82. žiev. Po&tniiLa pLačana t gotavinL Celje, pondeljek 14. oktobra 1929. Leto XI. Ixha)a • pondetjek \n petek. Stane mesečno Din 7'— es Inozemstvo Din 20"—. Peeamesna ättvltka I Din. k*čan poštno-čekovnega zavoda štev. 1Ü.666. Uredništvo In upravnlstvo « Selje Strossmayerjeva ullca 1, prltllCje. Rokoplsov ne vračamo. Gglatl no tarlffu. Telefon Int. 5tev. 65. Kaj bo z oblastnimi samoupravami ? G. dr. Henrik Steska, znani na§ upravni strok.ovnjak, razpravlja v so- botnenn »Jutru« o tem, kako bi se naj vbodoce reševali najbolje vsi posli, ki jih je knela doslej v rokah oblast in pa srez in so z zakonoin o banih pre- šli na kr. bansko upravo. G. pisatelj prihaja do zakljueka, da »ban ne bo- de vršil trajno vseh poslov svoje pri- stojnosti le s svojijni uradinlištvjoim«. Mnenja je, da bodo takozvani autori- tativni posli (kratko rečeno: doseda- nji delokrog političnih in policijskih oblasti) ostali v rokah politienega uradniištva, dačim bi ban pri oprav- ljanju skrbstvenih poslov »ne mogel trajno pogresati pritegnitve onib oseb, ki .bi po svojem pripadništvu k izvest- nemu teritoriju ali soeijalni skupini dobro poznale potrobe ln težnje dotič- nih krajev in sloj.ev.« Kot »skrbstvene posle« si misli g. pisatelj vse one, s katerimi se pospe- šuje gospodarstvo. socijalni razvoj, prosveta in zdravstvo, a ne ka-kor pri avtoritativnih činih negativ no 7, re- presivnim ali preventivnim odvrača- njem izvestnega. skod'ljivaga zadrža- jija Ijudi (t. j. s policijskimi in drugi- mi odredbami), nego pozitivno s po- delitvijo raznih materialnih pripo- miockov in z osni van join in vzdrževa- njem raznih občekoristnih naprav, nudet-ih matcrijalne in idealne dobrl- ne. Seimikaj spadajo n. pr. razna po- krajinska podjetja in druge gospodar- -ske naprave, dalje sole in podobne prosvetnc instituoije (nizen visokih šol in akademij znanosti) v pokrajini, potem pokrajinske humane ustaiiove (zdravstvene, ubožne itd.). Pri vrše- nju teh poslov, o-dnosno pri nadzoru nad teniii institucijaini in napravami pa se bo pojavila potreba u.stanovitve posebnih odborov, ki bi se posvetovali in sklepali pod. predsedstvom bana, podbana ali banskega reserenla in bi prcdstavljali obenein sam.oupravni element v pokrajinski upravi. Clani naj l)i l>ili poleg banskega resercnta za doticno upravno grano morda na eno tretjino zastopniki občih pokrajinskih inieresov, na eno tretjino zastopniki prizadetilh stanovshiih koristi in na eno tretjino slrokocnjaki, postavljeni izmed oseb, ki se odlikujcjo po teore- tiČnem znanju in nunogoletni presku- seni praksi. Z ozirom na se vedno tu in tain se pojavljajoce progoreco strankarslvo, ki ceni le najizrazitejše pristaše večin- skih strank, najsi tudi pristransk.o po- stopajo, bi dotlej, dokler bi ne imeli pokrajinske skupsčine, tudi prvoime- novani dve tretjini odbornikov bili imenavani in to deloma z oziroin na obče pokrajinske interese, deloma na ])cedine j)rizadete stanovske ali po- klicne interese zemljiskih poscstnikov, obrtnikov in trgovcev, svobodnih po- klicev, javnih in privatnih namesčen- cev, delovodi j in delavcev. Pri odlocit- vi zastopnikov stanovskih interesov bi bilo uinostno, da bi se ne postavili lo oni, ki bi zastopali predvsem najšte- vilnejši tip enega stanu, nxarvec naj bi se izdatno upostevali tudi oni tipi, ki predstavljajo večja podjetja in bolj- še kmetije ter višjo izobrazbo in jam- čijo za trajen napredek pokrajine od- nosno banovine in države. Potreben bi bil banovinski odbor za pospeševanje poljedelstva in gozdar- stva (deželno kulture) ,odbor za povz- difto trgovino in obrti, odbor za javne gradnj.0, odbor za humane in zdray- stvcne naprave, dalje odbor za nižje in srednje šolstvo in koncno finančni odbor, ki bi so bavil z upravo oblastno pokrajinske imovine ter je z lastnim pokrajinskim proračunom in pokra- jinskimi davščinami. Sklepe teh od- borov bi moral ban cdobriti, a odobri- tcv bi se smek odkioniti lc zaradi kr- šitVG zakona ali iz važnih obrazlože- nih javnih intorosov. Tako sodelovanje navodenih odborov bi bilo potrebno tudi pri izdaji. pokrajinskih urodb, v kolikor bi se ne na nasale na vzdrže- vanje javnega reda in miru. Z ured- b;uni ];iizadeti sloji bodo najbolje sa- ini niogli spoznati, so li uredbe pri- me rne ali nc in njih zastopniki bi to- iej magli primerne nasvete. dajati in želje izražati, najsi bi jim tudi nedo- .sta'jala sposobnost. take uredbe sestav- ljati. Tozneje pa bi se mogla upeljati po- kmjinska, v kurije deljena skupšcina za bänovino. Tej skupščini bi pripa- dalo pod vodstvom ban a ali njegovega nainestnika v prvem redu izvolitev za- stopnikov v razne pokrajinske odbore, sklepanje o proraounu glede lastnih pokrajinskih davščin in sklepanje o pokrajinskih uredbah k državnim okvirnim zakonom ali na osnovi po- sebne zakonite pooblastitve. Potrditev I re lacuna in uredb bi pa morala pri- j:adati banu, ki bi glede lastnih po- krajinskih daviščin pastopal v spora- zumu s financniim direktorjem.