, Ravnik. »Najmanj jih je v urbaniziranih občinah, kjer so vodovodi iti kjer domačini tudi sicer niso gospodarsko navezani na potoke in studence. Drugače pa je v agrarnih občinah, zlasti bolj hribovskih. Tu so domačini marsikje Še navezani na pitno vodo studencev in napajajo živino v potokih, ob teh so mlini in žage, nedavno so plavili les, zlasti drva. Kjer navezanosti na vodo ni več, so še živi spo- mini in se je obranilo poimenovanje. Se celo pa je voda življenjskega pomena na krasu, kjer je dragocena vsaka luža, vsak studenček, četudi v suši presahne. Zalo je npr. v jeseniški, kranjski ali celjski občini malo vodnih imen, mnogo pa jih je npr. v tolminski, škofjeloški in sežanski občini,« Zanimiva so poimenovanja voda. Potoki so npr. grape, grabe, jarki, bregi, mrzlice, bele, bi strice, izviri, zvirki, studenci, zdenct, štembuhi, močila, perila, pri koritu itd. Njim nasprotni pa so vritovi, ki so vrh, kopa, kuoclj. kogcl, gorca ali vrej (v Prekmurju). Kakšno poslanstvo ob vsem nakazanem opravlja Krajevni leksikoni Slovenije? En komu jc namenjen? »Namenjen jc vsem nam, dasi nima niti ene privlačne slike barvne ali ilustracije. Prosvetni delavci, ekipe naro-dnpiscev, Geodetski zavod Slovenije pa nekateri časopisi so že dolgo vpraševali, kdaj bo na voljo zadnja knjiga tega dela. Zdaj je tu. Posebej sem vesel naših preprostih dežela nov, kadar jih povprašujem po domačem kraju in jim potem preberem opis tistega naselja. Nc samo da z zanimanjem prisluhnejo, pravi ponos jim zasije iz oči, da je tu toliko povedanega o njihovem kraju,« Tn zdaj še načrti za nadaljnje delo na tem področju. »Prevajalec Janko Moder je v časopisu Nedeljski dnevnik takole zap' sal ,Krajevni leksikon Slovenije 's dragocena, vendar draga zakladnica podatkov, za vsakdanjo rabo pa potrebujemo poceni, kratek priročnik. k: bi bil na voljo v vsaki trafiki, na pošt' v prometnih in turističnih uradih. Državna založba Slovenije, ki je izdala Krajevni leksikon, je s tem delom opravila 7. urednikom in sodelavci vred pionirsko delt). Zato jc tako rekoč njena dolžnost, da reče šc B, čc je rekla A.' Naj san dopišem še C. V mislih imam naš sklenjeni prostor izven republiških meja. Kako m a! o vemo O našem zamejstvu! Hodimo nakupovat v Trbiž, a se ne potrudimo do Ukev, kjer j c na pokopališču več priimkov Prešeren lit kjer deluje po zaslugi izjemno prizadevnega Beneškega Slovenca zasebna glasbena šola za slovensko mladino. Ogledujemo si Gosposvetsko polje, a neverno, da so potekali najslavnejši dnevi naše zgodovine ob Krnskem gradu. Peljemo se sltozi Šentilj proti W¡Idami, a ne vemo, da so v njegovi bližini nekdanje, zdaj ponemčene Grete (Schrotten), ki so nam dale kamniškega organista in učitelja Jakobu Zupana, skladatelja prve slovenske opere Belin .. J. Vi. turistični vodnik Grosupeljska dežela — priljubljeno izletniško področje Grosuplje in njegova občina Sla prisotna v zavesti vsakega Ljubljančana kot bližnja in prijetna krajina, kamor radi hodimo na izlet, stikal za dobrim krompirjem* domačim žganjem, za gobami, jagodami in slovečim grosupeljskim kruhom. Mnogi Ljubljančani so se tudi odločili, da zapustijo * veliko vaša ob Ljubljanici in so sc za stalno naselili v GnosupEju ali njegovi okolici. Predvsem pa je grosupeljska dežela enkratno in vedno bolj priljubljeno izletniško območje. Ljudje rad E zahajajo ne le v Taborsko jamo, marveč tudi na Pristavo nad Stično, na Tabor, na Obolno, v Dobrepoljsko dolino, na Ilovo goro, v kraje okrog izvira Krke, v Suho krajino in Škocjanske hribe. Ce bi zbrali vse izletniške točke na tem ozemlju, bi jih gotovo našteli več sto. Grosuplje ima tudi dobre prometne zveze z Ljubljano, redni, avtobusi vozijo v zelo kratkih časovnih razmakih od zgodnjega jutra do poznega večera. Obe glavni cesti, ki povezujeta Ljubljano z Grosupljem, stara in nova, sta asfaltirani iti zelo prometni. Zelo pomemben pa je v občini razvoj turizma, ki ga namenjajo tranzitnim. gostum na veliki cesti, ki teče skozi občino. Ker je Grosuplje blizu Ljubljane, sc takšni potniki zelo radi ustavljajo na tem območju, da bi počivali, jedli ali prespali. Zaenkrat je najsodobnejši turistični objekt Turistov motel pred Grosupljem, grosupeljska občina pa namerava prihodnja leta zgraditi še nekaj podobnih. V Čičarijo, v neokrnjeno naravo Ce se ob obisku v domovino odločile za obisk Čičarije, kjer je narava še neomadeževana, boste preživeli lepe trenutke, Srečali se boste s pravo podeželsko arhitekturo; z domačini, ki so imeli nadvse burno preteklost, boste lahko pokramljali o tem in, onem. Denimo o časih, ko so tam kuhali sladko lesno oglje, tovorili fašince in oglje v Trst, ali pa morda o tistih časih, ko so Mlinel s posebnim dovoljenjem Marije Terezije prodajali po Avstno-Ogrski vinski kis, čeprav dobro vemo, da Čičarija nima grozdja. Obujali boste lahko spomine, ko je bilo v Čičariji Se na stotine ovac, na stotine kilogramov ovčjega sira in na hektolitre domačega brinjevca. Vsega tega zdaj ni več, toda sim in brinjevca se za pokušnjo vendarle še dobi, Pot v Čičarijo lahko uberete prek Podgorja. Vodic, Jelovic, Golca do Ob rova, tako da bo za vami 24 kilometrov makadamske poti, ali pa jo mahnete proti Buzetu, od koder je 20 kilometrov poti, medLcm ko meri asfaltirana cesta od Matul j komaj 41 kilometrov. Vsaka smer je po svoje zanimiva. Ob vzponu na bližnje planote in ob pogledu na levo boste lahko opazovali prostrano gričevje Brkinov, proti jugozahodu pa dobršen del Hrvaške, Istre in Jadranskega morja. Kraška Lipica vahi Turisti čno-športno-rekreacijska ponudba Lipice pri Sežani na KraSU je zelo pestra in more zadovoljiti šc tako zahtevnega gosta. Gost lahko izbira med rekreacijskim jahanjem po lepih lipiškili parkih ali v preurejeni pokriti jahalnici, romantično vožnjo s starodavno kočijo z vprego belih lipicancev ali s kopanjem v velikem in toplem pokritem bazenu pod hotelsko streho. Izredno zanimiv je tudi izlet do bližnjih Škocjanskih jam, kjer lahko odkrije obiskovalec lepote kraškega podzemlja. Prijetni so tudi izleti po bližnji okolici med starimi lipiskimi častitljivimi hrasti, vabljiva pa utegne biti degustacija k raški h kulinaričnih specialitet v tipičnem k raškem am-bientu. Sožitje \rbe s smreko Ob nekdaj hudourniškem jarku Velika Rožna ob cesti, ki pelje iz Polhovega Gradca na Črni vrh v zaselku Setnik blizu hiše štev. 3, raste 50 let Stara smreka, ki je korenine pognala iz krošnje stare vrhe. Smreka je visoka 12 metrov. Gozdarji strokovnjaki si to redko naravno znamenitost razlagajo takole: vrbovo protje so prebivalci Polhovega Gradca in okolice nekdaj uporabljali za pletenje ketšar in košev. Da bi pospešili rast šibja, so vrbam na višini dveh metrov odsekali vrhove. Vrba se je debelila in napravila košato krošnjo, kjer se je ob dežju nabirala voda, Deblo vrbe, o kateri teče beseda, je začelo počasi trohneti. V bližini je smrekov gozd, veter jc v rogovilasto krošnjo prinesel seme smreke in razvilo se je drevo-, Korenine smreke So sčasoma prodrle skozi sredino trohneče vrbe prav do tal iti tako dobiva smreka potrebne hranilno snovi neposredno iz zemlje. Obod votle vrbe je še dobro ohranjen in čvrsto nosi vso težo visoke smreke. Nekaj podobnih primerov sožitja vrb s smrekami najdemo tudi ob poli jz Polhovega Gradca na Šentjošt, le da smreke niso zrasle do take višine, merijo le od o do 5 metrov. Ogleda je vreden seveda tudi sam Polhov Gradec, gručasto naselje s slikovito lego na nadmorski višini 397 mctTov, oddaljeno le 20 kilometrov od Ljubljane. Znamenit je tukajšnji grad iz prve polovice 16. stoletja, ki ga je v 17. stoletju prenovil Mark Anton Kunstelj — baron Polhograjski in dozidal kapelico z lepimi štukaturami, na dvorišču pred gradom pa je postavil angleški stolp in sloviti vodnak s kipi Neptuna in Štirih nimf. Med kasnejšimi lastniki gradu jc najbolj znan Ursini Blaga v, ki jc v okolici Polhovega Gradcu prvi našel znameniti BLAGAJEV VOT-CIN, Prijeten je sprehod na Kalvarijo z razvalinami starega gradu ali izlet na strmo dolomitno Goro (824 m), kjer so na Drsaliei pod poznogotsko cerkvijo sv. Lovrenca ostanki predzgodovinskega gradišča. Na lem mestu je stala rimska naselbina An Nonum, o čemer pričajo steklene in bronaste posode ter keramika, ohranjene pa so tudi najdbe iz dobe preseljevanja narodov. Zelo prijetni so vzponi na Grmado, Tošč in Pasjo ravan, Na Klopci pod Grmado je lovska koča in v neposredni bližini spomenik, ki opozarja na bitko partizanov z Italijani 19, marca 1942. Iz lokalne kronike zvemo, da je doletela Polhov Gradec pred več kot pol stoletja — ali točneje 8. avgusta leta 1924 ob 21. tiri — velika naravna katastrofa, ko so podivjani polhograjski hudourniki podrli d stanovanjskih hiš, 4 kozolec, 6 hlevov, 12 žag in mlinov, umrlo pa je tudi 19 ljudi in poginilo nad 40 glav govedi, konj in ovac, Po golih in strmih pobočjih Grmade in Tosca jc oh velikem nalivu drla vrni a v neurejene hudourniške struge in v divjem razdejanju pred sabo pustošila vse, kar je bilo na poti. Danes j c ves la nekoč ogroženi svet zavarovan z obsežnimi biološkimi zavarovanji: hudourniki so ukročeni s kamen itimi pregradami, gorske goličave in dolomitne melinc so uspešno Planina pogozdene in 7, varovalnim gozdom je dosežena zaščit« zemljišč pred erozijo in usedi. Naravna nesreča je že zdavnaj ukinila v pozabo. Koledar prireditev 1, februarja bodo v Novi vasi na Blokah Bloški teki, 7. februarja v Bn-h|nju 1. pustni tek na smučeh, naslednji dan na ¿'meni vrhu nad Idrijo 7. trnovski maraton, 10, in II, februar- ja pa bo na Mariborskem Mohorju že 18. Pohorski pokal za zlato lisico, se pravi smučarsko tekmovanje FIS 1 A za ženske, Se nekaj športnih tekmovanj bo v februarju 198J; 12. februarja bo na Za trni k n 2. smučarski pokal Bleda, naslednji dan na Krvavcu 2. smučarski pokal Kranja, 14. februarja v Kranjski gori I. štafetni tek na smučeh, v dneh od 17, do 18, februarja na Stanem vrhu 6. smučarski pokal Loka, 22, februarja pa spet na Pohorju, tokrat na Arehu, 1, Pohorski maraton v (eku na smučeh. Ptuj pripravlja za 22. februar Kmečko gostijo na drav&kopoljski način, v Ljubljani bo v času od 23. do 27. februarja h, mednarodna razstava učil in šolske opreme, v Kranju pa bo 28. februarja velika pionirska pustna povorka. m reportaža na vašo žejjo Šola, kot je ni nil O Podčetrtku, prikupnem trgu tli Sotelske doline, lahko radovednež izbrska veliko podatkov in tisti, ki zna odpreti oči, veliko izve. Saj pa je ntdi kraju že davna zgodovina pisala kaj pestre dni. Od davnine do danes se je tudi v Podčetrtku marsikaj preburilo in spremenilo. Se vedno pa velja, da mora obiskovalec, (udi če ga je pot le po naključju zanesla v kraj, namenili pozornost trem posebnostim: bližnjim, daleč naokrog slovečim Atomskim toplicam, ki da ozdravijo prenekatcro revmatično ali drugačno težavo, bližnjim ostankom naj starejše slovenske lekarne Olimje v lepo poslikani kapelici na griču in seveda znameniti podčetrtlki soli. Ta je že zdavnaj poslala nekakšna s,romarska pot* za vse pedagoge in pedagoške strokovnjake, ki bi radi videli, kakšna naj bo »idealnae šola v praksi, Skratka: Podčetrtek ima šolo, kot je v Sloveniji ni Kraj sam s« je zajedel med travnike in njive v nižavah in. med višje ležeče listnate gozdove na ilovnatih in lapomatih tleh v višjih predelih. Kmetje naokrog gojijo poljščine, obdelujejo manjše vinograde ir ribezove nasade. Ukvarjajo se tudi z mesno in mlečno živinorejo in perutninarstvom. Tudi čebelarjenje pomeni v Podčetrtku donosen vir zaslužka. Včasih so se na domovih v trgu na. veliko ukvarjali z izdelovanjem umetnih cvetlic, zdaj pa raje odhajajo na delo v industrijske Store in Celje, Najstarejši zapisi, ki omenjajo kraj Podčetrtek, takrat imenovan Lans-bereh, izvirajo iz prve polovice 13, stoletja. Leta 1404 je Podčetrtek v dokumentih že omenjen kot tre. imel je običajne pravice in privilegije kot podobna naselja, tržni in sodni dnevi pa so bili vselej ob četrtkih. Mnogi domnevajo, da izhaja prav iz ti stili časov današnje ime kraja . . Ker je skozi Podčetrtek vodila cesta Kunšperk-Lemberg-Poljčanc, jc bila obvezna trška priprega in sc je zalo v zaselku razvilo živahno poslovno življenje. Trg še danes spominja bolj na stara kmečka naselja kot na kraje, kamor prodira sodobna civilizacija s svojo arhitekturo. A kaj potem, če iti sodobnosti v zunanjem videzu — potem jc treba samo stopili do šole ... Šolski pouk poteka v kraj It že od leta 1892., Leta 1971 so staro šolsko poslopje povezali z novo moderno zgradbo, hkrati pa jc šola v PodLCirtku poslala ena redkih resnično temeljito Osnovna šola v Podčetrtku (joto: Ančka Tomšič) reformiranih šol daleč naokrog. Mnoge posebnosti podčclrtsfce šole, na primer banko, hranilnico, pošto prodajalno šolskih potrebščin ali vremensko postajo so skušali posnemati in prevzeti tudi nekatere druge šole v Sloveniji, toda Podčetrtek se ne da — še vedno je v teh dejavnostih najprist-nejši in najbogatejši. Živeti je treba z nriravo! Žc pred leti so psihologi, poklicni usmerjevalci in pa znani slovenski teoretiki vzgoje iti izobraževanja potrdili, da je šola v Podčetrtku izjemna šola. Še več —- posebna republiška raziskovalna skupina je dobila nalogo, naj ugotovi značilnosti in posebnosti šole v tem kraju, naj ugotovi, kako je mogoče dosežke šole v tem kraju uporabiti še kje drugje in naj te ugotovitve prikaže širši javnosti. Jc pač tako, da dobri zgledi vedno uvlečejo «i,.. Rezultat? Letos spomladi, jc šola v Podčetrtku (poleg šole Marije Broz v Bistrici ob Sotli in poleg osnovne šole v Cerknem) dobila tudi »uradno potrditev« vzorčite, eksperimentalne šole, ki naj bo svetli primer, kako organizirati pouk in dejavnost v prostem času in kako pripravljali učenec na življenje. Šolskemu ravnatelju Jožetu Brileju ni bilo vedno prav, da se je v vseli letih o v njegovi« šoli toliko pisalo in govorilo. Zavist pač nikdar ne počiva . . . In ker ne počiva, so mnogi očitali, da počnejo v Podčetrtku vse sorte neumnosti, samo učijo ne. Da sc skratka ukvarjajo z rečmi, ki jih a nič ne brigajo«. Ampak tisti, ki tako mislijo, mislijo napak. Kaj je vodilo šole v Podčetrtku? Zelja, da bo otrok jutri srečen. Srečen pa bo, če si bo izbral ustrezen er poklic, če bo znal pametno izkoristiti svoj prosti čas, Če bo zdrav rizično in psihično. Zdrav pa si, če znaš živeti z naravo — potem ti tildi, nikdar ni dolgčas. Otroka jc lorej treba ob osnovnem učnem programu pripravljali tudi za življenje, mu poleg zilanja oce-piti tudi ono v ne delovne navade, spoštovanje do dela in spoštovanje do človeka in narave. Na kratko povedano: šolo je treba približati življenju in življenje šoti. Kako to doseči? Predvsem moraš imeli rad otroke in svoj poklic, če si učitelj. Otrokom ni treba pri Lem kaj dosti znati — otroci so dobri, voljni kot prav ugneteno testo, le oblikovati je treba to njihovo voljnost. Ni ključev, m kiizui Posebnosti ima šola v Podčetrtku veliko — najmikavnejša meti njimi je gotovo vsakodnevno jutranje »poklic- no usposabljanje« učencev od petega do osmega razreda. To usposabljanje zajema I I delovnih organizacij in v njih so učenci zaposleni tako kot odrasli un svojih delovnih mestih. Otrok, ki »ima službo«, mora priti v šolo pol ure prej kot običajno. Delo sc prične ob pol sedmih in konča ob pol osmih. Sola skrbi za razporejanje učencev v tri glavne poklicne smeri: v intelektualno za otroke, ki nameravajo nekoč šludiraLi naprej, v industrijsko (ta j c najširša in se zanjo odloči od SO—'60 odstotkov učencev) in v proizvodno, kjer so bodoči kmetovalci in gospodarji na domačijah. Izbira smeri je v glavnem odvisna od želja in nagnjenj učencev, starši pa se lahko z učitelji pogovorijo v rednih govorilnih urah. Olroci, ki želijo nekoč študirati, se lahko v jutranjih urah zaposlijo v šolski banki, v redakciji radiu Kekec, v tajništvu šolske skupnosti, v knjižnici, v turističnem društvu . . . Bodočim kmetovalcem so namenjene ure dela v zadrugi Mladi Obsoteljčan, v kmetijski mehanizaciji, v društvu Mladi čebelar, v cvetličarni Marjetica ali proizvodni organizaciji Spominek, ki sc trudi izdelovati res prave slovenske spominke po motivih starih izroči! in navad. Tistim, ki bi začeli godrnjati, da otroka že samo učenje dovolj obremenjuje, na šoli v Podčetrtku radi povedo, da je vse odvisno le od pametno razporejenega in organiziranega dela in da imajo tudi »zaposleni« otroci več kot dovolj časa za učenje in zabavo. Treba je !e misliti, kaj je pravo. In pravo je vodilo: izobraževanje ob delu in delo ob izobraževanju, V Podčetrtku upravljajo otroci s šolo in denarjem. Šota je že dolgo znana po lem, da v njej ni ključev, nič ni zaprto, nič zaklenjeno, noben kabinet, noben učiteljski predal, tudi prodajalna Čuri mitri ne. Otroku je treba namreč zaupati — ni pa zaupanje, če mil pred nosom vse pozapruš in pozakicnuš. Izkušnje pa kažejo, da otrok zaupanja zlepa ne pogazi in ne zlorabi. Morebitne spore rešuje samoupravna pionirska kontrola, Podčctrt-ška šola je tudi ena redkih šol, kjer prestopkov ne vpisujejo v dnevnik in kjer učenec za prekršek ne dobi ukora — učitelji pravijo, tla je mogoče vse težave rešiti drugače, s pogovorom. Veliko načrtov Prav v Podčetrtku je zaživela tudi prva pionirska hranilnica v Jugoslaviji. Ta hranilnica je danes že prava »banka«, vodijo in upravljajo jo seveda učenci sami. Pomembne dohodke Skulptura Dedek in babica pred OittOVno šolo v Podčetrtku {jota: Ančka Tomlič) dobivajo tudi s prodajo nekaterih izdelkov proizvodnih organizacij, denar pa porabijo za urejevanje šolskih prostorov in potrebne nakupe. V »banki« lahko dobi učenec tudi brezobrestno posojilo. Vse izdatke in dohodke pionirji skrbno knjižijo, zaključne račune pa naredijo ob koncu vsakega polletja. Poseben ponos šole v Podčetrtku so pionirski samoupravni organi., skupščina šolske skupnosti, izvršili odbor šolske skupnosti, samoupravna pionirska kontrola, zbor učencev .,, Delo zaposlenih učencev skrbno spremljajo mentorji, prizadevnost, redoljubu ost in poštenost vsakega od »delavcev« pa so upoštevane v oceni iz vedenja. Sola v Podčetrtku je nekaj posebnega tudi zunaj šolskih vrat. Ne moreš prezreti izredno lepo urejenega šolskega okolja. In tudi neroboia Lojzka, ki ti bo povedal nekaj o cvetju, če boš vanj spustil diitar. Pa ne Žalostnega viteza, sestavljenega iz zavrženih pločevinastih in plastičnih posod, kine mo opozarja, da nam je včasih čistoča okolja deveta skrb. Vn ne mini živalskega vrla, kjer skaklja veverica, se sprehaja srna in dreza v grmovje lisička. Načrtov pa šc sploh ni konec. Pred dvema letoma j c kupila krajevna skupnost Srna rje šoli 2 OD let staro brunarico, ki bo prestavljena na šolska tla, v njej pa bo urejen muzej o dedku in babici, muzej o tem, kako in s čim je včasih dedek obdeloval polje in skrbel za gospodarstvo, pa o tem, kako je babica pripravljala hrano. Šolske stene so polne slik, risb, predmetov, ki so jili otroci rešili propada na domačih podstrešjih. Sola namreč ne sme biti dolgočasna že na pogled, zato je bolje vsaj nekaj poskusili, kot pustiti, da rastejo koprive naokrog. Med koprivami otrok ne bo našel kaj prida koristi. Kako jc že rekel naš mojster besede Tvar Cankar'.’ Da ne more in ne more pozabiti ^enajste« šole pod mostom. Ta šola pod mostom je bila z uricami stikanja za kapdjni, ribami in črvi po mlakah urica življenja. Učenju za življenje. Taksna je tudi Šola v Podčetrtku. Je šola, ki jo imajo otroci radi. Da takšne šole res ni nikjer drugje, povedo tudi pismu Vide Mikec, nekdaj podčcirtškc učenke, ki se je potem preselila v Združene države Amerike in se lani tudi poročila z ameriškim Slovencem. Ni Šoli hranijo ta pisma in pravijo, du jim je loplo pri srcu vselej, ko ugledajo z nuno pisavo. Vida namreč nikdar ne bo poz ubila, koliko dragocenega ji je dala njena šola mladosti. Šola zaupanja, šola brez ključev. Jelka Šprngar Slovenija v mojem objektivu Mak Fulo: Janez Klemenčič Sečoveljske soline A/ii Uncu 'A zakladi slovenskih muzejev Prešernov O Vrba, srečna, draga vai domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b'uka žeja me iz ivoj'go sveta speljala ne bila, golj’fiva kača! ¡\’e vedel bi, kako .tu v strttp prebrača vse, kar srce si sladkega obeta: mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b’igrača! Zvesto sreč in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bit dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavata bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji SOsed varoval — svet' Marka. France Prešeren se je rodil 3. decembra. v Vrbi, Majhni, zanimivi gorenjski vasici z vrsto tipičnih hiš, vaškim trgom, lipo in »srenjskimU kamni sredi vasi. Nekoč je okrog dvesto let stare lipe (to so zasadili na mesto prejšnje, starejše) stalo Šestnajst kamnov. Toliko je bilo v vasi pred 18. stoletjem tudi domačij, pove Ivan Sedej v vodniku, ko govori o Vrbi, (poleg pa sc o Prešernovi hiši in -cerkvi sv. Marka, medtem ko je zapis o Francetu Prešernu v tem vodniku delo Helene Menaše.) Po izročilu je imela namreč vsaka kmetija v vasi svoj sedež pod lipo. Štirinajst jih jc bilu tod s celo. dve pa s polovično srenjsko pravico. Tu so modrovali in klepetali gospodarji iz Vrbe, se pomenkovali o tem in onem, reševali manjše spore in se hudovali na visoke davke. France Prešeren je bil tretji otrok očeta šim n a in matere Mine, Starši so malega Franceta poslali k staremu stricu Jožefu, kaplanu na Kopanju pri Grosupljem, da hi se pripravil na šolo. Dve leti se j c šolal Prešeren na ljudski šoli v Ribnici, tretji razred ljudske šole pa je končal v Ljubljani, Tu je bil njegov ravnatelj Valentin Vodnik. Nato je končal v Ljubljani še šest latinskih šol in dva letnika mod rosi ovnih šol. Pot ga je zalem vodila na Dunaj, kjer je opravil še tretji letnik modroslovja oziroma filozofije in se nato vpisal na pravni oddelek vseučilišča. Študij je končal in bil marca 1828 proglašen za doktorja prava. Vse to Sc uče učenci že v osnovnih šolali. Se več. Prve pesmi jc napisal Prešeren že pred letom 1825. Zapisi povedo, da je imel tega leta že zvezek slovenskih pesmi, ki. jih je pokazal nekaterim dunajskim sošolcem In celo Jerneju Kopitarju. Ta n j ego vili pesmi ni razumel. Iz tega obdobja so se ohranile le tri Dvorišče Prešernove hiše v Kranju (Kolo: D. Ilolinski) pesmi, kajti Prešeren je vse pesmi, ki jih jc tedaj napisal, sežgal. Prva njegova pesem je izšla v Ilirskem listu 1827. teta. To je bila pesem »Deklicam-*. Nato se je predstavi! s tremi pesmimi — »Povodni mož*, »Lenora« in »Slovo od mladosti« — v prvih bukvah Kranjske Cbeiice. V drugem Zvezku le-le pa je bila objavljena Prešernova »Nova pisarija«. Julija Pesmi iz ljubezenske dobe, kot jih je Prešeren sam poimenoval, j c največ jlagaP od 1831. do 1837. leta. Med temi je tudi Sonetni venec. Ta je, kot pravijo prcšernoslovci, j?najveličastnejši« Spomenik ljubezni, ki jo je Prešeren dom čutil do Primicove Julije, Njena podoba je ostala naslikana hi ohranjena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Julija, rodila se je J816, je bila ena najbogatejših d edicij v Ljubljani, Z materjo je živela po očetovi in bratovi smrti v Gledališki ulici. Z njima v hiši pa je stanovala med 1833 in 1835 letom tudi Arna Jelovšfeova, s katero se je Prešeren kasneje zapletel v nesrečno razmerje in ji ob rojstvu svojega drugega nezakonskega otroka napisal čudovito pesem »Nezakonska mater. <* Kdaj j c France Prešeren prvič videl Julijo, si prešernusluvci niso edini. Omenjajo leta IH3I iu 1833, Izpričano pa ic, da je leta 1833 napisal Sonetni vence kut vezi In Juliji zn god in to z akrostihom v IS. sonetu, Sonetni venec je izšel 1834. leta kot posebna priloga Ilirskemu listu ¡11 povzročil v tedanji majhni Ljubljani precej razburjenja. Pri Pi imicovih pa m tl je nakopal jezo in sovraštvo, saj je bila Julija tedaj ie na tihem zaročena z Jožefom Anzelmom p lem, SchtUthensUJelom, sinom Prešernovega nekdanjega uradnega predstojnika v državnem finančnem odvetništvu, Z njim se je poročila maja IS39. leta. Ko jo Matevž Langus slikal Julijin portret je v njegovo slikarsko delavnico rad zavil tudi Prešeren in občudoval naslajajočo podobo svoje ljubljene. V tem času je napisal sonet ^Marsikateri romar gre v Rim, v Komposte! jo* in s>Bild je, Mojzes, tebi naročeno«. Ta izraža pesnikovo srečo ob gledanju Julijinega obraza. Sonet »Marsikateri Rimar gre v Rim, v Kompostelje« je Prešeren posvetil Matevžu Langusu, kav razberemo tudi iz akrostiha, Ta sonet je izšel prvič šele leta 1846, v Poezijah, To leto je Prešeren že živel v Kranju. Kajti samostojno advokaturo, za katero je napisal večkrat prošnjo, je dobil šele dobri dve leti pred Svojo smrtjo in še tedaj ne v Ljubljani, ampak v Kranju. Prešernov muzej V Kranju, st je Prešeren najel prvo nadstropje hiše 7 dvema pročeljema, ki je bila last trgovca Franca Majerja. Nosila je Številko: Mesto 181. Vhod vanjo je bil iz današnje Tavčarjeve ulice 8. Iz veže je vodila pot po lesenih stopnicah v prvo nadstropje, kjer so bili poleg kuhinje še trije prostori. Razporeditev teh je bila, ko je tud živel in delal Prešeren, drugačna, kol je danes. Prostori so bili razporejeni, kot izvemo iz vodiča po ■»Prešernovem muzeju v Kranju« (napisali su ga Cene Avguštin, Reba Jenčič in Boris Paternu,) takole: prva je bila kuhinja, v tl a j večjem od treh prostorov je bila pesnikova spalnica (vsaj tedaj, ko je Prešeren zbolel). Ožja soba ob njej je bila odvetniška pisarna. V manjših dveh sobah sta prebivala Prešernova sestra Katra in pesnikov pisar Andrej Rudolf, nezakonski sin Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta. Prešernov muzej je bil slovesno odprt 8. februarja '1964. leta ob 115-let-nici pesnikove smrti. Nekdanje go-stilne v pritličju ni več. Tu je zdaj urejen velik razstavni prostor, v katerem se pogled vselej ušla vi (udi na doprsnem kipu Franceta Prešerna, ki ga je izdelal Frančišek Smerdu, Nekdanje skladišče pa jc preurejeno in namenjeno literarno zgodovinskim in likovnim razstavam. Jz galerij škili prostorov stopimo mi notranje dvorišče, Sredi tega s kamni tlakovanega prostora, po katerem je pred približno 133. leti stopal Prešeren, stoji lep gotski vodnjak, ki je nekdaj krasil vrt ob gradti KieseKtein. Iz banjasto obokane veže jc vhod v manjšo sobo in prvo nadstropje. V lej manjši sobi, ki je bila nekdaj dc-lavniča, je zdaj razstavljeno gradivo, ki Etaže Prešernovo delo in njegovo dobo ter dela drugih pomembnih gorenjskih mož. Na vrhu lesenih stopnic j c postavljen mavčni odlitek PnešcrnO- Nagrobnik dr. Franceta Prešerna v Kranju (Foto: B. Sajovic) vega pop reja (original hrani Narodni muzej v T.juhljani). IzdelaL ga je leta 1895 Alojz G a ngl. velja pa za eno najlepši b idealiziranih upodobitev pesnika, kot je zapisala v vodniku »Prešernov muzej v Kranju« fieba Jenčič. Nekdanja kuhinja je zdaj del veže. Ena od sob pa »soba rokopisov in prvo tiskov.« Tu je razstavljen med drugim tudi luksi mile cenzunio-liska-nega rokopisa Poezij in izvod Poezij izleta 1847. Tega jed al Prešeren v dar Svojemu pisarju Primožu Sokliču. Ogledati pa si jc moč tudi original in faksimile Krsta pri Savici Ler faksimile pomembnejših pesmi. Razstavljeni sn tudi štirje od petih zvezkov Kranjske Cbdice. Tn vrsta portretov. Med temi je tudi kopija Langusovega Julijinega portreta. Posebej pa velja omeniti nemara najbolj znano Prešernovo sliko, ki jo pozna sleherni dolarček. Upodobitev pesnika, deio nemškega slikarja Franca viteza Kurz zum Thurn und Goldensteina. Portret je nastal i,85t>, leta. original pa hrani Gorenjski muzej v Kranju, Prešernov gaj V Kranju je Prešeren preživel tudi '1848-revolucionarno leto. Konec julija 1848 letu jc začel hudo bolehati Od novembra tega leta jc moral zaradi hude srčne vodenice ostati v postelji. Umri je 8. februarja zjutraj 1849. leta. Pokopan je bil na starem kranjskem pokopališču, ki jc sedaj preurejen v Prešernov gaj. Leta 1852 so Prešernov grob prekopali, sedanji pesnikov grob pa zaznamuje neoklasi-cistični nagrobnik ob glavni aleji, Zanj so Prešernovi prijatelji in častilci dali pobudo za zbiranje prispevkov 1849. leta. Spomin na Prešerna pa ne zaživi le ob ogledu Prešernovega muzeja v Kranju, ter ob sprehodu skozi Prešernov gaj. Se močneje sc vsili v misli njegova podoba in trdo delo po Ogledu njegove rojstne hiše v Vrbi. Pri Ribiču sc jc reklo tod, kjer je Prešeren zavekfll na svet. Njegova zibel še stoji v »hiši«, kot rečejo na gorenjskem glavnemu bivalnemu prostoru. Pomembna elementa te notranjščine pa sla. kot navaja Ivan Sedej v vodniku »Vrba«, kmečka peč, narejena pos tarih načrtih, in boli kov kot s klopmi ob steni, mizo in hišnim oltarčkom v kolu med okni. Poleg »hišcir je kamra in črna kuhinja z odprtim ognjiščem kot nekdaj'. Toliko tipičnih, gorenjskih, starih reci je še videli tu iz vsakdanjega življenja Prešernovih, pa tudi vrsto starejših in novejših knjižnih izdaj Prešernovih pesmi. Med temi je majhen »zaklad« tudi faksimile rokopisa Vrbi, Darinka Kladnik korenine Jezerski drevaki plovejo med spomine Čoln, kot ga vidimo na slikah* jc na Cerkniškem jezeru že prava redkost. Včasih so imeli v obrobnih jezerskih vaseh take čolne pri vsaki hiši, danes pa bi ne bilo več treba iztegniti vseli prstov, če bi hotel prešteti tiste, ki še držijo vodo. in lisle, ki jim že raste trava skozi dno. Po jezerskem obrobju in d nit včasih ni bilo cest pa tudi jezero je bilo bolj stanovitno. Poleti so jezersko dno še pokosili, ob prvem močnejšem deževju pa so sc obrobni kolovozi izgubili v blatu: tiste na dnu je pokrila voda, Kamorkoii so hoteli ljudje, naj ho to delo v gozdu, košnja v lazih, divji lov ali nedeljska pot k maši, sesti so morali v Čerin in veslati. Tudi marsikatera nevesta je prišla na novi dom mokra, ali vsaj oškropljena. Starejši ljudje še vedo povedali, kako lepo je bilo slišali prešerno pesem in zvok harmonike prek širnih vodnih planjav. Pa se je spremenil način življenja, Danes nikomur več ne pade na misel, da bi skočil v čoln in z Vrha Jezera veslal v Cerknico po opravkih, ko ima naokrog lepo asfaltirano cesto- Tudi tisti, ki še imajo čolne za šport in rekreacijo, danes raje segajo po čolnih iz steklenih vlaken, Manj dela je z njimi kot z lesenimi, ki zahtevajo vsakoletno, temeljito nego. Pod gozdnatimi Javorniki, na streljaj od brega oddaljenemu osamelcu v ravnini Cerkniškega jezera, stoji vas Otok. 7je samo ime pove vse: ko se presihajoče jezero napolni z vodo, vodi na Otok le na tri metre visok nasip dvignjena cesta. Kadar je vode še več, pa tudi ta utone v njej. Zato je na Otoku čoln še do pred nekaj leti ostal nuja, dokler je ni izpodrinil traktor, V dneh. ko deževje grozi, da bo voda prelila cesto, peljejo Otočani svoje a v- tomobile ¡n mopede na kopno, do njih ir nazaj se potem vozijo s traktorji, Traktorje na visokih kotečih in zmore tistega pol metra vode, ki prelije cesto. Malo nerodno pa bi bilo, ec bi kdo cesto zgrešil, saj je na obeh straneh globina. Preden so pTed dvema desetletjema dvignili v cesto na nasip do današnje višine in so bili traktorji le pobožna želja otoških kmetovalcev, avtomobili pa prava redkost je bil že ob malo močnejšem deževju čoln Otočanom edina vez s svetom, Čoln je vozil Otočane h krstu, v njem so s pogrebci po- Ribolov na Cerkniškem jezeru slednjič zapuščali domačo vas in odhajali počivat na pokopališče na Skrilje, Vozili so se na delo v gozd in obrobne košenine, polje pa so povečini imeli na Otoku. Vsako jutro, je po uri veslanja pristal na Gornjem jezeru čoln poln otoških otrok, ki so sc pripeljali v šolo. Kot zanimivost navajajo, da so se njega dni vsi Otočani pisali Mule, zdaj za imajo tudi druge priimke, Tudi mojster, ki jc šc do pred nekaj let izdeloval jezerske čolne, se piše drugače, Martinčič je, za Alojza so ga krstili, po domače pa mu pravijo Kržisčar. Martinčič je svoj prvi čoln naredil pred dobrimi petdesetimi teti, kdaj je ločno bilo, pravi da sc ne spominja, kako je bilo in koliko sitnosti zraven, pa še dobro ve. Milan Modic, ki se je takrat še pisal Mule, in Kržisčar sta za čoln potrebovala hojo. Prav laka je rasla nedaleč od jezera v Windischgrnet-znvem gozdu. Hojo sta posekala iti jo naskrivaj spravila na Otok in dober mesec po tistem je čolniček že plaval po jezeru. Takrat So na Otok prišli orožniki, ki jih je poslal grofov gozdar, Milan in Aloji sta se znašla pred sodnikom, ta ju jc kaznoval pogojno s pripombo, da bi morala za hojo prej vprašati. Tako jc baje rekel grof. ¿andarjem pa sc takrat sploh ni posvetilo, da so sc na Otok pripeljali v čolnu, oziroma na hoji, katere tatu so šli iskat. Prva ljubezen se najbolj vtisne v spomin in čolni so bili KržiSCarjeva ljubezen, Koliko jih je stesal v življenju, ne ve, morda jih jc bilo sto, morda tudi več, hoj pa poslej ni več kradel Z izdelovanjem čolnov je ohranjal staro ljudsko obrt, s katero so se na tem koncu Slovenije ukvarjali že od sive davnine dalje. Ko ni 3e bilo orodja, so jih žgali in dolbli iz enega debla, Kržiščarjcvi pa so široki, lepi zaobljeni, iz več kosov, ki jim ni opaziti spoja. »Ves les mora biti enak, or je pravi! mojster, »treba pa ga jc približno za cji kubičen meter, odvisno od velikosti barčice,'!: »Samo iskanje pravega lesa v gozdu mi je včasih vzelo nekaj dni,«: je razpredal graditeljske skrivnosti Kržisčar, sedeč ob poliču pred svojo hišo na Otoku. »Za krivine in obline je potreben les, ki jc že sam krivo zrasel. Za dno sta bili potrebni še dve,dili‘, tesana ploha. Ko sem imel les razrezan in pripravljen, je bilo še kakšnih 150 ur del a,« Vsi Martinčičevi čolni so popolnoma ročno delo, dnibeni ir, tesani. Naj-večji, ki je prišel jznjegove delavnice, je v dolžino meril celih devet metrov. Za vsakdanji prevoz so ljudje največ uporabljali čolne med petimi in sedmimi metri dolžine. Stari ljudje so vedeli povedali, da so včasih po jezeru križarili večji čolni, Tolikšni, da so prek dveh položili plohe in, na tak splav zapeljali par volov z naloženim vozom vred. Posebno znanje je potrebno pri veslanju. Manjše čolne je poganjati en sam veslač i enim veslom ob strani in sicer stoje, v večjih pa jih je veslalo tudi več, vselej vsak le z enim veslom. Kadar so bili čolni težko naloženi, so se zlasti na plitvinah posluževali drogov, s kaerimi so se odganjali od dna. Ob toplem vremenu pa so tudi bredli in čulnc rinili. Kljub temu, da so živeli ob vodi in na njej, večina starih jezereev ni znala plavati. Vendar se j c le redkokdaj zgodilo, da ¡e kdo šLrbimknil iz čolna in utonil. Bolj nevaren jc bil zimski Jed, ki sc jc zlasti v bližini struge, torej na globokem, rad vdiral. Pred dokaj leti jc po močnem deževju deroča struga zgrabila čoin z majhnim šolarjem, ki sc je z Otoka namenil v šolo na Gornje Jezero. Otroške roke so bile namreč prešibke, da bi s težkim čolnom prevesi al e deročo strugo in prišle spet v mirno vodo. Voda je že grozila, da bo fantiča s čolnom vred odnesla proti požiralnikom na dolnjem delu jezera. Na srečo je to opazil ribiški, čuvaj z daljnogledom in je šel s čolnom fantu na pomoč ter ga spravil v mirno vodo še pravi čas. Ko sem zadnjič obiskal Kržisčarja, je bila otoška cesta poplavljena, S čolnom me je zapeljal na Otok. Ne, čolnom pa že nekaj let ne dela več. »Zato jc treba več moči v rokah,« je nadaljeval, »jaz. pa zdaj UŽPPam penzion in čakam na ,Matildo*,« je mu-domušno pripomnil, »Da se ne bom zlagal, zadnjič smo še naredili enega,« se je brž popravil, »vendar sem bil jaz samo za komando, drugi so pa delali-« Kot kaže ljubezen do starega m do preteklosti le ne bo dopustila, da bi čolni drevaki popolnoma izginili s Cerkniškega jezera, kot se je to zgodoli z njihovimi vrstniki ita Ljubljanici ra Ljubljanskim barju, kjer so na podobne čnjne naenkrat nalagali sedem tisoč opek. Vedno se bo še našel kdo, ki bi rad veslal po jezeru in lovil ribe v čolnu te prastare oblike. Kako je že reke! Kržiščar? . .. »Za obline in krivine je potreben les, ki jc Že Sam krivo zrase! . . Tekst in slike: Janc/ Zrnce naši po svetu Turneja Slovenske izseljenske malice ob dnevu republike 1980 Jugoslavijo, Jugoslavijo... Ihanska turneja Slovenske izseljenske matice z ansamblom »Štirje kovači k iz Slovenj Gradca, posvečena dnevu republike, je kljub pretežni večini slovenske narodne in domače zabavne glasbe potekala v znamenju pesmi »Jugoslavijo, Jugoslavijo.. za katero je znano, da je napisana v ritmu kola. Pesem je že vrsto mesecev v vrhu skoraj vseh »top-lestvic« v Jugoslaviji, njena priljubljenost pa je segla tudi daleč prek jugoslovanskih meja. Tako jc bilo tudi na tej turneji — človek si ni mogel kaj, da bi ne bil ginjen ob tem, ko je opazoval, s kakšnim navdušenjem, predanostjo in tudi ponosom so prepevali to pesem otroci naših rojakov, rojeni na tujem, kako so prav oni zahtevali ponovitve te pesmi, kako so v tipičen jugoslovanski ritem pritegnili tudi svoje tuje prija-telja, Francoze, Nemce, Belgijce, Nizozemce ... Kaj si naključen obiskovalec iz Jugoslavije lahko želi še več?! Jugoslavija jc pojem, Jugoslavija kot domovina staršev, Jugoslavija kot dežela prednikov, Jugoslavija kot prečudovito lepa turistična dežela, Jugoslavija kot dežela dobrih, gostoljubnih ljudi, Jugoslavija knt Titova dežela , .. Osebno moram reči, da sem hil izredno vesel, ko sem videl, koliko navdušenih prijateljev ima naša dežela med našimi ljudmi na tujem. To so ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati ogromno svojega prostega časa za vse, kar je v zvezi z Jugoslavijo, za našo državo so se pripravljeni boriti tako v besedah kakor v dejanjih, 7 naklonjenostjo opravičujejo vse napake, do katerih morda prihaja v našem razvoju. Slovenci imajo najbolj aktivno društvo Prvi postanek na skoraj tritedenski turneji jc bil v Aumelzii v Franciji, Sobota, f?. novembra 1980, po Aumetzu vsepovsod visijo plakati ansambla »Štirje kovači*. Dvorana je bila polna in prišli so vsi slovenski rojaki iz bližnje in daljne okolice pa tudi številni francoski prijatelji. Ob otvoritvi je zapel domači moški pevski zbor francosko in jugoslovansko himno, za tem pa še nekaj slovenskih borbenih pesmi, posvečenih prazniku republike. Nastopiti so učenci slovenskega dopolnilnega pouka, mladinski pevski zbor društva, pozdrave iz domovine je prinesel predsednik Slovenske izseljenske matice Stane Kolman, v imenu domačih pa jc spregovoril predsednik društva Andrej Pišlar in župan Aumetza Tulio Carraro, ki je šc posebej poudaril neizmerljiv Titov prispevek pri razvoju sodobne Jugoslavije, In £0 to: v Aumetzu je v zadnjem času prišlo do določenih premikov glede slovenskega društvenega delovanja. Slovensko delavsko društvo je spremenilo statut, s katerim je želelo društvo prilagoditi novim razmeram, dati več poudarka drugi, v Franciji rojeni generaciji, ki raste v drugačnih razmerah kot nekdanji ustanovitelji društva, in dati več poudarka razvijanju francosko-jugoslovanskcga prijateljstva. Sicer pa pričakujem, da bodo kdaj prihodnje kaj več o tem napisali sami člani društva v Aumetzu. V Fnevming-Merlebachu, kjer smo se ustavili naslednji dan in tam ostali tri dneve, sem bil po dobrih desetih letih. Zdelo se mi je vse drugače kakor prvikrat. Stare, nekdaj skoraj slovenske Rti e Ion g skoraj ni več, vsaj Slovenci tam ne stanujejo več v tolikšnem številu. Večina sc jc preselila v novejša, boljša stanovanja, za katera je poskrbel rudnik. Večina ima zdaj veliko lepše življenje, Dvorana rudniške menze je bila slovesna, dostojna proslave državnega praznika. Poleg številnih članov društva Jadran so bili tu tudi člani društva Triglav in sv. Barbare iz Jcanne d’Are na čelu z dolgoletnim predsednikom Johanom Friboškom. Besede Jadrano-vega predsednika Jožeta Zdravica so bile zanosne, polne ponosa na staro domovino, spodbudne za druge prisotne rojake. Ob otrocih, učencih slovenskega dopolnilnega pouka, so nastopili prvikrat po več mesecih tudi člani pevskega zboru Jadran, ki so kljub težavam —■ bolezen njihovega dirigenta —— ubrano zapeli, Lep in prijeten večer je bil. Skupina je ostala pri gostoljubnih rojakih v tem kraju še dva dneva, ki jih imamo vsi v prijetnem spominu. Postanek v Porurju Na poti v Belgijo se je skupina Slovenske izseljenske matice za dva dneva ustavila v Dortmund« v Porurju, kjer je skoraj v zadnjem trenutku organiziralo nastop Štirih kovačev Slovensko društvo ?