120 otrok preveč Oratorij v Šmartnem in Litiji Kaj so naši šolarji počeli v lanskem letu? Predstavitev predlaganih sprememb družbenega plana 1000426,SEP. GD- Obvestile Vse občanke in občane obveščamo, da se je začel postopek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-90-2000. V tem postopku sprememb bo poudarek na usklajevanju planskih aktov občine Litija z novimi obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS, predvsem pa na usmeritev poselitve v ureditvena območja naselij, ker nova razpršena gradnja ni dovoljena. Pisne pripombe in vloge za spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Litija lahko občani podajo oddelku za gospodarsko infrastrukturo Občine Litija (pri Kati Oven ali Nirmali Krofi). Zadnji rok za oddajo vlog je vključno z dnem 20.12.1999. Pripombe in vloge, ki bodo prispele na naslov Občine Litija po tem datumu, se ne bodo obravnavale. Občina Litija Oddelek za gospodarsko infrastrukturo Obvestilo in vabilo Farni odbor za postavitev spominskega obeležja zamolčanim žrtvam 2. svetovne vojne sporoča, da je v zadnji fazi priprave, saj je k izvedbi projekta s finančno pomočjo pristopila tudi Občina Litija. Vsi sorodniki in znanci teh žrtev, ki še želite, da bo njihovo ime izpisano na ploščah, se v najkrajšem možnem času javite v litijskem župnišču. Spominska slovesnost bo v nedeljo, 24. oktobra 1999 s pričetkom ob 15. uri v litijski cerkvi sv. Nikolaja (pogrebna sveta maša) in nadaljevanjem ob 16. uri na litijskem pokopališču, kjer bo simboličen pogreb z blagoslovom plošče ter kulturni program s sodelovanjem pevcev in godbe na pihala. Farni spominski odbor Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA LITIJA Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Na podlagi 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku UR.LSFRJ št. 47/86 p.b. ki se na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega Zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 1/91-1) uporablja kot republiški predpis objavlja Upravna enota Litija, Jerebova 14, Litija Javno naznanilo vsem strankam, ki so pridobile gradbeno dovoljenje v letih 1980 -1986 Republika Slovenija Upravna enota Litija, je v letu 1999 izvedla odbiranje gradiva v stalni zbirki dokunentarnega gradiva (v nadaljevanju arhiv), v katerem se nahajajo tudi projekti za vsa izdana gradbena dovoljenja. V skladu s 44. členom Zakona o graditvi objektov (Ur.l. SRS, št. 34/84,29/86, Ur.l. RS št. 40/94, 59/96) mora organ, kije izdal dovoljenje hraniti projektno dokumentacijo najmanj 10 let. Iz arhiva smo izločili projekte, za katere so bila na Občini Litija izdana gradbena dovoljenja v obdobju od 1.1.1980 do 31.12.1986. Vse zainteresirane stranke, ki bi želele dvigniti projekte, pozivamo, da se v času uradnih urzglasijo na Upravni enoti Litija v sobi št. 63, pri referentki Marjani Rahne, od 4.10.1999 do 5.11.1999. Projekte, kijih stranke do 5.11.1999 ne bodo dvignile, bo Upravna enota Litija uničila oziroma oddala v industrijsko predelavo. MARJAN MALI, unlv. dipl. ekon. Načelnik UE Litija Obvestilo Vse občanke in občane občine Litija obveščamo, da ima Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o., nove telefonske številke, in sicer: 880-9010 (centrala: ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure, sreda od 7.00 do 17.00 ure in petek od 7.00 do 13.00 ure) in 880-9020 (faks: avtomatski). V primeru nujnih intervencij za dejavnosti, ki jih opravlja JP KSP Litija, d.o.o., pa lahko izven zgoraj navedenega delovnega časa pokličete: za vodovod na številko 041/685-072 in 041/746-545, za pogrebne dejavnosti na številko 041/685-073, za ostale nujne primere na številko 880-9010. Direktor JP KSP Litija, d.o.o. RUDI KOZLEVČAR 10. tabor Slovenskih krščanskih demokratov Odprti v prihodnost le v dopoldanskem času nas je pot popeljala v Dravograd, kjer smo bili člani litijskega odbora SKD gostje tamkajšnjega odbora SKD. Tako smo lahko pobliže spoznali življenje v tem mestu in tudi širše. Saj je nam vsem Koroška bolj slabo poznana. Po okusnem kosilu pa nas je pot vodila proti prireditvenem prostoru. Kljub slabemu vremenu in slabim napovedim seje na na 10. taboru Slovenskih krščanskih demokratov zbralo nad 17.000 ljudi, in še vreme je zdržalo. Ni bilo ne napovedanega dežja, niti sončne pripeke. Tako so si organizatorji tabora s Prevalj na Koroškem lahko resnično oddahnili. Veseli pa smo lahko tudi komentarjev v medijih, ki so skoraj brez izjeme ugotavljali, daje SKD s svojim taborom dala močan in pravi ton združevanju med SKD in SLS. In v tonu združevanja teh dveh strank je izvenel tudi govor predsednika SKD Lojzeta Peterleta, kije med drugim dejal: »Osem let je, odkar smo SLS prvič predlagali, da združimo sile. Ne zato, da se kdo izgubi, ali da kdo koga premaga, ampak da na podlagi skupnih vrednot, načel in programa združimo najboljše iz obeh strank in tako dosežemo novo stranko relativne večine. In to najboljše ste vi, člani, volilci in simpatizerji obeh strank. Vi boste demokratično odločali o tem, kaj bomo delali skupaj v dobro slovenske prihodnosti... Hočemo seštevati slovenske sile, ker nas je skupaj več, in skupaj dosežemo več!« Vsem tem besedam pa je dajala še večjo težo prisotnost predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika ter prisotnost predsednikov drugih strank slovenske pomladi (Janez Janša - SDS, Miha Jazbinšek - Zeleni, Vitomir Gros -Liberalna stranka). In ob vsem tem ne moremo mimo zadovoljnih obrazov ljudi, ki so izpričevali novo upanje za slovensko prihodnost. 00 SKD Litija Nagrada na MOS-u v Celju Na 32. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je potekal od 10. 9. do 19.9., je visoko priznanje Mesta Celja prejelo Mizarstvo Kos iz Velike Preske pri Polšniku. Za nagrado se je potegovalo 51 razstavljalcev in v ožji izbor štirih je bilo izbrano in nagrajeno tudi Mizarstvo Kos. To je prvo priznanje, ki ga je v 32 letih na tako odmevnem sejmu prejel katerikoli podjetnik iz Litije. Jože Kos sije nagrado prislužil za program balkonskih ograj. Prostor na sejmu je bil vseskozi poln zainteresiranih kupcev in občudovalcev. Mateja Sladic mvis Ftahc VIDIC <^> SERVIS SMUČI in KOLES PRODAJA KOLES /y°Qn ZAMENJAVA KOLES "STARO ZA NOVO" UGODNO: V MESECU SEPTEMBRU A Ms twu. 7a, 127o litija zA GOTOVINSKO PLAČILO KOLES T...ro„: o8l/88S.o,s AUTHOR10% POPUST Podjetniški kotiček Cbčimka dogajanja CD IZ OBČINSKEGA SVETA Turizmu v litijski občini se obetajo boljši časi Marca letos seje začel izvajati na območju šestih občin (Škofljica, Brezovica, Mestna občina Ljubljana, Litija, Zagorje, Radeče) program javnih del pod nazivom »Usposabljanje za trženje v turizmu«. Vključilo seje 20 brezposelnih oseb s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo turistične, ekonomske ali druge poslovne smeri za obdobje 18 mesecev. Program poteka v treh vsebinskih sklopih, in sicer: usposabljanje za informiranje in delo s turisti, usposabljanje za podjetniško poslovanje v turizmu ter usposabljanje za trženje turizma v tujini. Program, ki ga je pripravil Poslovno-podporni center d.o.o. Kranj, je potrjen s strani Zavoda RS za zaposlovanje. Slednji ocenjuje, da so programi javnih del lahko pomemben sestavni del politike oživljanja podeželja, razvoja turizma in kulture ter trajnostnega razvoja. Zavod RS za zaposlovanje v celoti financira program usposabljanja in izobraževanja udeležencev ter v večji meri tudi njihove osebne dohodke. Prednost programa je usposobitev domačinov za delo v turizmu ter skupna aktivnost občin, ki se vključujejo v področni program. Za koordinatorja področnega programa je Zavod RS za zaposlovanje izbral vodjo Podjetniškega centra Litija Sašo Gradišek. Na osrednjem trgu na Vačah seje septembra zaključil prvi šestmesečni del programa, v katerem so udeleženci popisali po standardih evropske skupnosti 10 področij turističnih potencialov v občinah Škofljica, Brezovica, Mestna občina Ljubljana, Litija, Zagorje ter delno tudi v Radečah. Tako seje na območju šestih občin popisalo, šifriralo, vrisalo v zemljevide, računalniško obdelalo ter opisalo 3.858 potencialov, kijih sestavljajo: -1012 organizacij podpornega okolja v turizmu, -139 tradicionalnih turističnih prireditev, -168 informativno-propagandnih gradiv, -samo 19 proizvajalcev turističnih spominkov, - 94 krajinskih, -443 naravnih, -1043 kulturno-zgodovinskih znamenitosti ter - ponudbo in kapacitete 524 delujočih turističnih ponudnikov. Ocenjujemo, da je popis turističnega okolja dobra zasnova za nadaljne delo, to je oblikovanje turističnih programov za trženje, ki jih občine že težko pričakujejo. Program Usposabljanje za trženje v turizmu se zelo tesno navezuje na Zakon o pospeševanju turizma. Del teh aktivnosti že poteka kot so oblikovanje celovite turistične ponudbe območja, vzpostavitev Turistično-informacijskega centra na Vačah ter priprava na promocijo turistične ponudbe. SAŠA GRADIŠEK Na Vačah nov Turistično-informacijski center Ob zaključku prvega dela izobraževanja za tržnike v turizmu je na Vačah zaživel tudi Turistično-informacijski center, ki si bo prizadeval za še kvalitetnejšo ponudbo tako Vač kot okolice. Ogled rezultatov medobčinskega Turistično-informacijskem centru Po uvodnem nagovoru predsednika Društva za razvoj in varovanje Geossa Jožeta Drnovška sta Turistično-informacijski center slavnostno otvorila župan Občine Litija Mirko Kaplja in predstavnik Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Stane Bizjak. Na otvoritvi so bili tudi predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, župani nekaterih občin, predsednik KS Vače in krajani. Ob otvoritvi so bila v prostorih Turistično-informacijskega centra na ogled skripta popisov iz občin Škofljica, Brezovica, MO Ljubljana, Litija in Zagorje. Po otvoritvi sta domačinki Mojca in Urška, udeleženki v programu za tržnike v turizmu goste popeljali po Aleji ustvarjalnosti do Vaške situle, kjer jim je dobrodošlico z domačimi dobrotami pripravila ga. Iva Garantini. Zatem so si ogledali Fosilno morsko obalo in Geoss na Slivni. Gostom in ostalim udeležencem bo zagotovo ostal v prijetnem spominu zaključek torkovega dneva s predstavitvijo sladkih domačih dobrot Društva deklet in žena iz Vač ter predstavitvijo identičnih mesnih specialitet iz Izletniške kmetije Medved in Mladi podjetniki v OŠ Gradec V podjetju "SUN" Gornja Radgona, d.o.o. so že pred štirimi leti prišli do zaključka, da bi bilo smiselno pripraviti program, ki bi v osnovno šolo pripeljal prve pomembne informacije o podjetništvu. Tako je nastal Podjetniški krožek za osnovnošolce, ki predstavlja poizkus uvajanja osnovnega podjetniškega usposabljanja zainteresiranih skupin mladih v osnovne šole. V letošnjem letu seje izvajal podjetniški krožek kar na 36 osnovnih šolah po Sloveniji, prvič tudi v občini Litiji. Globalni cilji projekta so v sistematičnem ustvarjanju temeljev sodobnega podjetniškega ozračja med mlado populacijo v naši državi. Program predstavlja dodatno obliko dela pri poklicnem usmerjanju, predvsem pa mlajši populaciji na zanimiv način - skozi igro - približuje posamezne elemente podjetniškega načina razmišljanja. To je simpatična in med učenci zelo dobro sprejeta oblika učenja, kijih seznanja na deloven način: s skupinskim delom, z osnovnimi pojmi o podjetništvu, s skupinskim reševanjem problemov, s tehnikami skupinskega odločanja in s temelji podjetniškega načrtovanja. Od januarja naprej je podjetniški krožek potekal enkrat tedensko tudi na OŠ Gradec pod vodstvom mentorice Saše Gradišek. Mladi podjetniki so se projekta »Usposabljanje za trženje v turizmu« v novem na Vačah. Poznajelšek ter Turističnih kmetij Blaj in Na hribčku. Sožitje vseh naštetih je dokaz, da se turizmu obetajo boljši časi. Nova turistična pisarna ima sedež na Vačah 10; v rojstni hiši Antona Lajovca in Matevža Ravnikarja, katere lastnik je Društvo za razvoj in varovanje Geoss-a. Domačinka Urška Potočnik bo poskrbela za organiziran ogled znamenitosti Vač, Vaške situle in Geometričnega središča; ob koncu tedna pa bo možnost ogleda z omenjeno vodičko tudi za posamezne obiskovalce. SAŠA GRADIŠEK ukvarjali z zamislijo, da bi na Dobravi zgradili stezo za rolanje. Pripravili so mini poslovni načrt na temo Steza za rolanje in svojo zamisel tudi predstavili na 4. Podjetniškem forumu, ki je potekal 29. maja v Gornji Radgoni. Mladi podjetniki želijo, da njihova ideja ne bi ostala samo na papirju, ampak da bi jim jo uspelo tudi realizirati. Zato bodo na OŠ Gradec svojo zamisel predstavili staršem in občinskim strukturam v mesecu juniju. Ko bom velik, bom podjetnik V letošnjem letu smo učenci 7. razredov OŠ Gradec obiskovali podjetniški krožek, ki ga je vodila ga. Saša Gradišek. Veliko smo se naučili o podjetništvu in medsebojnem sodelovanju. Bilo je zelo poučno in zanimivo ter zabavno. Pri krožku smo prišli do ideje, da v Litiji postavijo rolarsko stezo. Zanjo smo naredili poslovni načrt, katerega smo tudi predstavili na Podjeniškem forumu v Gornji Radgoni. Tam smo si nabrali veliko novih izkušenj. Nastopila je tudi znana ročk skupina Big Foot Mama. Na poti domov smo se ustavili še v McDonaldsu, kjer smo si potešili lakoto. Skratka, v sklopu podjetniškega krožka smo se letos zelo zabavali, in upamo, da bo tako tudi drugo leto. Nina & Sabina Sprejet proračun za leto 1999 Svetniki so na zadnji predpočitniški seji, 29. julija, razpravljali o večin pomembnih temah, med katerima izstopata sprejemanje občinskega proračuna in spreminjanje dolgoročnega plana. Sicer pa so na tej seji svetniki dali tudi nekaj pobud in zastavljali vprašanja odgovornim v občinski upravi, med razpravo o spreminjanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne pa je število prisotnih svetnikov padlo pod polovico, zaradi česar so sejo prekinili. Obe najpomembnejši temi bomo v našem časopisu obdelali in predstvaili posebej, zato v nadaljevanju navajamo samo svetniške pobude in vprašanja. Ivan Godec: Imel je pripombe glede vsebine in izgleda zadnjih številk Glasila občanov. Predlaga odstop uredniškega odbora oz. oblikovanje strokovne komisije, ki bi preučila vse v zvezi z Glasilom občanov. Predstavitev naše ideje na Podjetniškem forumu v Gornji Radgoni. Karmen Grom: Sprašuje, zakaj je vrtec v Šmartnem zaprt ves mesec, saj to zbuja nejevoljo staršev. Misli, da bi moral biti odprt vsaj en oddelek. Sprašuje pa tudi, kdo je dovolil parkiranje tovornih vozil na Rozmanovem trgu za bencinsko črpalko. Alije bila to morda občinska uprava, in če je prevoznikom kaj zaračunala? Jože Lajevec: Zahteval je odgovorna zastavljeno vprašanje na 2. redni seji v zvezi z izgradnjo pločnika ob cesti Vernek-Ribče, skupaj z odgovorom izvajalca del oz. plačnika teh del. Zanima ga še, kdo je lastnik parcele v ribškem produ, kjer je nepospravljen podrt les. Zahteva pojasnilo glede sklepa o imenovanju za novega člana Komisije za statut in pravna vprašanja. Franc Čeme: Kaj se dela v zvezi z ureditvijo prednostne ceste na Frtici (lil. Mire Pregljeve)? Kdo in zakaj nepopolno kosi nabrežino ob regionalni cesti Gozd