« Glede uratlništva je g. pisatelj mne- nja. nnj l)i bilo vobče državno. »Pri onih upravah in institucijah, ki bi se vzdrževale predvsem iz lastnih pokra- jinskih sredstev, pa bi smeli biti sa- raioupravni.« Razume se, da je vse to mišljeno kot nekak nasvet, kot neka srednja linija, na kateri bi se mogli spraviti državni in sarnoupravni interest v harmonic- no celoto. Tako bi bil tudi najboljše zasiguran prehod iz enega stadija v drugega. Otvorifev nove ceste Sv. Urban—Lesicno. V Celju, 14. oktobra. Včeraj je bil za velik del smarskega in zlasti kozjanskega okraja pravi na- rodni praznik. Po tolikih letih pro- šenj, Mitervencij, rezolucij, casopisnih clankov in tako naprej je bila včeraj liredana prometu cesta Sv. Urban— Lesično in se je na ta nacin pritegni- lo gori iinenovane kraje na najkrajši in najcenejši nacin k velikerau prome- tu. Vredncst te ceste je pa tudi zelo znatna za celjski okraj in osobito za mesto Celje. Zato sta ta dva cinitelja poleg države, mariborske oblasti in prizadetih okrajev največ prispevala za dograditev ceste. Interes mesta Ge- Ija se je pokazal tudi s tem, ker se je udeležilo iz Celja večje število zastop- nikov raznih korporacij kakor tudi privatnikov, otvoritve. Udeleženci otvoritve so se zbrali okrog 9. ure dopoldne pri Grasselliju (Sv. Urban—ßlivnica) in se pod ali potem z raznimi vozili na Žegar, kjer so se vršile otvoritvene svečanosti. Med udeleženci je bil mariborski ve- liki zupan dr. Sciianbach, 'oblastnii komisar dr. Josip Leskovar, predsod- nik upravnega sodišča v Celju dr. Vertačnik, celjski župan dr. Gorican, ])odžnpan dr. Ogrizek, srezka na6el- nika dr. Hubad in dr. Kartin, načel- nik kozjanskega cestn. odbora dekan Marko Tomažič, fcozjanski župan dr. Kloar, podžupan ("eljske okolice Vin- ko Kukovec, iz Celja so posebej prof. Cestnik, magistr. nadsvetnik Šubic, gradb. inspektor Marok, inž. Komel in Pristovšck ter ninoge druge osebnosti iz okoliša, od oblastnega odbora in drugih korporacij. Na Žegru se je zbrala tudi ogromna množica kmečke- ga ljudstva, da. prisostvuje otvoritvi. Blizu priproste spominske table, ki pripoveduje sedanjemu in hodocemu rodu, da je bila ta cesta zgrajena s po- sebno skrbjo kozjanskega. dekana Mark a Tomažiča in podnacelnika koz- janskega okraj. zastopa stavbenika Martina Vrečka na Žegru — je bil pod milim nebom postavljen oltar, pred katerim je čital asistirano mašo dr. Ujcic, bogosl. profesor iz Ljublja- ne. Po cerkvenih obredih je predočil udeležencem zgodovino ceste, ki se je pricila gradili 1. 1915, dekan Toinažič. Pri skupnem obedu na lepem Vrecko- vem domu je dekan Tomažič še pose- bej povdarjal zasluge vseh posamez- nih gospodov za dograditev ceste. jVJarljivo naše mestno autoomnibus- no podjetje je pa ta slovesni dan po- rabilo za otvoritveno vožnjo na novi autoomnibusni progi, ki pelje iz Ce- lja preko Št. Jurja po novo otvorjeni cesti v Kozje in dalje v starodavno Podsredo. Otvoritvene vožnje se je udeležilo več mestnih funkcijonarjev in nekateri clani autoomnibusnega odseka. Vse je bilo radovedno na po- tek vožnje, ki ie imela udelezen.ee po- vesti v doslej splošno nepoznane kra- je, po novi cesti, ki je izpeljana v zelo neugodnem hribovitem terenu. Do Grassellija je bila jutranja, neprijet- na megla. Ko pa smo zavozili na novo cesto in se zaceli po kratki il.olinski vožnji skozi nekdanji vočno moker in blaten čret vzpenjati po divno izpe- Ijanih serpentinah na Košniški vrh, se je že cola |)okrajina k opal a v soln- cu. Bili so to ba.s sedaj cudoviti barv- ni efekti. S hribov nas je pozdravljal skromni Sv. Janž in bahata Sv. He- lena: saj stoluje v sarnih vinskih go- ri cab. Hrib za hriboin te pozdravlja; blizu ti je Zusein in na oni strani Planina ter košati Boh or. Njive, trav- niki, gor ice, široki bukovi goxdovi. Naš Mercedes - Benz je tekel brez te- žav navzgor, mirno in elegantno. Ce- i sta jo do Zogra so bolj nova, vendar pa že sigurna. Bilo je v Žegru, ko smo zapeljali v pisa.no ranožico rut in kriv- eev, veliko pozornosti in radovednosti kot sploh na celem potu. Za Žegroni, ki predstavlja dovolj visoko razvodje med pritoki Savinje in Sotle, smo do- .cegli najvišjo točko ceste: 560 m. Na to smo se spusčali v položnih ovinkih mimo Prevorja v Lesičko dolino. Po- zdravil nas je na skali sedeOi PiLslanj in kmalu smo bili v prestolici zloglas- nega »Urwalda« in nokdaj kazenski štaciji za slovenske uradnike, v Koz- jem. Poln trg ljudi, letaki free, vse gleda naš velik, komoden voz, ki za- pelje za tako malo denarja v belo Oe- lje! Po kratkem obisku v Podfiredi, ki je za enkrat konečna took a te proge, smo se vračali vsi srecni radi prekras- nega dne in zares idilicno lepe pokra- TasI Rondelik in zel Uejvara Ceski spisal Ignat Hemnann. 7 Z avtorjevim dovolj en jem poslovenilStamko Svotina. »Seveda jo imam, stari, loda knji- žica rni ne zadastuje. Moram iti vsaj k dvema ali trem gospem, pri katerih je zadnjikral služila, da jih povpra- šain. Knjižica mi ne ])ove niciesar. Tain stoji vedno: »povoljno«. In če je bila punca postena ali ne, ce je bila tilia ali klepetava, 6e jo pastopak ali sedela doma — vselej se napi.se za njeno Yüdenjo »povoljno«. Mi smo tu- di tako zapisali, to d.obro ves. Toda i0 mi ne zado-stuje. Ako hoče imcti v ro- kah celo Ptlpiciino gospodinjstvo, so moram prej prepricati. In vsaka od- kritosrena gospa mi ustno m zaupno pove, česar ne nnorem dobiti iz knjl- žicein kor se na })unci tudi takoj ne pozna, dokler se to ne pokaže. Dru-ga- ce pa se mi zdi dekle, ki sern^ jo za Pepico sprejela, pridna in postona1. »Kaj pa hočea še potem povpraSe- vati?« se je vpletel mojster. »Kaj naj povprašujem.? Veš, v svo- jih službah ima v knjižici za nekaj meseccv prazen pvostor :— pravi se- veda, da je bila takrat bolna, toda. to pravi vsaka. Rada bi poiz\edela. kaj ta prazen prostor pomeni.« »Beti, Beti«, je rekel m,ojster, »kdor mnogo povprašuje, ta tudi mnogo sli- ši, in vcasih niiarsikaj, kar ga ne ve- KOÜ.« Gospa Kondelikova ni nič več od- govorila. — Mož ve svoje, toda ona ve tudi svoje. In tole je njena skrb. Kar more s tor iti, bo storila, da bi do- bila Pepici dobro pomofrnico. Tudi v tej zadevi je veljalo zanjo: kesanje je p]'ei.)ozuo. Gospa je odšla in mojster je vzel v roko kos časopisa. ki ga je bil proj od- lozil. Bral je nekaj ča^a, I nanosni- ku.ni na nosu — samio' pri lifanju ga je dal gori — toda hitro so se oei »navelicale« ih--mejster je časopis od- ložil. vVrag ve«, je govoril polglasno' — kadar je bil mojisler sa.ni, jc govoril sam s seboj — :>saj s to Pepico nisem drugace zgubil mnogo besed, ko je bi- la doma, pa vendar manjka tu — po- sebno ko gre tudi mati vandrat, ])a — takole se zaeno ta stara kolena- Ved- no sem miisli'l, da sitlo zmiiraj kakor v zacetku — in tu innaš, naenkrat ka- kor bi me dali v i>enzijo . . .« Ne, ne zdrži doma! Še nekaj časa se je obiral, potem pa se je naglo pre- mislil, obi ekel se je in je sel ven. Po- gledat gro po delu. Tupntam je še kak jesenski »ostanek«, pogleda vse in po- poldne mil bo preteklo. Precej pozno zvečer se je vrnila go- spa K.ondeHkova. »In danes bi mora- la priti! Saj danes teden . . .« Gospa Kondelikova ni dokoncala. Glas se ji je tresol, oci so zamižale. Danes teden- To jo bilo hrupa, veselja! Sele teden je od tega in zdi se ji neiz- roceno dolgo. Sarno en teden —¦ in glc\l\ kakor da bi ne hi bilo inainiee in oe'eta na svetu. Vscga skupaj >sta bila tu razen nedelje samo enkrat. Hitro — hitro se navadijo otroci novega sta- nu. Gospej Kondelikovi je prišlo se- daj nehiote na m.isel lastovicje gnezdo na dvoru pod streho. Gledala ga je veökrat, kako se je poleti odpiralo v njem petero rumenih kliunckov, v ka- tere sla stara komaj zadosti nanesla. Nekega dne })a so mladiči zleteli — gnezdo je ostalo prazno. Zakaj vsa ta drobnjad je letela okrog, tudi stara, in morda skupno. Toda iz tega oce- to^¦skega gnezda so vzleteli samo mla- di in stara sta ostala. Stara! Gospo Kondelikovo je neprijetno spreletelo IK) vsem telesu. Saj sta v najlepsih lo- tili. Do zaputičenosti je še dolgo, dolgo let! »Vidiš, stari«, je rekla gospa Kon- delikova meh'ko po tem premisljeva- njvi, ^taiko sem se veselila Pepičine nioiitve, sedaj pa vklini, da ne bi ni- česar zamudili, ako bi bili se poca- kali . . .