> Celje« iz GrCvCn-broieha. Zakaj ravno v Dortmundu? Grcvenbroich je od tod oddaljen prek sto kilometrov in vendar so se »Celjani« odločili za to mesto zaradi tega, ker želijo, da bi se tudi Slovenci v tem mestu malo razgibali, da bi začeli razmišljati o svojem društvu, Prostore za nastop je ponudil slovenski gostilničar Martin Gcrčer, ki jc lastnik že dobro uveljavljenega lokala »Zum Zeppelin«. V Dortmundu je bila publika mešana, lahko bi rekli, da je bilo več nemških gostov, ki so jih privabile tako slovenske melodijo kakor tudi dobra hrana, In vendar je bilo vzdušje tudi tu prijetno, vsi so navdušeno plesali kolo ob zvokih pesmi sjugosla-vijo*. Člani društva »Celje«, ki jih vodi izredno aktivni predsednik Slane Fcl-ser, so bili zadovoljni z uspehom prireditve, čeprav so imeli z njo zaradi oddaljenosti kar precejšnje stroške, Prihodnje leto pa v Grevcnbroichu! Prem a j ime dvorane Dvorana Jacgersbourg v Eisdnu, Belgija, jc bila resnično premajhna 7-a vse, ki so se želeli udeležiti proslave jugoslovanskega državnega praznika, združene s tradicionalno vinsko trgatvijo, svojevrstnim slovenskim praznikom jeseni. Po pozdravu predsednika Barbare Avgusta Tanjška jc spregovoril predsednik STM Stanc Kolman, za ten pa so v 'kulturnem sporedu sodelovali učenci slovenskega dopolnilnega pouka pod vodstvom nove učiteljice Milene Lukman, za njimi pa so nekaj pesmi, zapeli člani Barbarinega sim pa Ličnega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Fride Cat&r ter skupina mladih pevk iz Charleroija. Tudi tu je vsa dvorana pritegnila mladim pevcem, ki so zapeli pesem »Jugoslavijo«, razvil se je sproščen kolo, v nepravem ritmu sicer, bolj po slovensko in vendar lepo. Takega prijetnega razpoloženja, kot je bilo tokrat, so rekli številni prisotni, v F.isdnu že dolgo ni bilo. »Jugoslavijo, Jugoslavijo ...« so peli tudi številni Nizozemci, ki so skupaj z našimi rojaki napolnili dvorano Cornelius v Hcericnu naslednji dan, v nedeljo ld. novembra. Ta prva prireditev je bila bolj zabavnega značaja, saj jc bila društvena proslava jugoslovanskega praznika šc v torek IS. novembra, Strah organizatorjev, da v nedeljo ne bo dovolj obiskovalcev, je splahnel kmalu po začetku prireditve — dvorana se je napolnila do zadnjega sedeža. Prireditev je tokrat organiziralo društvo sv, Barbare pod vodstvom dolgoletnega predsednika Franca Grila, pomagali pa so mu seveda tudi člani. pevskega zbora n Zvon«. Vse je potekalo v popolno zadovoljstvu tako prisotnih obiskovalcev kakor tudi ras, gostov iz domovine, ki so se vsi izredno lepo počutili pri gostoljubnih Holandcih. Ponovno smo prisostvovali tudi nastopu zbora Zvon, v katerem ■—- tega smo bili še posebej veseli — pojejo tudi pevci iz vrst naše tretje generacije, ki tudi govorico svojih staršev in starih staršev kar dobro obvlada. Starši so svojim potomcem resnično znali vcepiti ljubezen do slovenske besede, pesmi In s tem tudi do domovine svojih prednikov. Idealizem za slovenstvo Neugodni petkov večer, 21. novembra, je tokrat »pripadel« društvu »France Prešeren« iz Bruslja, mlademu društvu, ki ga sestavlja peščica rojakov' v tem velikem mestu, že vse od ustanovitve pa ga vodi predsednik Franc Kosec. Dvorana je bila tudi tu zadovoljivo zasedena, proti vsem pričakovanjem. Prireditev je pritegnila skoraj do zadnjega vse slovenske rojake, ki žive v Bruslju, poleg lega pa tudi številne pripadnike drugih jugoslovanskih narodov, predstavnike ju-goslovarske ambasade na. čelu z ambasadorjem, predstavnike jugoslovanskih gospodarskih organizacij in tudi številne Belgijce, ki se vedno dobro počutijo v družbi z Jugoslovani, Tudi tu so za kulturni spored poskrbeli učenci slovenske šole in društveni pevski zbor pod vodstvom Franca Gjorcka. »Mi vsi, ki delamo v slovenskih društvih, smo idealisti, naš idealizem pa je posvečen ohranitvi slovenstva,« nam je med sobotni! prireditvijo v Charlcmij.u dejal duša tamkajšnjega slovenskega društva ^Jadran« Ivan Kodch, Za del kulturnega sporeda na lej proslavi so poskrbeli mladi pevci, ki smo jih srečali v Eistlnu, za drugi del in s tem za presenečenje pa mali Jadra n o v moški pevski zbor. Se s posebnim veseljem so pevci v svoji Sredi pozdravili dolgoletnega pevca Vilija Kotnika, ki jc bil precej časa odsoten zaradi zahrbtne rudarske bolezni sili koze. Spored so obogatili tudi mladi eisdenski pevci — iz Eisdna se ju pripeljal kar polu avtobus prek 40 rojakov. Bila je izredno domača, prisrčna in tlobno organizirana proslava. Zadnji nastop naše turneje je bi! v SalJauminesu v severni Franciji, organizator pa tamkajšnje Združenje Jugoslovanov, ki ga zadnji dve leti ob pomoči starejšega in častnega predsednika Justina Čebulja vodi Tone Cigan. Občinska dvorana Mamice Thorez je bila premajhna — celo organizatorji so bili presenečeni nad tolikšnim obiskom; v dvorani je bilo gotovo več kol 500 ljudi. Res je, da je veliko gostov privabi! znani ansambel iz Slovenije, precejšnje zasluge za to pa ima tudi ugled samega jugoslovanskega rudarskega združenja v tem okolišu, Proslave se je udeležil tudi župan Saliauminesa luks Tell in predstavniki jugoslovanske ambasade iz Pariza. Zanimivo je razmišljati o vtisih z vsakega posameznega koncerta na tej skoraj tritedenski turneji. Vsak je imel svoje posebnosti, povsod je bilo veselo na drugačen način. Po svoje najbolj nenavadni! pa jc bilo prav v Sallauim-tresu: tu ni bilo še nikoli slovenskega učitelja, kulturna dejavnost se ni nikoli, vsaj v povojnih letih ne, prnv udomačila, oddaljenost od domovine je tir največja med vsemi evropskimi izseljenci, Prav zaradi tega so vsi navzoči Še bolj željno vpijali vase vsako slovensko besedo, vsako melodijo. To pa jc tudi veliko vredno. Predsednik Si M. Stane Kolman izroča Slovenski koledar jugoslovanskemu veleposlaniku v Belgiji (v sredini). Na levi dirigent pevskega zbora društva France Prešeren v E ruši ju Franc Gjorek Mešani pevski zbor Jadran iz Freyming-Merlebacha Učenci slovenskega dopolnilnega pouka nastopajo na proslavi dneva republike v Bruslju Kaj naj še zapišem ob koncu? Predvsem livala vsem rojakom, ki smo se srečali z njimi, za gostoljubje, ki smo ga bili deležni na vseli naših postankih. Obenem pa nas veseli, da jc večina društev zelo dobro organiziranih, vse društveno delo poleta nemoteno, po utečenih tirnicah, z delovnimi odborniki, ki jih vse po vrsti preveva — kot je izjavil Ivan Kodeh iz Charieroiju — ■ idealizem za slovenstvo in jugoslovanstvo. Večina zasluži za to vse priznanje! Enaka zalivala pa naj velja, mislim, da laltko to zapišem tudi v vašem imenu, ansamblu »Štirje kovači«, ki tcs itiso skoparili s svojimi močmi, pa naj so bili še tako utrujeni od prejšnjega večera. Izkazali so se kot dobri glasbeniki in dobri družabniki vsem 'ljubiteljem slovenske domače zabavne glasbe. Jože Prešeren FRANCIJA Zlata poroka v Sallauminesu Čas je, da vam namesto žalostnih novic, ki vam jih redno pošiljam, pošljem še kaj bolj veselega. Tokrat vam želim poročati o domačem slavju —■ Viktor laporni k in njegova žena Matilda, roj, Filipič, sta namreč slavila zlati jubilej skupnega življenja, hkrati pa je Mati Idi n oče slavi! svoj 90. rojstni dan! Viktor Lapornik je sin kmečkih staršev. Rojen je bil v Bregu pri Zidanem mostu 4. maja 1905. Njegova žena Matilda pa je bila rojena na Jesenicah. Poročila sta se 24, maja 1930, Oba imata za sabo trdo, izkušenj polno življenjsko pot, V zakonu se jima je rodil sin Jo-sef, ki ima lasten fotografski atelje — tudi Viktorjevo naj večje veselje jc bilo fotografiranje. Izdelal je vrsto fotografij našega društva, od katerih so bile mnoge objavljene tudi v Rodni grudi* Vse od ustanovitve Združenja Jugoslovanov in Posmrtninskega sklada je njuna družina včlanjena v obeh društvih. Razburljivo življenjsko pot ima za seboj tudi jubilant Johan Filipič, kn jc proslavlja! 9b-Jetmco. 2e kot 17-leten fant je šel od doma in se zaposlil na Jesenicah, Od tam je šel ra delo v Leoben, potem domov v Žiri, nato Spet na Jesenice. Poročil se je leta 1912 na Jesenicah, potem pa je z družino odšel na delo v Nemčijo* Med prvo svetovno vojno je nato de-32 Jal v Idrijskem rudniku, kjer je bil leta J920 odpuščen in se je nekaj let preživljal s priložnostnimi deli. Leta 1926 pa je prišel v Francijo, kjer je dobil delo pri rudniku v Lens-u. Zdaj je že 44 let upokojen. Kljub visokim letom je še pri dobrem zdravju, Žena mu je umrla leta 1938* Justin Celini, Licvin Slovenijo nosi v slikah Saj kar ne moreš verjeti, da stanuje v prijetni kamniti hišici, grajeni v kor-ziškem slogu tam gori na hribu, ki se boči nad v zaliv ujetim knrziškim letoviškim mestecem lie Rousse, prava pravcata Slovenka, Tako kot je težko verjeli tudi to, da po tolikih letih* pravzaprav desetletjih rajžanja po svetu, Ivančevi Aleksandri, sicer Ljubljančanki, a žc dobrih petnajst let gospe Olivicri, ženi prave korziške korenine, kot sama imenuje svojega Pierra, domača govorica še tako gladko teče. In treba je priznati* da ji dajeta po francosko »zagrgrani t« in že skorajda obvezni an’ e*st pas«, ki ji uide na kuncu stavka, še prav poseben čar. Presenečenje je toliko večje, kcT so Aleksandrini stiki s Slovenijo dokaj redki, literatura, ki jo prebira* pa v glavnem francoska. Pravzaprav je razlogov za čudenje več in eno od prvih vprašanj, ki so mi ob mojem komškem srečanju z Aleksandro rojila po glavi, je bilo kajpada tole: kako to, da si je Slovenka — in večna popotnica — izbrala za svoj dom prav kamnito Korziko. Izvem, da je kriv Pierre. Prav njemu je uspelo umiriti navdušeno »potepinko«, gorečo ljubiteljico slikarstva, vselej v tekanju in brskanju za novimi barvami, še neznanimi motivi, Nekoč je bila drugačna: po končani likovni akademiji v rodili Ljubljani ji raziskovalni umetniški duh ni dal miru. Svet jo je mamil, življenje, polno, a tudi težko — v Rimu* Parizu, Maroku in znova v Parizu — jo je počasi nekaki} odtujilo od dnižiue V Ljubljani. j Bila sem na najboljši poti, da postanem samota rka, ki ji bo samota počasi prešla v kri,« pravi. A potem je prišel Plene. Pierre, ki ji> je pred petnajstimi leti, ko je prišla pogledat Korziko — samo za kratek čas, si je mislila tedaj — kar takoj zasnubil. Prevzela jo je njegova moč, pogum, da jc skupaj z njim zavihala rokave in pričela graditi dom. Na kamniti Korziki ni nobeuo delo laltko, Tudi njuno ni bilo, a danes se jima lahko ob pogledu na lastno kamnito hišico, ozaljšano z lesom in ovčjimi kožami, topita srci. Trda so bila njena pariška, rimska, maroška obdobja, toda morda je tole korziško najtežje. Priklenjena je na košček zemlje, ki skriva v sebi poleg divje lepote tudi neskončno trdoto. Brez Pierra seveda ne bi zmogla, z njim pa je vse preprosto in lahko, Nekaj zemlje imata, da pridelata zelenjavo zase, pred hišo stoji privezan osliček in pasji lepotec mu dela družbo. Aleksandra seveda veliko slika. Med njenimi podobami ni malo takšnih, ki spominjajo na slovenske stare freske. *Kot Slovenka sem jih prinesla na svet in nosila jih bom s seboj vse življenje,« pravi umetnica. Pri srcu so ji biblijske teme; tudi v tem je nekaj našega, slovenskega, zatrjuje. Doma že doigo ni bila. Tri sestre še ima v domovini, a predolga je pot in povezana s precejšnimi stroški. Zato pa st — nekoč tudi znana planinka in alpinistka — lajša domotožje s hojo po korziških gorah. So lepe, so, a ne tako kot slovenske. Pierre, ki je bil pred osmimi leti z ženo v Sloveniji, se strinja. Daleč je Slovenija* kar predaleč in škoda, da je tako, meni Aleksandri na »korziška korenina«. Res ni blizu, a Aleksandra jo nosi v svojih slikali in srcu. Darku Zvonar Aleksandra Olivieri, Slovenka na Korziki fvan Kahle Umrl je Ivan Rahle Združenj e J ugoslovanov v se verni Franciji je 13. oktobra 198U izgubilo še enega aktivnega člana. Umri je Ivan Hahle, rojen 19, 10-1903 v Hrastniku. V Francijo je prišel leta 1927 in jc bil ves čas do letu 1958 zaposlen v rudniku. 22. februarja 1930 ne je poročil s hmstniško rojakinjo Alojzijo Ravnikar, Letos sta v krogu sorodnikov in prijateljev proslavila zlato poroko. lvan Rahle j c bil član naprednih jugoslovanskih društev v severni Franciji in svojčas tudi odbornik. Dokler so mu dopuščale moči, je vestno pobiral članarino tako zfl društvo kakor tudi za pogrebni sklad. Njegovi Otroci so zrasli vzgojeni v narodnostnem duhu. Sinova Viktor in Ivan sta ves čas aktivna člana raznih društev, hčerka Silva pa je pogosto tolmač pri občani Sallaumincs ob raznih sprejemih jugoslovanskih delegacij. Združenje Jugoslovanov v severni Franciji, prav tako tudi sorodnikom izrekamo iskreno sožalje tudi v imenu Slovenske izseljenske matice. ŠVICA_________________________ Tri društva, trije občni zbori Jesen je čas občilih zborov tudi pri slovenskih društvih v Švici, ki žele koledarsko leto zaključiti tudi s pregledom društvenih aktivnosti v minulem obdobju. Najprej, 25. oktobra 1981 je bil občili zbor društva Soča iz Thajmgena, Poročila so bila kratka in jedrnata, dokazovala pa so, da je društvo doseglo nekaj zavidljivih rezultatov. Soča je bila v času svojega delovanja dve leti kegljaška sekcija SD Planika iz Win-teitbura, leto dni njegova podružnica, v vsem tem času pa so razvili vrsto lastnih dejavnosti, ustanovili pevski ¿bor, ki je sodeloval že na številnih Prvi predsednik Planike Marko Urbas izroča priznanje predsedniku društva Soča iz Schafjhmtsna Jožetu Zabela kot zahvalo za dolgoletno sodelovanje prireditvah v Sviti, na tem občnem zboru pa so se predstavili tudi s plesnim triom, Z občino Slovenj Gradec so sklenili dogovor o medsebojnem sodelovanju, dobro pa je bilo tudi finančno poslovanje društva. Člani so zaradi tega soglasno potrdili sklep o osamosvojitvi. Občnega zbora Soče sta se udeležila tudi predstavnika S D Planiku — dr. Ludvik Smrekar in SPD Triglav —- podpredsednik Mladen Rodella, SPD Triglav je imelo občni zbor v soboto T- novembra 1980, ob številnih članih in gostih pa se ga je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul V Zilfichu Glistav Kranjc, Društvo jc v minulem letu organiziralo vrsto tradicionalnih prireditev, ki so bile vse dobro obiskane, s čimer člani potrjujejo, da je usmeritev društva pravilna. Iz poročila predsednika društva je bilo Tazvidno, da sta v okviru društva luni nastali dve novi sekciji in sicer kegljaška in dramska, ki je sodelovala na lanski Prešernovi proslavi in ob dnevu žena ter v programu komemoracije ob smrti predsednika Tita. Največja pridobitev lanskega leta pa so društveni prostori na Stampfenbachstrasse 131. Za preureditev precej zanemarjenih prostorov je večja skupina članov društva žrtvovala veliko svojega prostega časa. V prostorih je bogata društvena knjižnica, sploh pa st v njih člani radi zbirajo ir tako razvijajo slovensko družabnost, Ker vzdrževanje prostorov stane precej detiarja, je tudi na občnem zboru tekla beseda o tem, kitko bi jih najbolje izkoristili. Upravni odbor si prizadeva tudi za to, da bi kupili videorekorder, da bi si lahko redno ogledovali umetniške filme ter novice ■na videokasetah, ki bi jih prejemali iz domovine. Volitve v novi upravni odbor SPD Triglav bodo prihodnje leto, kljub temu pa SO trije člani UO prosili za razrešit ko. Na njihova mesta so bili izvoljeni Jože Kovač, Lojze Prek in Lojze Žgavec. Planinsko sekcijo bo prihodnje leto vodil Avgust Tcropšič, prvi predsednik drušLva. SD Planikii iz \Vinterthura jc imela občni zbor 9. novembra 1980, Člani so na tem občnem zboru razpravljali o spremembah društvenega pravilnika. volili pa So tinJi novo vodstvo društva, ker so elani dosedanjega upravnega odbora vodili dmštvo vse od začetka. Številni naši rojaki v Švici poznajo njihove tradicionalne prireditve, ki so vedno dobro obiskane. Iz Planikinih vrst je zrasla tudi zamisel o jugoslovanski medklubski kegljaški komisiji, tvorno pa so sodelovali tudi na vseh skupnih smučarskih prireditvah idr. Člani starega upravnega odbora so pripravili obširna poročila o vseh dejavnostih, iz katerih je bilo razvidno, da je stanje društvene blagajne ugodno, da je malo opešalo sodelovanje med slovensko dopolnilno šolo v Winterthumu in prijateljsko šolo v domovini, sodelovanje z občino Ljubi jan a-Ccnlcr pa jc uspešno. Domovina j C V preteklem obdobju sploh pomagala pri Organizaciji vrste uspešnih kulturnih prireditev. Novi upravni odbor SD Planika je bil sicer izvoljen, dokončno pa do zaključka naše redakcije še ni bil oblikovan, zato bomo o njem poročali v prihodnji številki. Breda Stepič-Cechieli ŠVEDSKA Srečanje v Olofstromu Kulturno društvo Slovenija iz Olof-siruma je preteklo jesen organiziralo srečanje kulturnih skupin, ki delujejo v okviru slovenskih društev na jugu Tri mlade ¿lattice društva Slovenija v Olofstrdmu v narodnih nošah, ki so jim jih sešile mame Švedske, Sodelovali so: SKD Lipa iz Landskrone, SD Planika iz MaJmoja, KD Slovenija iz Olofstroma, slovenski narodnozabavni ansambel Vi kis iz Hastvedc, kut «ost pa je sodeloval v kulturnem sporedu tudi švedski zbor »Holje Marskorti. Dvorana v Glofstrdmu je bila skoraj pretesna za vse, ki so želeli slediti bogatemu kulturnemu sporedu. Vse prisotne je v uvodu pozdravil predsednik društva »Slovenija-« Franjo Go-Jub, nato pa so najprej nastopili učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Olofstrdma z recitacijo s Slovenija« ter z nekaj pesmimi, ki jih je spremljal ua harmoniki Janez ZbaŠnlk. Veselo pesmico je povedal 8-1 etn! Robert Arčon, za njim pa je eno od svojih pesmi recitiral tajnik Slovenije Ciril Stopar. Tri lepe slovenske pesmi je zapel moški pevski