Reka-Obolno, in kdaj bo odsek v dolžini 1,5 km asfaltiran? Zakaj je na Upravni enoti tako težko pridobiti status kmeta in kakšne so prednosti zaščitenih kmetij? Meni namreč, da država premalo postri za ureditev te problematike. Joža Ocepek: Meni, da bi moral odgovorni urednik Glasila občanov za svoje delo odgovarjati. Predlagala je ustanovitev urada za mladino, ki bi se financiral iz državnih javnih razpisov. Predlaga planiranje po delovnih odborih in komisijah občinskega sveta za naslednja tri leta. Martin Hostnlk: Terja poročilo glede zapravljanja za infrastrukturo v občinski upravi, saj mu je znano, da celo nove stvari izginjajo iz občine. Želi vedeti, kdo in na kakšni podlagi je odnesel opremo iz pisarn, in ali je bila mogoče celo ukradena. Prav tako se mu zdi sporna nabava novih sredstev še pred sprejemom proračuna. Tudi on se ne strinja z nerednim izhajanjem Glasila občanov in zato zahteva, da župan omogoči normalen izid vsake številke. Zanima ga tudi, kdo dejansko odloča o vsebini in obsegu časopisa, ter predlaga, da bi župan časopis videl preden izide. Predlaga, da občinska uprava pripravi pravilnik o delovnem času na občini, saj je kar nekaj pripomb glede prihajanja in odhajanja oz. prisotnosti. Predlaga, da občinska uprava pripravi pravilnik o finančnem poslovanju občine in javnih zavodov. Kdo bo gospodu Berliču plačal izdelavo PUP za Ježo in Grbin, saj v proračunu ni zagotovljenih sredstev, oz. ali je bilo gospodu Berliču že plačano? Marko Juvančlč: Ob cesti proti Vačam naj se namestijo 200-litrski leseni koši za smeti, saj se ustavlja dosti turistov, ki odpadke mečejo na tla. Daje pobudo, da Občina Litija zagotovi vse potrebne pogoje, da bodo v roku dveh do treh let izdelani projekti za izgradnjo kanalizacijskega omrežja, pločnikov in javne razsvetljave v starem delu Vač, da ne bi po nepotrebnem štirikrat razkopavali. Kdaj bo občinski vset potrdil program javnih del v občini, na katerem sodeluje 52 oseb? Pomislek ima glede upravičenosti in primerni usposobljenosti zaposlenih oseb. Nezadovoljivo mu je bilo odogovorjeno na staro vprašanje glede odprave ovir za invalide v Litiji in Šmartnem, saj to ni bilo upoštevano pri programu KSPza letošnje leto. Upa, da bo v letu 2000 bolje. Pozdravljena šola, zopet amo tu! V sredo, 1. septembra, ob 8.00 se je ob zvokih harmonike začel prvi šolski dan za učence Podružnične šole Dole pri Litiji. Slovesno je bilo tisto sredo, kaj tudi ne, saj je letos učilno zidano napolnilo veliko otroškega živžava. Imamo kar dva prva razreda; eden bo delal po programu nove devetletne šole, le-tega bo vodila učiteljica Rezka Mrharob sodelovanju vzgojiteljice Vide Mrčun, drugi prvi razred pa bo delal po programu osemletne šole, njihovo delo pa bo budno spremljala učiteljica Marija Troha. Otroke so na prvi šolski dan obiskali gostje iz ministrstva za šolstvo, Marija Mojca Maleš, predstavnik zavoda za šolstvo, Jurij Novak, predstavnik občinske uprave, Marko Povše, in predsednik KS, Dušan Mak. Za varno pot v šolo sta poskrbela policaja na konjih. Prvošolčki so se ta dan skupaj s starši veselili v šolskih klopeh. Sledilo je še sladkanje s torto. Naša šola je ena izmed 42 šol, ki je pričela z delom v devetletki. To je zadnje leto v tem tisočletju in je za učence res nekaj posebnega; v zgodovino naše šole je zapisano po dveh stvareh: prvič so v osnovnošolske klopi sedli šest let stari prvošolčki, osem jih je, drugič pa so lanski petošolci postali sedmošolci. Šoloobveznih otrok je vsako leto manj, žal se to pozna tudi pri nas, kajti našo šolo letos obiskuje 81 otrok. Vstop v šolo je za večino staršev vznemirljiv dogodek in naj se sliši še tako pretirano, mnoge starše tudi skrbi. Ni še dolgo od letošnje pomladi, ko so se starši odločali, ali naj podpišejo, da se strinjajo z uvedbo novosti na šoli za svojega otroka ali ne. Težko seje bilo znajti. Moram priznati, da so starši pozitivno razmišljali v korist devetletke. Učiteljski zbor je pripravljen vse dileme sproti reševati, v dobrobit otrok. V marsikateri evropski državi že dolga leta vstopajo otroci ne le s šestim, ampak celo z petim letom. Zdi se mi, da smo ena zadnjih evropskih držav, ki zapušča osemletko in gre v devetletko. Natanko 130 let je minilo odkar je takratna avstrijska oblast uveljavila osemletno šolanje, in čas bi že bil, da stopimo korak naprej. Seveda je program prilagojen šestletnikom, hkrati bosta poučevali učiteljica in vzgojiteljica. Poleg novega programa je novo tudi pohištvo, brezplačen prevoz otrok in opisno ocenjevanje v celotnem prvem triletju. V šoli ne bosta le delo in učenje, temveč tudi veliko igre in sprostitve. Ključ do uspeha je v veliki meri na ramah učiteljic in njihovi usposobljenosti ter vodstvih šol. Šola raste in pade z učiteljem. Prvi pogoj pri prenovi načrtov je opravljen, drugi pa je strokovno usposobljen in motiviran učitelj in ravnatelj. Mislim, da sedaj glavno težo nosijo le-ti, njihova motiviranost in želja po spremembah. Vse delo bodo budno spremljali sodelavci zavoda in ministrstva. Prvi rezultati bodo znani naslednje šolsko leto. Pustimo času čas. Ob začetku šolskega leta želim veliko dobre volje in ogromno optimističnega pridiha vsem učencem ter učiteljicam in učiteljem, in srečno pot v devetletko. JOŽICA VRTAČNIK POLŠNIK VELIKA ŠTANGA JAVORJE Predstavniki Pclsnika, Velike Štan$e in Javorja obokali turistično vas Narin Vas Narin v občini Pivka je turistična vas. Ker se v tistih krajih težko dobi zaposlitev, so se vaščani odločili, da si bodo pomagali sami. Vključili so se v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi(CRPOV), vas poimenovali turistična vas, jo opremili z ustreznimi smerokazi, turistom pa lahko ponudijo oglede kmetij, delo na njih, domače izdelke itd. Res iznajdljivo in preprosto. 29. avgusta so pripravili obsežno prireditev, na katero so bila povabljena tudi turistična društva vasi iz cele Slovenije, ki se zanimajo za napredek domačega kraja. Seveda smo si kraško vas ogledali tudi zainteresirani vaščani Polšnika, Velike Štange in Javorja, saj nas je predvsem zanimalo, kako se je vas vključila v projekt CRPOV, ki deluje tudi v naši občini. Domačini Narina so prijazni in zelo gostoljubni. Ukvarjajo se z ovčjerejo, s kozjerejo, z govedorejo, čebelarstvom, seveda tudi s kmetijstvom, sadjarstvom, predelavo mleka ...Velikih kmetij v vasi ni. Trudijo se, da bi z raznoliko ponudbo domačih izdelkov privabili čim več turistov in si tako izboljšali kvaliteto življenja. Naj omenim še, da je zelo dejavno Društvo podeželskih žena, ki se je predstavilo z izvrstnimi slaščicami. Vendarle organizacija prireditve in urejenost okolice (smeti) res ni bila popolnoma dovršena, saj je za tako obsežno prireditev potrebno veliko priprav in izkušnje so zelo dobrodošle. Vendar, na napakah se učimo. Tudi mi še lažje na tujih, kot na lastnih. Poleg predstavitev domačinov in govorov visokih državnih predstavnikov, se nas je na odru zvrstilo tudi devet turističnih društev oziroma vasi iz vse Slovenije. Seveda med njimi nismo manjkali Polšničani. Pevci MPZ Polšnik, pod vodstvom Antona Torija so navdušili poslušalce, predstavili pa smo tudi kratko zgodovino kraja, gospodarske in negospodarske dejavnosti in sevada vse prisotne povabili v Polšnik. Predstavili pa smo se tudi s pesniškima zbirkama Pavle Voje, z avdio kaseto MPZ Polšnik, z razglednicami in z nekaj gospodarskimi prospekti. Zanimanja je bilo veliko, zato lahko rečem, da je bila naša predstavitev zanimiva. Mogoče smo pričakovali več, vendar mislim, da smo se vsi, ki smo bili v Narinu naučili nekaj. Sodelovanje in razumevanje vaščanov pri doseganju skupnih ciljev je prvi pogoj za uspešen razvoj vasi. Pomembna je tudi vizija in zelo dobrodošla, če ne nujna, je pomoč občine in države, ki se morata zavedati pomena podeželja. Tudi v naši občini smo sposobni organizirati tovrstno prireditev, ki bi bila izvrstna reklama za vse, pa tudi država bi najbrž primaknila kakšen tolarček več za razvoj turizma. Mogoče bi morali imeti nekateri malo več posluha za takšne priložnosti in bi se vse hitreje zavrtelo v pravo smer. MATEJA SLADIC TIHABOJ Tihabojski gasilci slavili Ko seje nedelja 1. avgusta letos nagnila v drugo polovico, seje ob gasilskem domu v Tihaboju začela zbirati množica ljudi. Prišli so domači gasilci in gasilci iz številnih sosednjih društev, tudi iz sosednje trebanske gasilske zveze, ter vsi, ki kakorkoli podpirajo prostovoljna gasilska društva, da počaste veliko pridobitev v tihabojskem društvu. Lepotec, zaradi katerega seje odvijala ta slovesnost, je ves prazničen stal pred domom in vredno se je bilo ozreti vanj. »VWTransporter, s kratko medosno razdaljo in s sinhronim pogonom na vsa štiri kolesa. Osnovni Transporterje predelan v gasilsko vozilo z nadgradnjo in vsemi potrebnimi pritrdišči za opremo in orodje gasilcev, z zvočnimi in svetlobnimi napravami ter postajo za radijsko zvezo,»je v svoji predstavitvi nekaj podatkov o novopridobljenem vozilu povedal tajnik društva, tov. Branko Starina. Predsednik, tov. Janez Ribič, je poleg pozdrava v svojem govoru opisal tudi trnovo pot zbiranja sredstev in se za vsakršno pomoč tudi vsem zahvalil. Težke poti do vozila in vztrajnosti tihabojskih gasilcev sta se v svojih nagovorih dotaknila tudi g. Mirko Kaplja, župan občine Litija ter poslanec v Državnem zboru, in tov. Ivan Lovše, predsednik Gasilske zveze Litija. Žal je svojo odsotnost opravičil g. mag. Avgust Gregorčič, botertega lepotca, zato je njegovo dolžnost prevzel g. župan in predal ključe vozila predsedniku ter prerezal trak. Motorje zabrnel, vključile so se sirene in g. župan je zaželel le še srečo in čimdaljše služenje avtomobila v društvu, seveda pa čim manjkratza slučaj požara ali kakšnih drugih nesreč. »Videli in slišali smo, da avto deluje,« je dejala voditeljica, »da pa bi se uresničile še želje po dolgoletnem in dobrem služenju, prosim g. župnika še za blagoslov vozila.« Svetokriški župnik g. Ivan Trnovec je opravil še to slovesnost in zadonela je še ena pesem MPZGabrovka, ki je z ubranim petjem popestril prireditev. Uvodni del je bil tako zaključen. Začelo seje prijetno družabno srečanje ob skrbni postrežbi domačih gasilcev in ob prijetnih zvokih ansambla »Cvet« iz Radeč. Ob takem druženju pa ni tako težko zdržati do jutranjih ur, četudi je naslednji dan ponedeljek in se začenja nov delovni teden. HELENA PERKO JAVORJE 35 let krajevne organizacije Rdečega križa Javorje Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Javorje je bila ustanovljena pred 35-imi leti. V začetku je bilo v njej 100 članov. Prvi predsednik je bil Tine Perme, zadnjih nekaj let pa organizacijo uspešno vodi Martina Kamnenovič. Vsako leto obiskujejo starejše in onemogle in jih skromno obdarijo. V vseh teh letih so člani vedno pomagali starejšim in socialno šibkim krajanom, zlasti s hrano in oblačili. Zbirali so tudi prostovoljne prispevke ob različnih elementarnih nesrečah. Ob 35-letnici krajevne organizacije so člani v sodelovanju z nekaterimi krajani pripravili proslavo za krvodajalce in starejše občane. Javorski šolarji so se predstavili s krajšim kulturnim programom. Sledila je podelitev priznanj vsem tistim, ki pomagajo pri uspešnem delovanju imenovane organizacije, Tine Perme, Marija Zupančič, Tončka Končar, Milena Dremel, Marija Perme in Martina Kamenovič pa si zaslužijo še posebno pozornost, saj že vrsto let vestno sodelujejo pri Rdečem križu. Po krajšem kulturnem programu je bila še pogostitev vseh navzočih, za dobro voljo pa je poskrbel harmonikar Anton Čelik. Na starejše se le redkokdaj spomnimo, zato so takšne proslave še toliko večje doživetje. ERIKA DRAGAR Adi Smolar v Javorju Krajani Javorja so letošnji dan državnosti praznovali še posebej veselo, saj jih je obiskal eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov, Adi Smolar. Njegov koncert se je uradno pričel ob 20.00 uri, toda Adi je prispel že petnajst minut prej. Okrog njega se je zbralo ogromno otrok, in čeprav je imel na voljo malo časa, je z veseljem delil avtograme in bonbone. Uglednega gosta sta pozdravila predsednica Kulturnega društva Javorje, Sonja Perme, in predsednik Krajevne skupnosti Javorje, Dušan Cerjak. Adi Smolar je vse obiskovalce navdušil z ustvarjalnim humorjem in s svojimi največjimi uspešnicami. Njegov koncert se je končal že ob 21.30, saj je moral na snemanje v studio. Takoj po nastopu si je na hitro ogledal še kiparske izdelke Bojana Štineta, umetnika iz Javorja, nad čigar delom je bil Smolar zelo navdušen. Po njegovem odhodu sta za nadaljnjo zabavo poskrbela Nataša in Dejan iz skupine Duo Čelik. Zaradi izredno hladnega večera, je večina obiskovalcev po Adijevem koncertu že odšla, najbolj vztrajni pa so se zabavali do jutranjih ur. Koncert je bil dobrodelen. Ves izkupiček bo namenjen gradnji gasilnega doma, ki je v Javorju nujno potreben, saj krajani nimajo ustreznega prostora za kulturne in druge prireditve. Za tako majhen kraj, kot je Javorje, je bil koncert Adija Smolarja vsekakor največji dogodek doslej. Kulturno društvo Javorje se zato zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu prireditve, najbolj pa vsekakor Adiju Smolarju in Duu Čelik za njun nastop. ERIKA DRAGAR ŠMARTNO PRI LITIJI Obrtno šolstvo v Šmartnem pri Litiji 1898-1941 Obrtno šolstvo v Šmartnem pri Litiji 1898-1941 je naslov knjige, ki jo je založilo in izdalo Ustvarjalno središče Breznikar, zasebni zavod izšmartna pri Litiji. Obsežno slikovno in dokumentacijsko gradivo je zbrala in uredila Magda Breznikar. Hrati pa je to tudi njen oblikovalski prvenec. Obrtnonadaljevalna šola v Šmartnem je pred dobrimi sto leti sodila med prve tovrstne šole na Kranjskem. V njej so si znanje nabirali pri obrtnikih zaposleni vajenci. V omenjeni knjigi je predstavljeno delovanje obrtnonadaljevalnih šol v tedanjem času na Kranjskem, še posebej pa obravnava delovanje obrtnonadaljevalne šole v Šmartnem. Slikovno gradivo in spričevala so prispevali udeleženci šole ali njihovi svojci. Med udeleženci se bo gotovo spoznal še kdo, ki je že pozabil, da je kdaj obiskoval to šolo, ali pa bodo dedke in babice na objavljenih fotografijah prepoznali otroci in vnuki. Knjiga Obrtno šolstvo v Šmartnem pri Litiji 1898-1941 je dragocen dokument več kot štiridesetletnega delovanja obrtnega šolstva v Šmartnem; to je dokument, ki izpričuje obrtno odličnost, ki je bila prepoznavna v številnih obrteh Šmarčanov in daleč naokoli. Ker knjiga priobčuje tudi prvi ponatis predgovora prve strokovne knjige iz leta 1890 vzbuja pozornost tudi v drugih območjih Slovenije in bo nedvomno postala pripomoček zlasti na strokovnih šoli. Osrednjo pozornost so ji namenili v obrtniški reviji Obrtnik. Poznavalci trdijo, da je knjiga Obrtno šolstvo v Šmartnem pri Litiji 1898-1941 zelo primerno in dragoceno poslovno darilo. Knjiga Obrtno šolstvo v Šmartnem pri Litiji 1898-1941 je izšla v nakladi 650 izvodov. Del naklade je odkupila Občina Litija za promocijske namene; občani, obrtniki in organizacije pa knjigo lahko kupijo po ceni 1.300 SIT na naslovu: Ustvarjalno središče