« »Banda je to!« je potrdil m.O'jster »Jaz sem mislil, da tega Vejvaro tak Celju je sledeči: Telo- vadniea v asnovni šoli: Moška deca v torek 14—15, v sredo 16—17 in 17 do 18, v petek 14—15, v soboto 16—17 in. 17—18. Ženska deca v torek 15 do 16 in 16—17, v petek 15—16 in 16— 17. Moški naraščaj, v sredo 18—19 in v soboto 18—19. Ženski naraSčaj v to- rek 17—18 in v petek 17—18. Starej- ši člani v pond. 18—19 in v četrtek 18—19. Starejše članice v pondeljek 17—18 in v četrtek 17—18. Clani v pondeljek 20—21 in petek 20—21. (jlanice v pondeljek 191—20 in v petek 19—20. Telovadnica v Gaberju: Moš- ka deca v pondeljek 15—16 in v četr- tek 15—16. Ženska deca v sredo 1C do 17 in v soboto 16—17. Moški na- rasčaj v sredo 20—21 in v soboto 20 do 21. Ženski narašcaj v pondeljek 18—19 in v cetrtek 18—19. Clani v pondeljek 21—22, v torek 20—21 in v cetrtek 21—22. Janice v torek 20 do 21 in v cetrtek 20—21. Vpis novih cla- nov je ob zaičelku telovadnib ur. — Zdravo! ¦d Üciiel'jsko drušivo za celjshi okruj je izvršilo svo.j rcdiii letnl obcni />bor dne 5. t m. v Gelju. Stej Atletiki« 5 : 2 v svoj prid. (1 linrla je 12. oktobra v celjski jav- ni boln'vci 17-letna živilja Julijana Stcpar iz Lok pri Mozirju. d Cemi za novi most. V Mariboru kg pla-tuje novi most po 7.75 Din po- .sla^•]jGn v Maribor. Vend'ar pa velja tu cona samo za mošte pod 20 stopini f-ladkorja; niošti z višjo stopinjo slad- korja so drazji. — Na Bizeljskem dr- y.e most po 5—6 Di»n. d Ravnateljstvo drz. rudnika v Za- btikocci pri Celju sprejeiua do 24. ok- tobra ponudbe glede dobave 250 in* jamskega lesa. Neprijeten duh ust Ditif doWH hit &V-OV8Od- -,L0^lic siani ta offlas kot tiakovino (omot ne zal" 54 Siguren nastop zajamči uspehl Nositc torcj prirnerne Cevlje. Pred nabavo istlh si oqlejte izložbe In ve- liko zulogo čev- ljey v velctrgo- vini Stcr:nccki In prepriCall se bodete o vell- kanski izblri in najboljši kvali- tetj po slcdeCih nizkiti cenah: od kravinc 149, tele tine 172, boks 180, Rorski 186, tovslci 243, l>ojzeri 259, sport 468 Din. Garnntirano pristni roCni izde- lek. Razen teqa so na zalogl liajilnejSi luksuzni Cevlji krasne izdelave. PrcprlCajte sc o kvali- teti in najnižjih cenah. Naltup ncprisiljei!. Wrpniiio 8. SIERID, CEiil. ster in videti je bilo, da z odkritim veseljem. »Kavno sem rekel materi«, je grmel dobrovoljno, »da ste banda. Toda se- daj to prekličom.« »Zakaj pa da ne bi prisla, oče«, je rekel Vejvara vesel, ker je bil tako pozdravljen. Imava prvi jubilej v za- konu — kratek sicer, neznaten, samo oserndneven, in tako sem rekel Pepi- ci: senica, danes morava k starisem. In tu sva!« Po pribodu mlad'ih zakonskill se je pri Kondelikovih kakor razjasnilo. Mati je vsa gorela in kn'cala v kubi- njo: »Katinka, po pivo!« »Pocakat, Katinka, počakat!« je za- drževal Vejvara. »Provijant imava seboj U lzvlekel jo iz lovega žepa z-imske suknjcj litersko steklenico, izvlckel iz cU-sPGga drngo, postavil jih na mizico v kotu in je pokimal ženici: »In sedaj ti i/Aoži svoje blago, Pe- pica!« jMlada žena je vzela iz ročne torbi- ce zavitek s svinjsko kito in kos sira. »Kaj fie ne bi. pri nas najedla in napila«, die rekla mati Kondelikova oc-itajooe. »Zakaj to delaš, Fran?« »Zakaj«, se je smejal Vejvara, pri- jel je obe taščini roki in je z njimi tleskal. »Ako bi vedeli, mamica zlata, kako sem vesel, da lahko pridem k vam takole! In v tern nama ne sinete braniti. Ako prideva nepričakovano, vselej si kaj preskrbiva. All, mamica, ko bi vedeli, kako mi je bilo včasili mucno, ko ste me tu pogosčevali — in jaz še vedno nisem vedel, kako se to z menoj in s Pepico konča. Ne vem, kaj bi bil dal za to, da bi sniel priti tudi s steklenico pod pazduho in s kakim grižljajem v žepu. Sedaj vam lahko povem: one večerje so mi bile najgrenkejša jed od vsega. Ne grban- čite cola, mamica, vem, da je bilo vse iz srca, toda jaz som. se zdel samemu sebi tako nesamostojen, tako kakor re- jenec. In samo nečesa sem se veselil ])ri tern: da vam bom mogel nekoe po- vrniti. Pepica ve, Pepici sem bil to povedal.« Mamica Kondelikova je pogledala očitajoče hčer in takoj moža: »Glej, stari, naj človek dela, kar bo- ce, vselej je pri teh otrokih kakor pro- dan. Ničesar mi ni ])ovedala, žaba po- tuhnjena! Ti opica!