zbor društva Planika iz Mal moja, z moškim oktetom ter triom sester Budja pa se je predstavilo društvo Lipa iz Landskrone. Zapeli so pesmi, za katere so sami napisali tako besedilo kakor melodijo. Drugi del sporeda tega večera j C bil bolj vesel — sledila je namreč »vinska trgatev«:, kjer so za ples in razvedrilo skrbele Lastovke iz I_ands-kroite, Razpoloženje je bilo res izredno prijetno. Številni švedski gostje so izjavljali, da takšnega prijateljstva in veselja se niso videli, zato bodo tudi v prihodnje radi sodelovali na naših prireditvah. Organizacija kulturnega in seveda tudi zabavnega večera v Olofstriimu je bila resnično izredno uspešna. Zalivala za to gre predvsem prizadevnemu upravnemu odboru društva Slovenija, ki je bilo v letu 1980 izredno aktivno. Njihova žulja jc, da bi sc tradicija takih večerov nadaljevala in da bi se sorodna, prijateljska društva redno srečevala. Ciril Stopar, Olofstrbni 14 KANADA Cankarjev dan 1980 Ob stoletnici Cankarjevega rojstva so nekatera slovenska društva iz južnega Ontaria skupno organizirala proslavo v počastitev spomina tega naj večjega slovenskega pisatelja. Organizatorji so že tedaj sklenili, da bodo vsako leto prirejali Cankarjev dan, izmenoma pri društvih »Sava« v Kitdiencrju, »Bled«, v Hamiltonu iti »Lipa park« v St. Catbarincsu. Lani je bil torej že peti Cankarjev dan; organiziralo pa ga je društvo »Bledi: iz Hamiltona. Popoldanski kulturni program je začel Franc Stadler, predsednik kulturnega odseka »Bled«, Na kratko jc orisal življenjsko in literarno pot Ivana Cankarja. Nato je Frances Strin-bachcr, urednica radijskega programa »Slovenski večer«, prebrala vrsto citatov, povzetih iz Cankarjevih del, s katerimi je zaokroženo predstavila veličino Cankarjeve besede, veličino njegovega umetniškega ustvarjanja, njegov odnos do sočloveka, njegov kritičen pogled na socialne razmere ter njegovo neizmerno ljubezen do matere in do slovenskega naroda nasploh. Društvo Lipa park sta na prireditvi zastopali Olga Bukovec in Pavla Kune; prebrali sta dve črtici iz zbirke »Moje življenje«, Ludvik Stegu je prebral odlomek iz Tomana Martin Kačur, za njim pa je Kati Kolmanič občuteno podala črtico »Ugasle luči«. Program sta popestrili glasbeni točki pevskega zbora »Majolka« iz Hamiltona pod vodstvom gospoda Ivana Dober šk a, (er vrsta slovenskih ljudskih plesov, ki jih je izvajala plesna skupina »Nagelj* iz Toronta. Dr. Anton Kačičnik iz Toronta je predstavil Cankarja kot pesnika, pisatelja in dramatika, Umetniško je podal Cankarjevo črtico o Kralju Matjažu, v kateri je Cankar napovedal upor nad krivicami, ki so bile storjene malemu človeku, nad sramoto in ponižanjem, nad ošabno poteptano ljubeznijo in izdano zvestobo. Iz pesniške zbirke je recitiral pesem »Iz moje samotne grenke mladosti*, sc najbolj pa nas je navdušil z monologom iz Cankarjevega dramskega dela, V angleščini je o Cankarjevi umetniški ustvarjalnosti spregovorila Silvija Mikolič, študentka dramatike na torontski univerzi. Na zanimiv način je označila Cankarjevo mesto v svetovni literaturi. »Če je umetniško delo resnična vrednota, ga morajo razumeti rudi tisti, ki so odmaknjeni od okolja, ki ga avtor opisuje. Ni ga človeka, ki ima vsaj nekaj vesti, da ne bi razumel čustev, ki jih opisuje Ivan Cankar. Njegove črtice so univerzalne, čeprav je snov za svoja literarna dela zajemal iz svojega lastnega življenja, oziroma iz svoje ožje domovine. Njegova dela prikazujejo moč in pogum slovenskega naroda. Kot Kanadčanka sem navdušena nad Cankarjevimi deli, ker govore o vsesplošnih človeških čustvih; kot liči slovenskih priseljencev v Kanadi pa ob prebiranju Cankarjevih tlel vidim možnost, da še bolje spoznam deželo in narod, kateremu po svojem etničnem poreklu pripadam tudi jaz.« Prav zato, da bi med našimi izseljenci sejali Cankarjevo besedo, da bi zanjo navdušili tudi tukaj rojeni rod Slovencev, sc iz leta v leto vrstijo V Kanadi Cankarjevi dnevi. C. Kocjančič, Toronto, Kanada ZDA Lepotica SNPJ m leto 1981 Proslava dnevov Slovenske narodne podporne jednote* ki je bila v začetku septembra v rekreacijskem središču te organizacije v Borough oE SNPJ, Pennsilvanija, je izredno uspela, V tem okviru j c bila organizirana vrata kulturnih in športnih prireditev, ki so se jih udeležili rojaki iz Penns [Ivani je, Ohia, Illinoisa, Wisconsina in nekaterih drugih držav. V kulturnem sporedu je sodelovala vrsta priljubljenih vokalnih in instrumentalnih skupin. Vrhunce praznovanj je bil tradicionalni izbor lepotice SNPJ za leto 1581, Za miss SNPJ je bila izbrana Tina Debrow$ki iz Cicera pri Chicagu. Poleg številnih drugih daril je ob izvolitvi prejela tudi nagrado 500, — dolarjev v gotovini. Njen portret pa bo krasil stenski koledar te organizacije 7,a leto 1982, Poleg miss so bile izbrane še Andrea Zupančič za miss aktivnosti in miss fraternalizma kot prva spremljevalka, druga spremljevalka pa je Lyre Yakubov. Seminar v Dubrovniku Etničnost v ameriški V dneh nd J.?, do 17. oktobra 19R0 jc bil v Dobrovniku mednarodni seminar z naslovom »The Role of Ethnicity in American Society«, ki sta ga priredili zagrebška univerza m komisija za izmenjave na področju izobraževanja med Jugoslavijo in ZDA. Seminarja so jc udeležilo približno dvajset jugoslovanskih in petnajst ameriških znanstvenikov — vsi ti so pripravili referate —, prišlo pa je še večje število Opazovalcev. Med najvidnejšimi udeleženci so bili predstavniki jugoslovanskih in ameriških univerz, inštitutov, ki se ukvarjajo z izseljensko problematiko, ter izseljenskih matic Slovenije, Hrvatske in Srbije. Seminar je odprl predsednik srbske izseljenske matice dr. Koča Tončič. Slovenci smo, žal, sodelovali samo z referati na področju književnosti, medtem ko so iz drugih republik nastopili referenti zgodovinarji, sociologi, politologi, jezikoslovci itd. Namen seminarja jc bil namreč osvetliti etnično problematiko Z vseh možnih vidikov in se tudi ni Omejeval zgolj na Jugoslovane v ZDA, ampak je skušal prikazati problematiko različnih etničnih skupin. Seminar jc tako postregel z najnovejšimi dognanji in zapažanji približno petintridesetih znanstvenikov. Prvi referat jc imel dr. Carlos Cortes, profesor zgodovine na University oF California v Rivcrsidu, ki jc spregovoril o nekaterih splošnih vidikih priseljevanja v ZDA. Omenimo pa naj še nekatere zanimivejše referente: Dr. Rudolph Vecoli, direktor Immigrant History Research Centra iz Minneapolisa, Minnesota, je kot drugi govornik podal zgodovinski pregled priseljevanja v ZDA, na splošno, brez posebnega ozira na Jugoslovane. Poudaril je zanimivo tezo, da so bili pravzaprav priseljenci tisti, ki SO V nerazvite ZDA prinesli dokaj razvito družbi tehnologijo svojih matičnih dežel: misel, ki jo jc med drugim poudarjal tudi pokojni Louis Adamič. Problem, ob katerem se jc najdlje zadržal dr. Vecoli, pa je vprašanje, kako v ZDA najučinkoviteje izpeljati t. im. ^pluralistično« politiko, Hrvatsko izseljensko matico je zastopal dr. Ivan Čizmie z obširnim referatom, v katerem j c spregovoril o vlogi etničnega v ameriški družbi na primem jugoslovanskih izseljencev; osredotočil se je zlasti na hrvaške priseljence in njihove oblike združevanja v društva, organizacije, njihovo časopisje iti kulturno udejstvovanje. Dr. Koča Jončič, predsednik srbske izseljenske matice, je prebral referat z naslovom Motivi in oblike združevanja in delovanja narodov in narodnosti Jugoslavije v ZDA. V njem. je podal sliko izseljenstva z zornega kola današnjega Jugoslovana. Njegova osnovna misel je bila, da je izseljenstvo nekega naroda sestavni del tega naroda in mu torej pripada-Prav tako j c opozoril, da je dandanes potrebno govoriti o izseljenstvu narodov in narodnosti Jugoslavije, O jeziku priseljencev je prvi spregovoril dr. Joshau Fishman z Yeshiva University v New Yorku. Njegov referat je postregel tudi z zanimivimi statističnimi podatki o rasti in upadanju števila pripadnikov posameznih etničnih skupin v ZDA, Za Slovence so ti podatki uradno statistiko precej klavrni, saj je v času od ii>40 do 1960 število Slovencev v ZDA upadlo kar za 11,530 oz, za 62,43 odstotka, medtem ko je to število v času med 194U in 1970 vendarle nekoliko počasneje upadalo, za 96-320 ali 53,92 odstoku. Po tej uradni razpredelnici ameriške vladne statistike jc takšen upad med največjimi v ZDA nasploh. Vendar pa jc dr, l-ishniart opozoril, da v desetletju od 1960 do 1970 število pripadnikov posameznih etničnih skupin vendarle narašča, pri Slovencih je odstotek porasta 22,66 odstotka. t) slovenski književnosti v ZDA je prvi spregovoril iIt* Mirko Jurak s filozofske fakultete v Ljubljani. V svojem referatu je razčlenil kulturno povezanost med Slovenijo in Ameriko v delu Vatra Grilla Med dvema svetovoma in kol prvi s kritičnega stališča obravnaval Griliovo delo z vsemi njegovimi odlikami in pomanjkljivostmi. Med slednjimi je omenil zlasti premajhno tematsko kronološko ali kakršnokoli povezanost dogodkov, ki jih Grili opisuje v svojem delu, in pa pomanjkljivost v tehničnem smislu, namreč to, da Grili stališča svojih nasprotnikov vse preveč podaja v povzetkih, medtem ko svoja navaja v popolni obliki. Jerneja Petrič je v svojem referatu obravnavala pregled slovenske književnosti v ZDA od začetka, se pravi od 17. stoletja, do današnjih dni. Omejila sc j c na prikaz slovensko pisane književnosti, z izjemo njenih začetkov, kjer so se pogosto rabile tudi latinščina, španščina in indijanska narečja. Moj namen ni bjl obravnava posameznih avtorjev, ampak podati splošno sliko stanja, kakršno je bito nekdaj (z vrhuncem v dvajsetih in tridesetih letih) in kakršno je danes, ko se slovenščina kot literarni jezik v ZDA rabi čedalje manj. Danica Dolenc, slovenska rojakinja iz Toronta, je predstavila pri nas malo znanega slovenskega pisatelja, sodobnika Louisa Adamiča in nekaj časa tudi njegovega tajnika, Franka Mlakarja. Dolenčeva je v svojem referatu obdelala tako Mlakarjevo življenje kot literarno delo in se nesoliko dlje ustavila pri Mlakarju kot romanopiscu (He, Ihe Fathcr, 1950) in novelistu, omenila pa jc tudi njegovo zadnje, avstralsko obdobje, in dramsko delo. Zadnji dan seminarja v Dubrovniku je prinesel nekaj referatov ita temo etricLzma v ZDA v širšem smislu. Ta naša kratka informacija seveda ne zajema vseh referatov, ki so bili prehrani na seminarju, ampak le najbolj zanimive. Razprava, ki je potekala ves čas seminarja, jc pokazala, da jc znanost o izseljenstvu marsikje še na začetku in da bo dela se veliko; očitno pa je bilo v razpravi še nekaj — da so slovenski izseljenci tudi drugud po svetu in da so še skromneje obdelani kot njihovi rojaki v ZDA. Jerneju Petrič vaSe zgodbe Vrnitev (1944) Kolesa so zoprno zaškripala in kmalu za leni se je vlak ustavil oh praznem peronu. Po njem so odmevali škornji nemške železniške policije. Redki uslužbenci so začudeno ob-stali, saj se nobena vrata niso takoj odprla pa tudi sicer je bilo nekaj nenavadnega s tem Iran športom. Rdeči križ je bil jasno viden na vsakem vagonu in celo strehe so bile opremljene s tem znakom, Vlak je sla! sam lam na Liru, bil je tih kot dolila kača, le od časa do časa se je oddahnila parna lokomotiva — edini zrak življenja ob nemškem Škornju. Čez čas so se odprla vrata, nekdo jih je odprl od znotraj. Sledila so še druga in kmalu je jutranji iržaški zrak prodiral med ljudi v notranjosti vagonov kot morska voda v potapljajočo se ladjo. Izza železniškega poslopja so se prikazali prvi radovedni obrazi mimoidočih. Previdno so si ogledovali prizorišče in dogajanje; le kaj bodo raztovarjali iz potniških vagonov? Vsakogar je obsedla edino ta misel, Jasno je bilo, da navadni potniki ne izstopajo s tolikšno zamudo, morda pa so v vagonih ranjenci, vojaki s fronte, bolniki . . , Skozi vrata vagona nasproti postajemčelulkove pisarne sta počasi in mukoma izstopila dolgina. Rila ju je le kost in kuža tičala pa sta v lisasti zaporniški obleki prekratkih raka-vov in komaj pod kolenski h hlač. Stala sta na peronu in se prestrašeno razgledovala, Njuna blodeča pogleda sla uzrla napis ra postajnem poslopju: »Trieste — Triesl«, Ni je razvedril, kaj takega pač ni bilo mogoče, Polem se je prvi sesedel na tlak. Izza vagona sc je urno prikazal sani-tcjcc, ga sunkoma dvigne in prisloni ob vagon. »Tukaj mi pa že ne boš izdihnil!« je zarenčal, potem pa je zavpil v notranjost vagona in takoj za Lem Sta izstopila podobna jetnika, enako mršava in velikih ušes. Nekaj sta vlekla za sabo, roke in noge pa so jima bile v velikih ranah, Mrzlo je bilo tega januarskega dne leta 1944 in burja je brila okoli vogalov. Moža brez rokavic, s prekratkimi 36 rokavi in premajhnimi hlačami sta sc oprijemala nosil, na katerih je ležalo njima podobno bitje, Ljudje so videli mrtvaški obraz, ki se je prav malo razlikoval od obrazov sotrpinov, ki so še živeli, Nemški policist jc vrgel kos platna čez zgornji del nosil, ki so zdaj Obstala na peronu.. »Prav gotovo jc mrtev,« so šepetali ljudje na peronu. »Stran! Stran!« je vpil sani tej ec, a sc jc iz njegovega glasu dalo razumeti da n e misli preveč resno. Pisane množice je bilo čedalje več in kmalu so nekateri pričeli iskati stike z novodošlimi okostnjaki, ki so zdaj izstopali iz vlaka. Več kot ducat nosil jc bilo zc položenih na peron, med ne-poknetnimi pa so bili — živi in mrtvi, »Tale se jc najedel na vlaku,« je pojasnjeval eden izmed živih okostnjakov, katerega obraz jc bil ena sama zarastlina razpok in zarez, »a ni zdržalo črevesje. Težko je stradati ob hrani.« Ljudje so zdaj vedeli že nekaj več kot sprva. Sestradani možje — žensk ni bilo med njimi — so se prepeljali z vlakom Rdečega križa. Med vožnjo so, posebno mlajši, segli po dobrotah, ki jih niso bili več vajeni. Tako so nekateri izdihnili že na pragu, toda na pragu česa? —- Slišati je bilo loputanje z vrati. Zapirali so vagone, kajti v njih ni bilo več žive duše. Na pridvignjcn proslor pred izhodom je stopil vojaški častnik. Kratko in jedrnato je razložil gledalcem in novnprispelim, da naj odidejo na domove in razširijo novico o dobronamernem nemškem rajhu, češ da človeško ravna tudi s (istimi, ki so zaslužili smrt. Nastala je grobna tišina, takšna kot so j c bili prišleci vajeni v koncentracijskem taborišču, od koder so prisl i. Častnikove besede niso povzročile navdušenja; kosti se ne morejo radostiti, a oči so bile mrtve... Drug za drugim so posedli na cementna tla, pozabili na mraz in pričeli na ves glas jokali. Jokala je tudi množica, ki jih jc opazovala. Zapiskala jc lokomotiva, zaropotalo je kolesje, dosedanji jetniki pa so se stresli; verjetno so sc spomnili dne, ko so jih nasilno stlačili na vlak, ki mu jt bil cilj — smrt. Reveži so se zganili, počasi vstajali in pričeli hoditi proti izhodu, skozi postajno poslopje na trg za njim. Hodili so, kot bj lebdeli, saj niso imeli skoraj nobene telesne teže, in množica ob njih. Hodili so domala vdano in burja je brila okrog njih in se zaganjala v njihova suha čela. Nič upornosti ni bilo v teh ljudeh, kajti umorili so jo bili zgoraj v Mathausnu, kjer so v pičlih štirih mesecih videli številne svoje tovariše izginiti v žrelu krematorijske peči. Dodatna žlica repine juhe je bila zapisana v tistih njihovih zarastlinah nit obrazu, pa tista dodatna porcija, ki je marsikomu rešila življenje. To jc bilo herojstvo. Vsi so bili junaki, ki sc na vlaku riso dotaknili smrtonosne hrane, Ni jih uničila griža. Obranili so si črevesje. Stopal je Masni kar tako usločen in strt in na koncu svojili moči. Držal se je Mihe kot otrok očeta. Smrt mu je lezla v ude, a on bi rad le še enkrat videl svojo ženo, ki je bila svetu samo v nadlego in njenim v pokoro. Stopal je Masnikar ob Mihtt, za njima pa drugi jz. iste vasi in župnije. Spogledovali so se in kazalo je kol da se preštevajo. Vedeli so, čigav pepel jc razpihal matliausenski veter, a so sc kljub teinu gledali. Težak je bil davek, kajti komaj polovica se jih je vrnila. Ob odhodu so jim dejali, da bo marsikateri zamudil vlak, da leže tovariši v ambulanti in okrevajo, Dobro so vedeli, da pomeni okrevanje — smrt, krematorij, a vendar so upali. Zdaj so vedeli in upanja ni bilo več. Korakal je Masni k ar na pol mrtev, a doma se mu je žena nalivala z žganjem. Zavedal se je, kako malo je imel od nje. Vse noči je šival in popravljal stare čevlje, ona pa je bedela ob njem in ga urno dregnila pod rebra, kadarkoli je zadremal Njej se je vselej mudilo. Ob zori je hodila po hribih raz.našat zakrpano blago, a v glavi jc računala, koliko žganja bo zbrala za plačilo. Dosti ga bo in težko ga bo našita, A kaj' za to! Odvisno mero bo vse prej kot po malem spuščala po suhem, ožganem, grlu. Domov ne bo prinesla niti enega samcatega in prepo- trebaega kovanca, pač pa poln nahrbtnik strganih čevljev. Hodil je Masni kar z množico po ulici, proč od postu je. proti domu, ki jo bi! oddaljen 9 kilometrov, V božji vdanosti jc premišljeval, kako hvaležen mora biti bogu, da ima sploh ženo na tem svetu. Globoko veren je hi!. Z Miho je bilo drugače, pa tudi mlajši jc bil. Doma ga je čakala kopica otrok, morda lačnih ali pa tudi ne. Vedel jc, kako čudežne roke je imela žena, duševno močna in delavna. Včasih je bil malce nejevoljen, vendar je vedel, daje izredno potreben družini. Zdaj se je čutil šibkega, vendar si bo opomogel. Okostnjak sc bo popravil. Pozabil bo na hude čase in kmalu odpustil sovražniku. »Bila je vnjna,« bo dejal, Prišli so dumov. V Podmelec in zaselke, se objeli s svojimi dragimi in nikoli več riso govorili o hudih preizkušnjah. Tri leta kasneje sem vozil po cesti proti Tolminu, bil sem na kolesu. Imel sem smolo, da mi je guma puščala prav pred hišo očetovega sotrpina v Mathausnu. Med popravilom sc mi je približal možakar in me kar naravnost vprašal, če sem Mihov sin. »Ali ti je kdaj povedal, zakaj ima razo ra n a ušesa? Rad je repetirá! pri delitvi vodene juhe pa jo je vsakokrat z bičem staknil čez ušesa!