Breznikar, Ustje 6, 1275 Šmartno pri Litiji (tel.: 887-798). Za vse, ki bodo knjigo kupili, avtorica pripravlja presenečenje. Mantili Rl '■'iiil.ji OBRTNO ŠOLSTVO V ŠMARTNEM PRI LITIJI I89H-I941 BOGENSPERK Prvo leto delovanja javnega zavoda Bogen perk JZ Bogenšperk je bil ustanovljen z odlokom Občinskega sveta Občine Litija dne 26.01.1998. Namen ustanovitve je bil prenos upravljanja z gradom ter pripadajočimi zemljišči na samostojen subjekt, saj naj bi to zagotovilo možnosti za nadaljnjo obnovo ter razvoj gradu. Dejavnosti javnega zavoda so naslednje: muzejska in galerijska dejavnost, izvajanje kulturnih in drugih prireditev, raziskovanje na področju družboslovja, humanistike in naravoslovja, informacijska dejavnost v okviru turističnega-informativnega centra, varstvo Valvasorjeve dediščine, turistična dejavnost, poročna in spremljajoča dejavnost ter drugo. Z delovanjem je javni zavod pričel 01.09.1998, ko je s strani ustanovitelja prevzel v upravljanje grad Bogenšperk. Že takoj na začetku je na podlagi uspešne prijave na javni razpis ministrstva za kulturo pridobil sredstva v višini treh milijonov tolarjev za sofinanciranje obnove treh sakralnih objektov na območju občine Litija, saj je javni zavod registriran tudi za varstvo kulturne dediščine. V letošnjem juniju je javni zavod na javni razpis za zbiranje Dom radioamaterjev dograjujejo Letos so člani Radiokluba Litija S59DLR zagotovili, da bodo dom radioamaterjev na Goliščah do jeseni dogradili dote mere, da si bodo v njem lahko uredili vsaj en prostor za delo. Cilj je postal realnost, saj so s pomočjo Občine Litija, ki bo letos namenila denar iz proračuna, to nalogo zdaj sposobni uresničiti. Že brez tega denarja so doslej uspeli zagotoviti vsa okna, notranja vrata in elektromaterial. Z delovnimi akcijami žal niso bili uspešni, zato vodstvo vse člane prosi, da si preberejo sklep spomladanske skupščine, ki priporoča vsakemu članu prostovoljno delo pri Nov tečaj za radioamaterje Radioklub Litija S59DLR organizira v letošnjem letu prvi in hkrati edini tečaj za radioamaterje 3. razreda. Tečaj se prične 1. oktobra, prijave pa se zbirajo na naslovu Radioklub Litija S59DLR, p.p. 34,1270 Litija, ali preko elektronske pošte infoafnanarava-b.si. Po tečaju bodo kandidati opravljali izpite za pridobitev mednarodnih licenc za delo z radijskimi postajami. predlogov za financiranje, sofinanciranje ali subvencioniranje kulturnih programov in projektov, kijih bo v letu 2000 financirala Republika Slovenija, prijavil pet projektov: nadaljnja obnova dveh sakralnih objektov, obnova Valvasorjeve hiše (Kaplanije) v Šmartnem, krovska dela na gradu Bogenšperk ter nadaljnja obnova Pollanove hiše, bivše gozdarske hiše ob gradu. Z obnovo zadnjega objekta se je pričelo že letos spomladi z urejanjem okolice objekta ter samega objekta in utrditvijo zemljišča za nadaljnje gradbene posege. Ob objektu je javni zavod uredil dodatno parkirišče v izmeri 1000 m2, saj za sobotne obiske gradu, povezane s porokami, prejšnje kapacitete niso več zadostovale. Dela so se opravljala preko projekta javnih del. V objektu Pollanova hiša bo javni zavod uredil sedež zavoda ter častni sedež fundacije Imago Sloveniae -Podoba Slovenije. Na gradu je zavod z lastnimi sredstvi v mesecu juniju zamenjal strešno kritino na zahodnem traktu gradu, zamenjal okna v severnem traktu ter talne obloge na delu odprte galerije v prvem nadstropju. Hkrati se je začelo s prenovo recepcije, ki se je opremila z računalniško opremo ter registrirnim sistemom za ugotavljanje prisotnosti vodniške službe. Skupaj je javni zavod v investicije in investicijsko gradnji ali pomoč v denarju. Le redki tudi kaj storili opravili, da bi bil 12x6 metrov velik objekt čimprej dokončan. Pa ni prepozno. Dela na objektu potekajo potekajo intenzivno, prav tako pa morajo urediti tudi okolico. Zato prosijo vse člane, da se oglasijo v času uradnih urv klubu, ali pokličejo na V26, da se dogovorijo o delu. Konec junija so člani upravnega odbora radiokluba po daljših razgovorih sprejeli pomembno odločitev. Vsa gradbena dela so oddali zunanjemu izvajalcu oziroma organizaciji, ki bo opravila vsa gradbena dela. Ko bo dom dograjen, bodo morali prostore tudi ustrezno opremiti. Če lahko kdo pomaga pri iskanju ustrezne opreme, bi prosili za pomoč. Potrebujejo pisalne mize, stole, omare, termoakumulacijsko peč, računalnike (lahko tudi slabše konfiguracije) za packet radio. Informacije o tem jim vzdrževanje vložil približno pet milijonov tolarjev lastnih sredstev. V letošnjem letu se je rešila tudi stanovanjska problematika v gradu. Dosedanji najemniki stanovanja v gradu so v mesecu juliju pridobili nadomestno stanovanje, s tem pa so se v gradu izpraznili prostori, v bodoče namenjeni izvajanju gostinske dejavnosti, tako da je bil še v istem mesecu v sredstvih javnega obveščanja objavljen razpis za oddajo teh prostorov v najem, ki še čaka na sklepno dejanje - izbiro najboljšega ponudnika. Grad Bogenšperk se v širšem prostoru uveljavlja kot koncertno prizorišče. V lanskem septembru so na gradu potekali koncerti v okviru festivala Jesenske serenade, v mesecu decembru so koncert z naslovom Pesmi in arije iz Valvasorjevih časov izvedli študenti Akademije za glasbo v Ljubljani, na božični dan je koncert božičnih pesmi priredil domači kvartet Šmartin, letos julija pa je v okviru sodelovanja javnega zavoda, Festivala Brežice in pod pokroviteljstvom Občine Litija grad Bogenšperk že drugič zapored postal prizorišče koncertov Študentskega Festivala Brežice. Tako koncertne prireditve na gradu lahko imenujemo že tradicionalne, pridobile pa so si tudi stalen krog obiskovalcev, ki se zaradi znanih izvajalcev in uspešne organizacije vsako leto širi. V letošnjem septembru se na grad spet vračajo Jesenske serenade. Za potrebe posredujte na naslov radiokluba ali preko elektronske pošte info@narava-b.si. Letos med počitnicami so nameravali organizirati počitniška srečanja za šolarje. V minulem letu so organizirali predstavitev radioamaterskih dejavnosti na litijski osnovni šoli in potem učencem ter dijakom omogočili, da bi se med poletnimi počitnicami bolje spoznajo z radioamatersko dejavnostjo. Pa seje vse skupaj končalo že prvi dan. Ostali so pred zaprtimi vrati litijske športne dvorane. V kasnejšem pogovoru sekretarja kluba s predstavnikom Komunalno stanovanjskega podjetja Litija, ki upravlja s športnim objektom, se ni nič premaknilo z mrtve točke. Na KPS Litija trdijo, da najemnina za prostor ni plačana in da najemniški odnosi niso urejeni, v klubu pa ne vedo, kdo ob tem pije in kdo plača, saj nekateri isti prostor koncertov v grajskem atriju smo letos junija s sponzorsko pomočjo Pivovarne Union kupili sto koncertnih stolov in tako zagotovili osnovna sredstva za nadaljnji razmah koncertnih prireditev na prostem. Glavna dejavnost javnega zavoda ostaja dejavnost muzejev. V letošnjem letu so se prenovili prostori v II. Nadstropju gradu, kjer je po novem grajska galerija -prostor za občasne razstave. V prostoru se je zamenjala električna napeljava, talne obloge, ogrevanje - skupni stroški obnove prostora so znašali milijon tolarjev. Prvo občasno razstavo je v mesecu aprilu postavilo Heraldično društvo Slovenije na temo slovenskih občinskih grbov, plemiške in cerkvene heraldike, v juniju pa je svojo razstavo odprl domačin akademski slikar g. Jože Meglic. Na javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje, sofinanciranje ali subvencioniranje kulturnih programov in projektov, kijih bo v letu 2000 financirala Republika Slovenija, smo v sodelovanju s Tehniškim muzejem Bistra junija prijavili projekt prenove rekonstrukcije bakrotiskarne, saj javni zavod stroškov prenove te edinstvene muzejske postavitve v Sloveniji, ki pa je muzealsko že zastarela, sam ne bo zmogel. V mesecu avgustu je javni zavod izdal serijo razglednic s šestimi različnimi motivi, od katerih štirje predstavljajo grad Bogenšperk, po eden pa Litijo in Šmartno pri Litiji, ter tako obogatil turistično ponudbo na gradu. PETER AVBEU vendarle nemoteno uporabljajo. Tako so ne dolžni in ne krivi kljub prošnji ostali celo poletje pred zaprtimi vrati ŠPORTNE dvorane in počitniške aktivnosti so splavale po vodi. Menda je najemnik prostora Športna zveza Litija, le-ta pa menda spet ne dobi denarja od Občine, da bi plačevala najemnino komunalcem. In tako se vsi skupaj vrtijo v začaranem krogu, krajši konec pa potegnejo ... Sicer pa so uradne ure kluba vsak petek med 18. in 19. uro v prostoru Športne zveze Litija v športni dvorani, medtem ko so redni tedenski skedi (vnaprej dogovorjena srečanja na radijski frekvenci) vsak četrtek ob 21. uri na kanalu V«&. V klubu so dosegljivi tudi preko interneta. Pišite jim lahko na naslov infoafnanarava-b.si., vse podrobne podatke o zgodovini in delu kluba pa si lahko ogledate na strani http://www.narava-b.si. Podjetniški center Litija organizira v mesecu oktobru 100-urni TEČAJ ANGLEŠČINE Z DODATKOM POSLOVNE ANGLEŠČINE Tečaj bo potekal 4 mesece in sicer 2-krat tedensko, vodila ga bo ga. Jasna Lepold Philips. Cena tečaja je 55.000 SIT (brez DDV). Za obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti v litijski občini Podjetniški center sofinancira 15 % cene tečaja. Prijave in informacije na Podjetniškem centru Litija, tel.: 883-154. Zaradi velikega zanimanja obrtnikov in podjetnikov za pridobitev znanja iz računalništva Podjetniški center Litija v mesecu oktobru organizira 30-urni TEČAJ ZAČETNI WORD IN EXCEL Cena tečaja je 24.000 sit (z DDV). Za obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti v litijski občini Podjetniški center sofinancira 15 % cene tečaja. Prijave in informacije na Podjetniškem centru, tel.: 883-154. Po Levstikovi poti 13. novembra Letošnje 13. popotovanje po Levstikovi poti bo v soboto, 13. novembra 1999, s startom med 6. in 9. uro na Levstikovi ulici v Litiji. Prireditev, ki se je ob lepem vremenu po neuradnih podatkih udeležuje tudi več kot 10.000 pohodnikov, bo v vsakem vremenu, udeleženci pa bodo morali premagati 22 kilometrov dolgo pot med Litijo, Šmartnim, Libergo, Grmadami, Grobnikom, Moravčami in Čatežem. Kot vedno, bodo kontrolne točke ob prijavi v Litiji, na Libergi in v Moravčah ter na cilju. Podrobnosti o tehničnih pogojih iz razpisa prireditve ter vse dodatne podrobnosti si lahko ogledate na Internetu na naslovu http://www.narava-b.si. Organizator vabi vse, ki bi radi ponudili svoje izdelke ali storitve na prireditvi ob poti (glasbeniki, ljudski pevci, gledališke ali plesne skupine, ljudski običaji, noše, dobrote iz domače kuhinje, izdelki domače obrti...), da se čimprej prijavijo na naslov Levstikova pot, p.p. 34,1270 Litija. Prijava je obvezna, sodelovanje je brezplačno, vsak pa si mora sam zagotoviti dovoljenje prireditelja in dovoljenje za prodajo. Organizator vse domačine ob poti in druge prosi, da svojo ponudbo popestrijo z ustreznimi oblačili, prikazom običajev..., da bi tako to grmičevje ostalo še v lepšem spominu udeležencev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske pa tudi posameznikov iz drugih evropskih držav. Letos se obeta nekaj novosti na prireditvi, organizator bo z njimi javnost seznanjal sproti, preko medijev, vse podrobnosti in novosti o prireditvi pa bodo sproti objavljene tudi na Internetu na www.narava-b.si. RUDIBREGAR Kultura Praznovali smo 90. rojstni dan Teti Pavli! Kulturno polšniške pesnice Pavle Voje tetaWfasrirt3 društvo Javorje Da na zemlji pod Triglavom bo zraslo kaj najboljšega. Gojimo cvetje src kulture, da lepša bo Slovenija. (Pavla Voje) Četrtek, 24. junija 1999, je bil za Polšnik poseben, velik dan. Le malo tako majhnih vasi se lahko pohvali s takšnim biserom, kot ga imajo pri nas. Naša pesnica Pavla Voje je namreč 24. junija praznovala svoj 90. rojstni dan, ki smo ga člani kulturnega društva obeležili na poseben način. Izdali smo namreč njeno 2. pesniško zbirko, katere naslov je Da lepša bo Slovenija. Naša teta Pavla je človek, kakršnih je zelo malo. Spoštovanje in ljubezen do bližnjega, do Boga, do božje matere Marije, do domačega kraja in Slovenije je neizmerna in vse to zna Pavla Voje zapisati v verzih. Njen delovni dan se začne zelo zgodaj in traja do poznih večernih ur. V Tepah, kjer živi, so njive in gredice s srcem in dušo obdelane in " vsak cvet nosi njeno ime..." je zapisala Laura Horvat v čudoviti pesmi, ki je bila napisana posebej za 90. rojstni dan Pavle Voje. Pesmi iz zbirke so nastale v zadnjih sedmih letih, in sicer ob različnih priložnostih, npr. ob obnovi cerkva, ob praznikih, jubilejih; veliko jih opeva . rodno zemljo, dosti jih je namenila Bogu in Mariji in dve izmed njih so glasbeni mojstri tudi uglasbili. Nekatere med njimi pa so malo starejše, vendar so dokončno obliko dobile šele pred kratkim. Polni dvorani poslušalcev v osnovni šoli v Polšniku in pa predvsem slavljenki smo pripravili zanimiv kulturni program, v katerem so sodelovali moški pevski zbor in mešani cerkveni zbor ter ženski kvintet iz Polšnika, saj teta Pavla zelo rada posluša lepe narodne in cerkvene slovenske pesmi. Program so z recitacijami njenih pesmi popestrili mladi člani gledališko-recitatorske skupine našega društva, ki so ob tem pokazali tudi svoj igralski talent, in vsi so nalogo odlično opravili. Čestitke ob izdaji zbirke in predvsem za 90. rojstni dan so se kar vrstile, še posebej pa moramo omeniti, daje Pavli Voje za rojstni dan čestital tudi ljubljanski nadškof, gospod Franc Rode, ki je v svojem pismu tudi zapisal: "Vi, draga gospa Pavla, ste kakor pomlad. Kljub letom, kijih nosite, okrog sebe vedno znova sejete lepoto, mir in razumevanje med ljudmi. S svojimi pesmimi, še bolj pa s svojim zgledom pristnega krščanskega življenja, ste kot smerokaz na poteh naših, venomer prehitevajočih se dni. Hvala Vam za bogato sled, ki jo puščate za seboj. Mnogi bodo ob njej odkrivali odgovore na temeljna življenjska vprašanja in se iz vaših pesmi učili ljubezni do Boga, sočloveka in domovine." Preživeli smo lep in nepozaben večer, ki bo zapisan v zgodovino našega društva in kraja. Mnogi se ne zavedajo, kako " bogati" ljudje živijo med nami, v domačem kraju, v občinivendar mislim, da bodo to nekoč spoznali. Vera, upanje in ljubezen imajo svojo moč. Kulturno društvo Polšnik se zahvaljuje vsem sponzorjem za finančno pomoč, Tiskarni Hren iz Ljubljane, ki je tiskala knjigo, in Juretu Toriju iz Zagorja, ki seje potrudil z oblikovanjem. Hvala tudi vsem, ki ste ali boste knjigo kupili, saj boste s prebiranjem le-te obogatili svoje življenje in hkrati pripomogli k nadaljnjemu delu našega društva, ki ima letos pred sabo še eno pomembno obletnico. Seveda pa se še posebej zahvaljujemo Pavli Voje za vse lepe misli, za moč, vero in ljubezen, ki jo izžareva. Hvala, teta Pavla, za vse pesmi, ki nam napolnjujejo dušo in srce. MATEJA SLADIC stegne roko in utrga cvet, ponese ga k obrazu, oči povzdigne do neba, iz njih žari ljubezen, velika za ves svet. Žena pridnih rok, novih rožzasaja, s prsti nežnimi jim žemljico rahlja. Z vso ljubeznijo se jim razdaja, vse