« Pepica se je zasmejala. >Nisem smela, mamica. Morala sem V'GJvari prisoci, da ne izdam besed na- ših tajnosti. In tole je iiiDel Fran za tajnost. Pustila sem ga pri tem, dru- gače je ne bi. bila obranila zase.«- Po teh besedah se je smejala s liter- jo tudi gospa Kondelikova. »Poglejte, Vejvara«, je zaklical moj- Bter kakor zmagoslavno, »tole imate od svoje ženske alianoel Slednjič se vam posmehujeta obe — lastna žena in lastna tašča. Toda ne bojte se, jaz Be pridružim vam. Sva sicer v manj- šini, ker ima namreč vsaka ženska dva glasova, toda ne ločiva se. Jaz pa ram bom povedal, kako morate rav- nati, da ostanete pri veslu . . .« »Bodi no tiho, stari — to bi se Fran pravega poprijel! A vi sedite in večer- jajte!« »Dobro, večerjajmo«, je pritrdil mojster. »Jaz si vzamem od Vejvara- ta koscek svinjine in ti daj Franu krožnik mojih pogrotih vampov. Me- njajoča se lirana je neizrečeno do- bra.« d Y ram jo se stari časi . . .. Kdo se- ne spominja na »Domačega {Prijate- lja«, ki, ga je iadajala pred vojno Vy- drova tovarna v Pragi? Saj je p^iha- jal skorp v vsako hišo. Podoben list bo začeia izdajati s 1. noveinibrom zna- na Praiarna Žika. List labiko preje- majo po pošti popolnoma zastonj vsiy ki kupujejo Žiko v katerikoli trgovi- ni. Kdor želi prejemati list, naj torej takoj sporoči svoj naslov na: Pražar- na Žika, Ljubljana—Vie. 803 d Krajevni odbor Udntzenja vojnih invalidov v Gelju praznuje v smislu svojih drustvenib prvail dne 19. t. m. žalni dan v spomin padlih in umrlih, borcev naše domovine. V ta namen se bo brala navedenega dne ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela spominska maša - zadušnica, h kateri se vabij.o vse državne in javne korpo- racije. d Sredsti'o za bar van je rabljenih usnjatih predmetov. Do sedaj ni ob- stojalo nobeno ]>ravo sredstvo za sve- že prebarvanje obrabljenih usnjatih predmetov. Tako sredstvo pa končno obstoji, imenuje se »Vilbra«. V vsa- kem gospodinjtstvu se dobe rabljeni, vendar še dobro ohranjeni barvni us- njati predmeti (damski čevlji, mape za spise, kovčegi, usnjate stolice in dr.), katerih nočemo več rabiti, ker so obledeli in dobili madeže. Take pred mete z znano, dobro »Vilbra« barvo za usnje enostavno na novo pro- barvam;o in zopet imamo veselje z nji- mi. d Spomenik Napoleomi in »Iliriji oživljenu so včeraj na najslovesnejši iiac-in odkrili v Ljubljani. Danes po- tcje immreč 120 let, kar je cesar Na- nolecn 1. s scbön])runskim mirom, v ka lerem & potisnil avstrijskega »Fronca« na kolena, ustanovil »Ilir- ske province«. V njih so bile združenc 'Kranjska, Goriška, Trst, beljaSki okraj in. Dalmacija. Glavno mesto je bila Ljubljana. Pr\ic smo takrat tvo- rili Jugoslovani eno upravno telo. Štnjcrci smo osiali takrat izven Ilir- skih provinc. Društva so vceraj v Ljubljani priredila velik slavnostni si.vovod, pri odkritju pa so govorili mestni župan dr. Puc, francoski po- slanik na naseiin dvoru Dard in kot oficijelni zastopnik naše vlade gene- ral Hadžic. Proslava je bila impo- »DOLLAR« zank! svilena nogavica (Zastopstvn brnljo Hünig. Budapest VII, ¦ Szövetszeg-ulca 28-n). Stev. 82 »NOVA DOB A« Straii a z.uilna, numifestacija za prijateljstvo H fraiLcoskim narodom. Manifestacija za Jugoslavijo v Ma- riboru. Tudi Maribor je* včeraj manl- festiral: izrazil je svoje veselje in na- vdušenje, da je nasa doimovina dobila edino pravilno ime: Jugoslavia. Po mestu so igmle dopoklan štiri godbe, naredna društva pa so priredila na Trgu svohode slavnostno zborovanje, na katerem je govoril prof. Ribarit1. Po nies tu so bile razobežene same mo- dro-bele-rdeče zastave. d Tri žrtve avtomobilskega divjanja v Mtirihoru. V petek zvečer je napra- vil tigovec g. Franc Vrhunc z vpok. davcnim nadofi-cijalom Janezom Ger- kcvr.ikom, njegovo žcno in gospo Ani- co Pirnat, ženo vpoki. prof. Maksa Pirnata kratek zlet v mariborsko oko- lico. 