« Ali mislite, da je oče kdaj priznal lo. Pogledal me je, nikoli nobene izrekel in odšel za delom. OPOMBA: Januarja leta 1944 so se vrnili iz Mathausna preživeli interniranci iz. Z. Pndinelea in okolice na Tolminskem. Rili so iz skupine, ki so jo leto poprej odgnali še Italijani. To je bilo maščevanje za prvi partizanski napad na vojaško osebje. Septembra leta 1943 so jih Nemci prepeljali iz Italije v Mathauscn. V štirih mesecih je umrla skoraj polovica teh ljudi. Tokrat je prišla prošnja za izpustitev preživelih iz Salo ja, medvojnega glavnega stana fašistične Italije. Med preživelimi jc bil tudi moj oče. Umrl je leta 1979 v Sl. letu starosLi. Ik .k Iskra, Smllmrv, Uiti-. Kanada Slovenski književnik in družbeni delavec JANEZ VIPOTNIK je v svoji zbirki novel in zgodb s skupnim naslovom LEDINA zajet iz Živtjenja pat ir.a rtov in ljudi, ki so sodelovali v osvobodilnem boju, Vrsto izrednih dogodkov in ljudskih usod, s katerimi osvetljuje odnose, čustva in vezi ter humanost osvobodilnega boja. Vipotnik pripoveduje o tovarištvu in sovraštvu, o vztrajnosti in trenutkih omaga/ija, o hrabrosti in paniki, o ljubezni in smrti, o presenečenjih in o značajih, ki jih ne zmede niti zahrbtna zaseda, V tej knjigi ne opisuje Velikih bojev, temveč govori o posebnih dogodkih, posebnih in poprečnih ljudeh. Govori o globini ČH.riev in vezeh, ki so borce in druge viharnike utrjevale, govori o vrlinah, s katerimi so premagovali mraz, močo, lakoto, bolečino in smrt, temo in onemoglost ter napade sovražnikov. V tistih letih, ko je šlo za prebiti se. ali izginiti, ko je vsevprek gospodarila krutost in Sila, ko se je vzdigovala partizanska sla po življenju, je dobivala revolucija svojo vsebino in bodočnost. Osmišljenost lega boja kaže pisec teh črtic in novel. V tern je velika vrednost dela, ki ga z zanimanjem in podoživljanjem bero tisti, ki so to doživljali, kakor tisti, ki se iz tega vrelca spoznanj in izkušenj uče, da bi bili v odporu proti zlu rit morebitnemu napadalcu še močnejši in udarnejši, iz zbirke Ledina smo ifi objavo izbrali zgodbo z naslovom GRANATA, Zbirka je izšla pri založbi Borec v Ljubljani in je bila nagrajena s Kajuhovo nagrado za leto 1980- umetniška beseda Granata Opotekajoč se je premikala skupina po vegastem, kolovozu. Blažen mir je trdno povil hosto, Slišati je bilo le rahel, drsajoč korak po mehkih tleh in tu in tam skrivnosten vzdih prebujajočega se dne; šetest srnjaka, ki je lezel na jaso, prhitt sove, ki se je vračala L nočnega lova, nežen cviket prebujene ptice v grmovju, Skrivnosti gozda se skupine niso dotaknile. Molčali so in mislili na počitek in jedačo — obojega so bili čez mero potrebni. Vračali so se z Roga, Tam so sretli noči oddali ranjence, polnih petnajst ur so jih prenašali na nosilih. Bolničarji so jih čakali na jasi, obliti z bledikasto mesečino, in okrog in okrog sc jc razprostiral tih, skrivnosten gozd, Predaja ranjencev je bila opravljena ena, dva, in skupina se je takoj in po isti poti vračala. V zgodnjem jutranjem svitu so se izvili iz mogočnih liost in se spustili v dolino Krke, Tia Dvoru hiteli čez počasno reko, da so koraki po lesenih mostninah zamolklo odmevali po soseski, in zdrveli v breg na drugi strani. S- prehodom čez Krko je bil za njimi najbolj tvegani in najbolj nevarni del poli. Nevaren zato, ker je bilo moč ob Krki postaviti sijajne zasede, ki bi jih lahko po vrsti popokale. Predvsem pa tvegan, ker je bila pot čez reko malone edina, po kateri so sc premikali partizani iz roških gozdov na Dolenjsko in nazaj. Prehod na Dvoru je bil loterija, četudi je bila vas na strani partizanov in bi vse naredili, da bi j ib obvestili, če bi grozila nevarnost. Toda nikoli ni bilo zanesljivo, ali bo to mogoče, kajti blokirati vas tako, da se nihče še premakniti ne bi mogel, ni bila nobena posebna umetnost, če si imel dovolj vojakov na voljo — in teh so Italijani imeli, kolikor so hoteli. No, najhujša nevarnost je bila mimo in partizani so se globoko oddahnili, ko so grizli kolena proti Vinj emu vrhu. Mladi dan jc hitel čez obzorje in gosta jutranja senca dreves je bila sveža in hladna. Prvi trepetajoči sončni žarki zgodnje pomladi so jih srečali že visoko nad Krko. Razlezli so se med golim koljem siromašnih vinogradov in se kakor mravlje vzpenjali k vrhu. Ko so bili čez rob, so jih Sprejeli medse razsežui in varni gozdovi med Žužemberkom in Ajdovcem. Spet so se postavili v omahujočo vrsto in klecajoč stopali po zvoženeiii kolovozu. Rjava gozdna tla so bila pokrita s smrekovimi iglicami in vlažnim listjem in skale so bile oblečene v mah. Zamolkli iglavci so se ostro ločili od svetlozelene barve bukovih listov, kt 50 se komaj izvili iz brstičev. Čeprav je bila že pomlad, je bilo v gozdu hladno in. vlažno in od jutranje rose je mrzlo velo. »Tukaj se ustavimo!«! je pokazal komandir podse. V bregu je bila kotanja, tako široka, da je sprejela vso četo. »Straže!« je dejal in pokazal z roko nazaj po kolovozu in naprej po njem in visoko v breg. Trije partizani so sc odlepili od skupine in odšli proti na-značeuim krajem. Drugi so se spravili nad kotanjo. Očistili ko tla. gnijoče listje in trhle veje so zmetali čez rob, porezali mlado podrast, da bi napravili pnustor za ogenj. Trije so iskali kurivo, Naokrog jc bilo vej! Suhih, plesnivih in trhlih in sluzastih in gobavih- Na greben kotanje so jih navlekli velik kup. Dežurni je podnetil ogenj. Na suho igličje je nalagal suhe vejice, da se ni kadilo, Kaditi se ni smelo, kajti štorklja — tako so partizani rekli malemu avionii, ki je vsak dan krožil nad Dolenjsko počasi kakor spoštljiva stara kočija, štorklja bi opazila vijugavi dim iz boste in pilot bi stresel na sumljivi kraj bombe iz torbe. Partizani so posedli k ognju. Podložili so si nahrbtnike, slekli plašče in utrujenost se jim je prižgala na licih, Plamen je požrešno lizal drva. Duh po ožganem se je ovijal okrog zleknjenih postav in zatrl zadah po plesni, troh-nelem, razpadajočem. Ogenj je silil čedalje više. Mlado listje na drevju jc trepetalo v vročini in se svetilo v soncu. Vročina, j c nezadržno pljuskala po ■ljudeh. Lica so rdela, postajala zaripla in imeli so občutek, da nosijo na obrazu oteklo masko. Brezdelje j c uspava- So. Na kamnu in rjavi prsti je ta in oni zakinkal z roko pod glavo. Nekdo je iz nahrbtnika potegnil surovo meso, ki so mu ga dali kuharji, ko so odhajali iz bataljona, nataknil ga je na palico in podržal na žerjavici. Meso se je pričelo potiti, na njem so nastajali umazani mehurčki, sc razpočili, naredil se j c bel rob, ki je bil Čedalje bolj temen. Duh po ožganem mesu se je vrtinčil čez poseko. Molk je objemal kotanjo. Nikomur se ni dalo pogovarjati. Kakor nema skupina mutcev so bolščali v ogenj in misli so se opotekale kdove kje, zaspano predle okrog počitka, okrog jedi, okrog doma. Ognjena sopariea nad ognjem je zavrtela dostojanstveni mir mladih, vitkih bukev v krčevit, trepetajoč ples, vedno enak in vendarle vedno nov, ki mu ni bilo konca. Utrujena resničnost se je zlivala v privide. Molčeče, vznemirjujoče, prepojene z mlečnim sijajem, nakopičene z molkom. Večna osamelost goščave je bila skaljena s prasketajočim mirom. Nad jaso je rajal čudovit zbor pernic, kadi, polnih tople vode, razkošnih širokih postelj, nihajočih mrež, navezanih na staio jablano, blazin iz račjega puba, presitih odej, debelih kocev, polmračnih spalnic, vol liki h beder, puhteče sle, dobrih prsi, sršečih bradavic, mehke kože kakor pri breskvi. Svet sc je zmanjšal v majhen lebdeč stožec, prepoln prividov, molčeč, tih, *Nekdo si žge hlače!« je si kili E glas v Loplo tišino in skalil privide, Ta in oni si jih je zaspano pogled a! . Nckdo si je otepe! iskre s tlečega sukna. Na ogenj je naložil novo skladovnico drv. Prasketajoča tišina jc uspavala. In spet jc zarajai sanjski svet kuhinje, loncev, krožnikov, pribora, juhe, krompirja, zabeljenega s cin ki, debelimi kakor podplat, žgancev, golaža, zelje, močnika, kurjih beder, klobas, šunke, zaseke, jctmic, ogromne grmade jedil, sredi katerih so se sukali kuharji z visokimi belimi kapami in kuhalnicami, dolgimi kakor roka, zaokroženimi kakor kij, ir dvigali so kuhalnico, da bodo udarili po praženem krompirju in ga pričeli delili. Iznenada je votlo počilo, kakor bi z dlanjo udaril po testu. Na pol dremavi partizani so bili v trenutku budni. Na široko so odprli oči in napeto poslušali, To jc bil top iz Dobrniča. Eno samo vprašanje je šinilo vsem skozi možgane: kam streljajo? Udarilo jc samo enkrat, enkrat samkrat. Kam so namerili? Tega nikoli ne veš. Tišina je do bolečine rezala srca. Celo prasket ognja je onemel in čakal. Nanagloma je zasikalo, kakor da bi neizmerni velikan razdraženo zapiha! 5 težko sapo in — listi trenutek je zažvcnketalo po ognju, kol da. bi tisoč krampov udarjalo v živo skalo, žerjavica se je razletela na vse strani. Iskre so se pognale v vi s, kakor da bi jih puhnila lokomotiva. Gkleščki so leteli po zraku kakor drobci bombe. Partizani so krhnili narazen kakor jata preplašenih prepelict čakajoč z zlede-nclo krvjo: zdaj zdaj bo eksplodiralo. Grabili so po tleh, se kolen tali stran oct ognja, rinili v hrib, se lepili k tlom. Nič? Nič! Ni eksplodirata? Zakaj ni eksplodirala? Kaj sc je zgodilo? Saj je vendar priletela naravnost V sredino ognja. Mrzlično so hlastali po odgovoru. Mir, ki je nastal, mir čakanja je bil straš-nejŠi od največjega hrupa eksplozije. Bil je boleč kakor zarez z nožem. Sc vedno nič. b Sabotirali a je!« jc komandir zavpil s presenečenim glasom, skočil pokonci in z vejo porinil granato iz ognja. »Saboriruna jc!« so zavpili vsi hkrati. Tz glasov jc zvenelo olajšanje, presenečenje, začudenje. Vsevprek so poskakovali od veselja,- se objemali, smejali. Priostreni valj na tleh je miroval. Miroljubno se je svetil kakor lončena črepinja. Granata jc imela sploŠčeno ost od udarca v kailien iti vžigača ni bilo v njej. To pometli, da tudi pri njih, pri italijanskih topničarjih, nekdo sabotira, »žive! italijanski saboter!« se jc nenadoma zadrl komisar. s Živel, živel, živel,« jc odmevalo po hosti. Hip zatem so se zresnili. Z odprtimi usti so poslušali. Ali bo? Se bo spet oglasil? Strmeli so drug v drugega, čakali pet, deset, petnajst minut. Tz doline je silil v breg blažen mir in se zvijal okrog tlečih polen. Top se ni več oglasil. Eno samo granato je poslal v gozdove in la edina je slučajno zadela ogenj sredi taborišča ill je bila brez vžigalnika in torej ni mogla eksplodirati. Čez čas so partizani zmetali polena na kup, razpihali ogenj in posedli okrog njega. Šc malo in spet jc tišina zapredla kotanjo. Utrujeni borci so pospali. TRANCE PREŠEREN {3, XTT. 1800 — 8. II. 1848) Nezakonska mati Kaj pa je tebe treba hiló, (lete ljubo, dete lepó, meni mladi deklici neporočeni materi? — Oča ■‘¡o kleli, tepli me, mati nad mano jokáli se; /noji se mene srem’váli so, tuji za mano kazéU SO, On, ki je sam bil ljubi n to j, on, ki je pravi oča tvoj, Id je po svetu, Bog ve kam; tebe in mene ga je sram! Kaj pa je tebe treba bilo dete ljubo, dete lepó! Alf te jc treba bilo, al1 ne, vendar pr e.srčno ljubim te. Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmejal' se, kar sem prestala, pozabljeno je. On, ki ptice pod nebom živi, naj ti da srečne vesele dni! At’ te je treba hiló, at’ ne, vedno boni srčno ljubila te. — za mlade po srcu. Predstavljamo vam pisateljico Branko Jurca Pisateljica Branka Jurca se je rodita 24. S. 1914 v Koprivi m Krasu. Kato se je s starsi preselila v Maribor, kjer je končala učiteljišče. Med vojno je bila f taborišču v Nemčiji in Italiji, po končani vojni ¡>6 je poučevala na različnih šolah F Ljubljani. Kmalu pa se je popolnoma predata pisanju. Poleg tega, da je bita celo vrsto let urednica Cicibana in revije Otrok itt družina, je napisala mnogo knjig, po katerih radi segajo mladi bralci. Znana je tudi drugod po svetu, saj so mnoge knjige prevedene v tuje jezike. Naj naštejemo le nekatere med njimi: Bratec in sestrica, V pasti, Gregec Kobilica, Miško Poleno, Katka in Čuj, Žre-biček brez potnega (ista, Pionirka sem, pionir sem, Špelin dnevnik, Rodiš se samo enkrat, Uitač in njegova druščina in Vohljači in prepovedane skrivnosti. Za svoj pisateljsko delo je prejela več nagrad in priznanj, po njenem mladinskem romam Ko zorijo jagode pa je bil posnet tudi film. Za vas je pisateljica izbrala zgodbo o čudoviti stenski uri, ki se je selila Branka Jurca, slovenska mladinska pisateljica /j roda v rod v Žitnikovt družini in ki malo Tatjano neprestano spominja na njene prednike. Mogoče pa imate tudi vi takšno uro, Zato vam bo Zgodba še prav posebno ugajala, Čudovita stenska ura Žitnikov! so sc preselili v stolpnico ob vodi. Stanujejo v devetem nadstropju, V novo stanovanje so pripeljali samo novo pohištvo. Stari stenski uri s kukavico pa sc niso odpoveda Liho tej' uri ve Tatjana, da so Ziltii-kovi star rod, star sto let in več, Na uri piše od zadaj, da jo j c kupil: Mohor Žitnik, kmet no Logeh, Tatjanin prapradedek, Mohor Žitnik jo je zapustil Šimmi Žitniku, mlinarju in Tatjaninemu pradedku. Pradedek Šime n Žitnik jo je zapustil Marku Žitniku, tiskarju in Tatjaninemu dedku, Tatjanin dedek jo je zapustil Tatjaninemu očetu, učitelju glasbe. In tako visi ta starodavna ura zdaj v devetem nadstropju stolpnice v Tatjanini sobi. Mama in oče gresta že zgodaj na delo. Tatjana spi, a četrt na sedem se vratca ure udpro in kukavica zapoje: »Ku-ku!«; Tatjana zasliši kukavico in Že je pri njej prapradedek, »No, prapradedek, kaj je«? ga vpraša. »Rana ura, zlata ura, Tatjana, vstani!«; »Oh, prapradedek. v tvojih časih nc rečem, ampak zdaj so drugi časi...« »Tatjana, Žitnikova si! Mi na kmetih . ,,« »Prapradedek, že vem, že vse vem ...« Prapradedek si zaviha dolge mil-stače, pogleda s svetlimi očmi in s počasnimi koraki odide. Tatjana sladko zaspi. Ob pol sedmih se vratca ure spel odpro in kukavica zapoje: »Ku-ku, ku-ku!« Tatjana zasliši zdaj stope iz mlina: klipc-klape, klipe-klape, Tatjana pomisli, zdaj zdaj bo tu pradedek Si men. In ic jo lit. Ves bel od moke, obleka, obraz, roke in čokaste obrvi so moknale, samo sive oči so svetlo in jo karajoče gledajo. »Tatjana, si pozabila, da si Žiluikn-va?! Se nisi vstala ...« »Saj se še ne mudi!« ga v dremavici zavrne Tatjana, »Krnil se ne peče ra postelji,..« »Vem, že vse vem, pradedek Si men, ti pojdi kar v mlin, jaz bom pa vstala,« Pradedek Si men odide. Slope v mlinu pojejo pojemajoče: klipe-klape, klipe-klape, klipe-klape. Tatjana pa spet sladko zaspi. Ob ničet rt na sedem spet zapoje kukavica: »Ku-ku- ku-ku, ku-ktt, ku-ku!« Fn že zasliši dudka Marka, šc preden ga uzre, »Tatjana, vsak dan te pa res nc bom budil. Lahko bi že vedela, da si Žitnikova! Žitni ko vi držimo besedo! Obljubila si, da boš vstala, pa nisi . . .« Ded Marko, tisti s kratkimi črnimi brčicami pod nosom, je že tu ob njeni postelji. In kakor vedno, se mn tudi zdaj mudi. »Dedek Marko,« pravi Tatjana, »pojdi \ tiskarno, kar pojdi, jaz pa obljubim, da bom vstala. Kar Žitnik ovi objubimo . , Dedek Marko odide. Tatjana sladko zaspi. Ob sedmih ura znova odpre vratca in kukavica zapoje: k Ku-ku, ku-ku, ku-ku, ku-ku, ku-ku, ku-ku, ku-ku,!« Uh, zdaj je ura odbila sedmo. A še preden je Tatjana vstala, je že prišel oče s trobento. »Tra-ra Tra-ra! Tatjana, vstani! Žitnikova si!« Kar naprej žene Svoje, da ga ne more več poslušati. Zato sc odloči, da bo vstala. Sede v postelji, si pomunca oči, pogleda okoli sebe, a nikogar ni. Skoči iz postelje, pozajtrkuje, vzame šolsko torbico in steče iz stanovanja. Pokliče dvigalo in se spusti v pritličje. V razredu sede v drugo klop ob oknu. Za hip sc ji zazdi, da jih vidi vse po vrsti: pTapradcdka, pradedka» dedka in očeta. In že so izginili. In ko je Tatjana tako sedeta v drugi klopi ob oknu, sc je nasmehnila, saj nihče ne ve, da jo vsako jutro budijo Žitnikovi in njihova stenska ura, Hranim Turca Mala govornica Ob družinskih praznikih se zberejo vsi. Takšen družinski praznik, ki ga imenujejo s sodobno besedo festival, je rojstni dan vsakega družinskega etana, In za vsak festival napravi babica orehovo torto. Vedno in samo orehovo, prosim! Na listi za Mašo so v čokoladno kremo nataknjene svcčice. Na njenem zadnjem festivalu jih je bilo že šest, zato jc morala pošteno zajeti sapo, da jc upihnila vse hkrati. Pomislite, kako bi sc moral napihniti šele dedek, če hi hotet na svojem prihodnjem festivalu na en mah upihniti kar 70 svečic! No, na njegovo srečo SO vse torte razen Mašine brez vsake svečice. Seveda na festivalu ne manjka tudi dingih dobrih jedi in vsakovrstnih pijač. Ne manjka pa tudi govorov, liden izmed članov vošči slavljenki ali slavljencu v imenu zbranih, navadno je to naj starejši; zgodi se pa, da spregovorijo za njim tudi drugi. Pajek in pol/ Nekega dne sta s? srečala pajek in polž. Pajek ugovori polža, rekoč: »Dragi ra oj, povej mi vendar, kako je mogoče, da ves čas prebivaš v tako majhni in lesni hišici, kakršno nosiš na svojem hrbtu? Poglej mene! Jaz prebivam v lepih sobah in poslopjih, včasih predem svoje pajčevine eelo v svetlih palačah,« Polž pa pohlevno odgovori: »Ren jc majhna hišica, v kateri prebivam: majhna, je pa zato moja.« Zapisal Karel Pcslevsek Tako se je na festivalu svoje mamice javila k besedi uidi Maša. »Tudi jaz bom govorila!« je rekla, se dvignila in — kakor prej dedek — vzela v roke svojo čašo z uranžado. »Govori, le govoril* ji je spodbudno zaklicalo že precej razigrano omizje. Maša sc resno ozre po zbranih in začne svoj prvi slavnostni govor. »Čestitam k rojstnemu dnevu in želim ... želim, ..« Pa ji zmanjka besed- Ali zaradi navdušenih pogledov vseh štirih moških: dedka, očka in obeh stricev? Ali zaradi dobrohotnih nasmeškov vseh štirih žensk: mamice, babice, stare mame in tele? Ali zaradi Lega, ker je nenadoma okoli nje Lako tiho in ker je mamica, ki sedi na drugem koncu dolge mize, lako strašno daleč? Toda za razmišljanje ni časa, slavnostni govor je treba nadaljevati in dokončali. In Maša ga je tudi dokončala. »... in da bi bila zmerom moja ljuba mamica!« še reče, potem pa visoko dvigne čašo in zakliče na ves glas: »Na zdravje!« »Na zdravje, na zdravje!« zaorl z vseh strani. Klici ne veljajo samo slavljenki, marveč tudi mali govornici. In čaše zazvenijo. Anion Ingolič Ta čude/ni svet narave Pravijo, da ima zima svoj dom v gorah, pač zato, ker traja tam snežna odeja nekajkrat dlje kol v dolinah. Januarja in februarja je snežni plašč najdebelejši; tedaj razsajajo Snežni viharji. Trda prede živalim, ki se morajo v takšnih razmerah bojevati za svoj obstoj, Poglejmo, kako si pomaga ptič ruševec, kadar ga zaloti hud metež. Poišče si zavetje pod kakšno vejo ir se preprosti pusti zamesti. Znano je, da je pod snegom topleje kol na planem. Kadar ga neurje zaloti na snežni planjavi brez zavetja, si pomaga Lako kot Eskimi: skoplje si luknjo v sneg in v njej ždi toliko časa, da mine najhujše in se spet prikaže toplo sonce. Stane PetrLin Oton Zupančič Uganke Biserne brez kril čebele snoči stiha priletele, noč na travi prenočile, davi v soncu se poskrile. Db~OJ Sredi polja jasen grad: sama okna, nič ni vrat; bogatini pridejo, okna z zlatom zazidajo, aa\o'zmf To so spretne kuharice: vse so lončke prevrnile, niti kapljice preide. .\’fl strehi poseda pa v kuhinjo gleda. yiuwip Živa roža, Sivo sčme — Bog ne daj na naše sleme! tuaSo Leze, leze — kamenje lile, dere, dere — goro pobere„ VpOA Igo Gruden Pust Skozi Vili prihaja pitsf, nos mu mahedra do ust, v lica, v čelo je poslikan, kakor od OS& popihan: spremljajo ga boben, bas in cvilečih gosli glas. Mlado, staro z vseh strani vre iz hiš, za njim drvi, vsak se pustu rad pridruži; metla mu za žezlo služi, krona mu je pisker star, slabe volje ni nikdar. Tam in tod in Vsepovsod sc praznuje pustov god: vse se drenja, dreza, suje, poskakuje, vrat steguje, vik in krik in pisk in Vrisk Šviga naokrog kot blisk. Ko pa sonce gre v zaton in se vzdrami težki zvon, V ples vja vas se s pustom zgrne, v krčmi pisker mu prevrne: poje boben, gode bas, vmes pa cvili gosli glas. Riše: Božo Kos M skozi ameriško džunglo 19, Minilo j c nekaj mesi cev. V ^lato se je vrni! mož, ki je preživel v Ameriki več kot dvajset Jer. Lojzek jc pri večerji slišal očeta in mater, kako sla se pogovarjala o njem. s Bil je eden najmočnejših fantov v vasi, Bil jc močnejši od Franceta,« je povedal oie- »Pa ga zdaj poglej!« Lojzek jc napelo prisluhnil. Mama jc zaskrbljeno odgovarjala očetu: »Huda dežela jc Amerika. Pravijo, da se je vrnil brez. prebite pare. France ga bo moral rediti, dokier ne bo umrl.