do zadnje bilke jih pozna. Žena zemljo svojo ljubi, hišico pod Žambohom zelenim, se Devici vsak dan zaobljubi, jo pozdravlja s šopkom razcvetenim. Marija ji stoji ob strani, naj bo daleč izven domovine ali na domačih tleh, pred hudim, zlim in žalostjo jo brani, ko širne vode prečka po ozkih le brveh. Mimoidoči vsak lahko začuti, kako toplo veje skozi okna hišice, naj bo zjutraj al' zvečer, dobi peruti, ko sliši pesem, ki iz zlatih src vre. Ko se dobrota nakopiči vsa, pa tudi žalost, hrepenenje, se na papir izlije iz srca najlepša poezija, ki njeno je življenje. Vse njene želje, hrepenenja, vsi cvetovi njenih polj nosijo ime, v nitkah poezije njenega življenja z zlatom TETA PAVLA, vtkano je. LAURA HORVAT V začetku oktobra je nekaj krajanov Javorja izrazilo željo in potrebo po ustanovitvi kulturnega društva. Kmalu zatem je bil zasnovan iniciativni odbor, ki je pričel s postopkom ustanavljanja. Po nekaj zapletih je bilo društvo končno uradno registrirano pod imenom Kulturno društvo Javorje. Odkar društvo uradno deluje, je prišlo na kulturnem področju v Javorju že do velikega napredka. Decembra je najmlajše krajane obdaril Miklavž. Od novembra do februarja je potekal petdeseturni šiviljski tečaj, ki se ga je udeležilo precej deklet in žena. Tečaj je potekal pod vodstvom gospe Magde Dacar, ki je Javorčanke naučila šivati krilo, bluzo in hlače. V januarju je bilo v okviru KD Javorje organizirano predavanje z naslovom " Kako začeti z biološkim kmetovanjem". Predavateljica Anamarija Slabe iz Zavoda za trajnostni razvoj iz Ljubljane je navzoče seznanila s posledicami intenzivnega kmetijstva. Glavna tema je bila predstaviti načine ekološkega kmetovanja, njegove pozitivne in negativne strani, saj bo ekološko kmetijstvo v prihodnosti vsekakor eden glavnih ciljev evropske, pa tudi slovenske kmetijske politike. Marca je bilo organizirano še eno predavanje, ki je prav tako privabilo kar nekaj krajanov. Glavni namen Letni koncert kresniskih pevk Pevke so zapele 12 pesmi, od tega 4 ob klavirski spremljavi Ksenje Šarbek. V premoru so zaigrali na svoje lesene rogove še kresniški rogisti. Ob tej predavanja, ki ga je vodil dr. Franc Škrabl, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, je bil, predstaviti pomen zakona in družine v današnji družbi. Profesorje navzoče seznanil z vlogo žensk v tradicionalni in moderni družbi, z dolžnostmi in pravicami obeh zakonskih partnerjev pri vzgoji otrok in podobnim. Ob materinskem dnevu je bila v podružnični šoli Javorje proslava, kjer so se z nekaj pesmicami, recitacijami in skeči predstavili šolski in predšolski otroci. Po krajšem kulturnem programu so si obiskovalci lahko ogledali tudi kiparsko delavnico in razstavo starih fotografij o domačem kraju in njegovih prebivalcih. V okviru kulturnega društva je zelo aktivna tudi dramska sekcija, ki seje z veseloigro Tri sestre predstavila že v Javorju, Temenici, Tirni in Gabrovki. V okviru društva deluje tudi športna sekcija, katere namen je navdušiti mlade v športnem duhu. Ravno v tem obdobju pridno obnavljajo šolsko športno igrišče. Kulturno društvo Javorje se je že predstavilo kot zelo uspešna organizacija, čeprav deluje šele kratek čas. Vsi dosedanji in tudi prihodnji uspehi pa so in bodo možni samo s skupnim delom, potrpežljivostjo in trdno voljo ne le članov kulturnega društva, temveč vseh krajanov krajevne skupnosti Javorje, saj je poleg čudovite pokrajine, tudi družabno življenje tisto, ki nas dela bogatejše od mestnega prebivalstva. ERIKA DRAGAR priložnosti se pevke zahvaljujejo vsem sponzorjem za denarno pomoč, povezovalcema Mojci in Damjanu ter zakoncema Jančar za lepo in domiselno aranžirano sceno. Ker pa čas tako bliskovito hiti, že vabijo vse ljubitelje lepega zborovskega petja na njihovo 20. obletnico delovanja, ki se bo zgodila opevanega leta 2000. LIDIJA VIDIC Poživitev kulturne dejavnosti v Kresnicah Klavir&ki koncert Bil je še dan, ko smo sedeli in čakali začetek klavirskega koncerta mlade litijske umetnice Veronike Hauptman. Ob preprosto, a zelo lepo urejeni sceni si lahko nekoliko pozabil na neprikupno dvorano na Stavbah. Sredi odra velik črn koncertni klavir, ob njem nekaj skulptur akademskega kiparja domačina Zlatka Rudolfa; na njih igra svetlobe in senc, ki so poudarile skrite in zarisale nove oblike in nas že pred začetkom popeljale v svet umetnosti - v svet, ki živi stalno tu ob nas, a ga žal prepogosto ne zaznamo, ne začutimo, še manj doživimo. V ta svet - na oder umetnosti - je tiho stopila umetnica: velik črn klavir in drobna gospodična. Kartežko si predstavljaš, da bodo njene drobne roke lahko predstavile skladbe znanih skladateljev. A že po nekaj minutah je bilo očitno, kaj lahko naredijo nadarjenost, vztrajnost in občutek za glasbo. Poslušali in podoživljali smo Bachovo glasbo - fantazija in fuga sta nas prestavili skoraj 300 let nazaj v barok, katerega glasba je še vedno zelo živa. Ob menjavanju in prepletanju motivov daje občutek globine in povezanosti ter umirja. Beethovnova * sonata je iz drugega časa in vzbuja drugačne občutke: razgibanost, veselje. Lahkotno, a hkrati odločno in virtuozno potovanje Veronikinih prstov po klaviaturi je bilo odlično. Kratka, čudovita skladba Racmaninova je bila pravo nasprotje prejšnjemu vzdušju - za umetnika dodaten napor. Umirjenost, melanholija, tudi žalost so preplavili dvorano. In za konec Chopin, mojster skladb za klavir. Vedno znova izziv za vsakega pianista. Veronika nam gaje predstavila z veliko tehničnega znanja, energije in glasbenega občutka. Mislim, da v dvorani na Stavbah še nismo slišali tako dobrega klavirskega nastopa. Veroniki lahko samo čestitam in si želim, da se nam bo kmalu spet predstavila in dala del sebe - tako kot tokrat. Ko smo odhajali, je bila že noč, a obogatena z umetnostjo. P. S.: Ob tem še dve stvari, ki sta bili zelo moteči. Prvič: akustika v dvorani je tako slaba, da bo to verjetno odbilo marsikaterega umetnika in se ne bo vrnil vanjo, ali pa sploh ne bo prišel. In drugič: kje ste bili mnogi, ki ste imeli abonmajske vstopnice? Vseh skupaj nas je bilo nekako za četrtino dvorane. Malo. Nekam žalostno kajne? Škoda za oba umetnika - Veroniko in Zlatka, pa tudi za tiste, ki niso slišali odličnega koncerta. Upam, da bo ob naslednjem njenem nastopu v Litiji več poslušalcev. MARKO KOLŠEK V Kresnicah je bila v preteklosti dramska dejavnost precej živa, toda od takrat, ko je bila uprizorjena zadnja igraje minilo že skoraj četrt stoletja. Ponovno smo jo oživili lani, ko smo pri KUD ustanovili dramsko sekcijo. Vanjo so se vključili mladi od učencev osnovne šole pa do študentov. Za prvo odrsko delo smo si izbrali spevoigro Radovana Gobca, Kresniček. Zdela se nam je zelo primerna za naš kraj; šele pri učenju smo spoznali, da je tudi zelo zahtevna, saj združuje igro, glasbo, petje in ples. Igralce smo izbrali med tistimi, ki so že sodelovali v pevskih zborih in na raznih krajevnih prireditvah. V spevoigri nastopa 23 igralcev, zato bi bilo nemogoče pričakovati, da se bodo lahko prav vsi zbrali vsak teden na vaji. Tudi primernega prostora za vaje ni bilo, a z vztrajnim prizadevanjem seje počasi vse uredilo. Najprej so nam priskočili na pomoč člani gasilskega društva in ponovno uredili gasilsko dvorano, ki jo zadnja leta uporabljajo kot garažo, včasih pa so se vse prireditve pripravljale na tem odru. V Kresnicah sicer imamo tudi veliko večnamensko dvorano, toda mladi glasovi bi se v njej slabo slišali. Od pomladi naprej smo pridno vadili, novembra pa smo bili pripravljeni na za nas velik dogodek, na prvo uprizoritev. Strah nas je bilo in trema je bila huda, toda našega Kresnička smo odigrali skoraj brez napak, zato je bilo veselje na koncu toliko večje. Dvorana je bila polna gledalcev in čutili smo njihovo navdušenje, saj smo prejeli veliko čestitk in pohval. Kasneje smo opereto ponovili še enkrat na istem odru, gostovali pa smo v Jevnici in Litiji. Nazadnje smo nastopili letos na srečanju zasavskih mladinskih dramskih skupin v Zagorju. Igralce in vaditelje je združilo veselje do nastopanja, zato bo dramska skupina nadaljevala z delom. Da smo Kresnička uspešno predstavili pa so zaslužni tudi mnogi krajani, ki so z navdušenjem ugodili našim prošnjam za pomoč. S tem so nas vzpodbujali in odobravali naše delo, zato se vsem iskreno zahvaljujemo. Za letošnjo jesen pripravljamo izvedbo veseloigre in že zdaj vabimo vse krajane na ogled in sodelovanje. Naša velika želja je, da bi imeli bolj urejeno dvorano zato prosimo vse ljubitelje kulture, da pomagajo gasilcem pri prenovi gasilskega doma. S tem dejanjem bomo pripomogli k boljšemu družabnemu življenju v naši krajevni skupnosti. I.B. •( ':porler7d o dveh ledi Lansko leto je samo v Šmartnem pri Litiji, letos pa poleg Šmartnega tudi v Litiji potekal počitniški program za osnovnošolsko mladino oratorij z geslom in imenom Pridi otrok moj. Lansko leto preko sto otrok, letos se je številka podvojila dosegla preko dvesto. Prav tako so se podvojile številke animatorjev... Veselje, igra, smeh in predvsem veliko otrok so značilnosti oratorijskih tednov, ki jih že več let širom po Sloveniji organizirajo don Boskovi salezijanci - redovniki, katerih poslanstvo je delo z mladino. Letos sta bila v naši občini dva oratorija, prvi v Šmartnem pri Litiji (27.6.-3.7.1999) in drugi v Litiji (8.8.-14.8.1999). Tedenskega celodnevnega programa seje udeležilo preko 200 otrok, ki so z veseljem prihajali in se igrali s prijatelji, delali v delavnicah in spoznavali nove zanimivosti. Za toliko otrok je skrbelo 50 animatorjev, povečini dijakov in študentov, ki so se prej že več mesecev pripravljali na oratorij. Poleg tega pa so same organizacijske priprave potekale v okviru salezijancevže dlje časa. Program so pri nas skoraj v celoti izvajali mladi (op. a. prišel je tudi kakšen od starejših po letih, pa vendar mlad po srcu), od organizacije do animiranja otrok, in to vsi prostovoljno ter brezplačno. Oratorij je predvsem vzgojni program, ki poizkuša otrokom preko molitve, zabave, pesmi, dela v delavnicah in po skupinah ter iger podajati veselje do življenja. Temelje oratorija je postavil veliki vzgojitelj mladine in ustanovitelj salezijancev, ki je živel v prejšnjem stoletju Janez Bosko. Ena izmed njegovih najbolj znanih misli je »Vzgoja je stvar srca!« Iz tega tudi izhaja večina animatorjev. Težko bi bilo zahtevati ali pričakovati, da bi bili vsi animatorji dijaki vzgojiteljske šole ali kakšne podobne smeri. Vsem pa je skupno to, da so se odločili in trudili biti tisti teden, ko so bili z otroki veseli. Trudili so se, da so v to vzgojo poleg vsega vključili tudi svoje srce, da so se otroci počutili karseda sprejete. Oratorij seveda ima dnevni red in poteka od 9h do 16h, vse pa napeljuje na to, da ni bistven dnevni red ampak duhovno vzdušje, ki se ustvari preko celega dneva. Vzdušje, katerega temelje je postavil že prej omenjeni don Bosko pred več kot sto leti. Dom, ki sprejema Namen oratorijskega tedna ni, da bi otroke odtrgali od doma, ampak da jim ponudimo nekaj, kjer se bodo počutili tako varno in sprejeto kot doma, obenem pa se lahko tudi starši razbremenijo za en teden in za vse to... Za vse to v prvi vrsti ne bi porabili velikih finančnih sredstv, ker je bila prijavnina bolj ali manj simbolična. Šola, ki uvaja v življenje Znanje je danes vse bolj pomembno, kar nam govorijo na vsakem koraku. Oratorij dopolnjuje znanje pridobljeno v šoli in spodbuja otroke, da ga pridobivajo z veseljem, obenem pa nudi množico znanj, za katera se sploh ne zavedamo, da so potrebna. Uvaja v življenje, s samim svojim obstojem. S tem, da otroci znajo teden dni preživeti skupaj. Tudi če pride do nesporazuma, vzpodbuja ktemu, da se jih naučimo razreševati. Predvsem pa je šola za animatorje, ki tukaj »dobijo plačilo« za svoje delo. Imajo možnost, da si pridobijo izkušnje, da se česa novega naučijo o sebi in o prijateljih, da se poizkusijo v organizacijskih stvareh, kar bi jih prišlo prav v življenju. Župnija, ki evangelizira Morda ta temelj ni vsem tako pri srcu, kot pa ostali pa vseeno. Oratorij je pričevanje, je misijon sredi mesta. •ra ljubezen med zelo mladimi in ne več Ijenca ampak stara prijatelja, ki sta za in postala »prijatelja za vedno«. mlajše lih oratorija Ni zaprt za nikogar in nikogar ne sili, da se odloča za Boga. Oratorij s svojim načinom preživljanja prostega časa preprosto vabi k temu, da smo za vse skupaj tudi hvaležni Bogu. Predvsem je pomembno to, da v skladu z usmeritvijo salezijancev oratorij deluje »na ulici« in ni zaprt med štiri stene cerkve ali župnišča. Dvorišče za prijateljske stike Morda stvar, ki otroke najbolj privlači in nas dela ljudi. Namreč to, da si lahko sami izbiramo prijatelje. Na oratoriju je nešteto priložnosti za to, da si najdemo nekoga, katerega navzočnost nas bo razveseljevala, pa naj bo to eden izmed animatorjev ali ostalih otrok. Prav gotovo so bili ti štirje temelji postavljeni v prejšnjem stoletju s pogledom v prihodnost. Naš izziv in naša naloga pa je, da jih prenesemo v domače okolje in iz njih črpamo ideje in energijo. Oratorij organizacijsko pokriva društvo Mladinski ceh, ki je tudi član Mladinskega sveta Slovenije in združuje veliko mladih prostovoljcev. Tudi sam oratorij je program, ki je potrjen pri uradu RS za mladino, ker se izvaja širom cele Slovenije in tako zajame več tisoč otrok. V Šmartnem sta pri organizaciji sodelovala še DPM Šmartno in župnijski urad Šmartno, ki je dobrovoljno odsopil prostor za izvajanje prireditve. V Litiji pa Prosvetno društvo Litiji in župnijski urad Litija, ki nas je ravno tako gostil v svojih prostorih. Morda bo kdo rekel, da s tem opredelimo oratorij kot projekt, ki se izvaja v okviru Cerkve in s tem odvrnemo ostale otroke. Vseeno je pri vsem pomemben tudi finančni vidik in je uporaba teh prostorov zdaleč najbolj ugodna. Ob tem se zahvaljujemo obema župnikoma za podporo pri prireditvi. Zahvaljujemo pa se tudi vsem sponzorjem, ki so prispevali finančna ali materialna sredstva, še posebej pa Občini Litija, kije nas je izdatno finančno podprla. Ob tem bi tudi napovedali, da bodo preko celega leta ob različnih priložnostih potekale prireditve oz. enodnevni oratoriji za otroke. Oratorij bo vsekakor ostal v srcih otrok in animatorjev in ko bodo odrasli bodo vede ali pa nevede, prenašali njegovo veselo sporočilo naprej, ker so živeli in delali z oratorijem. Ostalim, ki niso bili udeleženi pa je težko razložiti, kaj nam vsem, ki smo sodelovali, oratorij pomeni. Zato smo že ob zaključku prvega oratorija izdali časopis OČAK (op. a. Oratorijski ČAsopiseK), ki je v večini delo otrok inje povzetek oratorijskega dogajanja preko celega tedna. Prav tako seje zgodilo potem tudi v Litiji, ko smo izdali MRK (op. a. v spomin na popolni sončni mrk). Oba časopis(k)a pa je kmalu po oratoriju pospremila tudi zgoščenka z naslovom »cd pečenka«. Vsebuje vse slike (preko petsto), ki so nastale na oratoriju in ostale drobnarije, ki jih je možno pregledovati na računalniku in dajejo podobo o dogajanju. Ob samem oratoriju sta bili tudi