'Pri povratku v nresto je zavozil na 'dravskem mostu vsled prevelike bi'zine in neprinierne uporabe zavor v mostno ograjo. Pri tern je vrglo obe gospe. ki ste sedeli zadaj, preko most- ne ograjc kakih 25 m glcboko na ka- inenje dravskega brega. Vsled karani- bola in padea ste se silno poškodovali in ste bili na mestu mrtvi, inieli ste razbiti glavi in polomljene vse ude; istotako je bil na mestu mrtev spredaj sedec-i Janez Cerkovnik, ki mu je po- clia lobanja in so mu dr.obci zascitne- ga stekla tako razrezali obraz, da ga je bile težko spoznati. Šoferja Franca Vrhunca so težko ranjenega spravili v bolnišnico. Ažuriranje, entlanje, VeZeBJC, na stroj, izvrSuje najceneje in solidno M. ŠRIBAR, Celje- Gosposka ulica 27.) d Vrelec »PALMA« je nctjboljSa madjarska grenka voda, katero pripo- rocajo sloviti zdravniki kot prvovrst- no zdravilno sredstvo proti: zaprtju, želodčnemu katarju, hemeroidom, de- beljenju itd. »Palmia« grenka voda de- luje in pomaga pri dnevni uporabi si- guvno. hitro in niilo. Zahtevajte »Pal- ma« v lekarnah, drogerijah, špecerij- skih ' tr-govinah ali v gla'vni zalogi: Dar (jo Znidaru', Celje, Javno skladi- šče. 760 d (rddaja ghivnih tobavnih zahnj. Dne 19. oktobra 1929 se vrsi licitacl- ja zakupa glavnih tobacn-ih zalog. Po- nudbe za zaloge v Sloveniji so m.orajo do tega due vložiti v zaprtem in /ai- pečatenem pismu pri Oblastnem mo- nopolskcm inspektonatu v Zagrebu. •Pogoji, po katerih se dajejo v zakup glavne zaloge, potem obrazci ponudb, ee dabijo tudi v glavnem sklad.išču lo- baČTiib izdelkov pri tobacni tovarni v Ljubljani prati placilu 10 Din. Pogo- ji se po.sljejo tudi na pismeno naroč- bo po pošti. d Cene za divjalino v Mariboru. Mariborska podružnica SLD je dolo- cila, da morajo njeni člani prodajatl zajce. ki tebtaj.o 3 kg in ver., najman.-e po 50 in fazane komad najmanje po 40 Din. d Zdključek šahovskega turnirja v Tioijaski Slatini. Včeraj je bil zaklju- cen sabovski turnir v Rogaski Slatini in so bile razddjene nagrade. Prvo nagrado ().()()() Din je d.obil Rubinstein (11 in pol took); drugo nagrado 5.000 dmarjev Cehoslovak Flolir (deset in pol took); tretjo, četrto in peto nagra- do si dele Pirc, Narocsy in Takacs. vsak 3.200 Din (doset točk). Nadalnje stiri migrado dobo Praj])iorka, Canal, Grunfeld in Bmckmann. Ta medna- rodni turnir jo bil prvi v Jugoslaviji Udeleženci pravijo, da je bila njugovii organizacija brezhibna. Tudi uprava slatinskega zdravilišča se je zolo po- brigala za šahiste. cl Sadna razstava v Ljubljani. Sad- na razstava, ali bolje rečeno sadni se- jem se vrši letos od 19. do 24. oktobra na Ljubljanskem velesejmu. Sejem bo bcgiito založen z najizbranejšim zim- skim naimiznim sad jean., liruške in ja- bolka. Dosedaj so prijav.ljene sledece vrste: Zgodnja zimska jabolka; ana- nas, zlata parmena, belfleur, pisani kardinal, bismark itd. — Poana zinv ska jabolka: Kanadska reneta, lands- berška reneta, bobovec, mosanckar, londonski peping, boskopski kosmač, jniKilan, šam.j)anjska reneta, bauma- nova ronola iid, Hruške: avranžka, bUunenbabovka, pastorovka itd. Vse sadje bo lepo pravilno vloženo v ame- rikanskili zabojih od 20 do 25 kg. d Ponarejevalci tisocdinarskili ban- kovcev prijeti. V marLborski okolici so se poleg narezanih stotakov poja- vili tudi poaarejeni tisocaki. Narezo- valce stotakov so že prijeli pred par dnevi, sedaj pa so padli oblastim v ro- ke tudi ponarejevalci tisočakov. V Vi- nici pri Ormožu je namreč edon od ponarejevalcev podaril ponarejen ti- sočak svojemu znancu, ki ga je sku- šal spraviti v promet. Kljub veliki slicnosti dobro ponarejenega bankov- ca so ljudje spaznali, da gre zii falzi^- fikat, ki so ga oblasti takoj zasegle in uvedle prei«kavo. Delo ni bilo labko, kajti oroxniki so naleteli na številne težkoče. Predvsenu so ugoLovili, da gre za velikopotezno falzifikatorsko akci- jo, pri kateri so sodelovali ljudje iz najrazlicnejžib ki'ajev. Da bi zabrisali sled, so svoje ponarejevalske delavni- ce prcnašali iz kraja v kraj, kljub te- mu pa je bil njih trud zaman. Že prvi dogotovljcni eksonnplarji so jib raz- krinkali, predno so se s svojo ponare- jevalsko spretnostjo utegnili okoristi- ti. Bankovce so ponarejali na opolo- gi'afib. ki so jib imeli vec. Orožniki so doslej zaplenili dva opalografa in 81 tisocdinarskib bankovcev, dogo- tovljenih na eno stran. Ponarejeval- nice pa so bile v Radincib, Moravcih pri Ljutomeru, Sodiiicili pri Veliki Nedelji, Sp. Radvanju pri Mariboru, Pobrežju in drugje. V zvezi s falzifi- katorsko aforo so doslej arotirali orož- niki 22 oseb, ki se nabajajo v zaporib okiajnega sodišča v Ormožu. Najpo- membnejša je bila da.našnja aretacija., ki so jo izvršili orožniki iz Ormoža in V in ice v Radvanju. Aretiran je bil neki zeleznioar, pri katerem so je na- bajala ponarejevalska delavnica. Za- plenili so opalograf, poprej .omenjenih 81 nedcvi-šenih l)ankovcev i>n ninogo barv ter drugih potrebsčin, ki so slu- žile v ponarejevalne svrhe. Bankovci so bili skrbno izdelani in bi brez