* 20* Da bi se kdo vrnil iz Amerike brez denarja, to Lojzku ni šlo v glavo. Premišljeval jc, kdo bi lahko- bil to. France je bil njihov sosed. Sklenil jc, da bo takoj zjutraj Šel na oglede. Ko je naslednje jutro vstal, se je brž zapodi] na dvorišče in začel oprezovati, kdaj se bodo odprla vrata sosedove hiše. Id res jc kmalu stopil iz hiše sključen starec s šopom časopisov v rokah. Počasi j c naredil nekaj korakov do kiopi, sedel nanjo in začel prebirali časopisi. Lojzek ga jo nekaj časa skrivaj opazoval, potem sc jc podal v vas. H. Sošolec Tone se jc motovili] pred domačo hišo. »Ej, Tone,* ga jc poklical Lojzek,* sosedovega Amerikama sem videl. Preti hišo sedi in takle kup časopisov ima. Mati pravijo, da je bolan in da bo kma-mu umrl,« * Videt sem ga, ko je Sel s postaje. V roki je imei samo majhen lesen kovček in nobene zlate verige. Pri nas doma so rekli, da z nobenim ne govori, v nobeno gostilno ni stopil.« »Mogoče pa sploh ni bi! v Ameriki,« je podvomil Lojzek. Tone je molčal. »Pridi, pokazal ti ga bom.« 22. Tone in Lojze sta se previdno btižala sosedovi hiši. Peter Molek je še vedno sedel na klopci, časopise je ud-ložil in se zastrmel predse. Fanta sta se potuhnila za vogal. Nenadoma se jc Amerikanec zgrabil za prsi in začel presunljivo kašljati. V obraz mu je udarila kri. da je zaripnil, oči so mu skoraj stopile iz jamic. Lojzek in Tone sta ostrmela. Z grozo sla pogledala drug drugega. .»Kaj če umre,* je šepnil I>?jwk, Kašljanje je trajalo kakih deset minut. Fanta .se nista mogla premakniti, Sirmela sta v Petra Molka, kot da bi čakala, da ho zdaj zdaj izdihnil. 23. Amerikanec je počasi nehal kašljali. Toda še dolgo potem sc jc z obema rokama tiščal za prsni koš in lovil sapo. Dečka sta, ne da bi spregovorila besedico, zdrvela po vasi- »Sc že duši, sc že duši,* sta vpila in zganjala paglavce na kup, »Takole je. kašljal,« je hitel pripovedovali Tone, se silil k kašljanju, si z eno roko tiščal nos, da ni mogel dihali, z drugo pa se prijemal za prsi. Da bi bilo bolj učinkov!(o, je telebnil na- (la in se začel valjati po travi. »Pojdimo gledal,« se jc spomnil eden od gledalcev in ic so hiteli proti Mol kavi hiši. 24. Tako se je dogajalo prve tri, štiri tedne. £e je kdo izmed dečkov zaslišal Petra Molka kašljati, jc takoj zagnal vik in krik, da je od vseh strani pridrvelo k Moikovi hiši kakih deset, dvanajst bosonogih fantičev, ki so z zanimanjem občudovali Petrovo hropenje in cviljenje. Cim dalj j c (rajalo, tem bolj zadovoljno so stili okrog njega in se drug drugemu nasmihali. Iojzck ni bil nič boljši od drugih, dokler mu mali ni prepovedala zahajati v Petrovo bližino, kadar jc kašljal. Lojzek bi se mu rad približal in se pomenil z njim, vedno pa mu jc zmanjkalo poguma. ■ 25. Nekega dne pa je prvi spregovoril Peter Molek: »Sosedov si, ali nc?« ga ju vprašaj in se simbolno nasmehni!. »Sosedov,« je pritrdi! Lojzek, «Moj oče sc vas spominjajo, ko ste odhajali v Ameriko.« *2c dolgo, dolgo je tega,« »Zakaj pa vedno tako kašljate?« Lojzek ni mogel več zadrževali svoje radovednost. Peter Molek je nekaj časa strmel v dečka, da se je trt že zbal- Potem jc zamahnil z roko. »Amerika, Atneri-ka...« jc polglasno zamrmral. 2fk Potem mn je pokazal drugo sliko, »Jeklarna v Pensilvaniji, ludí tu sem delal nekaj časa. Večinoma pa sem delal J?o rudnikih. Delal sem od enega do drugega konca te dežele, ne samo v Pensilvaniji. ampak tudi v Ohiu. West Vir-ginji. Illinoisu, Montani, Nevadi, to so kraji, za katere Se nisi slišal ...« »O Paslovcniji sem žc slišal, pa O Ohaju tudi in o...« je hitel naštevati Lojzek. Peter se je bledo nasmehnil. Kad jc imel tega fantiča. Tjojzck je to čutil m to ga je osrečevalo, Peter je iz kupa fotografij potegnil podobo velikega mesta. 26. Lojzek ga ni razumel. »Koliko si star?« je vprašal Peter Molek. »Kmalu jih bom enajst. Takrat bom Sel v mesto v solo,« seje pn-habal pobič, Peter Molek sc je znova nasmehnil in reke!: »Ali right.« »Jaz pa vem, kaj pomeni ali right,« mu je vskočil v besedo Lojzek. Po ameriško pomeni to, da je dobro. In še nekaj znam. Sure Mike!« Peter ga je dolgo gledal. Lojzku se je zdelo, da bi ga rad potrepljal, pa se boji. ker je bolan. Zato je še enkrat ponovil: »Ali righL« 29. »To je New York- Ali vidiš to stavbe? Nekatere so višje kot najvišji zvonik na Kranjskem.« »Slišal sem žc O stavbah v Novem Yorku.« »Vsako leto postavljajo višje. Skyscrapers jim pravijo. Ali veš, kaj to pomeni?« »Ne, ne vem.« »Po slovensko bi jim lahko rekli nebotičniki. Ko gledaš la ko stavbo, se ti zdi, da se dotika neba, tako visoka je.« 27* Lojzku je njegova pohvala dobro dela. Stopi] je bliže in si začel ogledovati knjige in časopise na klopi. Peter mu je povedal, da jc knjige prinesel s seboj* časnike pa ntti pošiljajo po pošli-»Ati je kaj slik v njih?« je zanimalo Lojzka. sNc,« je rckei Peter, »počakaj, prinesel jih bom.« Slopi! jc v hišo in se vrnil s svežnjem fotografij. Lojzek je sedel k njemu na klop, »To, vidiš,« je začel razlagati Peter, »jc premogovno mesto v Pensilvaniji, .imenuje sc Forcst City, Sedem let sem delal v tamkajšnjem rudniku.« 31), I.njzek ga jc zavzelo poslušal. Se nikoli ni slišal kaj tako zanimivega, še v šoti ne. Tudi od drugih Amcrilumeev rti slišal česa podobnega. Bahali so se z dolarji, žvenketali z zlatimi verižicami in pripovedovali, kolikokrat na teden so j-edii meso. Peter Molek jc bil drugačen, Lojzek, še sam ni vedel, kdaj je bruhnilo iz njega: »Nekoč pojdem tudi jaz v Ameriko,« Peter Molek ga jc pogledal ir sc zdrznil, Žc je hotel nekaj reči, ko ga jc popadel Etud krč. Začelje kašljali in hropsti. Ko sc mu je kašelj umiril, jc zamolklo rekel: »To mi je dala Amerika.« skozi ameriško džunglo 31. Odkar mu je zaupal svojo veliko željo, se je Lojzek I« bolj navezal na Petra. Siulil j C, da mu lahko Peter Molek razkrije bolj kot drugi skrivnostno deželo, ki ga tako privlači, Nekega dne, ko je Peter na klopci bral knjigo, ga je Lojzek vprašal, kaj pomeni njen naslov, »Tite Jungle,« je odgovoril Peter. »Po slovensko bi lahko rekli džungla. Lojzek ni vede!, kaj pomeni džungla. Začudeno je pogledal Petra, obenem pa se je v njegovih očeh naselilo občudujoče pričakovanje. 32,, 33, »Džungla,« ju začel razlagati Peter, »je divjina, ogromen gozd, v katerem se rastlinje prepleta in poganja križem kražem. Ce hočeš priti v tak gozd, si moraš izsekati stezo. V njem mrgoii divjih zveri, ogromnih kač, strašnih pajkov ,.. To je prava džungla. Toda la knjiga ne govori o pravi džungli, ampak o Ameriki, ki jo primerja z džunglo. i'o j c zgodba o ljudeh, ki so kakor jaz in tisoče drugih prišli v Ameriko in se v njej izgubili, kot bi izginili v džungli. Ah me razumeš Lojzek je prikimal, čeprav ni mogel doumeti Petrovih besed. »Amerika me je pogoltnila,« je na- daljeval Peter, »ni me pa prebavil a. « Nasmejal se je kakor sam vase, (oda (a smeh jo bil hladen, brez veselosti. »Amerika pogoltne mnogo ljudi, Moč in zdravje jim iztisne, do zadnje kaplje. Predolgo sem bil tam. Pretrdo sem delal-Vidiš ta poslopja v New Yorku? Zidali so jih naši ljudje. In ta. dim, ki se dviga iz tovarn... premog smo kopali mi, iz Galicije, z Balkana in iz Češke.« Lojzek je vpijal vsako njegovo tesedo in si jo skušal vtisniti v spomin. »Dolgo nisem mogel razumeti Amerike. Tedaj sem začel brati in sem razumel . -,« 34., 35,, 36. Lojzek je tisto pomlad in vse dolgo poletje posedal s Petrom Molkom na klopci prod sosedovo hišo. Med nadušijivimi krči mu je govoril o Ameriki, mu pripovedoval o nesrečrh v rudnikih in železarnah. Govoril jo o kapital istih, ki izžemajo delavce. »Nekoč sem bral v časniku o magnatu, ki ai je zvijal cigarete iz fitndolar-skih bankovcev, videl sem fotografijo bogataša, ki si je v zobe dal vdelali diamante, V Ameriki lahko vidiš ogromno bogastvo in neizmerno revščino. Ljudje v predmestjih žive v barakah iz pločevine in lepenke, zavijajo sc v cunje in jedo odpadke.« »Za nekatere pa Amerika ni slab kraj,« je razpredal svoje misli Pctcr. »Nekateri (ujei so obogateli, vendar je število tistih, ki so propadli, veliko večje.« »Zakaj pa sili vedno več ljudi v Ameriko, čc je tako kol pravite,« je pripomnil Lojzek. »V časniku je pisalo, da se jih je letos izselilo v Združene države štiri tisoč več kot tani,« »Seveda, vsak je prepričan, da bo on ugnal Ameriko in ne ona njega. Vsak vidi samo tiste, ki žvenketajo z denarjem, noče videli listih, ki se vračajo domov umirat, ki prihajajo praznih rok, kot jaz. Nočejo sc zavedati, da je Amerika bolj potrebna njihovih rok, kot Otti njenih dolarjev. Veš, kako pravijo Američani priseljencem'.’ Gnoji Vsi ti s svojim potom in s svojo krvjo gnojijo korenine ameriškega bogastva in veličine. Življenje v Ameriki je naporno, mrzlično plezanje, za tistega, ki omahne, ni več rešitve,« V Lojzkovi domišljiji so ob Petrovem pripovedovanju bledele podobe Indijancev, kavbojev in iskalcev zlata, porajala sc jc nova podoba Amerike, ki pa ni bila zanj nič manj privlačna. materinščina nove knjige Spektakel Kar cel sop vprašanj je prišel v n» videz drobnih stvareh, v resnici pa za jezik lako pomembnih, da se brez zanesljivega odgovora nanje človek lahko počuti prikrajšanega, včasih pa ga celo obhaja kompleks manjvrednosti. Gre namreč za vprašanja, kakor je tole: »Nemška beseda ,Spektakel", ki jo Tomšičev Nemško-sl o verski slovar prevaja s ,!irušč\ je ena zadeva, toda: Mejdunaj, to ti je bil spektakel“ je pa druga. Imajo današnji ,najstniki“ po Ljubljani Ipa tudi starejši tam in drugod) morda kakšno novo , s Lang' besedo za isli pojem?« V tem vprašanju se skriva precej zelo važnih stvari. Naštejmo vsaj tri: J. Kaj pravzaprav pomeni beseda spektakel? 2. Kako je z našimi jezikovnimi priročniki? 3. Kako je z našim vsakdanjim jezikom? Beseda spektakel ni samo nemška, temveč mednarodna. Angleži jo poznajo v obliki spectacle, Francozi v zapisno isti {spectacle), vendar izgovorno malo drugačni obliki, Spanci imajo spectacub, Portugalci espe/acitlo, Italijani spettacolo, Poljaki spe k ta ki, Rusi spektakT, Srbi spektakel... Ze v latinščini so besedo poznali pravzaprav v dveh oblikah, namreč knjižni (spectaculum in skrajšani (spectaclum), ta dvojnost pa sc drži besede spektakel tudi v večini modernih jezikov, ponekod samo v zapisni ali ¡zgovorni obliki, ponekod samo v pomenski, ponekod pa v obeh pogledih, v zapisnem in v pomenskem, kakor bo razvidno iz nadaljevanja. Oglejmo si najprej nekaj pomenske dvojnosti v nemščini, ker je naš dopisnik v svojem vprašanju omenil nemško obliko in mu je potemtakem oajbližja. Nemški slovarji navajajo besedo v dveh pomenih — 'L Igra, predstava, 2. trušč, razgrajanje — in omenjajo, da je bila beseda sprejeta v šestnajstem stoletju predvsem v prvem pomenu, Ker pa je bila v tistem času (in dostikrat sc danes) gledališče vzdigovalo precej prahu io za nekatere pomenilo vir pohujšanja in spotike, skralka vznemirjenja, svete jeze in razburjenja, sc jc v študentovski govorici beseda spektakel razvila v precej drugem pomenu, povzetem po strunskem ali drugotnem vplivu gledališča in iger, se pravi po bučnih, hrupnih, kričeče obarvanih predstavah in včasih Je kar cirkuških in cirkusanlskih nastopili, S tega vidika je razumljivo, da sc jc pozneje v nemščini razvil tudi glagol (spektakeln), ki pomeni vzdigovali prah, zbujati pozornost, povzročati škandale, To pa je hkrati tudi ne samo nemški, temveč že prej omenjeni mednarodni sodobni pomen besede spektakel, pisane in govorjene pri nas spektakel, na primer že v dopisu omenjeni: »Mejdunaj, (o ti j c bil spektakel.« V tem stavku sc v besedi spektakel skriva lahko vse tisto, kar smo ravnokar navedli pri nemški besedi spekiakeln, opisno pa bi izraz lahko dopolnjevali še z dodatnimi, približno istimi, včasih ustreznimi, včasih malo drugačnimi pomeni: To ti je bil cirkus, kakšen halo je bil, tak direndaj, vik itt krik, hrušč in trušč, veliko hntpu, httrita predstava, Škandal in kraval, senzacija - - , V današnjem času je zelo pogost tudi izrav spektakularen, in sicer v zvezi: »Bila je spektakularna predstava*, v pomenu: enkratna, veličastna, z zunanjim bliščem in pompont, pompozna, na učinek preračunana, senzacionalna . . . Tako sta ae nam beseda spektakel in njena raba tudi za slovenščino 5e veliko bolj približali, zato lahko v odgovor dopisniku na kratko povzamemo: 1. Beseda je pri nas v rabi v dveh zapisih: spektakel in spektakel. 2. Beseda spektakel je v rabi bolj redko, večinoma v knjižno, časnikarsko, strokovno obarvanih besedilih v pomenu: gledališka ali filmska predstava z velikim zunanjim bleskom, od tod že prej omenjena spektakularna predstava. 3. Beseda Špek/akel se nanaša lahko na a) gledališče in, film in pomeni manj vredno, sEimo zunanje hrupno in hučnt>, kričečo in celo šmirantsko predstavo, ki jo že samo s tem izrazom ocenimo za slabo, b) v vsakdanjem življenju sc pa izraz spektakel nanaša na hrupne prizore, zdrahe, tudi spone, h učne prepire in hm pne zabave, kraval, rttbuke in v naj novejšem času xhow. S tem pa seveda še ni odgovorjeno na drugi dve vprašanji, ki smo sp jih v začetku zastavili, Q lem sc bom n pogovorili prihodnjič, ■inuku Mtidtr Dr. VIKTOR VOLČJAK: BOLNIŠNICA FRANJA, Mestni muzej Idrija, V drobni knjižici o znani partizanski bolnišnici Franji, ki jo je spisal partizanski zdravnik in graditelj bolnišnice, je precej zanimivih poglavij, dodan pa j c še poseben list c opisom Mestnega muzeja Idrija z depandansami in 1’artizan-sire tiskarne Slovenije, Nekatere črn-obc-Ee fotografije, ki dopolnjujejo Iresedilo, So originalni medvojni posnetki, druge SO lotmlok umen taci jo-licrlcša vas S9. h3.Ml Šempeter v S, H- ves zastrt z mrakotno meglo in pršečim dežjem. Mati s fantičkom jc šla po pločniku pred menoj. Fantiček se je sitno cmeril in sc nekaj pritoževal, mati je tolažila. Nenadoma je mali zakričal, zacepetal z nogami in nekaj odvrgel. Stekel je. Mati jc pohitela za njim. Sredi blatnega pločnika pa je obležal kos belega kruha. Ljudje so hiteli mimo ne-brižno, mladi, starejši. Nešteto nog, tako različnih. Obstala sem vsa v strahu: katera od leb nog bo pohodila ta lepi beli kruhek'.1 Noge so hitele ... In glej — nekdo se je le ustavil. Koščena, rahlo tresoča roka je segla po kruhku, »N c. ne bodo te pohodili, ljubi kruhek. Umazan si, dal te tem ptičkom, hvaležni bodo. 4 Star mož, ki je držal v roki blaten košček kruha, se je ozrl vame in pokimal, »Ju, ec ima človek dve vojski za seboj pa taborišča in ječe, ne more pustiti, da bi ljudje hodili po kruhu. Ne, tisto pa ne..,® in šel jc dalje s trudnim korakom in pred njiju, za njinn iti ob njem je hitelo sem in tja nešteto nog, on pa je mimo njih nesel tisti blatni košček kruha, ki ga je pobral s pločnika. Vso noč brez spanca sem mislila na tisti košček kruha in na tistega moža iz množice neštetih. Mislila sem na vse tisto, kar je bilo kdaj izrečenega ali napisanega o vsakdanjem kruhu. Pa na vse tisto hudo, ki so ga bili. deležni premnogi JE KOVAČI. V Slovenj Gradcu {kje pa!7), v tamkajšnji športni dvorani, čisti dohodek svojega jubilejnega koncerta pa prispevali v sklad za izgradnjo otroškega oddelka slovenjegraške bolnišnice. Humana in posnemanja vredna gesta, ni kaj! Med ansambli, ki sta jim Kanada in ZDA postali tako-rckoč »drugi dom«, se je med naiimi rojaki najbolj udomačil ansambel OTTAVTA BRAJKA jz Izole, Hrajkovi godci so konec lanskega leta odrinili že na četrto kanad-sko-amerisko turnejo. Pot jih je vodila v Toronto, v St. Catherines, v Hamilton, pa v Montreal, Ottavo, Edition ton, Winnipeg, Vancouver, Kelotv-no, v Cleveland /, okolico in bržkone še kam. S to turnejo je priljubljena skupina uspešno zakorakala v svoje drugo desclleljc, za katero ima sv V tristanovanjski hiši na Riadu prodajam v prvem nadstropju trisobno stanovanje, ki ima dve veliki terasi in balkon. lJrck ene terase jc direkten prehod na vrt. Za podrobne informacije pišite na naslov: Janša Jože, 621HIU Mn-ribor, Gosposvetska 24, Jugoslavija Rad bi se dopisoval z našimi izseljenci v Novi Zeian-diji. Poieg slovenščine in hrvaščine obvladam tudi angleščino in nemščino. Frane Sr-itovršolk, 661100 Koper, Kvedrova 2, Jugoslavija ognju« še nekaj vročih želez. Med drugim tudi gostovanje po Avstraliji, kamor jih naši rojaki že lep čas vabijo. No, v desetih letih bo nemara dovolj priložnosti za uresničitev tudi lega načrta . . . Atisanilwl bratov AVSENIK je bil na Silvestrovo osrednja vaba novoletnega sporeda ljubljanske televizije. Nekajkrat obljubljeni rovi album s 24 skladbami Slavka in Vilka do konca lanskega leta ni »ugledal luč sveta« in po vsej verjetnosti bodo vrli godci z. njim še malo počakali. Bržkone Iz * taktična-tehnič-nih* razlogov de» pomladi in ga izdali ob slavju, ko jim bo gramofonska družba TEL-DEC v Essnu podelila pet novih, zlatih plošč za uspešno žetev v minulem lelu. S temi vred bo v vitrini ansambla tako že 33 zlatih odličij, h katerim sc do 30-lelnice ansambla (v aprilu 19K3) utegne primakniti Še kakšno. Opo zoritS velja, da bo v letošnjem letu končno izšla prva velika plošča z angleškimi besedili in da z njo ansambel naskakuje angleško govoreče tržišče v ZDA in Kanadi, Lisi a ansamblov, ki bodo v letošnjem letu gostovali po Združenih državah Amerike in po Kanadi, v januarju Še ni dokončna. Kot smo vajeni jo vižarji oblikujejo po ponudbah in vabilih, ki prihajajo sproti. Vseeno pa je menda že dogovorjeno gostovanje nove zasedbe SLOVENSKEGA OKTETA ter zabavnoglasbene skupine z NEW SWING QUARTE-TOM in OTOM PESTNERJEM, ki so bila na lisli že lani. No, potrpimo in videli bomo - . - filatelija 15, oktobra lani jc dala Skupnost jugoslovanskih PTT v projnet provizorij, za katerega jc uporabila frankovpo znamko Jta 75 par črno vijoličaste barve z motivom z Reke, izdano 24. novembra 1976. Prejšnjo oznako vrednosti0,75 so razvrednotili z dvema črtama, pod njima pa natisnili novo oznako vrednosti 5,00 (dinj. V tednu od 20. do 26, oktobra j c bila v rabi obvezna do plačil na. znamka »Olimpijski teden« za 50 par. Znamko zaradi koščka vsakdanjega kruha. In mislita sem na naše ljudi na tujem koliStokrat so zapisali v svojih pismih polnih prebridkih spominov, da so morali 2 dOrriJt s »trebuhom za kruhom n. In spomnila sem sc koščka oguljene beležnice, ki mi jo je nekoč pokazala znanka, Ta revni oguljeni košček beležnice, ki je imela komaj nekaj strani je bil za njo zelo dragocen. Bil je edini in zadnji spomin na moža, ki sc ni vrnil iz koncentracijskega ta- s sliko olimpijske zastave preko globusa j c natisnila '»VEB Wertpapierdrucl«rei* v Leipzigu, DR Nemčija, v večbarvnem ofsetnem tisku v polah po 50 kosov. V počastitev lil. konference o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS) v Madridu, Španija, je Skupnost J PTT izdala 11. novembra dve priložnostni znamki za 4,90 in 13 dinarjev. Motiv na znamkah kaže del Madrida v stiliziranem golobu. Osnutek je naredil Andreja Milenkovič, akad. slikar iz Beograda. Znamke je natisnil Zavod za izdelavo bankovcerv v Beogradu v kombinaciji ofsetnega in linijskega globokega tiska po gravuri Dušana Maliča. Prodajne pole obsegajo po P znamk. Po vzoren postne uprave OZN je Skupnost J P I T v počastitev dneva republike izda- borišča. Le to beležnico ji je prinesel njegov sotrpin, Napol zabrisane, s slabim svinčnikom napisane besede, so pripovedovale: »Delo v kamnolomu je težko in mi vsi tako obnemogli. Vse noči sanjani o kruhu. Črnem, belem, žemljicah. Kar čutim jih v Ustih, h ko sc zbudim, je prava groza. Kako dober je bil tisti, ki si ga ti spekla, Ema. Naučila te je moja mati, veni. Malo janeza daj notri, da bo boljši okus, tako ti je rekla. Kruh z janežem, to je bila po- la 28. novembra sedem večbarvnih znamk po 2,50 din s slikami zastave Socialistične federativne republike Jugoslavije ¡n socialističnih republik. Osnutke za znamke je naredit Andreja Milenkovič, akad. slikar iz Beograda. Znamke jc natisnil Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v večbarvnem ofsetnem tisku. Kompletna izdaja jc natisnjena v dveh polah po 1fi znamk. Vsaka pola obsega 4 četverčke in sicer so v prvi poli po 4 znamke f, zastavami socialističnih republik Bosne in Hercegovine, Črne gore in Hrvaške, v drugi poli pa Makedonije, Slovenije in Srbije. Na obeh polah je še četvorček z zastavo SPRI. Ob obeh priložnostnih izdajah jo kot običajno izdala Jugo marka ovitke prvega dne, ki so stali po 2,50 din brez znamk. sebnost moje mame. In ec jc bil kruh star, smo ga zavrgli za živali. Oh, če zdaj pomislim na ves listi zavrženi kruh. Tu krademo repne olupke iz smetnjakov in ko jiii žvečimo mislimo na kruh. Oh, ec bom dočakal konec vojne, kako se bom najedel . ,.