dve oddaji na radiu Geoss in oddaje na našem oratorijskem radiu Šubadum, ki se poleg himne z istim imenom prav tako nahajo na zgoščenki in jih lahko predvajate tudi na navadnih radijskih predvajalnikih. Vsi zainteresirani lahko pečenko dobijo v litijskem župnišču. Dva oratorijska tedna sta za nami. Brez pretiranih občutkov samohvale lahko rečemo, da je oratorijsko dogajanje zelo pozitivna novost za Šmartno in Litijo in s tem celotno občino. Predvsem smo veseli, ker nam je bilo dano, da smo program izpeljali do konca in to brez večjih problemov. Ob tem tudi izražamo hvaležnost vsem, ki ste nas podpirali in nam pomagali, da seje rodil zdrav in močan otrok z imenom Oratorij. Naša in vaša dolžnost pa je, da ga sedaj negujemo in vzgajamo, da bo zrasel v močnega moža, ki bo s svojim življenjem pomagal ljudem pri iskanju njihove sreče. blaz . m .... Na obeh oratorijih je v naših trebuščkih končalo preko šeststo kilogramov lubenic. Ta na žalost ni dočakal do popoldne, ko je bil čas za malico. V dopoldanskem delu so bile tudi zanimive delavnice, kjer smo ustvarjali in izdelovali različne izdelke. Za najmaljše je bila pravljična, za ostale pa lesarska, kuharska, likovna, novinarska, skavtska... ■p Za popoldanski del smo na obeh oratorijih uporabljali igrišča ob šolah, kar je imelo za posledico tudi mnogo obiskovalcev, ki so se nam naslednje dni tudi pridružili. Imeli smo olimpijado, vodne igre, kockanje, poštarja... Na oratorijih je vladalo zelo sproščeno vzdušje. Otroci so si za zabavo sposodili desko, ki so jo predelali v gugalnico. Salezijanci so »krivi«, da se je v Sloveniji uveljavila oblika oratorija, kot jo poznamo. Prav tako večino oratorijev vodijo prav oni. Na sliki salezijanski bogoslovec Jure, kije iz Litije. NOVICE IZ ENOTE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Delovna praksa Ena od bistvenih razlik učnega načrta osnovnih šol s prilagojenim programom je ravno v tem, da imajo učenci veliko več ur tehničnega in gospodinjskega pouka. Program teh dveh predmetov je izdelan tako, da se učenci naučijo praktičnih spretnosti in da se na podlagi tega pravilno poklicno usmerijo. V program tega usmerjanja pa sodi tudi 14-dnevna delovna praksa, ki jo učenci opravljajo v 7. in 8. razredu. Tako lahko preizkusijo svoje sposobnosti na pravem delovnem mestu. Delovno prasko izvajamo v Podružnici s prilagojenim programom pri OŠ Litija tako, da upoštevamo želje otrok in staršev ter predloge defektologov, ki poznajo otrokove sposobnosti. Veseli smo, da delovne organizacije, podjetniki in obrtniki v občini otroke sprejmejo, jim pomagajo in tudi nagradijo, česar so ti še posebej veseli. Šestnajst učencev 7. in 8. razreda je v mesecu marcu in aprilu uspešno opravilo prakso v osmih delovnih organizacijah. MARJETA MLAKAR -AGREŽ Vsi na Bled V sredo, 14. 4.1999, smo imeli v Podružnici s prilagojenim programom pri OŠ Litija kulturni dan. Iz Litije smo se odpeljali kar z dvema avtobusoma, saj smo s sabo povabili tudi starše. Odpeljali smo se na republiško pevsko revijo "Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo" na Bled. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smo bili dobre volje, tremo so imeli le naši pevci, igralci malih instrumentov in plesalci, ki so čakali na svoj nastop. V Festivalno dvorano na Bledu smo prišli ob deseti uri. Nastopajoči so se v garderobi pripravili, ostali pa smo šli v dvorano in gledali nastope zavodov in šol. Kot sedemnajsti so nastopali naši. Z napetostjo smo jih pričakovali. Najprej so priplesali na oder učenci plesne skupine pod vodstvom gdč. Polone Baš. Učenci z orffovimi intrumenti pod vodstvom ge. Marije Mihelič so spremljali pevski zbor, ki ga je vodila ga. Sandra Rihtar. Krasen nastop je popestril učenec sedmega razreda Peter Merela s solo petjem. Po kosilu smo se sprehodili ob jezeru, kjer nas je pozdravilo sonce. Sledila je zabava s plesom in čarovnikom. Naplesali smo se, pojedli še obvezno kremšnito in se vrnili na avtobus. Na Brniku smo odšli na teraso in počakali na pristanek aviona. Preživeli smo čudovit dan. MARJETA MLAKAR-AGREŽ NOVICE IZ OS LITIJA Zasavsko prvenstvo v atletiki V torek, 18. 5. 1999, seje v Hrastniku odvijalo atletsko prvenstvo osnovnih šol. Udeležili so se ga učenci osnovnih šol iz Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Izlak in Litije. Iz OŠ Litija seje letos udeležilo 42 tekmovalcev. Dosegli so zelo dobre rezultate in sicer je 20 tekmovalcev doseglo eno od prvih treh mest. Šest učencev OŠ Litija, ki so dosegli najboljši rezultat v posamezni disciplini, pa seje uvrstilo na državno tekmovanje. Nagrada Slovenskih železnic Slovenske železnice so razpisale devetindvajseti Mladinski literarni in likovni natečaj. Nanj se je odzvalo veliko osnovnih šol. Komisija je izbrala 50 najbolj zanimivih individualnih literarnih del in 50 najbolj zanimivih kolektivnih literarnih del. Osmošolci OŠ Litija, ki obiskujejo dodatni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Neže Blaznik, so se odzvali na natečaj. Njihov izdelek z naslovom 150 let slovenskih železnic je bil izbran med najbolj zanimive kolektivne literarne izdelke. Prejeli so nagrado slovenskih železnic, in sicer vozovnice za razredni izlet. Priznanja iz angleškega jezika Tudi v letošnjem letu so se učenci OŠ Litija uvrstili na državno tekmovanje iz angleškega jezika. Tokrat so na tekmovanje odšli štirje učenci, pod vodstvom mentorice Vere Taradi. Tomaž Paternoster in Alma Tomažič sta prejela bronasto priznanje, Staša Nunič in Beti Marn pa srebrno priznanje. Zlati priznanji iz zgodovine 12.5.1999 je potekalo državno tekmovanje iz zgodovine, ki se ga je udeležilo 160 osnovnošolcev iz cele Slovenije. Iz OŠ Litija seje predhodnega regijskega tekmovanja v Zasavju udeležilo 6 učencev, ki jih je vodil mentor Tomaž Barbek. Staša Nunič in Barbara Intiharsta dosegli prvo in drugo mesto, skupaj pa so učenci prejeli kar pet srebrnih priznanj. Staša Nunič in Barbara Intiharsta se uvrstili na državno tekmovanje, kjer sta osvojili zlato priznanje iz zgodovine. Srebrno priznanje zgodovinskemu krožku Učenci zgodovinskega krožka iz OŠ Litija, pod mentorstvom učiteljice Fani Rovšek Kosmač so tudi v letošnjem letu sodelovali na Srečanju mladih raziskovalcev zgodovine, kije potekalo v Škofji Loki. Pripravili so raziskovalno nalogo z naslovom 'Obrt v našem kraju'. Za kvalitetno in uspešno opravljeno delo so prejeli srebrno priznanje. Na področju litijske občine so zbrali veliko gradiva o razvoju obrti. Pri delu jim je z nasveti pomagal tudi g. Tine Brilej. Svetoval jim je, naj podrobno raziščejo razvoj gostinske obrti. Predstavili so najstarejšo litijsko gostilno in dve tipični podeželski gostilni, ki se s to dejavnostjo ukvarjata še danes. Najbolj prizadevne učenke pri zbiranju raziskovalnega gradiva so bile osmošolke Urša Majcen, Barbara Intihar, Teja Vavtar, Judita Dremelj in Petra Kos. Za tehnično obdelavo raziskovalne naloge pa je poskrbel osmošolec Ivan Matijevič. PETRA PAVLICA Obrambni dan V soboto, 20. marca, so na OŠ Litija in njenih podružnicah na Savi, Konjšici in Polšniku organizirali obrambni dan. Namen le-tega je bil, da se učenci seznanijo z organizacijo in nalogami civilne zaščite, nuđenjem prve pomoči, varstvom pred požari, ukrepanjem in zaščito pri naravnih nesrečah, potresih, izvedli pa so tudi praktično vajo evakuacije iz šolske zgradbe. Učencem nižje stopnje, od 1. do 4. razreda, so člani gasilskega društva pokazali, kako gasilci priskočijo na pomoč ob požarih in drugih nesrečah. Učenci so nato v razredih izdelovali plakate na te teme. Učenci višje stopnje, od 5. do 8. razreda, so delali v skupinah. Vsaka skupina si je ogledala delo Civilne zaščite, delo Rdečega križa, nuđenje prve pomoči, seznanili so se z osnovami radioamaterstva, ogledali so si, kako se postavijo zasilna bivališča, šotori. Nato so vsi reševali kviz o dejavnostih, ki so si jih ogledali. Ob 11. uri pa je sledil alarm in varna evakuacija učencev iz šole. Člani PGD Litija, učenci 4.a in 5.a razreda so demonstrirali praktično vajo reševanja z višine in reševanja iz kleti. Osnovni šoli so na pomoč priskočili zunanji strokovnjaki ljudske obrambe, zdravstvenega doma, radioamaterji, planinci in gasilci. Ob tej priložnosti se OŠ Litija vsem najlepše zahvaljuje. PETRA PAVLICA Uspešen zaključek angleške bralne značke Končalo se je tekmovanje v branju angleških knjig Bookwarms (Knjižni molj), ki gaje organizirala Cankarjeva založba, Center Oxford, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Britanskim svetom. Sodelovalo je 12500 učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol ob pomoči 239 učiteljev. Na OŠ Litija seje tekmovanja udeležilo 96 učencev iz šestih, sedmih in osmih razredov. 12. 2.1999 seje sestala komisija iz članov zgoraj omenjenih institucij, pregledala naloge in podelila nagrade. Izabela Grgič, učenka 8.c razreda Osnovne šole Litija, je prejela nagrado za prvo mesto v kategoriji učencev sedmih in osmih razredov. Zaključno prireditev v dvorani Lutkovnega gledališča v Ljubljani so si ogledali nagrajeni učenci in dijaki ter njihovi mentorji. V programu, kije potekal v angleščini, so sodelovali mladi s svojimi nagrajenimi prispevki, poslušali so tudi besede direktorja Britanskega sveta Francisa Kinga in ambasadorja Velike Britanije v Sloveniji, gospoda Llovda. Povezovalec programa je bil igralec Sebastijan Cavazza. Nagrada je velika vzpodbuda za njeno novo lastnico, pa tudi za vse ostale bralce angleških knjig na šoli. Tako učenci kot njihovi mentorici Marijana Berložnik in Vera Taradi bodo tudi vnaprej z veseljem sodelovali na takšnih tekmovanjih. VERA TARADI NOVICE IZ OS GABROVKA Poslovila se je še ena generacija osmošolcev Spet je leto naokrog, spet je tu junij, spet se še ena generacija osmošolcev poslavlja od osnovnošolskih klopi. V Gabrovkije letos zaključilo šolanje 18 učencev. Vsi so bili uspešni, zato so se veseli, verjetno pa tudi s kančkom žalosti poslovili od klopi, ki sojih družno gulili osem let, od sošolcev in sošolk, od mlajših generacij, od učiteljev, ki so se skupaj z njimi trudili, da bi čim več koristnega znanja ostalo v njihovih glavah. Bili so zelo delavni, zato tudi uspeh ni izostal, saj je sedem učencev odličnih, od teh so bili štirje odlični vseh osem let in bodo vpisani v Zlato knjigo: David Starina, Vanja Baje, Mateja Potrebuješ in Mateja Sladic. Poleg tega bodo trije vpisani tudi v Knjigo najboljših dosežkov: Vanja Baje, Jure Hribar in David Starina. Naši osmošolci so se udeležili vrste tekmovanj: iz slovenskega jezika, matematike, angleščine, zgodovine, fizike, kemije in vesele šole. V znanju so se uspešno merili z drugimi tekmovalci in osvojili kar nekaj priznanj, in sicer številna bronasta na šolskih tekmovanjih, poleg tega pa tudi priznanja na regijskih in državnih tekmovanjih. Vanja Baje je tako prejela srebrno Cankarjevo priznanje iz materinščine, Jure Hribar srebrno priznanje na tekmovanju v znanju iz zgodovine in srebrno Štefanovo priznanje iz fizike, David Starina pa srebrno in zlato Vegovo priznanje v znanju iz zgodovine. Poleg tega so tekmovali tudi v znanju iz vesele šole, David Starina seje uvrstil na državno tekmovanje. Jure Hribar pa je bil tudi uspešen na športnem področju. Je član Košarkarskega kluba Litija. Ekipa, v kateri igraje zasedla 4. mesto na državnem prvenstvu v košarki. Jure Hribarje tako imenovan za perspektivnega športnika v 1.1999. Iz povedanega lahko sklepamo, da so bili naši osmošolci kar obremenjeni. Poleg rednega dela pri pouku in dodatnem pouku so se izobraževali in pridobivali različne izkušnje tudi pri dejavnostih z drugačnimi vsebinami. Udeležili so se ekskurzije na Dolenjsko; ogledali so si Novo mesto, Dolenjski muzej, tovarno Revoz, Trubarjevino na Rašici in samostan v Stični. V okviru naravoslovnih dni so izvedeli nekaj več o mineralogiji, energiji, odraščanju, ogledali pa so si tudi zbirki v Naravoslovnem muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Kaj pa kulturni dnevi? Skupaj z ostalimi so organizirali novoletno praznovanje z obdarovanjem in plesom, sodelovali so na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, udeležili so se pustnega rajanja. Obudili so dediščino šeg in navad v velikonočnem času, obiskali pa so tudi dve kulturni ustanovi v Ljubljani, in sicer Opero SNG, kjer so prvič lahko v živo spremljali operno predstavo, Prodano nevesto, ter Narodno galerijo, kjer so si ogledali stalno zbirko. Seveda so se tudi športno udejstvovali na različnih športnih dnevih: plavali so v Laškem, se veselili na snegu, preizkušali svoje sposobnosti na atletskem četveroboju, odšli so tudi na planinski izlet na Janče. Svoja osnovnošolska potepanja so zaključili z ekskurzijo na Dunaj. In kakšne so poklicne namere naših osnovnošolcev? Šestjih bo nadaljevalo šolanje na poklicnih šolah, ostali na srednjih, od dvanajstih osem na gimnazijah; od teh se jih je pet odločilo za gimnazijo v Litiji. Vsem želimo, da bi uspešno nadaljevali šolanje, se izobrazili za različne poklice ter se vrnili nazaj v Gabrovko, kjer bi kot bodoči intelektualci, strokovnjaki oz. mojstri naredili kaj za boljše življenje in razvoj kraja. ANICA RESNIK NOVICE IZ OS GRADEC Teden aktivnosti Kot že nekaj let je na OŠ Gradec v mesecu aprilu za učence predmetne stopnje spet potekal teden različnih aktvinosti, ki je v teh letih postal že utečena oblika popestritev pouka. Z aktivnostmi so začeli učenci 7. in 8. razreda, v sredo pa so se jim priključili še učenci 5. in 6. razreda. Aktivnosti so obsegale različne ekskurzije ter kulturne in naravoslovne dneve, ki sojih občasno popestrili še delni športni dnevi. Tako so vtem tednu učenci različnih razredov obiskali Prešernovo, Finžgarjevo, Jurčičevo in Vorančevo rojstno hišo, povabili na šolo Družinsko gledališče Kolenc, odšli v Postojnsko jamo, v Tržič in Dolžanovo sotesko, v Idrijo, na Vače in še kam. Ker bi bilo vsakodnevna potepanja po Sloveniji prenaporna, so imeli nekaj aktivnosti samo v šoli, npr. naravoslovna dneva o živem svetu in o hrani. Čeprav vreme v tem tednu aktivnostim ni bilo naklonjeno, so učenci in učitelji vseeno preživeli zanimiv, prijeten in predvsem aktiven teden. ALENKA ZUPANČIČ Ob zaključku šolskega leta Šolsko leto 1998/99 se zaključuje in vsi smo že v veselem, počitniškem pričakovanju. Med letom je bilo življenje v OŠ Gradec pestro in pogosto tudi naporno. Pripravljali smo se na ~H uvajanje 7. razreda 9-letne OŠ. V okviru tega smo za starše učencev petega razreda (bodočih sedmošolcev) organizirali dva roditeljska sestanka in delavnice. Za učitelje so bila organizirana dodatna izobraževanja in posveti. Učencem smo predstavili izbirne predmete, na podlagi katerih je bil narejen izbor posameznih skupin. Učenci so se odločili za nemški jezik, gledališki klub, šolsko novinarstvo, literarni klub, astronomijo, računalništvo, šport in ples. V sredo, 16. junija, so šolo obiskali ameriški strokovnjaki s področja ekologije in zasvojenosti. Dopoldne so preživeli z učenci 3., 4., 5., 6. in 7. razreda. Tu sta bila predavatelja prof. dr. Ray Bohlin, direktor za raziskave v Probe Ministires, in prof. Todd Kappelman, kije predaval o problemih vseh vrst, zasvojenosti in psiholoških stiskah mladostnikov. Spremljala ju je donatorica Jackie Burks, ki jo v šoli že poznamo, saj smo se z njo družili že marca. 