dvo- ma dobro služili na kmetih, kjer jih pac niso tako vajeni, dočim bi se jih v mestu no moglo razpecavati, ker so bolj kričečih barv in tiskani na slab- SÜ111 papirju. Preiskava gre proti kon- cu in se bodo podrobnosti doznale že v najkrajšem času. Glavni uspeh pa iici v tern, da so bili falzifikatorji \- krinkani prej, predno so utegnili oškodovati deželo in lahikoverne:- kmeta. Abifurijenti! Bliža se čas, ko se pomlajajo aka- demska društva. Zato naj bodo te be- Rede posvecene Vam, naši nrladi aka- demiki, da po svojem prevdarku usmerite svoje nadaljnje korake na svobodnih akadem skill tleh. Jugoslov. akademsko društvo »Tri- glav« v Zagrebu je bilo ustanovljeno 1. 1875. v Gradcu kot društvo sloven- ski h tehinikov, pazneje vseh slovenskib visokovšolcev. Namen društva je bil, ot'iivati. v ostri borbi z Neniici in rene- gati slovensko indlvidualnost, jaoati nacijonalizem in seznanjati svoje clanstvo z vsemi kulturnimi, saeijai- nitni in drugimi praktionimi proble- mi življenja. V jesenskib dneh 1. 1918. je »Tri- glav« zapustil Gradec, krenil v domo- vino in si zgradil dorn v Zagrebu. Nje- govo uspešno delo je dviignilo število njegovih clanov, obenem pa njegov ugled. V prcteklosti je nepobitno do- kazal, da je njegova pot uspesna in bo tudi v bodoenosti posvoöal xfio svo- jo moči za, vzgojo sposobnih in pošte- nih, bodoeih voditeJjev slovenskega naroda. Da pa bomo mogli čim bolj dvigniti visino imsih uspohov, rabimo novih sokov, mladih lnioči in bogatih misli, "ki Jib prinasate Vi, uajmlajši tovari- si.^Zato Vas vabimo, da v čim naj- yecjem številu jiomnožite njegovo članstvo in se v smislu njegovega.pro- grama postavite v vrsto jugoslovensks napredne omladime na zagreb.ški uni- vorzi. Za J. A. D. »Triglav« v Zagrebu (Gunduličeva ul. št. 29): Lado Jerše, agr. d Mestni kino Celje. Pondeljek 14. | in torek 15. oktobra: »Kopališče Iju- bezni«. Šest dejanj iz življenja višjMi krogov po romanu Vicky ja Bauina. V glavnih ulogali Julius v. Szöreghi, Angela Ferrari in znani Kitajec Nien Son^ Ling. Tzredno lepe naravne sliko. Film za ljubitelje sporta in narave. Orkester! — Sreda 16., c«trtek 17. in petek 18. oktobra: -»Dolžnost molča- nja«. Šest dejanj o žalostni usodi zeno po romanu W. v. Oesterona. V glav- nih ulogah Marcella Albani, Vivian Gibson, Mary Kid, Bruno Kastner in Jack Trevor. Pri premijeri orkeslar. — iPredprodaja vstopnic v trafiki ge. Kovačevo v Aleksandrovi ulici. Med, univ. 1-2 dr. Josip Čerin specialist za ženske bolezni in porodništvo stanuje in ordinira od 15. okt. da/je v Ce/Ju, Vodnikova ulica 10. (vis ä vis gtedališča). Novosti mesfne knjižnice v Cölju. Adamič: Znanci 716. Ccnszience H.: Vojaški novinec 703. Čapek: Turbina 699/701. Bohinjec P.: Sredozimci 702. Bevk F.: Tujo dete 704. Bevk F.: V zablodah 689. Bevk F.: Muka gospe Vere 708. Bevk F.: Krivda 713. Feigel D.: Na skrivnostnih tleh 715. Grey Z.: Železna costa 710. Gluck S.: Zlali panter 712. K,olenc F.: A njega ni . . . 707. Križanovska: l3ajčevina 705/706. Pregelj: Izbrani spisi III. 694. ReimmicM: Zagorski zvonovi 717. Reymont VI.: Kniet je I. 695. Vazov L: Hadži Ahil 714. Weymann: Rdeča kokarda 711. Cankar av.: Razvoj stila v starokr- sčanski dobi 396 r. Časopis za zgodovino in narodopls (1929) 1191 r. Geograf. vestnik (1928) 1192 r. Jakopičev jubil. zbornik 1180 r. Die Koralle 1178 r. Cankar Iv.: Der Kneclit Jernei 1126 n. Curwood O.: Neewa, das Bärenkind i ÜÜ n. Curwood ().: Die goldene Schlinge .1 1.1.3 n. Dreiser Tb.: Eine amerik. Tragödie 1096/1098 n. Dreiser Th,: Schwester Carrie 1105 n. Engel G.: Dos Nächsten Weib 1122 nem. Fontaiu v... ili'fie Briest 1106 n. Fontäne G.: Stine. Die PoggenpuMs 1114 n. Fre'nssen G.: Der Untergang der Anna Hollman 1115 n. Hamjsun K.: Das letzte Kapitel 1107 n. Huch R.: Die nach uns koninnen 1120 n. London J.: Nur Fleisch 1123 n. Maupassant G.: Ges. Werke 1099- 1 KM- n. Ravendro Ravi: Im Schatten Budlias 1111 n. Renn L,: 'Krieg 1127 n. Sinclair N.: Petroleum. 1108/1109 nem. ^^^^b ¦^r^^S i^r^^W ^^ b iift Najbol) golovo znamenje dobro oskrbovanega perila je, da diši kot svež gozdni zrak — dokaz, da pravo francosko terpentinovo olje vsebuje I ________ TerpcntinoYoÄS Ml)p__m__ Stran 4.______________________________________________vNOVä DOBÄ<__________________________________________ Stev. 82. Celjslra posojilnica ci. dL v Celju Stanie hranilnih v!og nad Din 75,000.000*-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'-. Sprejema hranüne vloge. Izvrsuje vse denarne, kreditro in posojiine posle. — Kupuja in prodaja devize in valute. V lasfni palači Narodni dom Podružnici: Maribor^ ŠoštaLnj Med kot zdravilö. Navodila Zveze cebelarskih po- družnic za mariborsko eblasf. Že v minulih stoletjih se je pristni eebelni med rabil kot zdravilo. Ker se ni ohiranilo navodik), kako naj se niied ra>bi v posa.meznih slucajih obo- lelosti, je uinevno, ila je pri napaeni uporabi izostal učinek, ki je pri pra- vi uporabi naravnost presenetljiv. Veljalo je nunogo poizkusov, da za- moremo danes v posanieznih slucajih obolelosti dati navodila za rabo ineclu kot zdravilb; oinejimo se samo na bo- lezni, ki so naravnost čudovito ozdra- vilc v toliki'h sluičajili, da je domišljl- ja ali sugestija iziključena. 1. Med kot pomirjevalno sredstvo za zivcevje pri pomanjkanju spanja. Vzemi vsak veeer, ko si žc legel v posteljo po 2 kavini žlici nerazredče- nega medu, najsi bo tekoč all že str- jen in sieer hladnega, neugretoga. Ne zavžij niedu takoj, ainpak zadr/i ga toliko časa v ustih, da so razgreje na telesno toploto in s slinaind dobro po- meša. Pri nekaterih osebali ucinkuje kura že prvi veeer, pri zelo razdražc- n,em živčevju že le po nekaj dneh. Najboljše u-cLnkuje cvetličiii (poml&d- niO med. Opozarjanio one osebe, ki se izogibajo skidkorja, ker so boje, da bi odebelele, da med n.c doboli kakor sladkor, nasprotno razkraja celo ono tolsčo, ki jo kri odlaga na neljubi na- čin na, posamezna inesta človeskega telesa. 2. Med kot zdravilo proli vnetju sluz- nic v ustni votlini in iemu vnetju sle- dečenm nahodu. V slučaju vnetja ustne votline jem- ljejo bolniki mod zmiešan v vroč lipov čaj, kar je popolnonia napačno. Vsled vročine čaja izhilape eterLčna olja iz medu, vročina pa še bolj razdraži že itak vnete sluznice, ni čudno, da iz- o.stane vsak učinck. Ako hočemo poto- lažiti vnetje sluznice, mora,rao vzeti med nerazredčen in liladen, treba ga zadrževati čini dalje v ustni votlini, predno se ga zaužije, saj ni želodec vnet, amipak ustjna votlina, Najbolj primeren za ta namen je pomiladni med, a ga ne kaže vzeti več nego kavi- no žlico v presledkih po 2 uri, ker je rned imočno hranilo, ki bi v veliki množini zaužit prekamerno obreme- nil srce. Popolnoma uni^vno je, da osebe, ki uživajo redno vsak večer nerazred- čen mod kot tokižilo živčevja, ne po- znajo vnetja sluznic v ustni votlini. 3. Med kot krepilo po prestani holezni. Med je hranilo, ki so ga čebele že prebavile, je naravnost neverjetno prebavljiv človeškemu želodcu. Raz- ven inv-eirtiranega sladkorja viscbujc med tudi železo in ¦druge snovi, ki so potrebne za okrcpčanje organizma po prestalii bolezni ali pri šibkih otrocih. Tu pridejo najbolj v poštev temne vr- ste medu. Na črni kruh nainazan te- men mod krepi neverjetno naglo osla- belo človeško telo. V ta namen se vza- mio red.no le nerazredčen med, ki se ga namaže na kruh le toliko, da ne kap- lja iz kruha. I/jgovor, da po ni.odn zobjo bolijo. ne drži. Resnici odgovarja, da mod izcisti votline nagnitih zob, vsted ce- sar pride živec v dotiko z zrakom in sevedst zaboli. To je dobrolioten oi>o- min, naj se podamo k zol)ozdravniku, da za^eli ran jene zol)c v preveliko naiio korist. 4. Med kot zdravilo pri obolenju že- lodca, pljuč, črev, ohisti in mehurja. Med tem, ko se rabi mod pri prej opisanih obolenjib nerazredcen, se ra- bi pri teh obolenjih vediio le razred- ceii z vod.0 ali kako drugo pijačo, ki pa na »me biti tojiliejža nego telesna toplota. V ta namen služi najbolje ne pronirzla, poßtana voda. V navadno čašo se vlije postaim voda, vzame ka- vino žlico medu, ki se ga toliko časa inesa z vodo, da se popolnoma razto- pi. Opomnjti je treba, da se mod silo nerad topi v vodi in je treba nekoliko vztrajnosü in potrpljenja, da se med popolnoma razdelii v vodi. V nobe- nein slučaju se ne sine protiravati in navadna čaša je dovoJjna mmožiiia za oJraslo asebo in naj se jemilje v raz- dcbju vsaj 2 ur. Po izkušnjah ucinku- je vsak med zdravilno v teh slucajih obolenja, vendar je zdravilna inoe po- sameznili vrst mjedu i)i"i raznili obo- lenjih različna. Za ob.oleli žežlodec je naj bolj ši aj- dov med, za pljuca pomladni in hojev med, za čreva. obisti in mohur pa je najboljisi visokopoletni med pravdga kostanja, ki mn jirimesamo polovico ajd.ovega. Pripomni-nwj,