« In sc je zares, Ko so prišli ameriški osvoboditelji s konzervami sc jc siromak tako najedel, da je umri- Pa. ni bil edini. Danes imamo črn in bel kruh, maslen, mlečen, ržen. slovenski lonec Slepa ioniu Liter kislega ir liter sladkega mleka zmešamo, dodamo 2 del smetane, dobro premešamo in zavremo. Naredimo podmet iz 5 dkg moke in nekaj žlic mrzle vode in ga med mešanjem zakuhamo v mleko. Ko dobro prevre, polijemo Žonto po ajdovih hIi koruznih žgancih v skledi. Ce smo .žgance razdelili na porcije, polijemo z Žonto vsako porcijo posebej. Ajdovi krapi s skialo Liter ajdove moke v skledi poparimo z litrom osoljenega kropa in dobro premešamo s kuhalnico. Ko sc testo malo ohladi, ga zvrnemo na pomokano desko in dobro pogne-temo s pšenično moko. Zatem ga razvalj amo za prst debelo in zrežemo na kvadrate. Nadev pripravimo iz pol kg skute, 2 jajc in kozarca kisle smetane. Malo solimo, dobro premešamo in po potrebi zgostimo nadev z drobtinami. Na vsako krpo testa damo žličko nadeva, krpo preganemo in stisnemo ob robovih. Krape kuhamo v slanem kropu deset minut, Kuhane previdno poberemo V skledo in zabelimo z ocvirki. Svinina s hrenom Kos svežega svinjskega mesa od vratu zrežemo na večje kose in damo v kozico. Dodamo rdeč korenček, nekaj koscev čebule, strok česna, košček limonine lupine, nekaj zrn celega popra in solimo. Prilijemo žlico kisa in toliko kri |.. ;m i » vij* jUGOSLAVllA -£50. JC'. BAt rAHB CdJfJ m 3ACTABE C4LUUAJIHCTH H«iaai Pi nmnMKA C®*“J _ JUGOSLAVIJA ¡|l©' ' j ijijt1 s i JS _______ HJG05LAVJM 250 ji,GO5I.AY;jA250 H'"' ST I- ?yo JUGOi LaVIIA ga fuCtcis L A VI (A, 2,50 Jž ST A V A sr H J I fAirAVt flOClBAlBTlCREP DR UK S MK J ajdov in kdove kakšen šc. In takšni mamini fantički ga mečejo po tleh in mi sami ga mečemo v smetnjake. Zakaj? Zato, ker smo pogubili na vse tisto, kar je bilo? Ali zato, ker imamo kruha preveč in smo se preobjedli? Kaj pravite? in a vode. da je meso pokrito. Kozico pokrijemo in jed kuhamo, da se meso zmehča, Kuhano stresemo 7. juho vred v skledo iti potresemo po vrhu nastrgan hren. Svinjska pečenka s smetano 1 kg svinjskega mCs& (stegno, pleče ah bržola) posolimo, potresemo s kumino in damo v kozico. Prilijemo žlico kisa in dve žlici vode in zatem pol žlice masti. Kozico damo v srednje vročo pečico, da se meso počasi rumenkasto zapeče, Nato mast odlijemo in pečenki dodamo 4 žlice dobre kisle smetane in poslavimo v pečico nazaj, da se Se malo popeče, Piščančja jefra 7 jajcem 30 dkg piščančjih jeter zrežemo na listke. V kozici razgrejemo žlico masti ali olja» dodamo nekaj koscev čebule in ko zarumeni, zrezana jetra. Nekaj minut jetra pražimo. nato pa dodamo dve raztepeni jajci, ščep popra in soli, premešamo, popražimo in L jetiju postrežemo-. Pečen prižel je 4Q tlkg priželjca kuhamo deset minut v vreti Yodi. Nato gst prelijemo z mrzlo vodo, mu odstranimo kožico in ga zrežemo na rezine. Vsako rezino posolimo in malo popramo, nato jo povatjamo v moki in hitro spečemo v vrelem oiju. Pečen priželjc potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in pokapamo z limoninim sokom. belinka tovarna kemičnih iirtetkov, n. o. sol. o, 61001 LJUBLJANA poštni predal 5/1 telefon n. c. 061 314 177 tele* 31260 yu bel telegram Belinka Ljubljana Sel. postaja Ljubljana-Moste PROIZVODNI PROGRAM TOZD BELLES b. o. SADOLIN PX 65 S sredstvo za zaščito In oplemenitenje lesa TOP COAT Loniranl sredstvo za končni ali vzdrževalni premaz (v mešanici a Sadalinom) BELLES IMPREGNACIJSKI GRUND 13.61 za zaščito stavbnega pohištva BELLES iMPREGNATOR 04.60 sredstva za represivno zaščito že napadenega lesa BELINKA EPAL, oddelilno sredstvo za kovinske opaže in opaže lz trdega lesa BELINKA BOMAL, oddelilno sredstvo za opaže Iz mehkega lesa SUPER BLESK tekoče loščilo za naravne ¡n umetne kamnite površine LUBROSTAR, mazalna tekočina za pnavmatske stroje CEPLATTYN KG 1Ü, mazilo za odprte pogonske zobnike REDNE ODDAJE RADIA LJUBLJANA ZA SLOVENCE NA TUJEM * Oddaja >Za srove-risbe irsi-ljcriii. — na sporedu vlake intrig od iT.SO do Z3.00 na snovniem valu 3JC.fi metra ali D'S fcifoharznv. * Odreja -Bossdo in zvozi iz logov doTiailh» — ne spopadu vaak pela1* pp 22.H) d p 23 .DO na srednjem valu 32S.i metra ali fiia kllakerm. * Kratka Intarmalivna rubrika ..Dobfp Jutra, dragi rojaki na tujem“ — na sporedu vaak dan ra jen nctrj ulje po pdr?čilih ob Šnsl i uri ajuliiij n;i prvem programu radia Ljubljana. * Kratko inibrrriLlivnn n.ihrihn "Našim rnjriknm po svdtU" — na sporedu vsak delavnik po poročilih ob 22. uri na prvem programu. * Oddaja Mladi m oslovi — namienjtna o1 rokom na 1ujem. Na sporedu vsako aobolo ob 19.35 na srednjem valu 325,8 m ali -nft iiloherzov. * Naša poslušalca na tujem Ludn obveščamo, da lahko prek kratkovalovne pose^fo Radia Jugoslaviji dvakrat nrj teden spremljajo oddajo v slovenščini, ki jih oddaja 1a radijska postaja. Vsak ponedeljek prenaša Radio Jugoslavija oddajo Radia Ljubljana in sicer vetoma poročila ob 22. uri. Vsako soboto pa prek kratko valovnih oddajnikov Radia ilijgoriinvifr. lahko poslušate daljšo, govorno gleebono oddajo, ki |o prav tako pripravljajo v Radiu Ljubljana. Oddaja |e na sporedu vsako soboto od 10. do 11. ure po jugoslovanskem času, Obe oddaji Radia Ljubljane Inhku slišijo rojaki v Znhcdni Evropi, Sbvernj in J vini Ameriki ter Avstraliji. In šo valovne dolžine; kratki valovi’ 41,43 me‘ra, 31,IB melra in 25.56 m el ra ali 7210 kdoherzov, 8620 kiloherzov En 11735 fcitoherzov. ^INEX adria aviupromet Ijübljand S ZAČASNO ZAPOSLENI V NEMČIJI IN SORODNIKI DOMA Poslužite se rednih tedenskih letov, ki so namenjeni samo vam ir vašim sorodnikom doma. Leti so do 50% cenejši od rednih linij. Letimo na progah; Düsseldorf Frankfurt Hamburg Hannover Stuttgart Zagreb Split Beograd Düsseldorf Frankfurt Hamburg Hannover Stuttgart Prodaja kart In informacije: ZR Nemčija, GRIMEX 6 Frankfurt/Main 1 • Postfach 16120 Wiihelm-Leuschner-SirasSe 25 Telefon (061) 25731 s filialami; AIR-BUS REISEN 6000 FRANKFURT/Main 1 - Münchener Str. 42 - Tel. (061) 2573201 4000 DÜSSELDORF 1 - Steinstrasse 20 Tel. (0211) 329878 + 326309 2000 HAMBURG 1 - Glockengiesserwail 19 Tel. (040) 331610 + 331619 3000 HANNOVER - Andreaestrasse 7 Tel. (051) 327314 + 387315 Ljubljana; lnex adria aviopromet, Titova 43, TeL 313-366 in vse turistične poslovalnice v Sloveniji in Jugoslaviji Vabljiva Dolenjska Zdraviliški bazen v 1 >oUmjskili lopi kun «■. Na prijeten oddih med zelene vinorodne griče, pod okrilje košatih bukovih in smrekovih gozdov, v doline * favno Ln floro bogatih rek in potokov ali na rekreacijo oh zdravilnih termalnih vrelcih vabi ta prelepa (ledeniška pokrajina. Na jugovzhodu Slovenije st razprostira; slikovit« jc in posejana 7, ljubkimi vasicami, vi no grudi in cerkvicami. Po njej tv vejo zelo ugodite turistične poti med severno in srednjo Evropo nu Jadran in z zahoda np Hal kanski polotok pa na Bližnji vzhod. Središče Dolenjske jc Novo mesto, nekdaj zelo utrjeno mesto na polotoku zelene Krke, ki se je v zadnjih desetletjih gospodarsko in kulturno močno razvilo. Mnogo kul tu; m »zgodovinskih spomenikov je v njem, med njimi ludi znameniti brončeni nldcp ilirskega kneza, V uitarju kapiteljske cerkve Tintorelova podoba sv. Milila Via, gimnazija je stara že 230 let, V bližnji okolici Novega itiesLu so lepi sprehodi v K»gov [p£, Porloval in Marof, do 20 kilometrov razdalje pa vana bodo dootopni čudovito lepi zeleni Gorjanci s Trdinovim vrhom in Gospodično, kartuzija Pleterje, kije samostan S častitljivo tradicijo in svojevrstnim načinom življenja, Kostanjevica ž nekdanjim samostanom, v katenent je danes galerija z bogato likovno zbirko in ob njem na prostem Stalna razstavo, Forma viva, skulptur ¡Z lesa. Med najicpSimi in naj bogatejši mi vcidami Dolenjske slu nedvomno reki Krka in Kolpa. Primerni sla za kopanje, čolnarjenje in ribolov. V njiju se vam bodil na 1rnck ujeli lipani, sulci, kleni, linji, somi. ščuke, postrvi. .. Ugodne pa SO I Likaj ludi mož nosi i za Inv na visoko in nizko divjad, predvsem na pobočjih Gorjancev in v prostranih gozdovih Kočevskega Koga, šc posebno tla srne, jelene, divje prašiče in celo medvede. Dolenjska privablja v svoje okrilje Ludi vse tiste turiste, ki sc žele odpočili v mirni naravi ih nepokvarjenem zraku Za ljubitelje izletov je pripravljena Ln markirana Trdinova pešpot, ki popelje sprostitve željnega popotnika v najintimnejše kotičke še nedotaknjene narave. Se na zdraviliški turizem na Dolenjskem je prav opozoriti. Tu so znamenite DOLENJSKE '1'OPLIC.E, eno najbolj slikovitih naravnih zdravilišč v Sloveniji, Obiskoval celit zagotavljajo prijazen sprejem, prijetno bivanje r(l ustrezno strokovno nego. čl c trpite na revmatičnih obolenj lil ali na poškodbah po operacijah, če vas mučijo ginekološke bolezni pil imate težave s hormonskimi motnjami, poicm so Dolenjske toplice vaša možnost in upanje zn povrnitev zdravja. Zaupajte tukajšnji in terapevt ičttim poslopkom, termalnim kopelim, masažam, obsevanju, telovadbi. . . Strokovna služba, ki bdi nad počutjem bo Laikov, se pri. sviijCTtL delu Opira na dolgoletne zdraviliške izkušnje kot tudi na sodelovanje s specialistični mi Oddelki Kliničnega centra v Ljubljani In novomeške bolnišnice, Zdravilišče ŠMARJEŠKE TOPLICE, ki leže v zaprti dolini 12 kilometrov od Novega mesta in 5 kilometrov od Otočca, pa -se. znane zavoljo termalnih vrelcev, ki jih v zdravilne namene izkoriščajo že okrog 1H0 let. Voda doseže toploto '32 Celzijevi!) Stopinj in je izredno uspešna za rehabilitacijo bolezni ožilja, srca in živcev. Prav pa je omeniti šc izredno uspešno gostinstvo na področju občine Novo mesto. V samem Novem mestu sta prizniltta bolela Kcmdijn in Metropol, nmogo gostov pa prihaja drtevtto iz številnih krajev Slovenije in jz. Zagreba v znani Ln, priznani restavraciji Kri vodnjaku ¡11 Breg. Seveda pa je posebno doživcljc obiskali Otočec: tamkajšnji hotel Grand Otočec, ki slovi po stilsko opremljenih sobah in kuhinji, hotel Garni Otočec, ki ima tadi zaprt kopalni^bnzen pa tukajšnjo restavracijo z 240 sedeži, veliko lefEisO s pogledom na grad in Gorjance in pogostimi zabavnimi in plesnimi prireditvami. V neposredni bližini hotelskih objektov pa jc kampin^Otočec, v katerem je prostor za 40 šotorov, in ki leži nu idiličnem obrežju vedno zelene Krke. KOVINOTEHNA VELEPRODAJA ZUNANJA TRGOVINA MALOPRODAJA INŽENIRING Ko. 2/83 english. section RODNA GRUDA, Marttaint for Slovenes Abroad, Cankarjeva lili, AlOfJl Ljubljana, Slovenija-Yugoslavla Tet. 061/23 102 Published by Slovenska izseljenska matica, Ljubljana Editors: Jože Preieren {Editar-in-Chief) and Jagoda Vi gele. English translations: Milena Xlilojevie-Sheppard, M. A. RODNA GRUPA is published monthly. Numbers S and 9 arc published together as a double issue. Yearly subscription for overseas countries is $,— tj, S., 10,--Camdian or 7,— Australian dollars. Payment can he made direct■ to our Account, No. 5OIO0-62O-O1O-320O2-2818J5 at Ljubljanska banka, or by international money order, or by check — payable to »Slovenska izseljenska matičar — in a registered letter. Slovene is no More Difficult than any Other Language An Interview Wilh Dr. Jože Toporišič Dr. Jože Toporišič is Professor of the Slovene Language at the Faculty of Philosophy of Ljubljana University. He has written numerous articles and scientific treatises about the language, and has published several books, of which let us just mention his book "Slovenski knjižni jezik’' (“The Slovene Literary Language”) in (our volumes and his scientific Grammar, published in 1976. This all goes to show that Professor ToporiStfi is the leading modern linguist anti all-round researcher of the modern Slovene language in Slovenia. Tn 1969 Slovenska izseljenska matica published his book “Zakaj ne po slovensko?", which was equipped with 6 gramophone records. That’s otic more reason why we asked him about certain matters concerning Slovene textbooks for those who have no firm grasp of the Slovene language, but would like to learn it or get to know it belter. Dr. Tuporise provided very original answers to our questions. What led you, more than 10 years ago, to write the book “Zakaj ne po slovensko?” and how do you look on your work now? This first initiative for the book "Zakaj mj po slovensko?” came right from Slovenska izseljenska matica, who first looked for an author at the Institute for die Slovene Language at our Academy (this Institute actually did contribute a frequeney-of-use dictionary' of the words in its records). By accepting the offer that ! carry out this work, I was able to fulfil my wish that T should he able, as a lector of the Slovene language of many years standing at the Faculty of Philosophy in Zagreb, to fully repay my debt to our language, which I love very much and from which J must also live, like all scholars of the Slovene language, ft was in Zagreb, at the end of the ]950's, that the famous philologist, Professor Petar Gilbertna persuaded me to prepare, for inclusion in the series of textbooks of European languages which he was publishing at that time, the sound system o£ the Slovene literary language from accent to sentence (“Slovenski jezik ..1961, with S gramophone records). At that lime it was the desire of Izscljeuska matica that the new textbook should teach (English-speaking) people to speak Slovene in the full sense, i. e. to Ire able to form sentences and longer messages, not just to pronounce well already composed sentences. I started work on this project in 1967, broke it off for 6 months ill 1968, when I went for a visit to America, and finished ¡it when T came back, so that it wras published in 1959, together with the gramophone records, The work was recorded by the Assimi! method, at Viatica's request. I think that this work remains unsurpassed in its progressivencss of treatment of the subject, including all levels of linguistic structure: phonetic, morphological, syntactic and lexical. Textbooks which are not based on such progressive treatment and are insufficiently concise and comprehensive in their treatment of the sound system of our language — and all textbooks published after my textbook are such, although they rely on my book to a large extent but without making any reference to it — Cun never teach people to pronounce correctly, with die right accents. And once someone learns bad pronounciati-ou and wrong accentuation, he can hardly get rid of such bad habits. Over the last ten years, if I’m not mistaken, several textbooks have appeared from which a foreigner can learn Slovene, either by himself or l under the super vision of a tutor. Are we here in Slovenia well organized for the preparation and printing of such works? Where should the initiative for such works come from? Arc there enough of these hooks? I would just add more exercises to my textbook if it was published in a new edition or rearranged for a foreign language other than English. This would be particularly necessary for Italian or German. Apart from adding more exercises, which had to be reduced in number in the first edition of my book due to lack of space, I would also make the exercises more varied, and would also make use of the opportunity to include my latest findings in the study of the characteristics of the Slovene language. The orientation of a language textbook towards one particular language, English in our case, is correct and also economical. The writing and publishing of such textbooks wa$ certainly the result ol interest shown in the Slovene language beyond the border; of Slovenia. What interest exists outside Slovenia at the present time and how are we here in Slovenia trying to satisfy it? That’s true enough. In 1973 the textbook. “Povejrno slovensko” (The title is obviously very similar to my book's: “Zakaj nc po slovensko?”) was published. It was supplied complete with cassettes* which are nowadays easier to use than gramophone records, and aimed particular}1 at Serbo-Croat speaking pupils. The textbook includes a lot of exercises in the form of drills. The authoress of this book had prepared such drills, but I rejected this offer possibly too quickly and so gave rise to competition in the form of a new textbook. Then, in 197S, another such tcxLbook appeared at the Faculty of Philosophy in Ljubljana, without orientation to any particular language and only in Slovene. Previous to that a similar textbook had appeared at the University of Prague for Czech students. Both these textbooks are based on similar Czech works, but they provide little for the pronounciation aspect of the language, and are written supposing that the pupil already speaks one Slav language. This means that it is supposed that the pupil is capable, already at tlte first lesson, of uttering all Slovene sounds, and knows practically all its morphology (with the limitation of the morphology of the verb). In particular the first authoress made much use of previous findings concerning the linguistics of especially our language. She also enlarged the exercises, which arc certainly too monotonous in their practical presentation. We aren't too well organized for the publishing of such works. Too much weight has been placed on the writing of competitive textbooks concerning the basic rules, whereas we are at a deadlock ps far as a handbook for an advanced learner's course is concerned. When someone does write il, which is not to be expected of these ‘'copiers”, then young competitive shoots wilt again appear in great quantities both at home and in America. The initiative must eoinc from the publisher, and the publisher should make it possible for the author to further improve his work, and not insist on having a reprint made without any changes, so that the costs are smaller and the profit greater. Some people say that it is difficult to learn to speak the Slovene language completely correctly, Does our language have any particular “difficult places”, or is the reason for this that Slovene does