17. junija pa je bil na gradu Bogenšperk vpis v Zlato knjigo in v Knjigo najboljših dosežkov. V prvo je bilo vpisanih 13 učencev, ki so bili odlični vseh osem let, poleg tega pa so obiskovali še interesne dejavnosti, bili aktivni pri dodatnem pouku in sodelovali na številnih tekmovanjih iz znanja in spretnosti. Najboljši rezultati so bili vpisani v Knjigo dosežkov, in sicer je bilo vpisanih 28 posameznikov, 2 para in 3 skupine učencev. 24. junija se zaključuje pouk za vse osnovnošolce. Učenci 8. razreda matične šole so se poslovili 15. junija s slovesno zaključno prireditvijo: dopoldne na šoli, popoldan pa podelitev spričeval v šoli in zabavni del v športni dvorani, skupaj z osmošolci OŠ Litija. Na Vačah so imeli zaključno prireditev 14. junija. KATJUŠA KOVAČIČ Zaključek šolskega leta na OŠ Jevnica Zaključek šolskega leta je tokrat potekal nekoliko drugače, kot smo bili vajeni doslej. Vsi smo nestrpno čakali popularno skupino NUDE, ki nas je razveselila s svojim obiskom. Učenci so se razvedrili ob njihovi glasbi. Po končanem koncertu so člani skupine delili avtograme. Prav vsi so jih tudi prejeli. S prijetnimi vtisi smo se poslovili od šole za dva meseca. SUZANA LIKAR NOVICE IZ OS ŠMARTNO Osmošolci se poslavljajo Letošnja generacija osmošolcev, ki zapušča šmarsko šolo, je najmanjša v vsej 40-letni zgodovini, kar ima kraj popolno osemletko. Šteje samo 56 učenk in učencev, vendar je to res izjema. Lani je bilo osmošolcev 88, drugo leto jih bo čez 70 in tako še nekaj let. Najbolj so bili s tako nizkim številom zadovoljni učitelji, saj je bilo v enem razredu 22 učencev, v ostalih pa le po 17, tako da je učno-vzgojno delo uspešno potekalo. Pa tudi vzgojnih težav je bilo manj, kot leto poprej, koje bilo v ukvarjata tudi z raznimi ročnimi deli, ki so si jih učenci lahko ogledali v šoli, in si tako krajšata čas. Poudarila sta, da se veselita zlasti srečanj z najmlajšimi, ki so kar pogosta, in da invalidi ne potrebujejo pomilovanja, ampak razumevanje, da so drugačni od drugih ljudi, pa vendar živijo normalno življenje. Jeseni se bosta oba gosta, ki soju šolarji navdušili, srečala še z učenci A-izmene. Ovčica lepotica Gledališki krožek vodi na šmarski šoli že dve leti ga. Helena Muzga in vsako leto nas njegovi člani razveselijo s f 'v vsakem od treh razredov po 29 ali 30 najstnikov. In kako so bili uspešni? Ob zaključni redovalni konferencije bilo 10 odličnih, 12 prav dobrih, 21 dobrih in 12 zadostnih, dva pa bosta opravljala popravni izpit zadnje dni v juniju. Vsi osmošolci so se tudi odločili za nadaljnje šolanje v Litiji, Ljubljani, Zagorju, Trbovljah, Škofji Loki in drugi krajih osrednje Slovenije. Na zaključni dvodnevni ekskurziji so bili 27. in 28. maja, in sicer v sosednji Italiji, kjer so obiskali Ravenno, Mirabilandijo, Rimini in San Marino. Zadnji šolski dan, 15. junija, so se dopoldne poslovili od sedmošolcev in ostalih šolarjev, popoldne je v kulturnem domu potekala zaključna slovesnost s podelitvijo spričeval in priznanj, ki soji prisostvovali tudi starši, zabavni del pa je bil v gostišču Jap pri Temenici. BORIS ŽUŽEK Foto: Utrinek iz vročega San Marina Srečanje z invalidoma Šmarski šolarji razredne stopnje, ki obiskujejo pouk v B-izmeni, so se ob koncu aprila srečali v kulturnem domu z invalidoma Tonijem Planinskom iz Zavrstnika in Duško Prah iz Litije. Za uvod so jima pripravili kulturni program, ki ga je vodila vzgojiteljica Erika Sedevčič, nato pa je stekel pogovor med učenci in obema gostoma. Oba sta se razgovorila in jim razkrila vsak svojo življenjsko pot, ki ni bila lahka, vendar se oba, čeprav invalida, veselita življenja in sta predvsem rada v družbi, zato se pogosto udeležujeta mnogih srečanj, kijih za invalide prirejajo dobrodelne in humanitarne organizacije. Oba se predstavo. Letos so se odločili za Ovčico lepotico. Kar trikrat sojo že zaigrali domačim šolarjem razredne stopnje in podružničnih šol, načrtujejo pa še gostovanja, želijo pa jo zaigrati še staršem in ostalim krajanom. V pripravo uprizoritve so vložili veliko truda. Poskrbeli so za domiselne kostume, sceno in glasbo. BORIS ŽUŽEK Poklici v resnici Pred dobrima dvema letoma je izšla prva knjiga Mohorja Demšarja -pesniška zbirka z naslovom " Poklici v resnici". Pesmi so namenjene predvsem učencem nižje stopnje osnovne šole pri njihovem še kako pomembnem zgodnjem spoznavanju najrazličnejših poklicev. Kot učitelj na vvaldorfski šoli v Ljubljani je Mohor vsakemu od svojih učencev posvetil pesem o poklicu, ki bi mu lahko ustrezal. Seveda poklici v njegovih pesmih dobijo globoko značajsko dimenzijo in pogosto razkrivajo izvorne sile, ki oblikujejo človeka, predvsem pa poklice obravnavajo na šaljiv pozitiven način. Med triintridesetimi pesmimi, kolikor jih je v knjigi, tako lahko najdemo pesmi o prapoklicih (kovač, kmetica, zidar...) in sodobnejših poklicih (stevardesa, menedžer, bankir...) Knjigi je barviti čar pridal priznan ilustrator Zvonko Čoh, ki v svojih upodobitvah še bolj osvetljuje smešno, toda resnično plat vsakega poklica. Kratke opise posameznih poklicev je na koncu knjige dodala Jožica Demšar. Nazadnje je zbirka dobila še zvočno podobo. Preliti raznovrstna razpoloženja in temperamente različnih poklicev v glasbo, je bil zame velik in prijeten izziv, predvsem pa v veliko veselje. Zaradi tekočega ritma in spevne besede so pesmi kar same iz sebe izvabljale melodije, ki jih dopolnjujejo ter slikajo vzdušja in okolja, v katera so poklici umeščeni. Za sedaj so to večinoma enoglasne melodije, ki pa počasi preraščajo v triglasne predelave za mladinski zbor. Ob takšni celoviti podobi pesniške zbirke ni bilo težko predstaviti v slovenskih knjižnicah in šolah, kjer sva do nedavnega gostovala z Mohorjem sama in prepevala pesmi ob spremljavi kitar. Ugotovila sva, da je otroška publika zelo hvaležna in ponuja zelo neposredno in pogosto kritično povratno informacijo. Ta nama je veliko pomoč v nadaljnjem ustvarjanju, saj delo še zdaleč ni končano. V letošnjem šolskem letu so te predstavitve dobile novo razsežnost in osvežitev, ko sta se prepevanju o poklicih pridružila otroški in mladinski zbor osnovne šole Šmartno. Skupaj smo ustvarili zaključni program, ki je dovolj raznolik in zanimiv, da ga lahko ponudimo osnovnim šolam, kot nekakšno izobraževalno uro o poklicih in glasbi sami. Program smo izvedli v osnovnih šolah Gradec v Litiji, Dol pri Ljubljani in v domači šoli v Šmartnemterz veseljem ugotovili, daje bil prijazno sprejet. Poklicno usmerjanje in izobraževanje je tema, kije in bo ostala zanimiva za mlade vse od začetka njihovega šolanja, še posebej, če je podana na zanimiv in razgiban način, z lepo besedo, sliko in glasbo. Prepričan sem, da bomo v prihodnjem šolskem letu obiskali še kakšno osnovno šolo in z našim petjem popestrili še kakšno učno uro. MARKO ZAVRŠNIK Recitatorski krožek Na OŠ Šmartno je začel lansko leto delovati recitatorski krožek. Pred tem se učenci kar nekaj let niso imeli možnosti vključevati v interesne dejavnosti, v katerih bi lahko uveljavili svojo željo po nastopanju. Tako dramski kot lutkarski krožek sta prenehala delovati predvsem zaradi pomanjkanja primernih mentorjev. Lani pa je na nižji stopnji ponovno zaživel gledališki, na višji pa recitatorski krožek. Izkušnje, pridobljene v prvem letu delovanja, predvsem pa zelo ugoden odmev na recital "Otroški svet, v pesem ujet", so bili zadostni razlogi, da so se člani krožka lansko jesen z veliko vnemo lotili priprave kar dveh recitalov. Tako je osem učencev predstavilo zanimivo otroško pesniško zbirko "Jaz pa prosim za košček modrine" Litjana Jožeta Sevljaka, ki je Šmarčanom znan ne le kot pesnik in pisatelj, ampak tudi kot nekdanji šolski ravnatelj. Na prvo predstavitev recitala so povabili tudi pesnika, kijezzanimivimi pripovedmi o svojem življenju in književnem ustvarjanju ter s svojo poezijo prijetno zaokrožil večer. Le dober mesec kasneje pa je celotna recitatorska skupina, ki šteje 12 članov (učenk in učencev 5. in 6. razreda), predstavila nov program - pesmi slovenskih in tujih pesnikovje povezovala rdeča nit: mati-otrok-oče-družina. Učenci so vstopili v svet imenitne, a premalokrat slišane otroške poezije T. Pavčka, N. Grafenauerja, S. Vergijeve, J. Snoja, A. Rozmana idr. Naslov "Ta roža je zate" pa so si sposodili pri pesniku Danetu Zajcu. Z njim so se prvič predstavili na krajevni prireditvi ob materinskem dnevu, nato pa so z njim gostovali še v Domu Tišje, v avli litijske Občine, v OŠ Litija, predstavili pa so se tudi na domači šoli. Učenci so v dveh letih delovanja v krožku zelo napredovali. Njihov nastop je sproščen, govor je jasen, naučili so se obvladati odrski prostor in mikrofon in treme pred nastopi skoraj ni več. Večina jih želi ostati v krožku tudi v naslednjem šolskem letu, še posebej zato, ker bodo pripravili recital poezije o najstnikih za najstnike. DANICA SEDEVČIČ Za ljubitelje angleškega jezika 17. septembra 1998 so se zbrali na prvem sestanku učenci osmih razredov OŠ Šmartno pri Litiji, ki so začeli delati pri angleškem krožku. Odločili smo se, da se bomo naučili igro v angleškem jeziku in jo na roditeljskem sestanku odigrali staršem in sošolcem. Igra pripoveduje o problemih najstnikov in ima naslov " Honest". Najprej smo imeli bralne vaje, potem smo vadili na odru in 25. marca letos smo igro odigrali - za starše, učence in učitelje. Vsi, ki so igrali, so se vživeli v svoje vloge, njihova igra je bila zelo dobra in prepričljiva. Izdelali smo tudi gledališki list, kolegica Vera Špes pa je igro tudi posnela. Navezali smo stike z OŠ Vače in v petek, 14. maja 1999, smo igro odigrali za učence višje stopnje na tej šoli. Obe predstavi sta bili dobri, učenci so si pridobili določene izkušnje v igranju v tujem jeziku in takšna oblika dela je za učence prijetna in koristna. Naj se na koncu zahvalim za sodelovanje staršem, učencem, ki so delali pri angleškem krožku, moji prijateljici ge. Kajti Bricelj za besedilo in spodbudo, kolegom in kolegicam na šoli, kolegicam na Vačah, ki so nam omogočile predstavo, nas prisrčno sprejele in pogostile, predvsem pa mojim učencem, ki so igrali ali kakorkoli pomagali: Samantha Tina Lovše, Aleš Koprivnikar, Vida Žurga, Simona Obolnar, Janja Smrajc, Marjetka Šuštaršič, Aleš Kralj, Nina Litrop, Petra Jesenšek, Tanja Mrzel, Maja Lenart, Damjan Bostič, Tomaž Dragar, Darko Vidic, Andrej Borišek, Robert Strmljan, Melita Primožič, Jasmina Jerman. Vem, da bo marsikateri stavek ali beseda ostala v spominu, kakor tudi vsi lepi trenutki, ki smo jih preživljali skupaj ob sredah popoldan. Letošnje šolsko leto so učenci OŠ Šmartno pri Litiji že tretjič sodelovali na tekmovanju za angleško bralno značko. Tekmovanje je prvo leto potekalo samo za učence sedmih razredov, v letošnjem šolskem letu pa so tekmovali za bralno značko v organizaciji Oxford centra, kjer so po želji prebrali eno, dve ali tri knjige, rešili test in izdelali projekt o naši šoli, ki so ga poslali po internetu. Vsi učenci so dobili priznanja. Učence šestih in sedmih razredov je na tekmovanje pripravljala kolegica, to pot v organizaciji Epicentra Ljubljana. Učenci so morali prebrati pet knjig in rešiti test. Pri isti založbi so tekmovali tudi učenci osmih razredov, ki so prav tako prebrali pet knjig in rešili test. Vsi učenci so dobili priponke, najboljši pa še priznanja in knjige. V mesecu marcu 1999 je na naši šoli potekalo šolsko tekmovanje iz angleškega jezika. Aleš Koprivnikar in Samantha Tina Lovše sta se udeležila tekmovanja na državni ravni, ki je bilo v mesecu aprilu 1999 v Trbovljah. Oba učenca sta se na tekmovanju dobro odrezala: dobila sta bronasti priznanji. KATJA KRAGEU, prof. NOVICE IZ VRTCEV 120 otrok preveč Ali ste že slišali? V vrtcu Medvedek smo se na pobudo predsednice sveta staršev, ge. Dacar, zbrali starši in delavci vrtca na delovni akciji. Kljub slabemu vremenu je bilo na delovni akciji veliko staršev. Uredili smo igrišče, nasadili cvetlice, pobarvali igrala in dokazali, kaj zmoremo. Material za delo so prispevala podjetja iz Litije in okolice. Vsi darovalci so pokazali veliko dobre volje in razumevanja, zato bi se jim v imenu otrok, staršev in delavcev vrtca zahvalila. Za barve: Pleskarstvu Štrus, Belinki Ljubljana; za sadike: Vrtnarstvu Kline, cvetličarnama Vijolica in Ciklama; za igrače: trgovini Jurček; za okusno malico: Pekarni Šmartno, Mesariji Šmartno, trgovini Stručka, gostilini Kovač, sadjarju Mehdiju Begaju, KGZ Litija; za odvoz: g. Juvančiču; za denarne prispevke: družinam Rovšek, Jesenšek, Barukčič, Mestni skupnosti Litija in anonimnemu darovalcu. Za ta denar bomo kupili igralo in tako dodatno popestrili igišče. Zahvaljujemo pa se tudi vsem staršem, prisotnim na akciji. Njihovo delo je dokazalo, da v vrtec radi prihajajo in da čutijo probleme, s katerimi se srečuje. V imenu kolektiva vrtca Medvedek zapisala MILENA BRATKOVIČ Redni vpis novih otrok v vrtec Litija je potekal od 5. aprila in se zaključil 7. maja. Letošnje leto je bil vpis oseben, kar so pozitivno ocenili tako starši kot tudi strokovni delavci vrtca, saj skopi podatki, kijih lahko pridobimo zgolj z vpisnico, pri tako številnem vpisu ne omogočajo strokovne, kritične, predvsem pa ne objektivne presoje komisije. Kljub pričakovanjem (zaradi velikega števila odklonjenih otrok v lanskem letu), je število vpisanih otrok znatno nad možnostmi in prostorskimi ter normativnimi kapacitetami (ki smo jih v skladu s predpisi - Uredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, URL RS, št. 57/97,39. člen - dolžni spoštovati in upoštevati, da o zdravstveno-higienskih zahtevah ne govorimo) vrtca Litija. Stanje po posameznih enotah je sledeče: MEDVEDEK, Bevkova 1, Litija: št. prostih mest ... 13 št. vpisanih ...40 odklonjenih: ...27 NAJDIHOJCA, CKS8, Litija: št. prostih mest ... 18 št. vpisanih ...45 odklonjenih ...27 CICIBAN, Za povrtmi 6, Šmartno: št. prostih mest ... 20 št. vpisanih ... 40 odklonjenih ...20 CnergeUki kotiček Ali veste: koliko kg premoga porabijo v termoelektrarni za 1 kWh elektrike, ki jo porabite v gospodinjstvu? IZBIRA ENERGENTA ZA OGREVANJE Pogosto se sprašujemo, kateri energent (gorivo) je najbolj ekonomično za naše gospodinjstvo. Eni prisegajo na klasiko (premog, les), drugi navijajo za novitete (zemeljski plin, UNP-utekočinjen naftniplin). Komu verjeti?. To je vprašanje, ki se direktno dotakne našega žepa. Najprej kot investicija, potem pa še kot strošek eksploatacije. Pri tej vrsti ekonomike smo vsi najbolj občutljivi. Seveda se moramo zavedati, da je ekonomičnost ogrevanja zelo odvisna od celoletnega izkoristka naše kurilne naprave (kotla). Proizvajalci nas zasipajo z visokimi izkoristki (preko 95%), pri tem pa modro zamolčijo o podatku, da so ti izkoristki merjeni v laboratorijskih pogojih. Stari kotli, predvsem kombinirani, imajo zelo nizek izkoristek. Potratno je uporabljati tak kotel v kombinaciji z oljnim gorilnikom. Ne odlašajte tak kotel nadomestiti z novim kotlom, pri katerem je konstrukcija narejena za uporabo samo enega energenta. Les je poceni, vendar imajo stari kotli slab izkoristek, novi kotli namenjeni kurjenju z lesno biomaso pa so pregrešno dragi(600.000,00 SIT). Kaj se v danem trenutku najbolje izplača preverite sami. Analizirajte diagram. Preračun je narejen za enodružinsko hišo tlorisne površine 150 m2 z letno potrebo energije za ogrevanje 22500 kWh. Zasledovati je potrebno energetsko politiko države, ki se vse bolj usmerja k JURCEK, Jevnica 54, Kresnice: št. prostih mest ... 