nut belong to the so-called major languages and so that a direct Contact with it is 50 much the more difficult? Interest in the Slovene language is on the increase, partly in Yugoslavia and also elsewhere in the world, of the German. English and Italian speaking, It is certainly greater in Moscow, loo, where a regular university study course in Slovene has been started. Efforts have been made to satisfy this interest by sending lecturers to foreign universities. This is a successful method, except that the lecturers should be better supported with suitable teaching tools, and they should be better qualified. The Seminar on the Slovene Language, LiLCrature and Culture, which was held in Ljubljana for the sixteenth time last year, has also done a lot for the affirmation of the Slovene language. The lecturers themselves should make greater efforts themselves, too, They could contribute towards a better knowledge of the concrete difficulties which students with different first languages encounter when learning Slovene. Unfortunately, all too frequently our lecturers at foreign universities are only interested in obtaining specialization in Ihe languages (or literatures) which arc spoken at the universities where they are sent to. For the learning of the Slovene language a foreign Student needs a textbook and if possible gramophone records, Such a student, esi)«ciatly a student with some knowledge of Slovene who would like to carry out further study, would probably need some suitable dictionaries. Do the existing dictionaries and pocket dictionaries between Slovene and other foreign languages seem to you to be satisfactory and up-to-date? Slovene is no more difficult than any of the other Slav (or other) languages. Russian, lor in stance, has a difficult accent and sound system, whereas Serbo-Croat, Czech and Slovak are complex with respect to the length of their vowels and, in addition to this, Serbo-Croat is difficult because of its very movable accent. People learn Slovene less because it is not a very functional language. Us usefulness and applicability is often reduced by us Slovenes, when wc make ourselves speak with (“bangaway at”) foreigners in their own languages, For these reasons you can find Serbo-Croat speaking people practically in all parts of the world. At our courses some teachers try to use only Serbo-Croat instead of trying Slovene, Speakers of Slovene are few and Ear between, though more numerous in recent years, The position of both languages is no different at universities throughout the world and in Yugoslavia. However, it is still possible to find people who don’t regret the effort rtf learning Slovene, of getting to know ns in. our own language, in the medium which recognizes the thousand years of Slav and Yugoslav Independent entity. And we’re glad the numbers of such students are increasing. As far Us dictionaries are concerned, we Slovenes keep up an adequate standard, especially in the case of favourable market conditions. I am not well enough acquainted with the dictionaries from a study point of view to be able to give a judgement oti them. The difficulties that one encounters when writing texts in foreign languages are obvious (it’s the same if working in the opposite direction). Here it’s a question of quality, whose necessity we should at least admit to, even il for financial reasons we cannot always aspire to it. A New Book by Edi Selhaus About the Rescuing of Allied Airmen in Occupied Slovenia After his retirement, the untiring Slovene photoruportcr and newspaperman Edi Selhaus took up some new Sloven? miners (photo by Jonez Zrnec) and very interesting work. He started (o collect data about allied airmen who had to parachute down onto Slovene territory during the Second World War because their planes were hit by enemy gunfire or became incapable oF flying any further due to engine trouble or other faults. These airmen were in many cases rescued by Slovene partisans from Fascist and Nazi search parties sent out to find them. At that time many friendships were struck up. It was these that the author tried to reawaken and make documentary' records of in two books. The first book was published a number of years ago in English with the title ^The Hail Out”, The second similar but much extended book was published last year in Slovene, under the title “Stolinka srecc”. Edi Selhaus is thinking about a third book concerned with this field, "During the war I was with the par- tisans in various parts of Slovenia. When time allowed, and when it was possible in such conditions, J took photographs, too. Among Lite numerous photographs which E took there were some in which Allied airmen who had to parachute down into Slovene territory, were pictured. They bad been either shot down by German fighter? .or anti-aircraft artillery, or else their planes had given Lrouble. 1 took most of the photographs at the partisan airfields, which were at lira-si nec and Otok in Bela Krajina, or at Nadlesek in La&ka dolina”. “When 1 retired some years ago ! bad time to make a closer study of those photographs. My study took tne to Cerknica and Bloke. People could still remember the Allied 13-24 and B-17 Flying Fortresses, which used to fly in large formations over Slovene territory in order to bomb the Nazi war industry and important com- jnuricatioms. It was often right above 1-5loSka planoLa and Cerkniško jezero, that fierce air battles used tr> take place between German Messcrschmidts and A [Lied Liberators, For this reason many Allied planes crashed in these areas. If the airmen had the luck to be able to jump out of the planes in time and again the luck to drop by parachute itito- areas in the hands of the partisans, then the drop ended happily l'or llicm. The partisan patrols rescued them, and took them to safety to the first command post. They were then accompanied by couriers along secret paths to the Allied missions, who accompanied all the larger partisan units. From there it was not. so far to the airfields/’ Wounded Airman Caught in a Tree 'T dug up a very interesting true Story at Bloke. The villagers told me about how during the war some American airmen had saved themselves from a burning bomber. Some were burnt to death, and two or three of the airmen were captured by file Germans," “A mother and daughter from bench na Blokah helped to rescue one airman. A wounded airman had landed by parachute on their farm, but was caught up in a tree. Fifteen-year-old Marjanca found him all covered in blood when she stepped out of the house in order to water the domestic animals. She took him into the house, where together with her mother she cleaned and bandaged his wounds, fed him and hid him in a safe place. It was high time they hid him as enemy pairols looking for parachuted airmen were already in the vicinity.” T searched out Marjanca — today she’s already a grand mother — whereas her mother is no longer among the living. I talked to her and published the story. Immediately after this readers sent data about similar cases. And so it was that T started to collect data and get myself ready for a book about all these stories. In between 1 published individual stories in various papers.” “The idea of pulling all these stories into book form was given to me by an event I experienced in Tolminsko”. “A letter had come from America to the office of the Editor of "Rodna gruda". After .3.3 years two airmen who had been shot down over Slovenia during the war httd written to announce their planned visit to Yugoslavia, writh the object of finding and mccLing again the people who had helped then then. Those two airmen were Bill Petty and Jerry Armstrong, the first front Carthage in Tennessee and the second from Cleveland, Ohio.” "They came to Ljubljana together with their wives and col Id hardly wail for the dale when, they were to visit [lie places and people in Tolrninskn, where “the most exerting event of their lives*1 — p$ they kept on re-peaking —■ had occurred. I joined them and tried to prepare as many meetings as possible with the inhabitants of Tolmin, Kobarid, Dreznica and Livk". “I was present at those meetings between the rescuers and the rescued and made a complete photographic record of them. It was unforgettable. Tears of emotion rolled down their cheeks. Any photoreporter in the world would be glad of such scenes. And so I decided that I would investigate all such cases and put them all together into a book”. “I soon got hold of the list of rescued Allied airmen, which was maintained by the Staff Headquarters of the Slovene partisan army. I found that over 500 Allied airmen had been rescued in Slovenia alone, most of them being Americans. I started sear-cliing for the present addresses of the rescued airmen, got some of them, anti started to correspond with them”, “In looking for them different people helped me. Among them was John Hribar, a Slovene emigrant who lives in Florida in [he U-S.A. He helped me to establish contact with airman Pipkin from Florida, who had spent several months in Slovenia during the war. He had been badly wounded when the Germans had shot down his piane. He was transported off quickly by the partisans to the hidden partisan hospital at Rag, where the two, now very well-known Slovene doctors dr. Janez Milcinski and dr. Bogdan Bre-celj saved him from certain death. Dr. Breed} was a member of the Consilium of Physicians who tried to help President. Tiio during his fatal illness at the Clinical Centre in Ljubljana. They had to amputate one of Lipkin's legs. But T-ipkin recovered well from this operation and only last year wrote to say that lie was living happily in his family circle. 1 would never have been able to write this if the good John Hribar hadn't been so unselfish in the help he provided,” McGovern Was ‘ Reborn” on flic Island of Vis '■The well-known American senator and former presidential candidate George McGovern got into bad trouble in the last war when returning with the members of his crew from a combat IV VrMč — Tfchar’s home mission, Out of fuel, and with their plane badly damaged, their lives hanging on a thread, they managed to make an emergency landing on the partisan airfield on the Island of Vis. After the war McGovern revisited Vis and told reporters that lie felt he had been “reborn" on that island.” “It was rarely during my life that I started work nr a project with such enthusiasm: the collection of data for that book. Once, during, my investigations, I came across an older lady, whose eyes became moist when she told me how site had hidden a wounded Allied airman during the war. She helped him as though he was her own son in need of help.” ‘‘Perhaps the book “Stotinka sreče”, which recounts all these stories, will be one day published in English. T would like to improve it further and add to it other stories which belong to it, but of whose existence 1 don't yet know, And I can't know of them. If a task ever needed all assistance as far as the gathering of data is enneer- ned. then it is certainty this book. In order that die valuable friendships, established during the hardest moments of the last war, should not fade into obscurity, and that the joint struggle of the Allies against Nazi and Fascist terror should live on for ever. 11 is to this object that the book, “Sto-tinka sre£e” in its already published form, and maybe in an extended English language edition, is dedicated.11 Secrets of the Old Slovene Cuisine “Every dish has its own history”, says Pavlc Hafncr, a well-known culinary expert from Skofja I.oka, who has, throughout his life, studied various Cuisinci, his main interest being, of course* the Slovene cuisine. He is actually a civil engineer by profession, and it was only once he had reli red (hat he was able to devote himself entirely to his lifelong hobby — cooking-On week-ends he cooks in the hunter’s lodge on the 11QQ metre high Prlovi hill above Železniki, where ll lot of herbs and fruits which can be useful in the pot grow. Thus, for instance, in -Spring and early Summer be likes to make soup out of the leaves of violets, primroses, dandelions, yarrow and nettles. This soup is actually not a Slovene national dish, but it was prepared by bis mother, who in her youth used to work as a cook in several rich Viennese households, “I used to admire my in other, who sometimes made a meal out of eight kinds of meat, since we had to use up all the meat which was [eft over at the end of the week in our own butcher’s shop. But what attracted me to the kitchen most were the stories abouL (lie origin of various dishes which my mother used to tell us,” recalls PeiyIc Hafner, and then mentions some of those stories. Where did sauerkraut come to Slovenia from’? When the Chinese were building their Great Wall, and transporting cabbage to far-off places, they used to dip the cabbage into grape cider so as to prevent it from rotting on the long journey. From Chi nil the cabbage was brought over to Europe by the nomadic peoples. Since in those times grape cider was unknown in Slovenia, cabbage was conserved only by means of salt. This is how the typical Gamin!¡an sauerkraut, common also in Germany, originated. On the oilier hand, sauer-turnips are, according to HaCner, sure to be an entirely Slovene "invention”, as tills dish is not mentioned anywhere in the relevant literature. Pavle Hafner does not speak without background knowledge. He has read a great many culinary books. According to him “zganci” (a dish made of potatoes and flour) are our national dish, too, although such a dish was mentioned in German literature as early as in the IG1*1 Century and therefore a German name exists for it as well. On the other hand, “struklji” (dumplings of a special kind) don't even have a corresponding name ill any other language. ■’Strnklji” are not known anywhere else in the world. There exist several methods for preparing them. My mother used to make them out of baked flour, cooking them over steam until they were crispy”. Hafner's mother left behind quite a number of old recipes and cookery-books. It is interesting to mention how “potica”, a special kind of fruit cake and one of our national dishes, used to be made in the old days. The filling used to be made out of dessseated fruit, crushed in a mortar. This kind of “potica” is still baked nowadays in ¡stria. Sometimes an almond filling was used as well, the almonds having been brought over from the Primor-sko area. “Almond soup used to be quite common, too. It was made by putting sugar over the ground almonds, adding milk and bringing the mixture to the boil,” Pavle Hafner told us. “What is the Slovene cuisine like? Some say it is not a very rich onc. What do you, being an expert on if, thing of it?” ‘‘Until T began to study it thoroughly I used lo share dial general opinion, but now I’m convinced (hat the Slovene cuisine is rich after ail”. Hafner himself has a large collection of old recipes, too, for he began collecting them in his early youth, when he accompanied his father when he was selling meat around the country. He was particularly interested in the disites served at wedding receptions and in the manors. His aunt used to live at the court Of VisokO in Poljart-ska do! in a, and was able to tell him a lot about how the Kalans lived and what they ate. Now Pavle Hafner is writing a book entitled “Mv grandmother's cooking”, which will also mention life as it used to be lived in the manor. “This book won't be just a book of recipes, but it will also con lain the history of our national dishes”, he told us. He likes to prepare a surprise or two at Prtovc. For instance, “Poacher's Pot”, which is made is the way a hunter and charcoal-burner used to make it under Ratitovec. When the poacher had bagged the animal, they cut up some of the meat and tossed it into a big iron pot together with vegetables and herbs, which were at hand, and minced lard (“zaseka”) with bits of bacon. They buried the pot in the charcoal pile and covered it with earth, so that it Cooked slowly all day. It can’t be told bow tasty such a dish was, although Pavle Hafner cannot bury his pot in a charcoal pile, but he cooks it slowly iit a farmbau.se oven. A speciality to be had at the Prtovc hunting-lodge is the Prlovi luitcli (“malica”), which consists uF hunter’s golash and a locally-mudc sausage, cooked in red wine, “I'd have more specialities, if 1 wasn’t here only for the weekend and if I had a farmhouse oven. Some dishes really have to be cooked in baked clay pots lo be successful. But they’re no more Such pots todays”, he complained somewhat. — And why do you miss the old pots so much*? “Why do you think our grandmothers didn’t like the new baking-moulds for making potica? Why did they rat her have the tinker mend them than buy new ones? The answer is that Ehe old pots and baking-moulds were saturated with a pleasant smell, a smell that modem pans don't have, because it does not accumulate it. That’s the secret of tasty dishes, cooked in old pots in which only a certain dish was prepared”. through the american jungle I3,f 14. The nest few days Lojzek kepi hard on [he American's heels. He listened out for every word the American S|>oke. It was the custom thaï such u newcomer visited all his relations and friends and presented cacti one of them with a gift. Open-mouthed, Lojzek him* on his every' word and gesture. “In America people ride in horseless carriages. You just get in, swing the wheel, tread on the gas, and you're off. I saw a lot of such carriages in New York. Well-off people drive in them, those who eat ¡neat and white bread every day.“ 16. “When are you going?“ she asked quietly and with hidden fear in her trembling voice, "I don’t know yet," answered Lojzek, " When I grow up. Now I’m already a big boy." They didn’t talk any more shout America. Mother's face became serious. She recalled her cousin, who hail left when she was just a little girl. He had got into debt, and because he couldn’t pay back the loans he had sold his land and left. At first he hail still written, and then all (rack of him had been lost. Some had returned rich, some had stay-ed there forever, and some had corns home to die. Lojzek remembered seeing such a carriage once. Jt had raised a lot of dust, and was puffing out steam or something similar out of a pipe. “One farmer there owns more head of cattle than there arc in the whole of (he Balkans. -Cowboys on horses look after them. They call such farms ranches. A man has to make a journey of sevc ral days from one end of his land 10 the other, ]’ve beard people say that in California (here grow such mighty trees that twelve grown men ear hardly measure their girth” People were of the opinion that not everything (he American related was quite true, From them on Lojzek could dream only of America, 17., JK. She had a good think about all that Lojzek had said when he had al reacly disappeared through I he door, and gone off who knows, where. Fie had always liked to potter around the village, to wan tier in (he woods,