12 št. vpisanih ...28 odklonjenih ... 16 KRESNIČKA, Kresnice 26/A, Kresnice: št. prostih mest ... 1 št. vpisanih ...19 odklonjenih ... 18 SONČEK, Vače: št. prostih mest št. vpisanih odklonjenih KEKEC, Sava: št. prostih mest št. vpisanih odklonjenih LUČKA, Sava: št. prostih mest št. vpisanih odklonjenih .6 .5 .0 JASLI, Bevkova 1 in Šmartno: št. prostih mest ... 28 št. vpisanih ...41 odklonjenih ... 13 SKUPAJ VPISANIH: 221 SKUPAJ ODKLONJENIH: 121 NAJVEČJA KONCENTRACIJA VPISANIH JE V STAROSTI OD 1. DO 3. LETA: 113 OTROK, KAR ZNAŠA 51 %, IN POMENI, DA BO TUDI ŠTEVILO ODKLONJENIH OTROK NAJVIŠJE V TEJ STAROSTI. POLEG TEGA PA LAHKO TUDI ŠE NEKAJ NASLEDNJIH LET PRIČAKUJEMO, GLEDE NA RAZPOLOŽLJIVE KAPACITETE, PREVELIK VPIS. uporabi energetsko in ekološko sprejemljivih energentov (plin). Pred podražitvijo ELKO-ekstra lahkega kurilnega olja je bila cenovna ugodnost le tega pred plinom precejšnja, zdaj pa se je ta razlika občutno zmanjšala. Za božjo voljo, ne ogrevajte pa se z električno energijo, saj boste bankrotirali. Letni strošek ogrevanja Vpis otrok v zadnjih štirih letih strmo narašča, prostorske zmožnosti vrtca pa ostajajo iste. Do leta 1995 odklonjenih otrok ni bilo. Občasno so se pojavljale le preusmeritve v druge enote znotraj vzgojno-varstvene organizacije, v VVE Jurček, Sava in Kresnice pa smo imeli ponavadi zelo malo vpisa. Že lansko, še bolj očitno pa v letošnjem letu so porušene tudi te značilnosti. Ne samo, da bomo morali upoštevati okoliše posameznih enot (vsaka enote je imela prevelik vpis iz lastnega okoliša), ampak bomo morali odklanjati tudi otroke, vpisane v VVE Jurček-Jevnica in Kresnička - Kresnice. Prelomno leto je bilo torej leto 1996, ko je bilo od 109 vpisanih že 25 odklonjenih otrok. Potem pa je število vpisanih strmo raslo, z njim pa tudi število odklonjenih otrok, kajti vrtec, ne glede na očitno situacijo, še vedno razpolaga z nekaj let starimi kapacitetami. Vzrok takšnega porasta otrok oziroma staršev, ki želijo svojega otroka vključiti v vzgojno-varstveno organizacijo, ni le porast rojstev, tudi varstvo samo ni edini vzrok velikega vpisa. Veliko staršev je v prošnjah in pogovoru kot glavni vzrok vpisa svojega otroka navajalo potrebo po socializaciji in vzgoji, strokovnem spodbujanju in nuđenju ustreznih pogojev za otrokov optimalni psihični in fizični razvoj. Vrtec torej vse bolj postaja nuja in vse bolj potrebno dopolnilo družinske vzgoje. Pred današnjo družino je postavljeno toliko vsakodnevnih nalog, skrbi in dejavnosti, ki zajemajo goli boj za obstanek, da le s težavami sledi sodobnim trendom in zahtevam vzgoje in izobraževanja, kijih pred otroka in kasneje mladostnika postavlja današnja družba. In kako pometam pred lastnim pragom? Za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode uporabljam nizko temperaturni kotel »NTK15-25« firme KIV Vransko z oljnim gorilnikom. Odgovor: za 1 kWh električne energije pokurijo od 500 do 1000 kg premoga Marjan Bratkovič, energetski svetovalec Imate vprašanje, želite pojasnilo? Pokličite: Občino Litija, tel 061881211, tajništvo-»za energetsko svetovanje« Registrirali bodo vaš klic. Na zastavljeno vprašanje pošljem brezplačno pisno poročilo. Domači tel. 887 298. □ strošek za koristno energijo ■ drugi stroški □ skupni strošek ogrevanja 450 000,00 400 000,00 350 000,00 300 000,00 250 000,00 200 000,00 150 000,00 100 000,00 50 000,00 0,00 p po....... o co o JS §4 ¥ o C CO a e a. i o_ Z => a. e o. i O- H h- h- > LU ■2, ro (0 1 '§ O) cd cd cd C C C cd cd cd □ UJ □ > cd D jO m cd > co i O) o £ cd V POSKUSNEM UVAJANJU JE TUDI 9-LETNA OSNOVNA ŠOLA, KI BO V ŠOLSKEM LETU 2002/2003 OBVEZNO UVEDENA ZA VSE OTROKE IN BO SEDANJA MALA ŠOLA BO UKINJENA OZIROMA BO POSTALA PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE. ČE BODO OSTALE ZMOGUIVOSTI IN KAPACITETE VRTCA NESPREMENJENE, SE BODO TAKO SOCIALNE KOT TUDI SPOZNAVNO-KOGNITIVNE RAZLIKE MED OTROKI ŠE POGLOBILE, SAJ S PRENEHANJEM OBVEZNE MALE ŠOLE, GLEDE NA ODKLONJENO ŠTEVILO OTROK, NEKATERI OTROCI NE BODO IMELI MOŽNOSTI OBISKOVANJA VRTCA NITI ENO LETO PRED ŠOLO. Vse več staršev se zaveda pomena organizirane socializacije in vzgoje v predšolskem obdobju, ki nudi boljše in lažje vključevanje otroka v osnovno šolo, zato postajajo zahtevnejši do sebe, svojega otroka in tudi vrtca. Kako bodo opravili s seboj in otrokom, je njihova stvar. Kako pa bomo mi kot vrtec izpolnjevali njihova pričakovanja, pa na žalost ni odvisno samo od vseh zaposlenih v vrtcu, ki smo z zaupanjem staršev dobili potrditev, da svoje delo pravilno in kvalitetno opravljamo, ampak tudi od zunanjih institucij, s katerimi vrtec sodeluje, od infrastrukture, ki mu omogoča in zagotavlja delovanje in obstoj. DUNJA POŽARŠEK, dipl. ped. Izbrani energent mmtmm Prodam kravo z drugim teletom, dobra mlekarica (rdeče-bela pasma). Prodam tudi traktor Tomo Vinkovič (18 plug), krožne brane ježevke in planirno desko. Prodam 100 litrov vina (rdeče ali belo). Okolica Gabrovke. GSM: 041/407-904. Oddam gradbeno barako. Tel.: 0601/29-361. Prodam glasbeni stolp Goldstar FFHM 100, cena po dogovoru. Tel.: 061/881-794. Gradbena skupina izvaja: adaptacije, novogradnje, omete, tlakovanje, betonske ograje... Tel.: 041/620-827 ali 061/620-827. Prodam kozličke, primerne za pečenje na žaru ali drugače, za vrtne zabave. Tel.: 061/891-058. Prodam kiperbuš, nikoli rabljen, cena po dogovoru. Tel.: 061/884-413. Prodam 240 kg jubolit brizgani akrilji omet (grobi) za cca. 90 m2 fasade (barva št. 41). Tel.: 061/877-269. Reportaže lšow>'oTn >iaW> "OGENJ BO VELIK IN LEP..." "SMO LEPI, MAR NE!" Ga&il&ka reportaža Vse pispevke in slike v reportaži uredil in zbral: SLAVKO JALOVEC Fotografije je prispeval: DOMEN VRTAČNIK Utrinki s tretjega gasilskega tabora na Dolah Letos so se mladi gasilci že tretjič zbrali na gasilskem taboru na Dolah. Tabor je potekal od nedelje, 27.06.99, pa do sobote, 3.7.99, torej polnih sedem dni. Sodelovalo je 81 otrok v starosti od 10 do 16 let. Otroci so bili organizirani v osem skupin, ki so jih vodili mentorji pomagali pa sojim pomočniki iz vrst mladih gasilcev, starih nad 16 let. Mentorji so bili letos zelo mladi in, razen dveh, tudi prvič na taboru. Organizacija takega tabora zahteva izjemno veliko priprav, saj smo se na začetku soočili z velikimi težavami pri pripravi, vendar pa smo združili moči in pripravili enkraten tabor. Program je bil zelo pester in natrpan, tako da so bili otroci nenehno aktivni. Takoj po prihodu smo se razvrstili po skupinah, ki pa niso bile več po društvih, ampak pomešane. V vsaki skupini je bilo pet fantov in štiri dekleta. Po medsebojnem spoznavanju so se razvrstili v šotore, seveda v šotorih niso bili mešano, potem pa smo takoj pričeli z delom. Otroci so na taboru spoznavali kraj Dole, življenje na vasi in običaje ter navade ljudi. Taborniki so obiskali različne kmetije in se seznanili z življenjem na njej. Organizirali smo razne turnirje kot so: nogomet, košarka, streljanje z zračno puško, badminton, vlečenje vrvi. Vsak večer smo kurili taborni ogenj in prirejali šaljive igre. Tekmovali smo tudi v gasilsko-športnih disciplinah: vaja z vedrovko, zvijanje cevi in pretakanje vode po cevi. Igre so bile zelo zanimive. Taborniki so se spoprijeli z orientacijskim pohodom, ki je bil malo prirejen, vendar še vedno zelo zahteven. Organiziran je bil tudi kviz na različne teme: gasilstvo, ekologija, zemljepis, zgodovina, šport, tehnika, film ... Vse te discipline so se točkovale, rezultati pa so bili objavljeni na zaključku tabora na družabnem večeru v petek zvečer. Vsi taborniki so se udeležili pohoda na Kum, pa tudi na celodnevnem kopanju na Izlakah ni nihče manjkal. Gasilci iz različnih društev so nam prikazali gasilsko orodje in opremo, iz Zagorja pa so pripeljali in nam razkazali najmodernejše gasilsko vozilo, ki so ga otroci tudi malo "probali". Z Ministrstvom za obrambo smo se dogovarjali, da bi nas obiskal helikopter slovenske vojske, ki bi pristal na Dolah, in bi si ga otroci lahko ogledali in se malo popeljali z njim. Žal nas je helikopter samo obiskal, se nizko spustil, malo zaokrožil, nas vznemiril in na veliko žalost in razočaranje otrok odletel. Za zaključni večer se je zakuril velik taborniški kres. Otroci so po skupinah, s pomočjo mentorjev, pripravili skeče. Napotke in navodila jim je dal animator Jožef. Sledila je razglasitev rezultatov ter podelitev šaljivih diplom in nagrad. Za tiste otroke, mentorje in njihove pomočnike, ki so bili na taboru prvič, pa je sledil taborniški krst. Le-ta poteka tako, da jo vsak novopečeni tabornik dobi z gasilsko metlo po riti, nato poklekne pred gasilskega kralja, ki ga krsti s polaganjem ročnika na levo in desno ramo, za moč pa mora vsak krščenec popiti čarobni napoj. Iz česa je ta napoj pa je najbolj varovana skrivnost. Sledili sta še dve taborniški poroki, namreč najbolj zaljubljena para sta se vzela, in to iz vrst mentorjev in pomočnikov. Sledilo je rajanje s plesom in glasbo vse do jutra. Na družabni večer smo povabili tudi starše otrok ter druge goste. Odzivje bil zelo velik. Za nemoteni potek tabora so poleg mene, kot vodje tabora, skrbeli še Branko Šušteršič, ki je skrbel za športno aktivnost ter tehnične zadeve, in Marjan Janežič, ki je podpiral finančne zadeve in skrbel za nemoteno dobavo hrane in pijače, in smo ga upravičeno poimenovali "deklicaza vse". V samem taboru smo imeli organizirano prvo pomoč, ki sem jo vodil sam. Pri hudih operacijah, kot so žulji, trni, piki, odrgnine in lahke opekline, pa mije pomagal naš animator Jožef Verbajs. Za dobro fizično kondicijo so skrbele tabletke Lekovit. Prehrano smo imeli urejeno v osnovni šoli, jedilnike sem pripravljal sam, pomagala pa mije kuharica Anica. Otroci so bili s hrano izredno zadovoljni in so pojedli skoraj vse, saj smo upoštevali, kaj imajo radi. Manjkala sta samo pomfri in pica. Žal teh želja nismo mogli uresnieiti. Za higieno je bilo prav tako poskrbljeno. Fantje so se umivali v taboru na improviziranih tuših z vodo iz cisterne, ki je bila včasih "brr.." mrzla, dekleta pa so higienske potrebe opravljale v šoli, in seveda s toplo vodo. Še nekaj besed o financiranju. Stroški na enega otroka so bili 9.000,00 SIT. Del stroškov so prispevali starši, del pa matično gasilsko društvo, od koder so bili mladi. Da je bila cena tako nizka, se gre zahvaliti sponzorjem, ki so velikodušno prisluhnili našim željam in nam pomagali. Že veliko pred pričetkom tabora sem pričel s "tehtanjem" in na veselje vseh mije kar lepo uspelo, kasneje pa se mi je pridružil še naš ekonom Marjan. Na koncu naj sponzorje omenim in se jim prav lepo zahvalim za vse podarjeno, s prošnjo, da nam drugo leto zopet pomagajo: Kolinska iz Ljubljane, Perutnina Ptuj, Slovin Ljubljana, Žito Ljubljana, Gusto - Presad iz Gabrovke, Fructal iz Ajdovščine, Lek iz Ljubljane, Droga Portorož, CHIO d.o.o. iz Ljubljane, Mesarija Šmartno, Farma -prašičereja Stična, Mercator- KGZ Litija, Pekarna Friškovec, Kmetijsko gozdarska zadruga Dole, Ftoni s.p. Litija (skrbeli za sveže sadje), GS -Strickerei d.o.o., Kovinska galanterija Alojz Lavrih s.p., Avtoprevoznik Sandi Kraševec, MORS -12 brigada slovenske vojske, Era Vino Šmartno d.o.o., Avtoelektrika Dobravec Leopold s.p., Afing d.o.o. Hotel Medijske toplice in Občina Litija. Posebna zahvala velja domačemu PGD Dole, posebno poveljniku Srečku Tekavcu, ki nam je nudil vse potrebno pri postavitvi tabora in pri sami izvedbi taborjenja ter domači podružnični šoli, ki nam je brezplačno nudila kuhinjo in jedilnico z vso opremo ter toplo vodo s tušem. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi tretjega gasilskega tabora, predsedniku gasilske zveze Ivanu Lovšetu, PGD in posamezniku. Krajanom pa se ob tej priliki zahvaljujem za potrpljenje in se jim opravičujem zaradi nemira in včasih prevelikega hrupa, z željo, da se drugo leto vidimo na četrtem taboru, pa kjerkoli že bo. "TUDI STAB SE JE OKREPČAL' "ČETE IMA KUHAR RAD" SKUPINA NEUNIČLJIVI. SKUPINA JASTREBI... SKUPINA MRAVLJICE V SPOMIN Minilo je težko leto, odkar si nas zapustil, naš dragi ata JOŽE CEGLAR 23.02.1924-13.09.1998 V naših srcih boš živel večno. Tvoji: Minka, Kati, Marija, Peter, Petra, Polona. Ne jokajte na grobu, nisem tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Ne stojte ob mojem grobu, nisem tam, ne spim. ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA BOSTIČA 16.03.1953 -10.08.1999; z Zavrha 3, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam izrazili sožalje in delili z nami bolečino ter nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku Stanku Kmetiču za ganljive besede slovesa, mladinskemu pevskemu zboru Zlati žarek in MPZ iz Gabrovke za zapete žalostinke ter Robiju Tekavcu za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Probanke, d. d., predstavnikom KS, Društva upokojencev, KO RK, PGD Dole ter pogrebcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili do njegovega poslednjega domovanja. Žalujoči: žena Marta, hčerki Irena in Vesna, sin Zdenko, sestra Anica in brat Jože z družinama. Kako pust in tih je naš dom ko tebe več ni, a vedi, da v srcih naših boš živel vse dni V SPOMIN BOJANU VODENIKU iz Konjšice 7. septembra sta minili dve leti, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata DRAGA SIMONCICA se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, planincem, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču in govornikoma ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom ter g. Vikiju Čebeli za vsestransko pomoč. Žalujoči: žena Olga in sin Marjan z družino. ZAHVALA kruta usoda nama je vzela ljubljenega sina in brata DAVIDA SLAPNICARJA iz Reke Gozda Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Prav tako hvala Davidovim sodelavcem iz kriminalistične službe in celotni policijski upravi Ljubljana za govor ob odprtem grobu, policijski godbi, pevcem in g. župniku za opravljen obred tervsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoča: mami in brat Roman. Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA 15. julija nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA SKOK roj. Breznik iz Slivne pri Vačah Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen obred, MPZ Vače za zapete žalostinke, g. Hiršlu za nagovor in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA v 62. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ALBIN DOUNSEK Strmec 19, Dole pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep cerkveni obred, še posebno pa g. Stanetu Kmetiču za lep poslovilni govor. Žalujoči: žena Ančka, hčerki Angela in Albina z družinama, sinovi Viktor, Jože in Peter s Smiljo in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete MILKE MOZINA se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena iskrena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter sv. maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Koprivi, medicinski sestri Hostnikovi za dolgoletno zdravljenje ter socialnemu skrbstvu, pogrebcem in Občini Litija. Lepa hvala dekanu g. Francu Kaduncu in g. Jožetu Hauptmanu za lepo opravljen obred, pevcem Kvarteta Šmartno ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem hvala. Žalujoči: vsi njeni. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. V SPOMIN minevajo žalostna tri leta, odkar si vzel slovo in odšel na kraj miru in počitka, dragi moj sin JANI PAVLI HA 09.09.1996-09.09.1999 Za teboj ostala je praznina, povsod, kjer včasih hodil si, sedaj boleča je tišina. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in mu prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Tvoja mami Marija. Kot da nevidne so roke ljubeče v večno slovo ga objele, vzdrhtelo trudno je srce, v odmevih zadnjih pesmi izzvenele. ZAHVALA 22.07.1999 se je iztekla življenska pot možu, atu, staremu atu, bratu in stricu JOŽETU KOVICU 10.07.1929-22.07.1999 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in druge darove ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, trobentaču za zaigrano Tišino ter MPZ iz Kresnic. Zahvaljujemo se g. Jožetu Lajevcu in g. Janezu Bizjaku za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju Kliničnega centra za nesebično pomoč pri njegovi bolezni. Posebej pa se zahvaljujemo PGD Ribče za organizacijo pogrebnega obreda. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi. Zdaj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosil in kazal nam pot. Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvojega srca. ZAHVALA Ob bridkem spoznanju, da seje prehitro končalo življenje našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA AVBUA iz Velike Kostrevnice 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustovali z nami, darovali cvetje, sveče, nam moralno in materialno pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo sodelavcem kolektiva GOL, gasilskemu društvu Velika Kostrevnica, pevcem za zapete žalostinke, g. Radu Jesensku za ganljive besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, trobentaču ter nosilcem praporja in pogrebcem. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Marija, hči Marinka, sin Bojan z Berto, Aleš z Barbaro, vnuk Mitja ter ostalo sorodstvo. Zdaj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosila in kazala nam pot. Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvojega srca. ZAHVALA Na pot k večnemu Gospodu je za vedno odšla draga mama, babica in prababica TEREZIJA PIVEC roj. Sevšek 30.11.1919-24.3.1999 iz Prelesja 4, Dole pri Litiji Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času žalovanja izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njen večni dom. Še posebna zahvala ZD Litija, Sevškovim iz Predloga, Oblakovim iz Prelesja, župnikoma g. Ludviku Bartlju in g. Cirilu Merzelu za tople poslovilne besede in pogrebni obred, g. Vladimirju Oblaku za poslovilni govor, pevcem iz Šentruperta ter nosilcem praporja in pogrebcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Franc in Jože, hčerke Mici, Ivanka, Olga in Silva z družinami. ZAHVALA v 73. letu življenja nas je prehitro zapustil brat in stric ANTON KOTAR iz Gor. Raven 2 pri Gabrovki Zahvaljujemo se vsem, ki stega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu pomagali v času bolezni, kakortudi zdravnici dr. Kokotovi, g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem za zapete pesmi ter Heleni Perko za poslovilne besede. Zahvala tudi vsem za darovane sv. maše in sveče. Žalujoči: sestre, brata in ostalo sorodstvo. Bolečin ni več in ne trpljenja, vse to si vzela, naša zemlja, ostala nam je le praznina in v srcu večna bolečina. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MAJDE KOTAR roj. Kirm iz Gornjih Raven 3 pri Gabrovki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njen večni dom. Še posebno se zahvaljujemo sosedom Gracarjevim in llnikarjevim, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala pevcem KUD Gabrovka za zapete žalostinke, Heleni Perko za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni. ^▼1 V SPOMIN 10. avgusta je minilo deset let, odkar ni več med nami našega dragega očeta, dedka JOŽETA KOTARJA iz Gornjih Raven 3 pri Gabrovki Hvala vsem, ki se ga spominjate in prinašate cvetje ter prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Vsi njegovi. Tiho si živel, tiho si odšel, ostala je praznina in nema bolečina. ZAHVALA 10.5.1999 nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi KAREL KONCAR iz Konjšice 16 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste zanj darovali cvetje in sveče, izrekli sožalja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Bedeničiču in sestrama Miji in Tatjani za pomoč med njegovo boleznijo ter sosedom za vso pomoč v težkih dneh. Hvala Vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Ela ter hčerke Karolina, Nada, Ela in Stanka z družinami. Kdor umre, neha živeti, toda nehati živeti še ne pomeni umreti. ZAHVALA Ob bolečiin mnogo, mnogo prerani smrti naše MARINKE HOSTNIK roj. Medved se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v času njene bolezni in ob njenem slovesu. Vsi njeni. Le srce ve In duša ve, kako boli, ko te več ni. Usoda je tako hotela in tebe nam je vzela. V SPOMIN 27. julija mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, babica, prababica ALOJZIJA ZUPAN roj. Prijatelj iz Litije Hvala vsem, ki ji prinašate sveče in ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči vsi njeni otroci in ostalo sorodstvo. ZAHVALA 29. avgusta seje iztekla življenska pot našemu dragemu atu, možu in staremu atu JOŽETU PAVLINU iz Šmartnega pri Litiji 29.7.1929 - 29.8.1999 Tiho in skromno, kot je ves čas živel, je odšel od nas. Vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Hvala dr. Ptičarju, patronažnim sestram iz Zdravstvenega doma Litija, sodelavcem, župniku gospodu Kaduncu za opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, sorodnikom in znancem ter njegovim nekdanjim sodelavcem, ki so se mu še zadnjič poklonili v slovo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Njegovi: žena Zofka, otroci Jože, Darko in Cilka z družinami. NI več bolečin ne trpljenja, to je vzela zemlja, v domu je ostala praznina, a v srcu bolečina. ZAHVALA v 73. letu starosti nas je zapustil dragi oče, brat, stric, dedek, svak TONE FEMC iz Dolgega Brda pri Polšniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se patronažni sestri za nego na domu, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Francu Repovžu za poslovilne besede in gasilcem za spremstvo in prevoz.Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Pomlad prišla bo, ptička jokala bo, ker tebe, ata, v vrtu ne bo. ZAHVALA v 76. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek IVAN MARKELC 1923-1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delovnemu osebju Doma starejših občanov U-Bežigrad, g župniku za poslovilni obred in sv. mašo ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njegovi. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi ANTON POGLAJEN z Jelše 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem sosedom, ki ste nam nudili pomoč in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Litija, mešanemu pevskemu zboru Zvon, g. Albinu Jesensku za besede slovesa, g. Jožetu Setničarju za zaigrano Tišino, g. Ivanu Zupanu za opravljen obred, pogrebcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. ZAHVALA Nenadoma in veliko prezgodaj je odšel od nas naš dragi SILVO MESERKO Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Hvala tudi gospodu župniku iz Velikega Gabra za lepo opravljen obred ter pevcem za lepo petje. Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. Mama Helena in sorodstvo. Čateška Gora, 16. avgust 1999 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam solnce sreče ti ne vgasne, resnice solnce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA ob prerani izgubi našega dragega moža, očija in starega ata MARJANA BREŽANA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas spodbujali v težkih dneh negotovosti njegove borbe za življenje in nam iskreno stali ob strani, koje v tej borbi izgubil. Še posebej se zahvaljujemo Rezi in Tinetu Brilej, ki sta nam bila ves čas v oporo. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega v Litiji, izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala pevcem MPZ Polšnik, ki so mu v Litiji zapeli v slovo, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v Podmelcu in pevcem MPZ Lipa za nošenje prapora. Še posebej se za tople in iskrene poslovilne besede zahvaljujemo prijateljem izTVD Partizan Litija, Mirku Kaplji in Evgenu Brežanu. Vsi njegovi. Prve Valav&crjeve gradu Bcgen perk V nedeljo, 5.9. '99, so na gradu Bogenšperk potekale 1. Valvasorjeve viteške igre v organizaciji Javnega zavoda Bogenšperk in Valvasorjeve konjenice. Slovesno odprtje viteških iger so ob deseti uri naznanile fanfare, z balkona v prvem nadstropju gradu pa je zbrane nagovoril sam Janez Vajkard Valvasor. Na srednjeveški tržnici v grajskem atriju so svoje izdelke predstavljali tkalka, zeliščarka, orodjar, orožar, lončar, lectar, za otroško zabavo pa je na tržnici skrbel lutkar, kije pripovedoval zgodbice o Robinu Hoodu, junaku iz Shervvoodskega gozda. Na tržnici je obiskovalec lahko kupil tudi posušene jabolčne krhlje, domač med, domače klobase in salame, lesene krožnikezvžganimi motivi Bogenšperka in preprosta glasbila - ropotulje, piščalke ter slovensko ljudsko glasbilo bajs. Med obiskovalci tržnice seje sprehajala grajska gospoda. Otročad seje na rondoju za gradom lahko zabavala z jahanjem dveh ponijev ter oslička, s hojo na hoduljah, metanjem podkve ter zbijanjem piramide. Obiskovalcem igre je bila na voljo bolj ali manj tipična srednjeveška jed: eliksir za dolgo življenje, pomočnikova svinjska pečenka, žajblovi krapci, samostanska zelenjava, moška potica idr. Viteške igre so se vršile na travniku pod grajskim drevoredom. Tekmovale so tri ekipe, v vsaki po trije člani: prva ekipa Valvasorjeve konjenice, druga ekipa Valvasorjeve konjenice ter Pohorska konjenica. Vitezi so tekmovali v popolni bojni opremi viteza iz 17. stoletja in temu primerna je bila tudi oprema konj, ki so bili prekriti s svilenimi pregrinjali. Vsaka ekipa je imela svojega oprodo, ki je konje z vitezi pripeljal na začetek steze, ekipa mladih pažev Obisk viteških iger je presegel pričakovanja, saj je grad Bogenšperk ta dan obiskalo preko tri tisoč ljudi. Poleg obeh organizatorjev gre posebna zahvala za uspešno izvedbo viteških iger tudi Zasavskim rogistom, KUD Vajkard iz Šmartna, PGD Velika Kostrevnica, članom plesne skupine Pevana iz Škofje Loke, TD Turjak in ostalim udeležencem srednjeveške tržnice. Prireditev sta finančno podprla Mulčki in mulčice Piše: Darinka Kobal; Ilustracije: Marjana Šuštaršič pa je skrbela za dostavljanje rekvizitov od tarč do začetka steze. Ekipe so tekmovale v petih igrah: streljanje z lokom, vrtenje viteza, met sulice, met sekire in met zvezde, začetek nove igre je vsakič naznanila fanfara. Na travniku je bila označena krožna steza, ob kateri so bile nameščene ustrezne naprave: dve tarči ter železni vitez. Nastop vsakega viteza je s tribune spremljala strokovna komisija, kije igre točkovala po ustaljenem sistemu. Na notranjem obodu steze, ob tarčah in železnem vitezu, sta dva paža sproti kazala doseženo število točk posameznega tekmovalca komisiji z lesenimi tablami, publiko pa jez rezultati seznanjal uradni napovedovalec. V odmorih med posameznimi nastopi so obiskovalci lahko prisluhnili opisu posameznih iger, podrobnejši predstavitvi vitezov, njihovih konj ter konjeniških društev in srednjeveški glasbi. Največ točk v vseh petih igrah je zbrala ekipa Pohorske konjenice. Posamezniki so tekmovali v istih igrah kot ekipe, največ točk je zbral domačin Sandi Gombač, član Valvasorjeve konjenice. Viteške igre so se zaključile ob sedemnajsti uri s svečano podelitvijo pokalov za vse tri ekipe ter najboljšega posameznika. Na pločniku sredi mesta so se torbice srečale z nahrbtnikom. ^jaa„ je lepo pozdravil: "O, dober dan sestrične!" "Kako si kaj?" je vprašala ena izmed torbic. "Dobro. Počitniško." In začel je pripovedovati: "Preživel sem krasno poletje. Skoraj nič me ni bilo doma. Z Janom sva se ves čas potepala. Včasih me je nabasal s sendviči in sokom, pa hajd v hribe. Hodila sva in uživala, čeprav sem bil gor grede kar težak. Lažje mije bilo nazaj grede, ko sem nosil samo prazne stekleničke in prazne vrečke. Spet drugič me je napolnil s kavico, polnozrnatimi keksi in zeliščnimi bonboni, pa sva jo mahnila k babici in dediju na kmetijo. Ko sva se vrnila, je Jan samo zamenjal sadje in babičine dobrote s kopalkami in brisačo, pa sva že bila na poti do bazena. Tako sem se imel jaz. Kakšne pa so vaše dogodivščine, ko me tako žalostno in tiho poslušate?" "Seveda," so rekle I Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem RS in Biroservis Mlakar iz Šmartna. PETER AVBEU o a o o n a fl D 0 D« Q Q i -^3đ°n a 0 d a d 0 ODO 99 9 "saj smo bile ves čas doma. Vsi so pozabili na nas. Mislim, da ti bomo me lahko povedale kaj več spomladi, Sicer pa se nam že mudi v so rekle in brž odhitele. Ste, dragi moji mulčki in mulčice, pozorno prebrali nahrbtnikova potepanja? Le glejte, da bodo tudi vaši nahrbtniki prav tako polni, ko se boste vračali z izleta ali sprehoda po gozdu! In še na to bodite pozorni: naj vaša šolska torbica doživi čim več lepega v novem šolskem letu, z njo pa seveda tudi vi. Kravji dvojčki Včasih se narava tako naivno poigra kot se je na kmetiji Janeza Jereta v Črnem potoku, kjer sta dve kravi v eni noči skotili dva para teličkov. Gospodar se je seveda resno zamislil, ali bo v hlevu dovolj prostora. MARTIN HOSTNIK Peter Klepec iz Javorja V naši bližini živi štirinajstletnik Luka, Nejc Končina, kije s trdim delom dosegel neverjetne športne rezultate, ki so presenetili celo strokovnjake. ■Jv i% v gladilo rcbcanovj Ustanoviteljica in izdajateljica: Občina Litija - Naslov uredništva: Jerebova 14,1270 Litija Uredniški odbor: Matjaž Berčon (odgovorni urednik), Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančlč, Franci Vldlc - Lektoriranje: Lea Klopčič - Grafično oblikovanje: Matej Zupančič Grafična produkcija: Studio Leonardo (Brodarska 13, Litija) - Tisk: TIskarna Aco, Litija - Nenaročenih fotografij in prispevkov ne vračamo. - Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom.